89. številka. V Trstu, v sredo 5. novembra 1890. Tečaj XV. .,E D 1 N O S T" irhaia dvakrat tih teden, v*nko sredo in loboto n>i l. uri popoludne „Edinost" stane: la vse leto ifl. ; izven Av»t. 9.— gl. la polu leta „ S.—; . . 4.50 , aa četrt lota „ 1.50; , 2.25 , Pot*Hmične Številke se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tritn po & nov., t Gorici in v Ajdovščini po 41 nov. M a naročje brez priložena naročnin« le npravništvo ne osira. EDINOST Oglasi in oznanila se račune po h nov, vrNiica v petitu ; 7.a natlce z debelimi črkmni se plačuj«« prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd ne račun« po pogodbi. vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25 Vsako pismo mora biti triinkoruno, ker ncfrankovana se ne spre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-.onili upravništvo v ulici Carintia Odprte reklamacije so proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Prin/iorsko. i > V rdi Kiti je m ć Govor mestnega svetnika dr. SancilMI ▼ soji dne '28. septembra t. ). (Konec.) Jedini vzrok, da so lučajo petarde, je le ta, ker se hoče ona ostudna druhai iznesti s petardami nad nami in vsemi taistimi, ki hočemo javno pokazati, da smo Avstrijci, udani državi in našemu presv. vladarju in vsej slavnej habsburškoj dinastiji. Le to jih peče, le to jih skeli, ker smo ponosni, da spadamo k avstrijskej državi, dočim morajo oni laziti po skrivnih potih in morajo v svojej črnej dusi skrivati očitanje vesti, ki jim pravi, da so veleizdajice in hudodelniki. Naj tedaj vedo in si dobro zapomnijo, da le po odkrit08rčnej udanosti do habsburške rodbine zašije rešilna zvezda mestu Tržaškemu. Le ako Tržaško mesto ostane zvesto našemu vladarju in Avstriji ■me se nadejati sreče, blagostanja, rasti svoje trgevine in sploh zboljšanja svojih gospodarskih razmer ; in vsi taisti, ki goje v svojih srcih drugačne namene, nasprotne državi in nje zakonom, so izdajice, so sovražniki, ne pa prijatelji Tržaškega mesta. Mi se pa moramo podvizati, da se od nas odvrno ono zlo, ki ga imenujemo, da enkrat izginejo iz dnevnega reda enaka dokazivanja. Moralno v dejanju in v re snici dokazati, da smo zvesti državljani, ako hočemo, da potihne vsaka dvomba, izvirajoča iz poslednjih dogodkov, o zvestobi in lojalnosti Tržaškega mesta, koje uživa dobrote presv. Habsburških vladarjev že preko 500 let. Treba je odločno in brezpogojno pro-testovnti zoper petardiste in take ljudi, ki se poslužujejo enacih dokazivanj, nasprotnih avstrijskej državi, bodisi že, da so bile taka dokazivanja s petardami sklopljena s kako nesrečo — kot se je to dogodilo pri revčku Boldrinu — ali pa ne. Kajti vsaka premehkn izjava o tej zadevi, namesto da bi ukrotila ono druhai petardistor in njihovih naslodnikov, jih še ojači v njihovem PODLISTEK. Varčnost in zapravljivost. Tuji gospod opazuje — Furlnu modruje. (Dalje.) „Teh bode dovolj za danes in jutre, slabi časi so, malo prodaje : težko se živi. Človek mora biti zelo varčen, da izhaja in marsikje j« troba česa utrgati od ust, da Hpravim par frankov za družino v mi-lej domovini. Kako srečni so ti Ijudjp, koliko lepega zaslužka; pri nas je le reva. Že 40 let se klatim po svetu, trdo živim in če imam majhno hišico, par kravic, nekaj njiv : to je sad moje varčnosti, moje skrbi. Tukaj so pa že od mladega navajeni dobro živeti, vsak dan piti. Mi pa moramo le trezni delati in ako nas vidijo noč in dan, o delavnikih in praznikih, gaziti od krčme do krčme, pa te kar hočejo snesti, a ne da bi se od nas, kakor od mravelj, varčnosti učili." Furlan še dalje mrmra sain h sabo, ugrizi kos pečene polente. Mimoidoči deček se ustavi, položi krajcar na krov in Furlan mu odšteje Sti ri pečena zrna. menenju, da smejo namreč tudi v prihod nju vojevati vojno s petardami, ako tudi ne proti ljudem, ali vsaj lučaje petardo v skrivno kote oeaiA in naših hiš. Ker se je tedaj o tej zadevi že mestna delegacija nekako izjavila v dobi, v katerej ni bilo predvideti, da bi se v krntkein skupil mestni zbor (kar je bil prav za prav pravi vzrok, da se je izjavila) ; ker je bila mestna delegacija pri tej priliki izrekla, da je nje izjnva prostovoljni izraz vsega Tržaškega prebivalstva : menim, da jo neizogibno potrebno, da mestni zbor v popolne) seji o tej zadevi izjavi svoje tnenenje, že zato, da dokaže svetu in da dokaže petardistom, da ne sodi drugače o o-*tudnosti poslednjih dogodkov, nego je sodil ves pošteni svet. Ker jo bila pa mestna delegacija podarila dečku Boldrinn, oziroma njegovoj dru/ini le 100 gld., in sicer zato, ker na podlagi pravil jej ni bilo dovoljeno dozvoliti večje svote, zatorej bi ob enem predlagal, da se dozvoli družini nesrečnega dečka Bol-drina še druzih 400 gold. Naj tedaj mostni zbor sklene: a) Zadevi tej pripozna se nujnost; h) mestni zbor izjavlja prostovoljno v imenu vsega prebivalstva, da gra,a hudodelna dejanja, izvršena poslednje dni avgusta v tem mestu s pomočjo petard, katerih jedna je nesrečnega dečka Boldrina težko na telesu poškodovala. c) Družini Boldrin dovoli se poleg žo podarjenih 100 gld. še družili 400 gl. Zdravstvene razmere v Trstu. i. Govorečim o zdravstvenih razmerah v Trstu iskati nam je vzrokov, radi katerih je Trst ali vsaj življenje v njem nezdravo in nevarno. Glavna nevarnost zdravju meščanov pretf od ponarejanja živil in pijač. O prvih ne bodemo obširnojše govorili, pač Nežica bi rada postala učiteljica. Nežica Vinoradova sedi pri mizi pa nekaj Šiva pevajo tužno narodno. Utak-nivši iglico v zarob govori sama sabo: „Mati so obljubili, da me pošljejo v . . . . na pripravljavnico. Oh kako srečna bi bila, ko bi se to zgodilo ; ali kako, oče so temu nasprotni, seveda ker smo ubogi : za šolo pa jo treba denarja. Pa ravno tega ni — škoda ros, da stno tako ubogi. Jaz bi sicer prav tnnlo potrebovala: obleke imam za silo, knjigo mi je obljubil naš učitelj, saj mo tudi on v slovenščini in nen.