Posamezna številka velja 6 v. Posamezna številka velja 6 v. DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Dpravništvo ]e na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. Štev. 14. V Ljubljani, dne 13. junija 1914. Leto II. Ginevanje znanja nemškega jezika na Kranjskem. Nedavno tega je stavil okrajni šolski nadzornik za slovenske šole v mestnem okraju ljubljanskem v deželnem šolskem svetu predlog, da naj deželni šolski svet sklene in ukrene, da se ima v bodoče na vseh slovenskih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani začeti s poukum nemškega jezika že v drugem razredu. Med razlogi, s katerimi je utemeljeval okrajni šolski nadzornik Maier ta svoj predlog, je najvažnejši ta, da se po njegovem mnenju slovenska deca v ljudskih šolah premalo nauči in prepozno začne učiti nemščine, vsled česar gineva od dne do dne bolj znanje nemškega jezika med slovenskim prebivalstvom kranjskim, kar škoduje celokupnemu narodu in posameznikom. Vsled tega predloga, ki ga je stavil nadzornik Maier, se je razvila po slovenskem časopisju precej ostra debata in v dolgoveznih člankih so posamezni slovenski merodajni činitelji zavzeli svoje stališče proti ali za ta predlog. Ne da bi se spuščali s kom v kak prepir ali da bi se nam očitalo, da imamo kak strankarski namen, konštatujemo, da nas je ta predlog šolskega nadzornika Maierja prav razveselil. Podlistek. Na razpotju življenja. Vaška slika, spisal I. L. Hrdina. — Iz češčine prevel Podravski. Ali ste videli v poslednjem času gospoda župnika iz Kamenice? Vidite, kako se je spremenil. Na čelu vraske,na licu vraske,oko ugašeno in nekako kalno. A ti zali po vranje črni lasje — ali ste opazili, kako so mu osiveli v enem letu? Da, v enem letu! In ta hoja! Lani je še krepko korakal k oltarju; letos ga mora že cerkovnik podpirati; lani ob žegna-nju je še gromel njegov glas s prižnice, letos pa že doni ta glas, kakor glas človeka, stoječega že z eno nogo v grobu. Saj je videti pri povzdigovanju, kako se mu roke tresejo, saj je slišati pri molitvi kako mu trepeta glas, kako mu zaostaja sapa! Revež! Ta bi nam mogel marsikaj povedati, kakšno je to revno življenje, ko ima človek na svetu samo nekoliko revščine, a pride nekdo in mu vzame še to, v nagrado pa mu zapusti v srcu bolest, v duši Dejstvo je, ki ga ne more nihče utajiti, da se nemščina v slovenskih šolah na Kranjskem tako zanemarja, da najdemo po Kranjskem na deželi in tudi v mestu le malo ljudij, ki so zmožni nemškega jezika. Prišli smo že tako daleč, da celo olikanci in izobraženci le slabo govore nemščino, nekateri sploh le slabo razumejo. Ce prideš na deželo, je le tu pa tam kaka stara korenina iz starih časov, ki zna in razume nemščino, in ki je na to tudi ponosen. Star pregovor pravi: „Sloga jači, nesloga tlači!" Povsod se vidi resničnost tega izreka. Prepir škoduje tako med sorodniki kakor med znanci in sosedi! Posebno slabe so posledice, ki jih provzročajo narodnostni prepiri in boji, ki ne prinašajo nikomur nobenega haska, marveč le škodo. Bili so lepi časi, ko teh narodnostnih bojev ni nihče poznal, ko se ni nihče zanje brigal; so pač izum novejšega časa, in sicer malo dober izum. Zaradi različnosti jezika v prejšnjih časih ni bilo med sosedi in znanci in tudi med narodi nikakega sovraštva, vsi so izhajali prav dobro med seboj in se prav dobro razumeli. In to so bili tisti zlati časi, tista blagodejna doba, ko je bilo znanje drugih jezikov, zlasti nemškega jezika, mnogo nemir, v očesu pa solzo. Da, pokazal bi nam številne slike svojega križevega pota, toda ne vprašajte ga. Ako ga spomnite na Klarico, razjoče se kakor dete. Ne vprašajte ga! Kar vem, povem vam sam. 1. Župnija v Kamenici spada med takoimenovane „cesarske“. Nima ne polja ne vrta in župnik ima samo naslov „fajmoštra“ — sicer pa je revež. Ko je bila v davnem času župnija izpraznjena, moral je konzistorijat župnijo po desetkrat razpisati, a vendar se še nihče ni hotel oglasiti. Nikako čudo! Duhovniki so jo poznali. Bolje je baje biti deset let v Podlesju kaplan, nego biti eno leto župnik na cesarski. Končno je čital o tem naš sedanji župnik. Ne radi tega, da postane župnik, marveč radi tega, ker tjekaj ni hotel iti nobeden, je podal svojo prošnjo za podelitev te župnije. Konzistorij, ne čakajoč daljših prositeljev, je takoj ustregel tej prošnji s tem dostavkom, daj bi se takoj podal na svojo novo postajo. Ubogal je. Pobral je svojo prtljago — mnogo tega itak ni bilo, vse je šlo na en voz — ter se preselil v Kamenico. bolj razširjeno med kranjskim slovenskim preprostim kmetskim ljudstvom nego dandanes. Bili so to tisti mirni in srečni časi, ko so n. pr. Gorenjci za nekaj časa menjavali svoje otroke z nemškimi Korošci, da so se lažje in brez težave naučili kranjski otroci nemškega jezika, kakor tudi koroški otroci kranjskega jezika. Ta lepa navada, ki je bila dolgo običajna, pa je žal skoro popolnoma izginila. In vendar, koliko je imelo kranjsko ljudstvo koristi od tega, ker je znalo nemško. Kajti zemlja je razmeroma majhna, njene meje so zelo ozke in ozemlje, koder izhajaš z domačo govorico, je prav majhno. Ako se vsedeš na železnico in se voziš le kratek čas, že prideš kmalu v druge kraje, kjer prebivalci le malo ali nič ne razumejo slovenskega jezika. Kdor se preživlja s trgovino, vsakdo, kdor mora iti s trebuhom za kruhom, je čestokrat prisiljen, pohajati drugorodne dežele, da spravi svojo robo v denar in da si zasluži za vsakdanje življenje bornih grošev. Čim bolj pa razume tuj jezik, tem več sreče ima pri kupčiji, tem raje ga sprejemajo v službe. Tudi pri vojakih je znanje nemškega jezika koristno, kajti prej napreduješ, prej postaneš desetnik in narednik, če si zmožen nemščine. Tako ti koristi znanje tujega, bodisi nemškega ali laškega jezika, če hočeš iti v železniško ali poštno službo ali če si zaposlen v kaki tovarni, pri kakem obrtniku itd. In vendar opažamo že nekaj desetletij, da znanje tujih jezikov, zlasti nemščine, na Kranjskem med ljudstvom gineva od dne do dne. In kaj je temu ne-dostatku vzrok? Nič drugega kakor neumno kričanje nekaterih „ljudskih voditeljev"*, ki propovedujejo, da kranjsko ljudstvo ne sme biti vešče nemškega jezika, kakor da bi bila to Bog vedi kakšna strašanska nesreča! Seveda poznajo ti kričači prav dobro vrednost tujih jezikov in vzgajajo svoje otroke tako, da jih že od mladih nog privadijo nemškemu jeziku. Ni malo število onih vzor-Slovencev, ki dajejo letno svoje sinove in hčere v nemško šolo. Seveda misli ta nobel gospoda, da je to le njim samim dovoljeno. Za kmeta pa je, mislijo, vse dobro, on naj se uči samo domačega jezika in naj bo izključen od koristi, ki jih prinaša znanje sosednih tujih jezikov. Zato so v šolah tako zatrli nemščino, da se skoro nikjer več ne poučuje, navzlic temu, da obstoja de- „No, saj tako slabo ne izgleda tukaj,“ je dejal, ogledujoč farovž. Revež ima povsod dom, povsod mora biti zadovoljen, naj se preseli kamorkoli, ne izgubi ničesar." Moj Bog, saj sem se dal posvetiti raditega, da bi oznanjeval evangelije, ne pa, da bi se rinil tjekaj, kjer je ža korec polja več. Sicer pa nisem še tako velik revež; nahajajo se ljudje, ki nimajo kam položiti svoje glave, kjer bi mogli mirno premišljevati o svoji revščini. Jaz imam tukaj vendar svojo zalo sobico. Kdo ve, ali ima moja sestra takšno sobo? Revna Marjeta! Že od njene poroke je nisem videl. Ali še živi? Kje?" In uredil si je to sobico kakor je mogel. Po stenah je razobesil slike, proti durim postavil posteljo z dvema pernicama — več mu jih mati dati ni mogla, — k oknu postavil mizo in dva stola, poleg nje je namestil malo knjižnico, poleg peči umivalnik, v kotu pa omaro za obleko. To je bilo vse. Omare pravzaprav niti ni potreboval. Imel je samo eno obleko in kleriko in to je nosil; zvečer pa, ko je šel spat, je želni zakon, ki veleva, da se mora po večrazrednih ljudskih šolah tudi pouk v jeziku druge deželne narodnosti gojiti. Ako bi se ta pouk v izmeri, ki jo predpisuje postava, vršil, bi si naša deca, ki ima brihtne glave, v kratkem pridobila toliko znanja, da bi se brez napora v jeziku izpopolnila, če pride med Nemce. Šolniki so že dalje časa opazovali in spoznavali, da se nemščina mladini v škodo preveč zanemarja. Zato odobravamo predlog okrajnega šolskega nadzornika in upamo, da bodo merodajni činitelji prišli do zaključka, da je treba v ljudskih šolah, zlasti v višjih razredih nemškemu pouku posvečati več pozornosti nego se je to dosedaj zgodilo. Pa tudi po deželi bi se naj to uvaževalo in posnemalo, kar bi imelo za posledico, da bi bil v doglednem času zopet velik del kranjskega prebivalstva vešč obeh deželnih jezikov. Gotovo bi to blagodejno vpivalo tudi na medsebojne odnošaje med Slovenci in Nemci, kar bi bilo za gospodarsko povzdigo vse dežele Kranjske neprecenljive vrednosti. Tujci, ki govore večinoma nemški, bi zopet prihajali v našo naravnih krasot polno deželo, katere so se doslej vsled nespametnih dogodkov slabega spomina ogibali, nastalo bi novo življenje v naši lepi domovini in tujski promet, ki je mnogim deželam bogat vir dohodkov, bi potem tudi nam prinašal večje blagostanje. Zato je glavna naloga merodajnih činiteljev, da preurede pouk nemščine na kranjskih ljudskih šolah sploh prav temeljito, in to si želi tudi vse prebivalstvo, ki