ščini podučujo. Kako so dobri, prijazni z meno. Ko bi jaz bila kedaj učiteljica, bi hotela biti tudi tuko dobru, Iju-beznjiva in vesela, kakor je on. Najlepše ure uživamo, kader nas obišče." Minca ustopi : „Nežica ! si se naučila kar so ti naložili gospod učitel j P Le urno proč delo in knjige v roko — drugače ne bode nič!" Nežica urno vstane in vesela se oklene matere: „O mama ne bojte se, vsu pravila slovenske slovnice znam na pamet ; nemško sklanjo sem tudi dokončala." ,P r » n skrb slovenskoj s I o v u i c i , p o- pa se budemo bavili z zadnjimi — katerih ponarejanje je v Trstu postalo že nesramno — opirajoč se na nedavno izdano laško brošuro „o vinu in njega zlorabi". Mej opojne pijače štejemo v prvej vrsti pivo, alkohoiične iikverje in vinn. Pivo se vari i/, ječmena, hmelja, pivnih drožjf ali kvasnic in da se sčisti, rabi se ribji klej. Da je pivo dobro in zdravo človeku, treba da inu je podlaga dobro napravljen sirup iz sladnega škroba, ki se tako-le na pravi ja : vzame se posoda ječmena ter se ga potopi v kad vode, kjer ostane 24—80 ur, dokler jame kaliti ; na to se vzame iz posode ter posuši. Ooi-stivši ga koreninic se ga zamclje. Mesto ječmena so lehko rabi vsako drugo žito. Na to se postavi sirup iz sladnega škroba na ogenj, da vre kake 3 ure, na kar se mu primeša hmelja ter se pusti vreti kacili 15 minut; priuiešavši mu pivnih droži se ohladi in vlije v sode in, če hočeš da bode pivo kmalu čisto, pridone nekoliko imenovanega ribjega kleja. Ker te hmelj predrag, rabijo v izdelovanje piva tudi neko kislino, sestavljeno iz karbolove kisline in premoga. Ta tvarina ni zdravju škodljiva. Da se prihrani ječmen, rabi se škrobni alkohol. V Trstu so v razprodaji tri sorte piva. Hektoliter piva prvo kakovosti stane iz-delovatelja poprečno 4 for. Vhodni in užit-ninski davek znaša 8 for. 50 kr. Carine prosto proda je jo varilci tega piva prodajalcem po 25 gl., torej za dvakratno ceno. in pivničarji je prodajojo na drobno po 36 kr. liter, torej za trikratno cono ! Hektoliter piva druge kakovosti stane izdelovalce oko'u 2 for. Isto pivo proda-jejo tovarnarji carine prosto po 22 gld. in na drobno se prodaja po 32 kr. liter! Izdelovanje piva tretje vrste stane poprečno 1 gld. 40 kr. a tovarnarji je prodajajo po 10 gl. in pivirčarji po 28 kr. liter. Ali navzlic tako oenernu izdelovanju vendar se pivo ponareja. Deva se namreč v kad vodo, žito in žvepleno kislino. Ponareja se tudi, ako sp jej primeša škrob- nega alkohola, da se porabi manj žita. Ako varilec piva rabi zgolj naravne in najboljšo stvari v izdelovanje, ne stane ga hektoliter preko 4 gld. 50 kr.; ako se pivu pridone žvepleno kisline in skrobnega alkohola, stane hektoliter piva prve vrste okolu for. 2-25. Te primesi so človeškemu zdravju škodljive, kajti ne da bi bilo pivo hranilno in okrepčilno, ako se tako ponareja, napihuje truplo z neko trhlo debelostjo, slabi želodec, temni razum ter je česlokrat glavni vzrok boleznim v mehurju. I>a bodo Čitatelji prepričani o istinitosti naše trditve, podamo jim tu opis, kako se prideluje alkohol, ki je glavna tvarina vseh likverjev, piva in ponarejenega vina. Alkohol ali špirit se vdohiva iz raznih poljedeljskih pridelkov ter se razlikuje v : m k robni in vinski ali sadni alkohol. Zadnji se proda ja po 40—45 gl. hetoliter ; škrobni špirit pa po 9 — 12 inozemski, in po 17 do 22 domač ali bosenski. Oba ta alkohola sta sama na sebi adravju neškodljiva; špirit za viniranje ali izdelovanje vina je prost tudi občinskega davka. V izdelovanje alkohola rabi se vsakovrstno žito. To se dene v kad polno vode, ter se pusti, dokler jame gnjiti ; v fiziki se imenuje to „humetacija". Kader je seme začelo že poganjati koreninice (ger-minacija), kar podaja vsakej opojnoj pijači sladorni okus, vzame so vso vkupe iz kadi ter se pusti sušiti. Ta čin zove se „suše-njo". Na to se seme zmelje. Ta operacija imenuje se v fiziki sladarjenje in zmleta moka slad (Malz). Ako se množino tega slada, ječmena in zadostno vodo postavi v kad, dobro zmeša, pridevajoč tej zmesi gorke vode, pusti vso vkupe vreti tor se tekočini pridone nekoliko pivnega drožja in tekočino precedi, na tak način so napravlja škrobni alkohol, ki je zdravju jako škodljiv. Ali tudi ta alkohol se ne riarcja navadnim naravnim potem, ampak tudi pri tem se gode sleparstva. Ker je na tak način pridobivan alkohol primerno vendar še predrag, nareja se tudi drugaoi. Iz ope- t o m pa n o m š k e j." Mati odide, hčerka pa pripravlja knjigo, zvezke in črnilo. Mej tem stopijo učitelj na odprta vrata: „Le marljivo, mlade deklice morajo se reda vaditi. Danes sem prišel le za trenotek, ker imam druzega opravka. Vprašal te bodem samit nekaj. „Kar vam drago, gospod učitelj." „Ali bi ti rada bila učiteljica ?" „Oh rada, zelo rada, nič ljubše kot to." „Ker sva že o tem z materjo govorila, poizvedel sem od gospoda nadzornika, koliko podpore bi dobila in upam da bodo šlo," „Zame no bodo treba toliko" iznenađeno zavrne Nežica. „Deklica, ti no poznaš ni potreb ni sveta. Podporo dobiš, za drugo bodemo videli. Zdaj pa idem še materi naznanit — z Bogom!" Odide. Šo počakati ni hotel, da se mu spodobno zahvali. Nežica zleti k oknu, nasloni ve ter misli. „Bodo li tedaj res, kar se mi je sinoči san jalo : Bila sem učiteljica v lepej vasi na Slovenskem, veliko malih otročičev hodilo jo v šolo. Kako rada sem jih imela, kako sem ljubila one otročiče. In ljudje, ki so me srečavali, šepetali so: ta je naša učiteljica. O srečni stan. uči- teljski stan : otroke učiti, otroke ljubiti, ka j je lepšega na svetu!" Vzame pletilne igle in volneni klopčič ter hiti na vrt. Viuorada loti se obup. „Hišo na boben, hčer pa v šolo, to pa že. Ali res meni moja Minica, da sem našel /aklad. Vina setu se skoro odvadil, le tu pa tam šo kak požirek. Ali skrbi, skrbi, te mi belijo glavo ; teh jo že preveč, Najstrašneje je pa le ta, da bodo mi hišo zarobili; no morom preživeti te nesreče — to sramote. Poiskati moram Pije-rada, da mi uteši bolno dušo." Furlan gre mimo kričeč: „kastauje rosto, gorke-kalde." „Sv, Anton puščavnik so tli zlodejev tako zha), ko se jaz tega potepa bojim. Bog ne daj, da me jeza omami ! " Potem se zagrozi : „Ti hočeš mojo bajto kupiti ? Nema« toliko denarja, nifi ti, ni tvoji bratje. Ne, ti — jo ne boš !" Žuga-jočega žuljavo pestjo ogovori ga nekdo za hrbtom: „Vinorad, kaj si znorel, ali si pijan ka-liV!" „Pusti ine Pijerad, ne dotikaj se me, gorjo njemu in meni!". „Uto-laži se, s kom jo pa imaš, mari se z oblaki pričkaš ?" (Konec prilt.) klonila je namreč o.iih 600 gld., ki so bili namenjeni neznačajnim učiteljem po Kranjskem v namen, da bi podpirali germani-zatorične namene odločilnih krogov. Veseli nas posebno, ker so proti dovoljenju glasovali tudi strogo-konservativni kmečki poslanci in se ne bode moglo nanje liavalivati odij narodnega radikalizma in morda še kaj hujšega. V letošnjem poletju bavil se je znani poslanec dr. M en g e r v okolici Tržaskej. O svojih tedanjih opaževanjih napisal je več sestavkov ter jih objavil pod naslovom „Tržaška vprašanja" v Monakovskej „Allge-meine Zeitung". Govoreč v velikej važnosti mesta Tržaškega za pomorsko trgovino, o njega divnej geografiškej legi, o njega krasnej okolici, preprijetnih kopeljih, pravi dr. Menger: „Ne glede na strokovne spise in strokovne časopise, v katerih se kaj pomanjkljivo govori o Tržaških razmerah, ne obrača nemško in avstrijsko časopisje temu mestu niti mali del one pozornosti katero bi zaslužila velika važnost Trsta za Avstrijo in Nemčijo. Gospodje postanejo pozornejši le tedaj, ko se govori o petardah, katere je vrgel ta ali oni paglavec in pa, ako se ta ali ona korporacija oglasi, pritožujoč se o neprimernej napravi luke ali nezadostnih železniških zvezah." Vnanje države. Ruski carev i č pride v četrtek dne 6. t. m. na Dunaj, kjer ga bodo častno vsprejeli. V častno službo mu bodeta pri dodeljena FML. grof P a 1 f f y in polkovnik baron K orne rs. Na severnem kolodvoru pričakovali ga bodo vsi nadvojvode. Zvečer je dvorni obed in ob lO^j' uri odhod v Trst. Narodna Srbska skupščina snide se dne 13. novembra. Naloga temu zasedanju bode, da dovrši to, kar ni mogla dovršiti izvanredna skupščina, t. j.: da se Srbija uvede v življenje nove ustave. Večji del predlogov, ki merijo na ta cilj, je že gotov in se tiska. Predloga o časnikarstvu, predloga o zborovanju in združevanju, preosnova postave glede volitev za , , . ,. Tr. „ skupščino itd. je ministerBtvo doposlah« Čehi — pa tudi ne. Kdo pa ? Nemci'...,. , .. . i j ivt • L- v I vsem srbskim listom, da more javno racije se namreč izpušča takozvano sladar-jenje. V kad se vsuje žita in vlije vode ter se vse vkupe zavreje, na to se zmesi prideva nekoliko žveplene kisline, prihra-nivši s tem sladarjenje. Ako se tej zmesi pridene ječmena in pivnega drožja ter se prt cedi in sčisti, vdobi se ono vrsto skrub-nega alkohola, katerega rabijo pivarnarji, šnopsarji in vinonarejalci v izdelovanje in ponarejanje opojnih pijač, ki se navadno kupujejo v njih prodajalnicah. Ta alkohol ima v sebi vse lastnosti počasnega strupa. Pomešan tudi v prav majhnih množinah pivu, likverjam, vinu in drugim pijačam, prouzrocuje glavobole, mrščav po telesu, omotico in druge nebrojne bolezni in sčasoma smrt. — I)a se napravi hektoliter skrobnega špirita treba 288 litrov zgoraj imenovane zmesi, 625 kilogramov žita, 19 litrov vode in 2 kilograma pivnega drožja. Recimo, da stane kvintal najslabšega v ta namen rabljenega žita 2 gl. vkupe 12 gl. 50 kr. 10 kr. pivno drožje, ročno delo in drugi stroški 1 gl. na kvintal, poprečno stane hektoliter skrobnega alkohola okolu 14 goldinarjev. Piašamo pa t kako je mogoče prodajalcem v Trstu prodajati škrobni alkohol po 9—12 gl. inozemskega in po 17—22 domačega ? Povoda je iskati zgolj v tem, da ta alkohol iz prve preide v druge in tretje roke, koje ga ponarejajo in packajo, da je groza. Torej celo prvotno ponarejeni alkohol, ki je, kakor smo omenili, zdravju škodljiv, ne more se oddajati po cenah, kakor ga prodajejo trgovci v Trstu. Vrši se tedaj neka druga operacija, ki omogočuje njega ceno razprodajo. O tej bodemo pa govorili v prihodnjih člankih. L— n. Politični pregled. Notranje dežel«. Kdo se danes še vnema za češko-nemško spravo ? Mladočehi ne, Staro- in žnjimi zvezana — vlada. Nemci bi želeli te Bprave, ker jim je prav na život prikrojena. Staročehi so se pač nekoliko Časa vnemali zanjo, danes se ne vnemnjo več. Staročehi so se dali prevariti v Bvnjej kratkovidnosti — ali zavedati bo se začeli, da bi bil korak, katerega so hoteli storiti usodepolen za narod češki in vse avstrijsko Slovanstvo. Sedaj so se začeli umi kati jeden za drugim in prav ima „Politik* da govori o „Krankenbett des Aus-gleichea". Da, vsa sprava je grozno bolna, neozdravljivo bolna, mrtvorojeno dete, ker nema v sebi življenja pogojev. Čutstvo-vanje in mišljenje slaročeskih krogov nam drastično označuje rtčeni Praški list pišoč: „Čemu se potegujemo, čemu upotrebljujejo poslanci naši najboljše svoje moči, komu naj služi njih požrtvovalnost, ako c^o oni, katerim na dobro se vse to vrši, delajo že Bedaj križ čez nenadejano ugodni vspeh (zanje namreč) tega truda in te požrtvovalnosti in ako pričakujejo izpolnitev svojih želja in zahtev še le v onej bodočnosti, ko se zruši sedanji zistem in ko bodo stale druge stranke na političnem torišču. Se-li more narod češki vnemati za spravo, ki zahteva od njega tako velikanskih žrtev in koja sprava vender ne obeća obstanka, ampak nam obeča še pogubonosnejših bojev, nego so bili dosedanji. In kaj si nadeja grof Taaffe od takega čina za-se in za svoj zistem ? Po govorjenju njemu slu-žečih listov smemo soditi, da vzlic temu vprašanju grof Taaffe mirno spi. Ako pa je tako, gospod ministerski predsednik ne sme zahtevati, da bi se drugi činitelji mučili s skrbmi za neko stvar, katera njemu samemu ne dela skrbi. S posebnim zadovoljstvom beležimo vest, da se je večina deželnega zbora Kranjskega vendar začela zavedati svoje časti in svoje narodne dolžnosti. Od- menenje o njih izreči svojo sodbo, predno se snide skupščina. Postavni načrt o odgovornosti ministrov določuje, da se ima z ječo