sedaj zelo neprijetno občuti, kako škodo ima vsled tega, ker se ne more zgovoriti s tujci, ki prihajajo v deželo. Upajmo, da v tem oziru nastopijo kmalu boljši časi, časi, ko bodo prebivalci kranjske dežele lahko z veseljem zaklicali: Dežela kranjska je oživljena! Politični pregled. Spravna pogajanja na Češkem. Predsednik državne zbornice dr. Sylvester je povabil načelnike na sejo, kjer so se v toliko zedinili, položil obe na stola, del si pernico pod glavo, s kleriko pa se je odel. A omaro je imel vendarle. Kaj, ko bi se zgodilo, da bi imel dve obleki! Nekega jesenskega večera je kameniški gospod župnik že spal, ko je nekdo potrkal na duri. Majhen psiček v veži je poskočil ter naredil takšen hrup, kakor bi za durmi stalo najmanj tucat roparjev. Župnik je vstal in poslušal. Znovič se je oglasilo trkanje in vznemirjen psiček je besnel še huje. „Kdo pa je? — Nemara moram iti koga previ-det? — Moram iti pogledat." In prižgavši malo svetilnico, se je oblekel, šel ven ter oštevši psa, odprl duri. Neka žena. Na hrbtu ima culjo s pernico, za roko pa je držala malo, v debel robec zavito deklico. „Kdo ste?“ vpraša župnik, dvignivši ji svetilnico nad glavo. „Me smo to, me, brat, — jaz in ta-le.“ „Kaj, moja sestra? — Ti si, Marjeta? A ta deklica?" „Moja hčerka Klariča." (Dalje prihodnjič.) da se začno pogajanja med Čehi in Nemci. Dne 15. t. m. se pričnejo dotična predposvetovanja, ki bodo najbrže uspela. Dr. Sylvester sam meni, da bo mogoče še pred počitnicami sklicati kratko zasedanje. Državni zbornici se nalaga precej dela, posebno, ker je bil predsedstvu državne zbornice predložen državni proračun. Zbornica pa ima rešiti še tudi mnogo drugih nujnih stvari, ki jih žele delavoljne stranke čim-prej rešiti. Nova balkanska zveza? Iz Petrograda poročajo „Novoje Vremja“, da je v ministrskem svetu v Carigradu poročal Taalat-Bei o svoji misiji v Bukareštu, da je Romunija pripravljena udeležiti se posvetovanja v Konstanci glede nove balkanske zveze, ki bi ji pripadale Turčija, Romunija, Srbija, Grška in Črna gora. Bolgarijo bi potem prisilile zaveznice, da bi se tudi pridružila novi balkanski zvezi. Albanija. Razmere v Albaniji se še niso nikakor izboljšale. Vstaši se še vedno zbirajo v Pirani in v Šjaku ter hočejo prodirati proti Draču. Pogajanja z njimi so se razbila. O gibanju vstašev v srednji Albaniji poročajo med drugim iz Drača: Mesto Krnjo so zavzeli vstaši šestih okoliških vasi na povelje vrhovnega povelj-ništva vstaških čet. Posadka orožnikov, ki je bila v mestu, je smela oditi čez Kalmeti v Leš, od koder se bo vrnila na ladjah v Drač. Glasom italijanskih vesti so se prebivalci okraja Elbasan pridružili vsta-šem. Vstaši oblegajo mesto Elbasan ter svoje kroge vedno bolj zožujejo. Elbasanski gubernator Akif beg, ki je' bil med tem imenovan za ministra, je odpotoval v Drač. V Draču so mnenja, da je mesto knezu vdano in da se bo moglo še dolgo ustavljati. Tudi kraj Pe-kini so vstaši zasedli. Zatrjuje se, da nameravajo vstaši v Šjaku nenadno napasti Drač. Zato utrjujejo mesto z mrzlično naglostjo. Splošne zmešnjave so od dne do dne večje. Oblasti, vstaši in vse stranke se med seboj vedno bolj prepirajo. Kontrolna komisija se prepira z ministrstvom, ministrstvo s knezom, orožniki so neposlušni in trumoma prehajajo k vsta-šem. Celo miroljubni del prebivalstva je razprt, eni se ogrevajo za Avstrijo, drugi za Turčijo, tretji so italijanofili, četrti hočejo biti le nacionalisti. Končno so tudi vstaši needini in zlasti ne vedo, kako stališče naj zavzamejo glede verskih vprašanj. O posredovanju velesil se poroča, da bi bila angleška vlada končno pripravljena odposlati v Albanijo nekaj vojaštva, nemška vlada pa vztraja slej kot prej na svojem odklanjajočem stališču. Tozadevna pogajanja le prav počasi napredujejo. V glavnem bi obstojalo poseganje velesil v albanske zadeve v tem, da bi odposlale velesile v albanske vode svoje vojne ladje v varstvo kneza. Največ težkoč pa dela temu sedaj Nemčija, ki je pripravljena poslati eno vojno ladjo samo v slučaju, da se te demonstracije udeleže vse ostale velesile. V tem je opažati približanje nemškega stališča ruskemu, ker se tudi Rusija brani poslati pred Drač vojne ladje. Hugo Thimig, ravnatelj dunajskega dvornega gledališča. Hugo Thimig, jako priljubljeni gledališki igralec in ravnatelj dvornega gledališča, obhaja dne 16. t. m. 601etnico svojega rojstva. Rojen je bil v Draždanih kot sin rokovičarja. Začetkoma se je posvetil trgovskemu stanu, a ni bil dolgo v tem poklicu in končno postal igralec. Komaj 20 let star je prišel na dvorno gledališče v Dingelstedtu in leta 1874., meseca oktobra, na dunajsko dvorno gledališče, od leta 1897. je režiser in začetkom tega leta je postal ravnatelj. Hugo Thimig, ravnatelj dvornega gledališča na Dunaju. Ob njegovi 60 letnici. Rene Viviani, bodoči novi francoski ministrski predsednik. 