kazniti vsak minister, ki bi podpisal kak ukaz, s katerim bi se rušila ali deloma suspendo-vala ustava, krušila volilna postava, pobirali nedovoljeni davki, ako bi se postavila armada v službo ptujcev ali po dovolila kakej ptujej vojski okupacija ali pa prehod po Srbskej zemlji. Druga kažnjiva de-dejanja podvržena so občemu kazenskemu zakoniku. Tožba se uloži, ako po zahte-vanju 20 poslancev to sklene skupščina, in sicer z dvetretin*ko večino. Obsojenega ministra ne smejo pouiilostiti, uiti kazen zmanjšati, ako v to ne dovoli skupščina.Vidi se, da je mala Srbija v£marsičcm daleč pred nami. Razni italijanski listi so trdili, da k sestanku, katerega bo*ta imela italijanski minister C r i s p i in nemški kancelar C a p r i v i, pride tudi avstrijski minister vnanjih zadev, gnsp. Kalno k y. Sedaj pa je izvedela „Kolnische Zeitung", da to ni res. Grof Kalnoky je nastopil dovoljeni mu daljši odpust in z ozirom na miren položaj evropske politike (udi nikakor ni potrebno, da bi pretrgal ta svoj dopust. DOPISI. V Gorici dne 26. oktobra 1890. [Izv. dop.| Morda ste kedaj bili v Ajševici pri Gorici in onda ste videli neko*" strmec, kos zeli strmo ceste; grozno strašilo ljudem in živalim, akoprein so je užival ž njega diven razgled v rajsko L i j a š k o r a v n o t o pri S e m p a s-u, ki je 3/4 ure hodil dolga in malo manj široka s seno- žetimi raznih gospodarjev, njivami in pristavami. Planjava ta na Goriškem nema para vsled mnogovrstnosti perspektivnih predmetov, sočne zelenine in divnega okvirja Oni strmec pri A j š e v i c i seje sedaj nadomestil z novim kosom ceste skozi „P a-novec* (c. kr. gozdič, ki seza od Ajševice do Kostanjevice pri Gorici). Torej preložili so strmec, ali kako ! Nekov podčavenski človek, ki leči sedaj živino v Bosni, pa bi z lahko zdravil tudi nekatere trmaste ljudi, pisal mi je pred leti med drugim to-le: „Lijaška planjava, posebno pri Ajšovici, utegnila bi Goričanom postati nekakov Prater, ko bi se grozoviti ajševiški strmec odstranil in ko bi se pot saj deloma, preložila skozi „Panovec". Na obeh plateh je erar gospodar." — Dobri Haramba&a (tako se oni živinozdravnik najljubše imenuje), kakove proroške besede si bil tedaj napisni! Glej, preložila se je pot; a žalibeže tako, da bi se potnik ua novem strmci moral spomniti otožnih besed: „Incidit in Scyllam. qui vult vitare Cha-rybdim.u Kar bi se slovenski kračje prevelo : Iz kotla v lonec. Prevod ni dosloven, a misel je ista. Mislite si nov, zopet strm ovinek, pa veste, kako da je! Poprav-Ijevalna misel je stara, toda borila se je vedno z načrti, ogledovanji, sejami in učenim stikanjem glav. Nazadnje ao vendar začeli delo; istočasno so jeli tudi kmetje z glavami majati. Naka, dejali so, to ne bo nič prida. To bodo, kakor bi človek sezel z roko za hrbtom v žep. Pot bo tako dvakrat bolj dolga, in bo komaj za s p o-znanje na a n j strma nego stari kos. Zavržen denar! Pa kdo more kaj gospodi osobito če se še advokat vtika v te stvari iti ga državnoposlansko dostojanstvo le še podpira P Kmečki nazor se je uresničil ter Be d& nastopno utemeljeti: Rob starega strmca in kraka nove ceste delajo trikot. Geometrija pak ući, da sta dva kraka v trikotu dalja od jednega. To bi ne bilo še najveće gorjo, ko bi prvi krak (dalji) ne bil tudi strm. Toraj prvi nadostatek : N e p o-trebna dolgost in strmost novega koaa! Na starej cesti, ki se (bodi že tu rečeno) zelć na dolgo zavija, je še strmcev, tako pri Fornažarjih in pri P a r k o v š č i (Parkaršče, kjer je nova šola) in po tem do les od drugega kraka novega kosa v Panovci. Toraj drugi in v nebo vpijoči nedostatek. Usled tega bo da brez zamere trditi, da jo delo, kakoršno je sekaj skozi Pauovec, še manj ko polovičarsko. Popolnem brez pametnega smotra je, ker je novi kos mnogo daljši, strm in še prvega starega strmca ne odstranjuje do konca, da ne rečem, ostalih na starej cesti, katera gre ravno na tem kraji v dolg ovinek, v dveh ozirih sedaj nepotreben, če bi se bil načrt, za kojega sta se svoječasno „Edinost" in Sočatt energično potegovali, lepo vsprejel. Ali so domači časopisi tako nepotrebni, da se njihovi nasveti, ko so tako očevidno važni in pravi, kar naravnost prezirajo P Menim vendar, da ne. Pa tudi to se bori s pametjo, če ostane jednega samega človeka misel, — da povrne komu, če ga je drugje oškodil — veljavna in merodajna vkljub ogromnoj večini, ki se za občo korist ponaša, kakor je bilo ravno v tem slučaji. Hlavne vlade dolžnost je, da pri Ajševiškem strmci popravi, kar se jo zanemarilo v veliko škodo in da reši v tem svojo c o s t o h I « t n o čast in stori to, kar bo monumenta1 v •> Prenaredba ". ■ j e n i č e v a, tako daleč, da se vsi omenjeni strmci pri Fornažarjih, Mondo nuovo in pri Parkovšči odstranijo. Ves ovinek se tako prihrani, strmci odpadejo. Zadobi se po tem najpa-metnišem načrtu ravna in zelo okračena cesta skozi Panovec. Vsak ugovor odpade, če se pomisli: 1.) daje en kos že dodelan, 2.) da je erar gospodar v gozdu in na cesti in ni treba eksproprijacij, niti odškodnino, in 3.) da se saj nekoliko povrnejo stroški z novo na*aditvijo prvega opuščenega kraka. Pa še na to ni gledati, ampak na peremptorično potrebo v vsakem obziru. Cesta se mora zboljsati (kjer je napačna) brez pogleda na posameznike, kateri se potegujo le za svojo korist, ali hote, da obveljajo njihovi nazori. Stari Rimljanje in ž njimi Italijani so za cesto žrtvovali ogromne svote, in ti jih še. To je pomembno v strategičnem oziru, pa tudi v gmotnem. Po gorenjem načrtu bi se pot okrajšala za več nego pol ure. In še kaka cesta ! Ravna, gladka bi bila in ob enem kratka. Za izvršitev tega načrta ni treba ni ogromnih stroškov, kakor bi Sufu gradil piramido ali Eifel svoj stolp. A ni treba se o zirati pri tem na nekatere človeške cokle, ki vse zadržujejo, naj je še tako pametno in koristno. Cestoslovje je znanost, in va-njo se nema vtikati vsak neveden domišljavec. Le nujno potrebo glede obče koristi: predelavo, ki so satua ponuja skozi Panovec v odstranitev vseh strmcev in za sijajno kratkoćo nove ceste poudarjam s pogledom tudi na polovičarstvo dosedanjega, samega sebe ne hvalečega se dela. SI. vlada je b tem opozorjena na gorenji načrt. Dobro bi naposled bilo, ko bi ga visoki deželni zbor Goriški zdaj vsprejel v krog svojih nujnih premišljevanj. Bog in sreča junačka ? V kratkem Še drugo ! E. KI—. koristno in slavno, ec, kakor je sedaj, >otrct» n ma rak i postiljon raji črt za novo, ze je že en kos dod» je pa ta-le: „Prvi do kota in nadalju krak, ki vedo na sta mogoče ravnočrtno <_■ dvema hribčkoma skozi <> na tako vem podaljšku z< (kajti celo c. kr. \rem strmci). Na-i in sedaj, kor drago predelavo »ga kosa ostane mistivši drugi •tprej kolikor novec med laj se vede \ro cesto Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost* ima svojo sejo prihodnjo nedeljo, d n e 9. t. m. ob 10. uri predpoludnem v prostorih „Delalskega podpornega družtva". Ker je na dnevnem redu neka jako važna zadeva, prosimo gospode odbornike in namestnike, da se je gotovo udeleže. Imenovanja. G. Franjo Miloš je imenovan blagajničarjem pri tuk. c. kr. poštnej in telografičnej blagajn1, gg. Josip D o v g a n , Adalbert B e r g e r , Leopold Westermaier, Josip Pogorele in Franjo Raspotnik imenovani so poŠt* niin kontrolorjem v Trstu. županom v Podgradu bil je dne 4. novembra 1.1. jednoglasno izvoljen prejšnji župan, g. S 1 a v o j Jenko. Čestitamo Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v pušici ,Delalskega podpornega društva* 13 gld. 17 kr. — Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojauu, nabralo se jo iz pusice gostilne „pri društvu" v Barkovljah do '6. t. m. gld. 1.88. — Gosp. Josip Stare daroval jedno 1. t. m. 50 iivc. Za fivetoivansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabralo se je v krčmi g. Mijota pri sv. Ivanu dne 1. t. m. for. 1'20; dne 2. t. m. for. 2.10. Dar dijaške] kuhinji. G. Iv. Šabec podaril je 20 gl., na čemur mu odbor izreka prisrčno zahvalo. „Sokolov večer" V soboto 1. t. m. obnesel se je prav dobro. Dvorana je bila do zadnjega prostora polna občinstva iz vseh slojev slovansko družbe v Trstu. Slavni „tamburaški zbor" je tudi ob tej priliki dokazal, da zasluži priznanje iu naklonjenost občinstva, katero si je pridobil že o prvem svojem nastopu. Z veseljem smo konstatovali, da vrli naši tamburaši napredujejo v vsakem obziru, kajti igrali so nam lepo število čisto novih komadov in tudi v igri smo opazili napredek. Občinstvo je vsak komad burno odobravalo in zahtevalo, da se ponavlja, a vrli tam buraši so mesto ponavljati dodajali nove komade. Še vrlo tako naprej. — Tudi „dramatični odsek" sodeloval je pri tej zabavi. „liodoljubja zmaga", krasna scena iz Schillerjevega „Telia" se je občinstvu zelo ljubili in občinstvo je predstavljal-cema zndovoljno ploskalo. Vrhunec svoj je pa zabava dosegla z nastopom gospoda Boroščakovega. Njega kupleti so se tržaškemu občinstvu vsi zelo priljubili in vzbudili zanimanje in veselost, zdi se nam vender da jo zadnji njegov proizvod te vrste, „lump", imel največji vspeh. V ve-zanej in nevezanej besedi razvil je toliko duhovitosti, toliko šale in satire, da se je mogel vsakdo od srca smejati. Uplel je v svoj kuplet vso znane lumpijade naših gospodov političnih nasprotnikov tn juna kov tržaških in poreških ter vzbudil s tem neizmerno veselost. A ne samo vsebina kupleta, tudi maska igralčeva in prednasa-nje bilo je v vsakem obziru izvrstno, kar je izdntno poviševalo efekt. Na sploSno zahtevanje dodati je moral g. Boro v-š čak o v še drug kuplet. Po zvršenem programu razvila se je Živahna prosta zabava, pri katerej se je nabrala precejšna svotica za družbo sv. Cirila in Metoda. Proti polnoči razšlo sa je občinstvo zadovoljno z današnjo zabavo, katere materijalni in moralni vspeh je bil najpovoljnejši. Spored veselice, ki bode dne 9. t. m. v Škednji, v dvorani krčme g. M. S a n-c i n-a V e r b a, 1. Jenko; Naprej. 2. Brajša; Istarska koračnica. 3. Deklamacija; Pevčeva kletev. 4. F. 8. Vilhar; Spljetu. 5. Županova Micika; Igra s petjem v dveh dejanjib>6. Mirosl. Vilhar ; Slavjan-ska. 7. Ples in prosta zabava. — Med posameznimi točkami svira domača godba slavjanske komade. — Vstopnina k veselici za osebo 30 kr. — k plesu za osebo 30 kr. — Začetek ob 5. uri popoludue. — Radodornosti se ne stavijo meje. — K obilni vdeležitvi uljudno vabi odbor „Velesilo". Popravek. V izkazu družbe sv. Cirila in Metoda se je urinila neljuba pomota pri podružnici: „Poljanska dolina." Izpustiti je: „pokrovitelj 1" in denarna svota ni, kakor stoji natisneno v Vestniku str. 37, gld. 11.15, nego 111 —■ čitaj sto in j c d e n a j s t goldinarjev. Iz dež. zbora Isterskcga. (Konec IV. seje.) Dr. Costantini stavi predlog o i z k 1 j u e I j i v o m vporabljevanju italijanskega jezika pri obravnavah v c. k. sodiščih Isterskih. Predlogu je bila pripoznana nujnost ter so ga izročili politično-gospoderskernu odseku — Za tem pride na dnevni red poročilo finančnega odseka ob obračunu deželnega poljedelskega zaklada za leto 1889. Debato o tej točki je zapričel poslanec M a n d i č, kateri je v dolgem jedrnatem govoril ožigosal potratno in zajedrio pristransko in nestrokovnjaško postopanje gospodov It.a-Ijanov pri deželnem kulturnem svetu Is-terskem. Gospod Mandič je zaklučil svoj govor naslednjimi besedami: „Z ozirom na to, kar sem dokazal glede uprave in delovanja deželnega poljedel jskega zavoda, kar nas na tej strani te visoko zborice ni-kak or ne more zadovoljiti, izjavljam, da ne morem odobriti predloženega obračuna deželnega poljodeljskega zaklada. (Ko je Mandič govoril, posegalo je vmes občinstvo na galeriji s kihanjem, kašljanjem in glasnim smehom. Govornik je moral večkrat prestati se svojim govorom, dokler se vihar ni polegel. Predsednik jo sicer opominjal galerijo, ali tako dobrohotno, da se je videlo, da mu ni dosti .ia tem ležeče, ali ga raz-grajalci slušajo ali ne.) — Za Mandićem oglasil se jo {hrvatski pos!anec F I e g o. Ta-le je opravičenim srdom ožigosal surovo