5f Polten Amstetten sjt e A ( j Y MUNCH E N $ / UTSCHES REJI C H i / ^ \ Posenheim O Vocklabruc' liltenstein L/dfne' Acjram TAdelsb'e'rg tS?Peter Z Etappe l/Vien-Klagenfurt Z. " Hlagenfhrt- Triest J. ” Tr/est- Toblach V. " Toblach-Mera n 5. ” Meran-Innsbruck 6. ” Innsbruck -l/l/lach 7. • V Mach - Salzburg 3 " Salzburg- W!en e io to m w jo tookm ^TRIES' Capodistri; piranafif ^er\ed\ Mantua 'hioggia Pissino Mera n- Innsbruck Innsbruck-ll/llach V Mach - Salzburg Salzburg - Men w jo tookm Rene Viviani, bodoči novi francoski ministrski predsednik. Ker je dosedanji ministrski predsednik na Francoskem podal demisijo, je najvažnejša naloga predsednika Poincareja, da sestavi nov kabinet. Sestavo novega kabineta bo predsednik Poincare bržkone poveril Vivianiju. Viviani, ki se je porodil leta 1863. v Sadi-bel-Abbes v Algiriji, se bo zavzel, akoravno je socialist, za triletno vojaško službeno dobo. Viviani je odvetnik in pisatelj. Leta 1893. je bil izvoljen v zbornico, leta 1902. je podlegel pri volitvah v Parizu proti nacionalističnemu kandidatu Jules Auffrayu. Kot parlamentarec je vzbujal kot najodličnejši govornik splošno pozornost._______ Velika avtomobilska alpska vožnja. V času od 14. do 23. t. m. priredi c. kr. avstrijski avtomobilni klub pod pokroviteljstvom nadvojvode Leopolda Salvatorja veliko avtomobilno alpsko tekmo, ki se prične v nedeljo, dne 14. t. m. na Dunaju. V ponedeljek, dne 15. t. m., pasirajo tekmovalci kranjske ceste in pridejo iz Celovca preko Jezerskega vrha po Kokrski cesti črez Kranj v Ljubljano. Avto- mobilisti se bodo vozili skozi šiško preko Marije Terezije ceste in zavijejo pri mitnici na Bleivveisovo cesto, od tu po Tržaški cesti v Trst. Tekmovalci bodo pasirali med 7. in 11. uro dopoldne Ljubljano in bo tekmovalo nad 90 vozačev. Med tekmovalci zapazimo zopet nadvojvodo Jožefa Ferdinanda (Puch), nadvojvodo Flenrika Ferdinanda (Puch), princa Elija Parmskega (Austro-Daimler). Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Leopold Salvator, ki tudi vozi s tekmovalci. Na startni listi opažamo zopet znamenite vozače, predvsem grofa Aleksandra Kolowrat, ki ima največ šanc za prvo in glavno darilo; velik konkurent mu je L.Obruba (Audi). Znana tekmovalka gospa Helena Morariu tekmuje to pot z znamenito nemško znamko N. A. G. Avtomobilne tvrdke so zastopane sledeče: avstrijske tvrdke 32 voz, iz nemške države 26 voz, iz Angleške 6 voz, iz Francoske 5 voz, iz Belgije 5 voz, iz Ogrske 2 vozova, iz Amerike 7 voz. V sredo 17. t. m. vozijo tekmovalci iz Trsta preko Vipave, Ajdovščine, Črnega vrha, Godoviča, Idrije, 2ir po Poljanski dolini, Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Sv. Ane, črez Ljubelj in od tam črez Koroško dalje na Tirolsko. Najinteresantnejši bo seveda zopet prehod te velikanske avtomobilne karavane črez Ljubeljsko sedlo, ki ga pasirajo tekmovalci med 9. in 12. uro Avstrijska avtomobilska alpska vožnja 1. 1914. dopoldne. Kranjski avtomobilni klub bo pričakoval tekmovalce v sredo dopoldne na Ljubeljskem sedlu in bo izvršil vse varnostne odredbe kakor tudi markacijo po kranjskih cestah. Tekmovalna proga je dolga 2950 km in traja osem dni. V avtomobilskih in športnih krogih vlada za to velikansko športno prireditev živahno zanimanje, ter je razpisano veliko število daril. Častna darila so poklonili tudi: ministrstvo javnih del, vojno ministrstvo, pokrovitelj nadvojvoda Leopold Salvator in skoro vsi deželni avtomobilni klubi. Vsa vožnja je razdeljena takole: Prvi dan vozijo tekmovalci od Dunaja v Celovec, drugi dan od Celovca v Trst, tretji dan od Trsta v Toblach na Tirolskem. Četrti dan prevozijo tekmovalci progo Toblach-Bozen, peti dan progo Bozen-Inomost, šesti dan progo Inomost-Beljak, sedmi dan progo Beljak-Solnograd. Zadnji dan se povrnejo iz Solnograda zopet na Dunaj. Veliko alpsko darilo je vredno 10.000 kron. Potop ladje ^Empress of Ireland". Kakor smo že zadnjič poročali, se je zgodila na reki Sv. Lovrenca ob Kanadski obali v Severni Ameriki strašanska nesreča, ki spominja na grozno nesrečo ladje „Titanic“. V temni noči, ko so vsi potniki trdno spali, se je pripetila ta nesreča. Neki norveški parnik za premog je z vso močjo zavozil v ladjo „Lmpress of Ireland" ter jo popolnoma razrušil. Le težko si predstavljamo javkanje in stokanje, ki je nastalo na ladji. Nesreča je bila tem groznejša, ker je bila gosta megla in velika tema na morju. V desetih minutah se je lepa in velikanska ladja potopila na dno morja. Več kakor tisoč oseb je prišlo ob svoje življenje in nemogoče je opisati vse dogodljaje, ki so se odigravali na ladji v tem kratkem času. Pretre-sujoča so poročila onih, ki so bili rešeni. Ladja „Em-press of Ireland“ je bila zavarovana za 11,600.000 mark. Na ladji je bilo prostora za 432 potnikov 'pr- K strašanski nesreči Ob kanadski obali, Ladja »Empress of Ireland", ki se je z več ko 1000 osebami potopila. vega razreda, 328 potnikov drugega in 846 potnikov tretjega razreda. _______________ Poveljnik ladje ^Empress of Ireland" Kendall. Vestnega poveljnika ladje, ki je do zadnjega trenutka na poveljniškem mostiču izpolnjeval svojo dolžnost, so rešili mornarji ladje „Heureka“. Ko so ga prinesli na suho, je imel še toliko moči, da je podal Kapitan Kendall ladje „Empress of Ireland/ ki se je potopila v reki Sv. Lovrenca ob kanadski obali (Severna Amerika). kratko poročilo o strašanski nesreči, nato pa se je zgrudil. Upati pa je, da bo kmalu okreval. Kapitan Kendall je izjavil: Ko je bila norveška ladja „Stor-stad“ le za ladijsko dolžino oddaljena, je zaklical, naj vozi nazaj. Istočasno je zaukazal svoji ladji, da naj s polnim parom vozi naprej, s čimer je hotel nesrečo preprečiti. Nato se je zgodila nesreča. Kapitan Kendall je svoj čas na ladji zasačil morilca Dr. Crip-pena, ki je bil nato aretiran in usmrčen. Norveška ladja „Storstad“ je bila v Montrealu zaplenjena. Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 6. junija 1914. Dovoli se podpora A. Gregorcu za šolanje na kmetijski šoli v Švici. — Dosedanji deželni mlekarski inštruktor A. Pevc izstopi iz deželne službe. — Staro grobišče poleg cerkve v Žirovnici, ki se je našlo ob zgradbi deželne elektrarne, se znanstveno preišče. — Pritrdi se predlogu za vladno izvršitveno naredbo k novemu vodnemu zakonu. — Odobre se predlogi stavbnega urada za vodno preskrbo vipavske doline. — Deželni vladi se dopiše, da naj zabrani vsako sekanje lesa na grajskem hribu na Bledu, katero bi kazilo pokrajinsko sliko letovišča. — Odda se naprava transformatorskih hišic za deželno elektrarno. — Železniško ministrstvo je dovolilo napravo telefona za deželno elektrarno na progi Radovljica-Jesenice. — Mizarska dela pri zgradbi dveh hiš za deželne uslužbence v Završnici se oddajo trdki Seeland in Dernič. — Poprava usada na deželni cesti v Poljanski dolini se odda tvrdki Fischer. — C. kr. ministrstvu za notranje zadeve se dopiše, da se naj pri re-gulativu za vožnjo z avtomobili za Kranjsko ozira na § 25. novega cestnega zakona. — Sklepu občinskega odbora v Sodražici, da morajo priti vsi občinski ubožci v občino, kjer se bodo skupno preskrbovali, se ne pritrdi, ker je nedopusten po sedanjem ubožnem zakonu. — Za zgradbo zadružne lončarske peči v Mlaki pri Komendi v kamniškem okraju se dovoli polovičen deželni prispevek do najvišjega zneska 4000 K, ako ministrstvo za javna dela dovoli drugo polovico. — Oddajo se deželne ustanove 25 otrokom za zdravljenje v Gradežu. — Ker so se pojavili veliki nedostatki na poslopju deželnega gledališča, se sklene nujno popraviti poslopje. — Prošnja Schul-vereinske šole v Verdrengu, da bi dežela prevzela plačo učitelja, se odkloni. — Prošnja meščanskih učiteljev za zvišanje plače in pokojnine se z ozirom na sklep deželnega zbora odkloni. — Ponesrečenima gasilcema Kovaču v Kandiji in J.Benetu v Retečah se dovoli podpora iz gasilnostražnega zaklada, prvemu 56 K, drugemu pa 300 K. — Odobri se regulativ za razdeljevanje enodstotnega prispevka požarnih' zavarovalnic ponesrečenim gasilcem. — Poročilo o reviziji mestnega gospodarstva v Postojni se pošlje deželni vladi dodatno k predlogu za razpust gospodarskega odbora. — Občinski referent pridrži deželnemu odboru poročilo o uspehu revizije ljubljanskega mestnega gospodarstva. Radi obširnosti tvarine (335 strani) se da poročilo v cirkulacijo deželnim odbornikom, preden stavi referent svoje predloge. — Ker poslopje deželnega gledališča ves čas, odkar je bilo postavljeno, ni bilo popravljeno in se je bati, da bi dežela imela znatno škodo, ako pusti poslopje v sedanjem stanju, se soglasno določi za nujne poprave 20.000 K. Parcelacijska novela. Parcelacijska novela naj odpomore velikim ne-dostatkom glede vknjižbe parcelacij kmetiških posestev v zemljiško knjigo. Sedaj se more vknjižiti razdelitev kake parcele v zemljiško knjigo samo, če je predložena pismena pogodba o prenosu zemljišča in od državnega ali civilnega geometra napravljeni razdelilni načrt. V nekaterih krajih, zlasti tudi na Primorskem in v Dalmaciji pa je težko dobiti geometra in je predložitev vseh zahtevanih dokumentov tudi združena z velikimi stroški, ki niso v pravem razmerju z vrednostjo zemljišč. Vsled tega se pogosto dogaja, da se take razdelitve v zemljiški knjigi ne vknjižijo. Zemljiška knjiga potem seveda ne more biti točna, ter nastanejo prav pogosto tudi spori. Na vsak način je bilo treba iz tega vzroka in da se raz-bremene sodišča za pogosto zelo zamotane pravde, ki izvirajo iz te navade, da se spravijo zemljiške knjige zopet v red. Novela daje sedaj državnim službenim organom, ki imajo tehnične organe, pravico za svojo uporabo izvršiti take razdelitve; enako tudi drugim polnokvalificiranim tehničnim organom drugih javnih uradov. Kjer pa primanjkuje civilnih geometrov, bodo nastavljeni posebni tehnični organi z geodetično visokošolsko izobrazbo, da izvrše to delo, seveda samo za tako dolgo, da bo delo izvršeno. Pri tem se bo morala vlada ozirati na civilne geometre. Tako se more tako dovoljenje, ki je sploh vsak čas preklicno, dati le v sodnih okrajih, kjer ni nobenega civilnega geometra ter to dovoljenje ugasne, kakor hitro se tam nastani kak civilni geometer. IX. avstrijski vinorejski kongres. Na prizadevanje odbora IX. vinorejskega kongresa se vrši v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra t. 1. razstava vinarskih in kletarskih strojev ter tozadevnega orodja; istočasno se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: Prvi oddelek: Vinarski stroji in vinarsko orodje. 1.) Orodje in stroji za obdelovanje vinogradov. 2.) Orodje za kopanje novih vinogradov. 3.) Orodje za cepljenje in drugačno obdelovanje trt. 4.) Orodje in stroji za uničevanje in zatiranje trtnih škodljivcev. 5.) Priprave in sredstva za ohranitev kolov in drugega lesa pri trtnih nasadih. 6.) Pomožna sredstva proti mrčesu in gobam, priprave proti zmrzovanju. 7.) Umetna gnojila. 8.) Orodje in stroji, ki se rabijo pri trgatvi. — Drugi oddelek: Kletarski stroji in kletarsko orodje. 1.) Posode in priprave za vrenje in hranitev vina. 2.) Orodje in stroji za obdelovanje vina. 3.) Zakonito dopuščena sredstva za racionalno ravnanje z vinom. 4.) Orodje in pomožna sredstva za ravnanje z buteljčnim vinom. 5.) Priprave in pomožna sredstva za izdelovanje penečih vin. 6.) Priprave za točenje vina. — Tretji oddelek: Grozdje za stiskanje in namizno grozdje. 1.) Grozdje za stiskanje. 2.) Namizno grozdje. 3.) Embalaža za prevažanje namiznega grozdja in za trgovino z njim. 4.) Stroji in priprave za ohranitev namiznega grozdja. — Četrti oddelek: Sekundarno izkoriščanje trte. 1.) Stroji in orodje za izkoriščanje tropin. 2.) Stroji in priprave za kuhanje žganja in za izkoriščanje vinskega alkohola in drozge, 3.) Vzorci konjaka in drugega žganja, pripravljenega iz vina ali iz ostankov pri napravljanju vina (prodaja in pokuševanje teh pridelkov pa je prepovedano). 4.) Koncentrirani in sterilizarani mošti. 5.) Stroji in priprave za izdelovanje koncentriranih in steriliziranih mostov. 6.) Drugi sekundarni trtni pridelki: vzorci vinskega kisa, vinskega sreža itd. — Peti oddelek: Znanstveni spisi. Učna sredstva. Književnost: 1.) Orodje in priprave za znanstvene preiskave. 2.) Vzorci, načrti in risbe. 3.) Spisi o vinoreji, o kletarstvu in o izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. 4.) Pravila, opra-vilniki in bilance vinarskih zadrug, društev in organizacij za proizvajanje 'in prodajanje sekundarnih trtnih pridelkov. — Vzorci prošenj za pripustive k udeležbi se dobivajo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). — Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. — Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna jurija. — Sestava jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. — Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udeležbi. Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opra-vilniku. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo. Tedenske novice. (Z a z n i ž a n j e ž i t n e c a r i n e.) V dunajskem občinskem svetu je stavil mestni svetovalec dr. Mataja z ozirom na sklep mestnega urada v Budimpešti, ki je sklenil, da se naj vlada poživlja, da zniža začasno žitno carino, predloge, v katerih se vlada poživlja, da naj začasno zniža carino na pšenico in rž, nadalje, da naj vse žitne zaloge v inozemstvu statistično zakonitim potom ugotovi. Vsi ti predlogi so bil soglasno sprejeti. (Kdaj so se otvorile posamezne železnice na Kranjskem.) Najstarejša železnica na Kranjskem je Južna železnica. Železnico od Celja do Ljubljane so začeli graditi leta 1845. in otvorili leta 1849, cela proga do Trsta pa se je otvorila leta 1854. Gorenjsko železnico Ljubljana-Trbiž so izročili prometu leta 1870., progo Št. Peter-Reka leta 1873. Kamniška železnica je začela voziti leta 1890., Dolenjska železnica Ljubljana-Kočevje leta 1893., Gro-suplje-Straža leta 1894., Vrhniška železnica 1. 1897. in Karavanška železnica leta 1906. (Vinogradniški tečaj na Grmu) priredi kmetijska šola v ponedeljek dne 15. t. m. in torek dne 16. t. m. s sledečim sporedom. V ponedeljek dne 15. t. m. od 2. do 5.ure popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. Žvepljanje in škropljenje trt. V torek dne 16. t. m. od 8. do 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenkami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5.ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. (Avstrijski državni dolgovi) so*dosegli vsoto 121/a milijard kron. Na vsakega prebi- valca pride 420 kron. Za obrestovanje in odplačilo je treba letno 488(/> milijona kron. Ves uspeh posrednih davkov znaša le 403 milijone, uspeh neposrednih davkov pa 1108 milijonov kron. (Nabor v Novem mestu.) Dne 23. p. m. je bil v Novem mestu nabor in so asentirali 43 nabornikov, dne 25. 34, in 26. pa 54 nabornikov. Skupaj 131 nabornikov, torej eno tretjino. (Ogenj v Potovrhu.) Dne 22. p. m. ob pol 3. uri popoldne je začela goreti štraja Marije Zanta. V pol ure so bili že hiša, hlevi in pod v ognju. Potem se je vnela šupa in kozolec Franceta Vovka in čebelnjak ter kozolec Gregorja Lugarja. Žonti sta zgoreli krava in telica in 104 K denarja, Cili Hrovatič 200 K denarja in vse premakljivo blago. Škoda znaša 5354 K, zavarovana je Zonta za 800 K, Lužar za 200 K, Vovko pa za 400 K. Ogenj je zanetil štiriletni sin Žonte. Mati je pustila žveplenke v nezaklenjeni omari. (Rešeni Avstrijci s parnika „Empress of lreland“.) Canadian-Pacific-družba objavlja seznam rešenih pasažirjev tretjega razreda parnika „Empress of Ireland“. Med temi jih je 21 iz Avstro-Ogrske, in sicer iz Krakova 4, iz Tarnopola 1, iz Črnovic 6, iz Budimpešte 2, iz Temešvara 2, iz Se-gedina 1, iz Košič 1, iz Silleina 3 in iz Zagreba 1. (Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci.) V Clevelandu je umrla Frančiška Ogrinc v starosti 33 let. Pokojnica je bila doma iz Žirovnice pri Grahovem. — V Pittsburgu je umrl Peter Vidina, katerega so neki večer napadli trije neznanci. — Iz Elyga poročajo, da je dne l.maja utonil Jakob Škerjanc v White Iron-jezeru. Ponesrečeni je šel lovit ribe z nekim rojakom. Na vodi se mu je prevrnil čoln. Truplo ponesrečenega so dobili še isti dan. Škerjanc je bil okoli 27 let star; tržil je z zlatnino in je bil med rojaki v raznih naselbinah dobro poznan. Bil je tudi zastopnik „Narodnega Vestnika". — V Staun-tonu, II L, je umrl 23. aprila rojak Jožef Zorko. Rojen je bil leta 1888. v Gorici pri Rajhenburgu na Štajerskem. — V Newyorku je dne 29. aprila umrl 28 let stari rojak Ivan Šme, po domače Jurčkov, rodom iz Domžal na Kranjskem. — V Waukeganu je umrl Mihael Navinšek, doma iz Nakla na Gorenjskem. Star je bil 36 let. Zapušča ženo in otroka. V Kansas City, Kan., je umrl 241etni mladenič Fr. Romšek. — V Gilbertu je umrl Jožef Nosen. — V Glencoe je umrla rojakinja Rozalija Zibert v starosti 28 let. Pokojnica je bila rojena v Gorenjih Fužinah pri Zagradcu na Dolenjskem in zapušča štiri otročiče. — V istem mestu je umrl tudi rojak John Pleskovič. Pokojni je bil rojen leta 1856. v Kamnici pri Novem mestu. V Ameriki je bival čez 20 let. — V Čikagi je umrla Marija Marn v 33. letu starosti. — V John-stovvnu je umrla 281etna Neža Gačnik, ki zapušča soproga in štiri nedorasle otroke. — V Milvvaukeeju, Wis., je umrl za sušico Peter Radoslavnik. Doma je bil iz fare Sv. Martina na Spodnjem Štajerskem. — V Grossu, Kan., je umrla 7. maja Marija Klopčič, doma iz Zagorja ob Savi. Stara je bila 35 let, v Ameriki je pa bivala nekaj nad šest let. Zapušča moža in tri nedorasle otroke. — V Forest City, Pa., je 30. aprila ubilo v rudniku Josipa Gerčmana. Utrgala se je plast kamenja nad njim. Gerčman zapušča vdovo in pet nedoraslih otročičev, katerih najstarejši je star 9 let in najmlajši 3 leta; doma je bil Višnje gore. Kmetijstvo in gospodarstvo. Živali kmetijstvu koristne. (Konec.) 5. Podlasica. Kaj je podlasica? Kuna. Glede lepote in velikosti? Najmanjša in najlepša kuna. Nje tenko in zleknjeno truplo je sosebno pripravno za lov na voluharje, podgane in miši, ki jih preganja po rovih celo do gnezda, kjer večkrat pokonča vso njihovo zalego. Je zelo krvoločna! Kaj se to pravi? Da pomori veliko več živalic, nego jih potrebuje za živež. Podnevi tiči navadno v svojem skrivališču, v drevesnih luknjah, podzemeljskih rovih, grobljah, celo v hlevih. Šele proti večeru gre na lov. Takrat, ko je vse mirno in tiho, se pričenja njeno pravo življenje. Tedaj preišče skoro vsako luknjo, vsak kamen. Vse vidi in sliši. Če naleti na poti na kakega zajčka, takoj ga napade, davi in umori. Potem se začne mastiti. Toda ona sne samo najboljše, najnežnejše meso, ostalo prepusti drugim živalim. Ta ponočnjakinja je torej zelo izbirčna in kakor smo slišali prej, tudi krvoločna. Kakšna je glede koristi? Zelo koristna. Sosebno velike koristi je, ker preganja najbolj škodljivo ži-valico sadnega drevja. Toda ona ni sovražnica le voluharju, temveč vsem mišim, podganam, zajcem (t. j. glodavcem, ki provzročajo kmetu največjo škodo), kačam in žuželkam. Ako je razdražena, piha celo v človeka. Ta prekoristna kuna se pokaže črez dan malokdaj. Škoda, da je pri nas tako malo podlasic. Torej varujmo jih, da ne iztrebimo še teh. * * * Več živali sesalcev, ki so kmetijstvu koristne, ne bomo naštevali. Nimamo jih, dasitudi štejemo med sesalce več nego 2300 vrst živali. Imamo jih sicer še nekaj, n. pr. dihur in lisica, ki pokončujeta tudi miši, podgane in raznovrstne škodljive žuželke, vendar njih korist ne pokrije škode, ki jo oba provzro-čujeta v kokošnjakih in drugod. Sosebno lisica je ne pokrije. Ona ropa ptičja gnezda, zalezuje ptice, uživa grozdje in sadje. Dihur, ta največji smrduh, je velik sovražnik kuretnini, do katere izkoplje, če treba, tudi rov pod zemljo, samo da pride do nje. Tu potem davi in kolje ter odnese, česar ne more snesti. Izpije tudi jajca. Toda pustimo tr dve živali, ki se dasta prav lepo primerjati z mačko. Kakšna je namreč ta? Zelo koristna, ker uničuje miši in podgane, prav škodljiva pa sosebno v vrtovih, kjer zalezuje ptiče in njih gnezda. Kakšne živali pa so krti, ježi, rovke, netopirji in ' podlasice, o katerih smo do sedaj govorili? Vse so zelo koristne. One so naše največje dobrotnice in prijateljice. Te nam zatirajo najbolj škodljive, najbolj množeče se živali, t. j. miši. (En par poljskih miši pomnoži v enem polletju do 2000 drugih miši. — Vsaka žuželka iznese po več sto jajčec itd.) Pravo korist imenovanih živali pa bomo spoznali, če spoznamo sovražnike kmetijstva, o katerih smo tudi že govorili. Le potem bomo znali koristne živali ceniti, čuvati, varovati in podpirati. Pustil jih bomo v miru in ne bomo jih preganjali. Komu nakoplje človek največjo škodo, če to ali ono koristno žival preganja ali jo celo umori? Sam sebi. Kako to? Ker dobiva sla-bejše pridelke. Ker jih je malo, se podražijo. To občutijo potem vsi in še sosebno revni sloji. Nekateri škodljivci delajo velikansko škodo na raznih orodjih, pripravah itd. Vidite, skrbeti moramo, da se množe koristne in ne škodljive živali. Potruditi pa se moramo tudi, da poučimo ljudi, ki ne vedo ceniti koristi in škode posameznih živali in trosijo neresnične govorice o njih. Ravno tako bodi naša naloga, iztrebiti raznovrstne vraže, ki jih imajo nekateri ljudje na-pram premnogim živalim. Pozor! ,o_8 53.000 parov črevljev. ^ 4 pari črevljev samo 9 kron. Ker je bilo več velikih tvornic primoranih, ustaviti plačila, se mi je naročilo, razpečati veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur dva para črevljev za gospode in dva para črevljev za ženske, ti črevlji so galoširani, na trakove in močno zbiti, usnje rjavo ali pa črno, zelo elegantne, najnovejše oblike, velikost po številki in centimetrih. Vsi 4 pari stanejo samo 9 K. Pošilja po povzetju: J. KLUGER, Krakov, 5ebastyana 16 A 1621. Zamena dovoljena ali pa se vrne tudi denar. 10.000 kron nagrade. Brado in lase povzroči resnično v 8 do 14 dneh pristni danski Nokuh-balzam. Staro in mlado, gospodje in gospe rabijo za rast brade, obrvi in las samo «Nokah-balzam*. Neškodljivost zajamčena <’e to ni resnično, plačamo 10.000 kron v gotovini vsakemu golobrademu, plešastem n ali redkolasemu, ki je sedem tednov rabil Nokah-balzam. Gospod H. Hjort piše: Uspeh je že zaraditega skrajno velik, ker pri meni, kljub temu, da sem star 27 let, pred uporabo Nokah-balzama še ni nič pričela poganjati brada. Iz hvaležnosti Vas bom povsod priporočal ter znamenu-jem z velespoštovanjem! Ob neuspehu povrnemo znesek. 12 ' • Vsaki dami morem pristni danski Nokah-balzam priporočati kot prijetno in uspešno sredstvo, da lasje nanovo zrastejo. Dolgo čaša so mi lasje zelo izpadali, tako da so se prikazale na glavi gole lise. Ko sem pa štiri tedne rabila Nokah-balzam, so pričeli lasje zopet rasti, so postali gosti, težki in lepi. Gdčna. C. Holm. Zavoj ♦Nokah* 10 K. Diskretna zavojnina. Denar se pošlje naprej ali pa se pošlje po povzetju (kot plačilo so sprejemajo tudi poštne znamke). Piše naj se liospitals Laboratorium, (!openhag