ponašanje občinstva na galeriji. Rekel je: „Tudi v občiiiHke soje, katerim imam jaz čast predsedovati (Flego jo župan v Buzetu) dohajajo kmetje kot poslušalci, a ti kmetje vedejo He vrlo dostojno. In tudi tu vedejo se kmetje, ako slučajno dojdejo na galerijo, povsem dostojno. Drugače pa je z ljudmi, ki navadno prihajajo na to galerijo. To so meščani, meneči, da so polni kulture; ti se pa ponašajo, da je sramota. Zato vas prosim, gospod predsednik, da potrebno ukrenete, da bode mir, kadar se govori in razpravlja". — Potem je prešel k stvari satnoj in je istotako, kakor Mandič, obsojal upravo deželnega poljedeljskega zaklada, (Tudi mej tem govorom ropotalo je občinstvo, a slavni predsednik se je delal, kakor da to njega čisto nič ne briga.) — Predlog finančnega odseka bil je seveda vsprejet in se je obračun odobril. — Potem prišel je na vrsto proračun istega zaklada za leto 1891. Poročevalec je predlagal, da se odobri praračun poljedelskega zaklada za leto 1891 se stroški 8000 goldinarjev in ravno tolikimi dohodki. Za pokritjo stroškov pripomore deželni zaklad se svoto 5000 gld. — Ktej točki oglasi se zopet poslanec Mandič. Poslanec ta izjavlja, da za predloženi proračun ne more glasovati iz istih uzrokov, radi katerih je govorit proti obračunu za leto 1889. Govornik pojasnjuje nazore svoje, kako bi se dalo gospodarstvo po Istri povzdigniti ter nasvetuje konečno: Visoki zbor na j sklene: a) da se tako v deželnem kulturnem svetu, kakor tudi v poljedeljskem zavodu izvede popolna ravnopravnost hrvat-skega jezika z italijanskim. b) da se tako deželni kulturni svet, kakor tudi poljedeljski zavod razdelita v dva oddelka (italijanski in hrvatski.) (Mej tem govorom Mandičevem pa je nastala taka rabuka, da je govornik za-klioal predsedniku*: S m o-l i v zboru ali kakej najpriprostejsej krčmi? Na ta vzklic se je galerija za-grohotala). Poslanec Mandič pošlje predlog svoj po slugi predsedniku; ta pa izjavi-da ga ne vsprejme, ker je sestavljen v n e i t a 1 i j a n s k e m je z i k u. Tudi tu je poslanec Flego na prosil predsednika, da ukaže ljudem — „da ne reče: živinam" — na galeriji, naj bodo mirni, ko poslanci govore ali pa naj da galerijo izprazniti. Prodlog finančnega odreka so seveda vsprejeli. Poslanec Bubba poroča o obračunu deželnega zaklada za letol889. ter predlaga, da se odobri prekoračenje za leto 1889. proračunjenih stroškov v znesku 163.905 goldinarjev ter da so odobri ves obračun. — Prvi ue je oglasil posla nec Flego ter drastično ilustroval go spodarstvo italijanskih županov po Istri posebno ozir jemajoe na bivšega župana v Buzetu, Claricija, kateri za ves čas svojega županovanja (1876 —1885) ni položil no beuih računov, svobodno denar jemal iz občinske blagajne (odnosno dal si izplače vati po občinskem blagajniku) in koji je sedaj občini dolžan 1516 gld. 83 kr. Preko 170 gld. je izterjal od strank ter spravil v svoj žep. Deželni odbor je sicer z dekretom z leta 188$. Clarioiju zaukazal, da položi račune a kasneje je zopet zavrgel ta svoj lastni ukaz. Taka je torej skrb deželnega odbora za blagostanje občin in siromašnega ljudstva po Istri. Govornik ne odobri računov deželnega zaklada za leto 1889. Po govoru p o s 1. F lega prešli so v podrobno razpravo. Predlog finančnega odseka so bili vsprejeti in se je obračun odobril. MandiC in Italijani. Odkar obstoji deželna zbornica v Poreču, ni imela še v sredi moža, ki bi laškej večini toliko presedal, kakor hrvatski rodoljub in poslanec g. prof. Matej Mandič. Kader si je politično društvo . izvolilo gosp. Mandića svojim 1 .i ter ga pripo- ročalo vsem zuv dilcem, zavladal je mej Lahoni n strah, kojega so izražali v str up i ankih in dopisih. Laška večin' >01 jila upirati se do zadnjega, da c /< .ji. -rerskih Slovanov ne izpolni. V i mu ; i zasedanju sklenili so enoglasno, /■ jučiti iz svojo srede, rekoč, 1 1 .kšen „efeghetato prete croatiz i* vreden sedeti v sredi pra- vičnik iii .u onesti) — Italijanov. Bo- jazen tu izvirala jo ne samo iz sovraštva do Slovanov sploh, ampak v n jih poč» tju vodil jih je pred vsem strah pred jeklenim možem, ki z odločno in pikro besedo ve v svojem listu in govoru odkrivati v nebo vpijočo krivice, ki se gode Istrskim Slovanom pod turško vlado ital. teroristov ter krepko odbijati surove napade lahonskih kulturonoscev. Želja se jim je za kratek eas izpolnila in toliko strašen možak izšel je sveto-vzjarjen iz zbornice, aplavdiran p>) svojih dobromislečih tovariših, a nesramno zasmehovan po nestrpnih Lahonih. Par sej so se ga res iznebili. Ali po zaključju zborskega zasedanja razpisale so se vnovič volitve in narod — oni narod, za katerega se vrli g. prof. Mandič nesebično in rado-voljno trudi in žrtvuje, pokazal je svojo udanost do odločnega moža ter si ga zopet jednoglasno izbral svojim zastopnikom. To je bil ogenj v lahonskej strehi. — Kakor lačne vrane zagnali so se vanj, obirali ga in sramotili; ali vkljub klevetanju in drugim nesramnostmi, stopil je gosp. Mandič zopet v strastno zbornico, da razodeva Bkeleče rane ljubljenega naroda in ožigosa hudobnost Lahonov. Tuhtali so tudi to pot, kako bi se ga še enkrat iznebili, ali v svojej modrosti neso mogli druzega izumiti, nego skrpati brezimen protest, na čigar podlagi so nameravali postavne, jednoglasno izvolitev uničiti. Zo so posta vili verifikacijo njega izvolitve na dnevni red, ali zadnji trenotek jim je strasti zmanj kalo, zbali so se smešnosti — kajti name ravali so ga odvreči na podlagi izmišljenega ugovora — zapustili so zbornico v trenotku, kader bi bili morali pokazati Bvojo „srčnost". S tem so se pa celo pri svojih somišljenikih velikansko osmešili. Dokaz temu so dolgi dopisi in tožbe proti laškej večini v deželnem zboru, ki dan na dan izhajajo po najrudečejših časopisih. Trž. „Piccolo" je brez dvojbe slep privrženec lahouske veČine ter je dosedaj branil na vse pretege vsako njeno najkrivičnejšo izjavo, vendar se je tuinoli pondeljek tako spozabil, da s pikrimi besedami obsoja postopanje laške večine. „Deželnozborska večina v Istri — piše — dola zadnji čas velike pregreške, katerih jek žalostno odmeva po vsej deželi. Zadnji njen po-grešek bil je, da je purtila in soBpenso izvolitev Mandića. Večina je s svojim po stopanjem pri tem žrtvovala tudi laškega poslanca Mariuonija, pustivši njega izvolitev neovjerovljeno. Mandič ima pravico sedeti v zbornici kot zakonito izvoljen, a večina ima pravico ga poslati domov Jnu podlagi dokazov. Minolo leto bilje poslan domov, ker so ga smatrali nevrednega *o-deti mej poštenjaki, a letos laška večina se mu ne drzno kaj enacega povedati v obraz. Poslanci večine doprinesli so čin slabosti. To je tembolj očevidno, kur slišimo, da bi manjšina odrekla se svojim inandutom, ako se Mandića ne potrdi in vlada bi zbornico brez Slovanov razpustila". Članek sklepu z važnim priznanjem : „Kader se ima opravka z močnim in in odločnim nasprotnikom, ni priporočljiva polovičarska politika. Na vsak način treba visoko nositi narodno zastavo". Torej se manjšina vendar smatra za močno in odločno, čeprav so jo dosedaj zanikali ter bagatelizovali. Mandič jim je vendar oni „homo terribilis", ki jim toliko preglavice dela, da ne morejo več uganjati dosedanje strastne politike. Nazivate ga lehko — terror Italiauorum — a on je toga vesel ter se bode dalje odločno boril za svete pravice tlačenega naroda. Živila italijanska kultura! V preteklej noči so sinovi „avite oolture" zopet onesnažili tablo nad prodajalnico g. Ivana Prolog a. Laška kultura jo ukljub zimskemu času v bujnem cvetju ! Potovanje na pokopališče bilo je tudi letos, kakor druga leta, obilno. Osobito v soboto vrelo jo ljudstva na mirodvor k sv. Ani. Vreme jo bilo krasno. Na obširnem pokopališču je občinstva mrgolelo zaljšajočega grobove svojih drazih in moleč na gomilah pokojnikov. V nedeljo, dan ■•v, Justfi, se je vreni" zopet pohabilo, nebo se pokrilo v sivo odejo 111 jelo je kapati. Predpohidne bila je v prestolnici slovesna sv. maš:t, katere so se vdeležili \ si tržaški višji dostojanstveniki. Mej bogatimi kočijami se je bliščala tudi nova občinska ekvipaža, na čije predelu sta *ed» la dva dobro ošemljenu pojaca, notri pa menda mestni župan. To kočije jo potr« šuim gospodom v kolibi še trebalo, da svetu pokažejo svoje slabo gospodarstvo. Na večer je pa bilo videti mnogoštevilne družbe, opotekajoče se iz okolice v mesto. Tudi ti so imeli svoj memento — na vino. „Narodni dom" v Barkovljah so še n začel graditi, a inenda že sedaj zelo peče tržaško magistratne gospode. Zae. predsednik g. Drag. M a r t e 1 a n c je bil pozvan namreč te dni na magistrat k ravnatelju Parovel-u. — Rečeni ravnatelj izpraševal je tega gospoda o namerah Narodnega doma" ter o njega ustanovni-kih. No, mi dobro vemo, da je magistrat že pred dobro vedel za ime in stanje vseh on h, kateri so dosedaj delovali v prid Nar. doma" — vsaj mu jo s tem vestno" poročal neki jako čudnobradati človek ! — Na dotična, mu stavljena vprašanja odgovarjal je sicer začasni predsednik, zajedno pa povdarjal, da je žo v pravilih vse uatanjko označeno, kjer si ti gospodje lehko najvestnejšo ogledajo vso stvar. — Ko se jo govorilo o dotičnom načrtu, rekel je rečeni magi-stratski ravnatelj : „Načrt imate pač že, a novcev primanjkuje !" Zač. predsednik mu omenja, da se tega začasni odbor ne boji, denarja ne bodo primanjkovalo; treba je napredovati korak za korakom, najprvo načrt, potom gradnja. Počasi bo vse šlo. Razvidno je iz tega, da je Barkovljanski poznani magistratovec že predložil svoj „velevažni rapport" in da se lahonska gospoda zelo boje te prihodnje narodne tvrd-njavo — ponos vso okolice ! Barkovljejih pečejo zelo. Uprav zato bi se morali poprijeti vsi Barkovljanski veljaki v prvej vrsti in potem oni ostale okolice, mesta in bližnjega Krasa še krepkejše te svete ideje — in ko bodo pravila potrjena, skrbeti za brzo upisovanje delničarjev. Pevsko društvo „Adrija* v Barkovljah pridobilo si je te dtii vrlega tenorja v osebi g. M ari n-a Grgi na-a, dosedaj bivajočega v Zagrebu. — V nedeljo darovali so „trije tamburaši" gld. 1.30 imenovanemu društvu; med domačini se je nabralo gld. 106; štirje BAUrijaši• (kot globo na vsacegn 4 ne.), ker so neso odzvali pevunju „okrogle pesmi". Gospod Josip Stare je daroval 50 nvč. — Vseiu imenovanim srčna hvala ! Ker že govorimo o „Adriji", omenimo tudi neke dogodbe, o katerej nam piše „tamburaš": V nedeljo dne 2. t. m. bili smo trije tamburaši v krčmi „pri rumenoj hiši" v Barkovljah. V imonovanej krčmi je pol močan pevski zbor „Adrije* krasne našo pesni uprav precizno, ter žel burno odobravanje. Ali žalibože stavile se so vrlim „Adrijašem" ob imonovanej priliki nek«) dvomno zapreko in sicer od strani, od koje bi si ue bili nikdar mislili! Vabilo na LXXXVII. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo 12. novembra 1890. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red : 1. Potrjen je zapisnika o LXXXVJ. odborovi *eji. 2. Naznanila pred-sedmštva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. (Razprava o Slov. Besedi.) 5. Poročilo tajnikove. 6. Posameznosti. Železnica Divača-Loka. Te dni je imel svet državnih železnic na Dunaji sejo. Iz poročila posnamemo tole zanimivo vest: Na interpelacijo, kedaj se ima pričeti z grajenjem železuiae preko T u r, odgovori referent dr. Rus, da se o tom ne da še nič gotovega povedati. Vender ima izmej sedmih projektiranih črt, glede na to, da se za Trst nekaj mora storiti, proga Divača-Loka najbližjo p r i h o d n j o s t, zato ker je najkrajšja in ker ne je većina nerodijnili faktorjev izrekla zanjo. Torej vender! Zanimive je nadalje tudi, da se je na prošnjo Burgatallerjevo sklenilo delati na to, da se napravi peažna zveza za osebni promet mej Ljubljano in Divačo, to je, da bode moći priti po znižanem tarifu državnih železnic v Divačo oziroma v Trst iz kake postaje državnih železnic. Želeti bi bilo! „81. N ' Dve ruski vojni ladiji „Pamjat Azova" in „Vladimir Monomah' pripluli sti mi-noli petek v tržaški zaliv ter se tu za-kotvili, da sprejmejo ruskega carevića Aleksandra ter ga prepeljejo v Atene. Prva ima 2 topa od 8" in 13 od 6"; 8 mitraljk sistem Ilatchiss; 2 mitraljki Bara-sistem in 9 cevi za torpede; 574 oseb možtva. Fregata „Vladimir Monomah* nosi 20 kanonov in 542 mož. V nedeljo zjutraj povrnil je c. kr. namestnik obisk contre admiralu Bassuguiiie na krovu vojne ladije „Pamjat Azova". Pri odhodu pozdravilo ga je 15 topovih strelov iz ladije. Carević pride jutre v Beč, na to se po južnej železnici pripelje v Trst. Duuajaka boran 4. novembra. Rnotni dri. dolg v bankovcih _ - (Id 88.H5 # v srebru — — "" * 88.95 Zlata renta — — — — — — — 107.0". 5°/0 avstrijska renta — — — — II 101.15 Delnice narodne banke — — — |» 980.- Kreditne delnice — — — — — —n - London 10 lir sterlin--— — —'* n 115.05 Francoski napoleondori — — — H 9 12!^ C. kr. cekini — — — — — — ~ t* 5.47 Nemške marke — — — - — — ' m E655 Poiilja blago doVro spravljeno in poštnine prosto FILUJULKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda r a trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 3nj0 30-dnevni odkaz 2% " " 21/ " I i , n »V/. P. n. občinstvo se vabi na semenj v Dolini na dan sv. Martina dne 11. novembra t. 1. Občinsko poglavarstvo v Doliui dne 2. novembra 1890. Načelnik : SLAVO. 3-mesečni 30" - »V»V» B* t • f1/,*/. Vrednostni in pH|tirjeni, glasečim na napoleone, kn-teri so nahajajo v okrngu pripozna k« nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, L*ov, TropftTO, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Rožen Gradec,Hermanstndt InomoHt. Celovec, in Ljubljano— brez trosko?« Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovflenje kuponov 24- 20 pri odbitku 1°/^ provizije.' P r e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti omesti po pogodbi. Uiožki v polirano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zla) ali srobrni denar, inozemski bankovni itd. - po pogodbi. Trst, 4. oktobra 1890. 21 24 Teodor Slabanja srcbrar v Gorici, ulica Morclli št. 17 priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. pO najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 41—50 Pciilja blago dobro spravljeno in poitnine prosto! It Zdravnik za zob6 ss ■J via Dogana it. 2 13-13 ordinuje od 9. do 5. ure. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 nofl. d|>oludne Znp«i gl .. p«....... 5'/»" o višjrt /unske (.,1 lOOO do 5000 gld v trkoĆHin "akutni po...... 5'/a°'0 Več e svote p<» dogovoru. Daje d.-i.ar proti vknjižei ju na posestva v T ratu. Obresti po dogovoru. TRST, 2. oktobra 1H90. 21-24 UitroT 0.3i La Filiale della Banca Union TRIE8TE s1 occupa di tutte le operazioni di llanca e Cainbio - Valute. a) Accettn eersamenti in Conto cormite, abhonando PEK BANCONOTK: PElt NAPOLEONI: 8° 0 c. preav d i 5 g ni SV/o« « -j 12 „ -'/4° oCi proav.di 2»l g.n 83'g „ a 4 mesi lisso r u m ™ „ « a 6 „ „ J7« „ » , „ «tne»i 3' t „ a 8 „ „ 3'/i „ „ u n 6 » II nuovo tnsso d' interes.se principiera a dccorrere aulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviso. In Banco giro nbbuonniulo il 23/4°[0 interesne annuo »ino n qualunque so mm a ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso ch&que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versainenti fatti a qua^iasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Assmnepei provri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste. Vienna, Budapeat ed altre principali citta. rilascia loro asgegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di (lomiciliare effetri presso la sna casaa /'vnnco d'ogni spesa per essi. b) S'mcaricu delTrtcptisto r della vendita di oifetti pubbliei, valute e divise, noncbe deli' ineasao di asuer/ni, cambiali o coupona, verao 1Is°|o prt>v" vigione. c) Accorda 7.394.75 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od« škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjČneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Slazione v lastne hiši. 11 — 12 Piunione Adriatica di Sicurti v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na iFivenje v vsih kombinacijah filavnica Inreserva druitvs dne 31. decembra 1883 Glavnica druStv.i gld. n,3nOOO'J — Reservni fond o< dooiftkov ♦ oH<> 622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Živlteme ino.OOO— Rezervn fond za podj»-tie iim premiKanja vreJnosiniii cfeMov 1H1 »I — 1'remiina reserva vseli oddelkov » 7.312 78(J*36 Heaerva za škode • 2>»7 601 — 24-21 V portfelju: l'remije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih • 16.9Vl.llrt 57 Skupni znesek v: h Skod plačanih oiJ I l^.HK do 1KK3 eld I t4.Wl9.Si7 05 Mrad ravnateljstva: Vi« Valdirivo, I (v |a«m».-i ' ) ^a«*: nnm je preporučiti p, n. obćinotvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnim) modernimi pismeni strojevi providjenu. JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naruČbn bilo koje vrsti kiijigotiskurskofta posla to proportida se osobito za ove vrsti tiskan io kao n. pr. : za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznico, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, oienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svnkom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (fklftdišeu) uve potrebne tiskanice i knjigo za crlivene urede. Onda ima na prodaj idiodouo knjige: Kmetijnko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol iu gospodarjev v pouk eienn prije SO nvi. nada -SO tvrdo vezana......n. ®0 Sodnijski obrazci HAHtavil It. Trnovec . . n. Vilim Tel, provod Cegnera......n. <10 Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. SO Filip prevod Križnana.......n. SO Antigona prevod Križmana......»• *0 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. SO Ove s u knjige jako prikladne za darove o praznicih zalo ili al. občinstvu preporućamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruČbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Lastnik pol. družtT. ^Tdinost". Tzdajatolj in odpovnrni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu