Februar 2008, letnik 10, številka 2 * IcřívlíVí ffostilnál £ sobe CuIkIspmí (.li iiri r Híhic inju Hn II;- |ici E J iki iL-ii-i f, tel.: 01 729 61 13, pricebelici@siol.net P O S E B N O U G O D N O! DeSUS VSI, KI ŽELÍTE , DA ZA VAS RAČUNALNIK NE BO "NEZNANKA", SE LAHKO VKLJUČITE V BREZPLAČNI ZAČETNI 10-URNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ V OKVIRU AKCIJE MICROSOFT SLOVENIJE IN ŠMOCL-Laško " U Č I M O S E Z A Ž I V L J E N J E". Več na strani 27... Odprto vse dni v tednu Va bije nil ■ I LHi-iiï^ ...iji^J'lllÈ: > v ■ ni ■ ■ ' nř IcEíisni vrt j t .za niíTiíi-^ gpnçirt^nlh scti □ ^peilill^'f I n ňwde"] fi'^Sf, i^'iid'Srici îtjii^ "íVTt. rr^r^ririimiria, rri!7Í tí -dI. - uníns lefaui VSAK PETEK RETRO GLASBA V ŽIVO S PLESOM Vabljeni ob dnevu žena. Vabljeni! AVTOŠOLA LONČAR d.ox). Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Zimski tečaji CPP 17. 3. 2008 in 14. 4. 2008 ob 18. uri Prijave na 031/209-501 TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA SEDAJ JE PRAVI CAS ZA SERVIS VAŠEGA KOLESA Prevoje pri Šentvidu 33,1225 Lukovica teí,: 01/723 5265, fax: 01/723 69 32 gsn: 041/713 542 m otosçti? vol ja .net, w w w. m otoset. si i( ,1 IS0 9W1 û^ipêo zimo IH pott^ad v.li. afiiLno ouc à^avêla îêêAail UGODNE CENE - MOŽNOST PUVCILA NA OBROKE (g) 080 22 36 www.hp6j|€rTH] oi>csnaievanjc izdelkov in zraka 1er pmlediční delovnega okolja zaposlenih. kise moiaio pri delu vi^úno dobre počutiti. 5o[Jçiavii dvigovanje m rgiporejg-nje blaga uporabljajo mederne viliča- rje. za čiščenje prostorov pa sodobne fislilnë strůj^. Z^ïradi 2ůhtevrusli upravljanja leh visokotehnoloških strojev to pred priççtkom dçlg dçleîni utlreî-nih usposabljanj. jvi(}d$r«n vmni park in premišljen prometni r^Ělm 2a dostavo blaga uporabljamo le naj-mťjdernejíí, rednp vzdrjevgng tiJVK^rni vozila. Čistiimo jih v lastni avloprabid, v kateri uporabljamo le redUirano vodi Odliina lega eb aviůcůíti nam wno^ûta hitro dostopnost do poslovalnic po v^j državi, otienem pa nsm prihrani neželene vožnjo po regionalnih in obči nskih ceslah. Do našega centra ima -moipeljino lailno dovozno pot, za katero smo se odločili, da ne bi poslabšali pfomelnih raïme r v občini in mrjlili miru V naselju Prevoje. Prevoze opravljamo večinoma ponoči, saj se tako izognemo gostemu pron^tu, obenem pa ne ď^i-ramo dnevnega promela. Eloolaški sistem ogrevanja In prvirdftvanja Ogrevanje v naši centrait temelji na iisiemu rekuperacip toplote. Lsr pomeni, da toploto, ki kot stranski proizvod nastgjg pri hlajenju m zamrzovgnju izdelkov, uporabljamo za segrevanje r prostorov m vode ter tato maksimalno izkùn^tinno energijo. Za dedatno ogrevanje v zimskem času uporabljamo çtpiju prijainç ek$|ra l^hko kurilno olje- Za prezračevanje prostorov izkoriščamo naravno teniperaturo zemlje. Preko ze-tïielj^kega izn^njevalnika dohùdnn zrak pozimi s temperaturo zemlje deloma [:>.D.D.,ui. H. Ptvgijvvt i, uga == n^BhtlrBnJ» In ocHiJevinJe ntpnmlïfiln ï^ pf\ gndKvl ^bJiMmr IBtLESra H E-iiTdl: plDú.duOklůl.n«! i Telefon: 01J88 M 15Ů ' FU: CI/ISQ 00 156 ÛSM: CPS Pooblaščeni inženir IZS G-1091 JOŽE POGLAJEN .umv.dipl.inž.gr^d. Na koncu še nekaj splošnih napotkov, kaj storiti, če izbruhne ali opazimo požar. OSTANITE MIRNI! Če niste v življenjski nevarnosti, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi. Poskrbite za varen umik ljudi in živali! Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, obvestite o tem center za obveščanje: Pokličite številko 112 in povejte: • kdo kliče, • kje gori, • kaj gori, • kakšen je obseg požara, • ali so ogroženi ljudje in živali. Viri: - Milan Vrhovec, Gasilska taktika - Uprava RS za zaščito in reševanje, Zgibanka Matjaž Markovšek inž. ele. višji gasilski častnik Vprašanje je, kaj so si starši predstavljali pod imenom Dan odprtih vrat na osnovni šoli, da so se v tako majhnem številu udeležili posameznih delavnic in skupaj s svojimi otroki obiskali še druge zanimivosti, tudi podeželsko tržnico. Tako bi lahko skupaj preživeli in doživeli zelo prijetno soboto. Poleg lepih vtisov, pokušine in sprejemanja novih znanj, bi jim ostali tudi recepti in iz teh bi lahko z malce domiselnosti skuhali odlično kosilo. Da trud posameznikov, ob tem se na področje financiranja ne bom spuščal, saj običajno pristane na ramenih staršev, le ne bi šel tako hitro v pozabo, si oglejmo eno izmed delavnic, tudi zaradi receptov naših starih mam. Čeprav moram priznati, da so me navdušile kar vse delavnice, me je po svoje najbolj privabila delavnica dolgoletne kuharice v vrtcu v Semedeli pri Kopru. Že njen naglas, ki je izdajal, od kod prihaja, je dal slutiti, da tu bo nekaj posebnega in res je bilo tako. Videlo se je, kaj je delala vsa ta leta in da je sad vsega tistega, kar nastane v loncih, iz ljubezni do kuhe, čeprav sama pravi: "Naša nona je bila zakon." Verjetno se strinjamo tudi ostali, mnogi pa dodajamo še, tudi naše tašče so, kar se kuhe tiče, zakon. In mladi so Dan odprtih vrat mesili, gnetili in ne vem še kaj, vendar najprej osnove, čistoča, red in zbranost. Spekli so svoj kruh ... in kako okusen je bil. Ob tem takoj pomislim na tisto: Za ljubi kruhek, kako je sladek in dober, če se moramo zanj malce potruditi. In kaj počne Emilija Pavlič poleg tega, da hodi po šolah in predstavlja zdravo kuhinjo? Poleg kuharske svetovalnice skrbno zbira še recepte naših starih mam in jih, ko se nabere dovolj snovi, izda v knjigi, da mladi ne bi pozabili tipične slovenske kuhinje in ob tem zdrave prehrane. Kako so naši stari očetje lahko zdržali po cele dneve na njivi in rudarji v jami z močno, bogato in zdravo prehrano, čeprav na videz ni bila najboljša? Ker se počasi oziramo nazaj, se ozrimo tudi tokrat in poglejmo, kaj so v lonec metale naše stare mame, da ne bo prepozno, kajti vse manj jih je in recepti naših babic bodo šli v pozabo, če mladi rod ne bo pričel kuhati po njih. Verjetno prvič ne bodo ravno uspešni, ampak vaja dela mojstra, ali kakor je dejal ob peki belokranjske potice moje tašče moj tast: "Veš, tole, kar si ti naredila, še sestrična od belokranjske potice ni, ampak vaja dela mojstra, samo poskusiti je treba." A djd CICIBANČKI IZ BLAGOVICE Na PŠ Blagovica smo že meseca oktobra pričeli s CICIBANOVIMI URICAMI. Letos je vpisanih 11 otrok. Otroci radi sodelujejo v vseh dejavnostih. Radi pojejo, rišejo, barvajo, rajajo, telovadijo in se seveda igrajo. Vključeni smo tudi v projekt Pravljični palček - predšolska bralna značka Knjižnice Domžale in Cici veselo šolo. Imamo tudi bralni nahrbtnik, s pomočjo katerega nas miška Šiška (lutka) popelje v svet pravljic. Z vlakcem po Arboetumu V oktobru smo obiskali Arboretum, decembra pa smo v goste povabili starše na čajanko. Mesec december je najbolj čaroben mesec, ko nas obiščejo dobri možje in nas obdarijo. Tako kot je že v navadi smo si najprej ogledali igrico, nato pa jih je obiskal še dedek Mraz. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica Skupinska slika - nismo vsi Čajanka s starši PITON V VRTCU V ponedeljek, 14. 1., sta nas obiskala Jaka Orehek in piton Toni. Otroci so bili spr^a zadržani in malo plašni, vendar so se kmalu opogumili in pristopili k pitonu ter si ga ogledali od blizu, kako se premika, kakšne barve je, ga potipali, vonjali in se o tem pogovarjali. Za Jaka so imeli veliko vprašanj, najbolj pa jih je zanimalo, če lahko piči, kje živi, kako ga hrani. Povedal jim je, da piton nima strupnikov in ne more pičiti, živi v terariju pri njem doma in se hrani z mišmi. Sledilo je risanje kače z ogljem na papir. Med risanjem so imeli možnost ponovnega ogleda pitona. Otroci so bili ustvarjali in domiselni. Eden od otrok je narisal kačo v jajcu, kako se izleže iz jajca in kako raste v veliko kačo. Na koncu smo risbe razstavili v avli. Otroci so bili na svoje izdelke ponosni. Dejavnost je bila zelo zanimiva in nevsakdanja. Otroci do teh živali nimajo predsodkov, seveda pod pogojem, da jim teh živali ne prikažemo v slabi luči. Le-te pridobijo od odraslih in pa z leti. Premalokrat jim je dana možnost, da jih opazujejo od blizu, jih tipajo in s tem doživijo nepozabne izkušnje. ň Brigita Gabrovec M Ř Otroci so se bali kače, a so jo vseeno pobožali. Otroci si ogledujejo risbe in se o njih pogovarjajo. NOVA ŠOLA V BLAGOVICI No, pa smo jo dočakali - novo šolo namreč. Saj že pregovor pravi, da: "Kdor čaka, dočaka." Sedaj lahko mirno rečemo, da je bilo vredno malo dlje počakati in se stisniti v začasnih prostorih, čeprav je bilo včasih resnično nevzdržno. Pa poglejmo, kako so samo odprtje šole doživeli učenci in kakšna se jim zdi njena nova podoba: "Moj razred mi je všeč - to je 3. d. Všeč mi je tudi telovadnica. Šola mi je fantastična. Ko sem prišel v šolo, sem bil zmeden. Nisem vedel, kje je kaj. Spomnil sem se otvoritve. Vsakih 45 minut je zvonil zvočnik. Vse, kar je bilo v ta stari šoli, je tudi tukaj. Veliko stvari pa je tudi novih." (Luka Per, 3. d) "Zelo všeč mi je telovadnica. In razred. Imamo nove mize in stole. Šola je zelo velika in dolga. Rada sem v razredu. Imamo jedilnico, kuhinjo, knjižnico _ Otvoritev je bila 5. 1. 2008. V šoli se počutim zelo dobro." (Tjaša Žordani, 3. d) "V novi šoli mi je zelo všeč. Všeč mi je, kadar imamo pouk. Všeč so mi tudi igrače, nove mize in stoli." (Vid Cimerman, 1. d) "V novi šoli imamo nove mize, omare in lepo kuhinjo. V šoli rad delam naloge in se tudi igram. Na koncu grem rad domov." (Jan Pestotnik, 2. d) "Na otvoritvi smo si ogledali predstavo Čebelica Maja in blagoslov šole. Poslušali smo godbo. Nato smo si ogledali razrede in kaj sladkega pojedli. Res je bilo dobro." (Urban Grandovec, 3. d) "V novi šoli mi je všeč, v prejšnji pa ni bilo prostora za telovadit. Na otvoritvi je bilo zelo lepo. Igrali so igrico Čebelica Maja. Prišli so župan Lukovice Matej Kotnik, ravnateljica Marijana Erjavec in drugi. V novi šoli so veliki razredi in velika telovadnica." (Matic Gorišek, 5. h) "Ko smo prišli na otvoritev nove šole smo komaj čakali, da se začne pouk. V ponedeljek sem komaj čakal, da bi imeli športno vzgojo. Imamo tudi računalniško učilnico. Zelo rad se učim v novem razredu. Vsi predmeti so boljši, ker imamo lepe razrede." (Anže Matjan, 4. d) "Šola je lepa. Tukaj se počutim bolje. Všeč mi je, ker imamo nove klopi in stole. V novi šoli mi je zelo všeč, ker imamo večje razrede. V prejšnji šoli mi ni bilo tako všeč, ker so bili tako majhni. Všeč mi je, ker imamo veliko telovadnico in v njej gole, koše, plezala^" (Janez Prvinšek, 5. h) ň Sergeja Križnar, vzgojiteljica MAREC - SU[EC Mesec marec je prvi pomladni mesec, ko se zemlja začne sušiti - od tod tudi ime sušec. Zemlja tedaj pije še snežnico, je pa celo zaželena tudi kakšna nevihta, saj pravijo, da "tisto leto, ko v marcu grmi, lakote bati se ni" ali pa "marec grmi, lakota beži." Zemlja se pripravlja na pomladno rast, postaja vse bolj toplo, vendar pa pozor: "Igrajo v marcu se mušice, aprila vzemi rokavice." Zato ljudska modrost uči, da se nam ne sme preveč muditi z oranjem in sejanjem: "Če v marcu more kmet orati, bo v aprilu moral počivati."ali pa celo "Če se marca da orati, bo treba aprila jokati." Praviloma drži tudi rek: "Kar v marcu zeleni, se rado posuši. Pomladnih dni se veselijo tudi ptički, ki že lepo prepevajo in se ženijo. Pomlad naznanjajo tudi lastovke, ki se vračajo v stara gnezda. Lastovke namreč veliko bolje kot koledar vedo kdaj bo pomlad, vendar pa rek pravi, da "ena lastovka še ne prinese pomladi" zato raje počakajte še na kakšno, da boste bolj sigurni ali je pomlad že potrkala na naša vrata. GREGORJEVO (12. marec) je prvi pomladni dan po starem koledarju, preden ga je papež Gregor prestavil za deset dni. Gregorjevo je v naših krajih praznik pomladi, ko se ptički ženijo. Izbirali so si pare in snubili že vse od svetega Valentina. Najbolj se mudi kosu, zato na Dolenjskem pravijo: Če je o svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že o svetem Jurju." V starih časih je bil tudi običaj, da so na ta dan obešali na grmovja pogačice (potičke in kruh) za ptičjo gostijo. Kar niso uspeli pozobati ptički, je ostalo vaškim otrokom. V Kropi pa je bil običaj, da so kovači na ta dan že sredi dopoldneva prenehali z delom in v sprevodu odšli na "tičjo vohcet". Dan se je sedaj že podaljšal in obrtnikom ni bilo potrebno več delati ob luči. V Tržiču se je v zvezi s tem ohranil lep običaj. Čevljarji in drugi obrtniki so tedaj v razigranem veselju "luč ponesli v vodo". Na predvečer, ko se je stemnilo, so ob vodi zakurili kres, zanetili brezove metle, ki so jih nato vihteli v krogih in osmicah, dokler niso začele dogorevati. Konce metel pa so nato še goreče pometali v vodo. Drugi pa so naredili papirnate ladjice, nanje postavili goreče svečke in ladjice spustili po vodi. Ko so svečke dogorele, so se vnele in goreče potopile. V spomin na to pa otroci še danes ohranjajo večstoletni običaj in spuščajo ladjice, ki so že prave umetnije. Ta običaj se ohranja tudi drugod. Ladjice izdelujemo tudi pri cicibanovih uricah v Blagovici skupaj s starši. JOŽEF (19. marec) je bil Marijin mož, po poklicu tesar in zato zavetnik delavcev, rokodelcev, ki delajo z lesom (tesarji, mizarji, drvarji). Pravijo, da "če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen." BENEDIKT (21. marec) je zavetnik šolarjev, kotlarjev in umirajočih. Ljudka modrost nas uči, da "Benedikt zemljo odklene; do tega dne trava nič ne rase, od tedaj pa rase, čeprav bi jo nazaj tlačil." MATERINSKI DAN (25. marec) ali praznik pomladanske Marije, kot so mu nekoč rekli, se uradno imenuje Gospodovo oznanjenje. Je spomin na angelsko oznanjenje Mariji, da bo rodila Božjega sina. Na Krasu so npr. verovali, da na ta dan pade na zemljo nebeški ogenj, ki pospeši kalitev semen in rast; od tod tudi ime Marija Ognjenica. Praznik se imenuje tudi ebehtnica, kar pomeni enakonočje. ^ Sergeja Križnar Osmi marec so za mednarodni dan žensk razglasili leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu. Leto po velikih demonstracijah žensk v ZDA, na katerih so zahtevale splošno volilno pravico. Že naslednje leto so praznik praznovali v Nemčiji, Švici, na Danskem in tudi v Sloveniji, ki je bila takrat pod avstro-ogrsko monarhijo. Sprva je praznik imel bolj političen pridih, praznovanj in manifestacij so se udeleževale predvsem so-cialistke in komunistke. Po drugi svetovni vojni so posebno pozornost začenjali namenjati v šolah, kjer osmi marec ni minil brez proslave za mamice in voščilnic. Praznik je politični pomen vse bolj izgubljal in postajal praznik vseh žensk. ^ Igor Fabjan Materinski dan Ob pr^aznovanju materinskega dne, naj, mama, veselo bo tvoje čuteče srce. Pozabi vse skrbi in vse težave, tvoje oči iskrene naj bodo danes nasmejane. Draga mama, vsak tvoj dan z mnogo de^a je obdan, trudiš se, vedno hitiš, da vse v pravem času narediš. Poleg dela in skrbi pa ne zmanjka časa ti, tolažiš me in me bodriš, nikoli me ne zapustiš. Draga mama, iskrena hvala za življenje, ki si mi ga dala. Hvala za vso ljubezen, de^o in skrbi, mama, ti moj sončni žarek si. Anica Pungartnik NAGRADNI NATEČAJ GOSTIŠČA PRI ČEBELICI NAGRADNI LIKOVNI NATEČAJ za osnovnošolce z naslovom "SLIKANJE ČEBELARSKEGA DOMA na Brdu" v akvarel ali tempera tehniki še poteka. Otroci prinesejo svoje likovne izdelke v gostišče Pri Čebelici, natečaj se zaključi 1. maja 2008. Glavna nagrada: Brezpla~na otroška rojstnodnevna zabava v gostišču Pri Čebelici Vsi likovni izdelki, bi bodo oddani za nagradni natečaj, so last gostišča Pri Čebelici. februar 2008 šport in šah Rokovnjac Šahovski turnir med TURISTIČNIM DRUŠTVOM GRADIŠČE in ŠPORTNIM DRUŠTVOM ZLATO POLJE Prešernov kulturni praznik so na svojevrsten način druženja počastili tudi udeleženci šahovskega turnirja v Gradišču. Ta turnir je lep primer prijateljskega srečanja med vasema Gradišče in Zlato Polje in je potekal že tretjič. Izmenoma je enkrat v Zlatem Polju, drugič v Gradišču. Prijetnost pa potrjuje udeležba kar osemnajstih tekmovalcev. Igra je bila napeta, tekmovalna, prijetna in sproščena. Kot se menja mesto tekmovanja, se menjajo tudi zmagovalci, tokrat je bilo v dobro za nas Gradiščane, v zahvalo pa smo skušali biti vsaj gostoljubni. Naslednji turnir bo v Zlatem Polju in se že veselimo povabila. A Turistično društvo Gradišče Moto klub Rokovnjači aktiven tudi pozimi Malo snega in visoke dnevne temperature niso pravi pogoji za zimske užitke, kar pa članov moto kluba ni odvrnilo od organizacije tradiconalnega Zimskega moto tabora. Priprave na dogodek so se pričele že nekaj mesecev prej - pripravili smo promocijski material, se dogovarjali z lastnikom smučišča Kandrše, priskrbeti je bilo potrebno vse potrebne rekvizite, pripraviti scenarij prireditve, časomerilsko opremo za tekmovanje s pležuhi, na katero se je letos prijavilo 70 udeležencev. Za najboljše tekmovalce so naši sponzorji priskrbeli lepe nagrade, za katere se jim najlepše zahvaljujemo. Prvo uvrščeni Blaž Razpotnik iz Mlinš se bo cel vikend vozil z motornim kolesom Honda CBR 1000 RR (nagrada AS Moto center Trzin), drugo uvrščeni Gorazd Šlamberger s Štajerske bo užival v adrenalinskem vikendu s štirikolesnikom (nagrada Ski&Sea Celje), tretji Matej Križman s Prevoj pa si je priboril izlet v Benetke (nagrada Eurotours Ljubljana). Nagrada za izdelavo najizvirnejšega pležuha je tudi tokrat pripadla lokalnem navdušencem, članom Moto kluba Lašk Pot iz Kandrš. Med tekmovanjem je za popestritev poskrbela plesna skupina Miki ples, prav poseben snežni moto spektakel pa je pripravil Klemen Gerčar na svojem tekmovalnem kros motorju. Na štirikolesniku se mu je pridružil simpatizer Jure Stražar. Pred samim finalom pa smo najvztrajnejše gledalce nagradili še z ognjemetom. Zimski moto tabor je naš prvi dogodek v koledarskem letu. Plan dela, ki smo ga sprejeli na decembrskem občnem zboru, nam narekuje še številne aktivnosti skozi celo leto. Poleg otvoritvene, nočne in zaključne vožnje, krvodajalske akcije, bomo pripravili še propagandni večer, moto piknik in klubski pohod. Vse omenjene dogodke smo pridno zabeležili v klubski koledar, ki smo ga pripravili za naše člane in prijatelje. Vsi skupaj se že veselimo pomladi, začetka motoristične sezone in prvih kilometrov na naših enoslednih vozilih. A MK Rokovnjači ŠAHOVSKI KOTIČEK Poglejmo si šahovsko partijo z belimi figurami Janeza Hribarja (MK mojstrski kandidat, rating 1980) proti šahistu s črnimi figurami Slavku Mlakarju (II. Kategorija, rating 1642) na tekmovanju v 61. Ljubljanski delavski ligi - III. liga v dvoboju ŠD (šahovsko društvo) Črni graben z Dom-IN Agencijo Trzin, ki je bila odigrana 10. 1. 2008 v Šentvidu. Prikazana je kratka partija - miniatura, kjer so bile napravljene hude napake v otvoritvi z imenom otvoritev daminega kmeta. Takole je potekala partija: 1. Sf3 d5 2. d4 Sc6 (tu je že prva napaka, bolje je najprej Sf6, da najprej razvijemo kraljevo krilo), 3. Lf4 e6 4. e3 Sge7 (huda razvojna napaka, ker zapira črnopoljnega lovca) 5. Sc3 (grozi Sb5 in napad na točko c7), a6 6. Se5 g6 7. Df3 (prikrita grožnja, ki jo črni sploh ni opazil), Lg7 (groba napaka, obvezno bi moral igrati f6) 8. S:f7 Črni: Slavko Mlakar Beli: Hribar Janez (Skakač je zastrupljen in se ga ne sme vzeti s kraljem, ker sledi odkriti šah z damo, ker nato lovec vzame na c7 in pade črna dama), 0-0 (bolje je Dd7 zaradi manjše izgube materiala), 9. Sd8: in črni se vda. Pomoč pri komentarju: Janez Hribar A Viktor Jemec v__v v ŠTD RAFOLCE JESENI MORDA ŽE V NOVI BRUNARICI Letni občni zbor Šporrtno turističnega društva (ŠTD) Rafolče je bil v soboto, 26. 1. 2008, na sedežu društva v Rafolčah 11 (pri Marjanu Kvedru). Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Sandija Ceglarja so sledila poročila predsednika, blagajnika, tajnika in nadzornega odbora društva. Opravljenega je bilo veliko prostovoljnega dela precej krajanov, ki z optimizmom zrejo v prihodnost. V letu 2008 naj bi nadaljevali z večino že znanih aktivnosti, ki so načrtovane tudi v tem letu, kot so nastop ene ekipe v malonogometni ligi RCU 2007/2008. Smo organizatorji lige, tako da se za leto 2008 tudi predvidi organizacija lige 2008/09, izvedli bomo 4. turnir v namiznem tenisu (9. februarja 2008), organizirali bomo povratni dvoboj v šahu med Zlatim Poljem in Rafolčami (26. februarja v Rafolčah), opravili čistilno akcijo v drugi polovici marca, 11. maja 2008 izvedli 3. pohod po Rahuški poti, 25. maja 2008 organizirali 4. nogometni dan Rafolč s srečanjem in igranjem nogometa samo za krajane, organizirali bomo 3. turnir v malem nogometu za pokal Rafolč - 15. ali 22. junija 2008, 21. ali 28. septembra 2008 izvedli 4. piknik krajanov na Gornjem hribu, organizirali 4. božično-novoletni šahovski turnir v decembru 2008, organizirali izlet za krajane v aprilu ali oktobru in organizirali spomladanske in jesenske akcije zbiranja starega papirja. Glavni zalogaj pa bo nadaljevanje urejanja igrišča, pridobivanje papirjev za njegovo legalizacijo, postavitev lesene brunarice na igrišču, označitev in legalizacija Rahuške pešpoti ter pridobivanje sponzorjev in donatorjev društva. Člani so prejeli ob plačilu članarine toplo kapo iz flisa z izvezenim znakom ŠTD Rafolče. Člani, ki v letu 2008 še ne bodo dopolnili 18 let (letnik 1990 in mlajši) ali bodo dopolnili 65 let (letnik 1943 in starejši), so plačila članarine za leto 2008 oproščeni. Ob tako bogatem programu vabimo še več krajanov, da se včlanijo v društvo in pomagajo izpeljati zahtevne naloge, vsem že delujočim pa se zahvaljujemo za opravljeno delo, ki ga ustrezno podpirata krajevna skupnost in finančno tudi občina, tako da se bomo lahko jeseni družili že v novi brunarici. ň Viktor Jemec Gonilna sila društva (manjkata predsednik in tajnik) Zadovoljni člani ŠTD Rafolče RAFOLČANI IGRALI NAMIZNI TENIS Športno turistično društvo Rafolče je 9. februarja pripravilo že četrti namiznoteniški turnir za krajane Krajevne skupnosti Rafolče. Tokrat je tekmovanje prvič potekalo v mali telovadnici Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu, za kar se organizatorji odgovornim v šoli najlepše zahvaljujejo. Turnirja se je udeležilo 24 tekmovalcev, ki so se merili v ženski, moški in otroški kategoriji. V sobotnem popoldnevu je bilo tako v vseh kategorijah odigranih 250 nizov na štirih namiznoteniških mizah. Med ženskami so za lopar prijele tri tekmovalke. Pokal za prvo mesto je prejela Urša Hribar, za drugo mesto Jasna Marinčič in za tretje Marta Grošelj. Pokali v otroški konkurenci, kjer se je merilo devet tekmovalcev, so vsi odšli v Dupeljne. Najboljši je bil Mitja Serko, za njim pa sta se zvrstila Blaž Gerčar in Marko Serko. Fantje so ob koncu zatrdili, da bodo tudi prihodnje leto vsi trije pokali romali v Dupeljne. Med moškimi je tekmovalo dvanajst posameznikov, najboljši pa je bil Aleš Podgoršek, drugo mesto je osvojil Igor Tekavec, tretje pa Aleš Marinčič. Seveda pa turnir ni služil le tekmovanju, ampak tudi kot priložnost za druženje vaščanov. ) Leon Andrejka KLEMEN GERČAR Z AVTOMOBILOM LIGIER Evropski mladinski prvak v motokrosu se pospešeno v uporabo za eno leto izročilo vozilo francoskega te sponzorske pogodbe zelo razveselil, saj je odslej pripravlja na skorajšnji začetek nove sezone. V letu 2008, ko bo poleg domačega nastopal še na dirkah angleškega prvenstva, mu bo ob strani stalo tudi podjetje Aassa iz Gorišnice pri Ptuju. Podjetje Aleša Arnuša je namreč 17-letniku s Prevoj proizvajalca Ligier. Gre za lahek štirikolesnik, za katerega je potrebeno vozniško dovoljenje H kategorije, enako kot za kolo z motorjem. Vozilo ima enako opremo kot osebni avtomobili in doseže hitrost do 50 kilometrov na uro. Klemen Gerčar se je veliko bolj samostojen. Z rdeče modrim avtomobilom se sedaj vozi v šolo, na kondicijske treninge v fitnes center in opravlja ostale obveznosti. A Leon Andrejka Najhitrejši v državi! V soboto, 16. februarja, je na Dunaju potekalo državno prvenstvo v dvorani v krožnih tekih, ker dvorane z 200 m stezo v Sloveniji ni. Tekmovanje je potekalo v sklopu mednarodnega mitinga, tako se je na start prijavilo tudi veliko tujcev! Atlet Robert Kotnik je nastopil v teku na 3000 m, v 1. skupini s 6. prijavljenim rezultatom in dosegel odličen čas 8.38.20. Prvi kilometer je Kotnik odtekel na zadnjem mestu, počasi se je prebijal do 4. mesta, v tem času pa si je vodilni ameriški atlet že pridobil občutno prednost pred skupino, v kateri so tekli skoraj vsi ostali tekmovalci vse do zadnjega km, ko se je začel ritem stopnjevati. Robert je tako na koncu silovito pospešil in pridobil prednost pred skupino, hkrati se je zavedal, da je Američan neulovljiv, tako je do konca le branil svoje mesto, kar pa je bilo dovolj za osvojitev naslova državnega prvaka! Robert takega uspeha ni pričakoval, saj je njegov trening povečini namenjen maratonskim tekmam, ki se jih namerava udeleževati v letošnji sezoni. Prvi bo na vrsti že 9. marca v italijanski Ferarri. A Besedilo: Che Slika: arhiv Robert Kotnik ■t . U Boštjan Vimpolšek, Robert Kotnik, Boštjan Kozan Pohod ŠKD Bregar Čeprav v dolini ni kazalo najbolje, se nas je pisana druščina članov in članic ter ostalih pohodnikov odločila, da v nedeljo, 20. januarja, le krenemo na dolgo načrtovani pohod. Čemu pisana? Pohodniki smo imeli sabo še konjenike, konje brez jezdecev, najboljše štirinožne prijatelje in ker so člani cele družine, tudi otroke, in to različnih starosti. Pot na je vodila skozi Brezje, Koreno, Vrh nad Krašnjo čez Gabrovico, Pšajnovico na Zlato Polje in preko Trnovč nazaj v Trnjavo. Zapustili smo megleno dolino in se podali soncu naproti, ne samo soncu, ampak tudi lepemu razgledu, ki je poplačal naš trudi. Malce naporno po praznikih, ko se naše telo še ni privadilo odvečnim kilogramom in smo v strmino malce težje dihali. Čudovit razgled in prijetna družba sta včasih vse, kar potrebujemo za dobro voljo, čeprav nas je v dolini pričakala gosta megla. Ko smo konje očistili in jih nahranili, smo si tudi mi privoščili počitek v klubskih prostorih. Seveda ni šlo brez jedače in obujanja lepih trenutkov s poti. Žulji in neprijetnosti so bili že pozabljeni. Prihajajo lepi dnevi in priložnosti za pohode. A djd Rokovnjac na{i občanski sv^^niki februar 2008 Franc Avbelj Zdaj se počasi bliža čas, ko bosta z ženo lahko odložila skrbi, ali imajo vaši otroci domačo nalogo, so odšli pravočasno v šolo. Skrbeti za otoke starše nikoli ne preneha. Z ženo Veroniko imava pet otrok. Najmlajši Tomaž, obiskuje drugi letnik gimnazije, Matej četrti letnik srednje gradbene šole, Rok obiskuje fakulteto za gradbeništvo, Petra je vzgojiteljica tako kot mama Veronika in ob delu še študira na fakulteti za šport, Klemen pa je zaposlen pri NK Interblok. Z ženo imava rada svojo veliko družino, kajti vsak otrok ti odpira nova obzorja, vesela sva, da so zdravi in da se med seboj zelo lepo razumejo. Pečarsko obrt imate že zelo dolgo; kako dolgo in do kam nazaj sega začetek pečarstva pri Avbljevih? Glede na to, da je pečarstvo polaganje pečarskih izdelkov za končnega uporabnika, je potrebno povedati, da se mi ukvarjamo z oblikovanjem pečnic in izdelovanjem opečnega tlakovca. S to obrtjo se je moj oče pričel ukvarjati pred približno šestdesetimi leti, takrat še pri Smrkoljevih kot Arbijeva pečarija in smo se šele kasneje preselili na zdajšnjo lokacijo. Sam pa sem leta 1984 pričel s samostojno obrtjo. Učil sem se tudi ob delu, kajti že s sedmimi leti sem pridno pomagal v delavnici. Kaj je ob vašem delu težje - delo z ljudmi ali oblikovanje gline, ki ji dajete končno obliko? Veseli me oboje, s tem da ljudem predstaviš svoje znanje in izkušnje, jim svetuješ, z oblikovanjem gline pa se sprostiš in si spočiješ duha. Te pomirja. Delo je tudi raznoliko, kajti je nešteto idej in želja. Sami tudi izkopavamo glino, in sicer rjavo na Vidmu, sivo pa pri Vodicah. Siva glina se žge svetleje in se glazira, rjava se žge temnejše in je bolj rdeča. Izkopavanje gline je zahtevno delo, kajti treba je vedeti, koliko zemlje odkriti, koliko globoko pobrati glino in seveda na koncu vzpostaviti teren v prvotno obliko, da ne trpi narava. Je današnji čas prijaznejši za zasebništvo kot pred osamosvojitvijo Slovenije? Zagotovo je prijaznejši, kajti odnos vlade do zasebništva je bolj fleksibilen, bolj razumevajoč, bolj stremi k napredku. Danes je valentinovo, v zraku je čutiti pomlad. Kaj vas spomladi posebno razveseli? Prebujanje narave, brstenje, cvetenje drevja in cvetja, dnevi so daljši, svetlejši, človek dobi več volje do dela. Prihodnji mesec bomo praznovali katoliški praznik veliko noč, na ta dan sovpada tudi mednarodni materinski dan. Kakšen je vaš odnos do praznikov? Zelo veliko mi pomenijo. Vzgojen sem v krščanskem duhu in ti prazniki ljudi opogumljajo, nam kažejo pot življenja ter ohranjanje zavesti, kaj smo in kaj počnemo. Pomembno je praznovati! Tudi materinski dan mi veliko pomeni, kajti to je praznik staršev, praznik mater in očetov. Kaj bi mi za konec povedali, brez da vas posebej sprašujem? Čutim in opažam, da smo v prvih letih samostojne občine Lukovica bolj delovali za napredek občine, se bolj zavedali, da smo gospodarji in skrbniki naše občine. Sedaj pa je opaziti in slišati več besed kot dejansko dela za blagor občanov. A Milena Bradač Tomaž Andrejka Ste Rafolčan? So Rafolče vaš dom že od vedno? Predstavite nam svojo družino, prosim. Prve mesece po rojstvu smo z očetom in mamo živeli v Krašnji pri starih starših. Kmalu smo se preselili v svojo hišo v Lukovici, kjer sem preživel mladost. Konec sedemdesetih let smo s prijatelji organizirali moped kros na Gornjem hribu v Rafolčah, kjer sem srečal bodočo ženo. Po nekaj letih spoznavanja sva se poročila in si v bližini Mirinih staršev zgradila hišo. Rodila sta se nama dva sinova. Starejši, Beno, končuje gradbeno fakulteto, mlajši, Nejc, pa se v teh dneh odloča, kam ga bo vodila pot po končani Srednji računalniški šoli za elektrotehniko in računalništvo. Slogan današnjega časa: Ves dan sem v službi, premalo časa imam za družino, utrujen sem, pod stresom. To velja tudi za vas oziroma si znate vzeti čas za družino? Službo sem že od vsega začetka jemal sila resno. Ko sem v letu 1981 začel kot pripravnik na takratni Službi družbenega knjigovodstva, sem kmalu začutil, da je to tisto pravo. Nikoli se nisem zadovoljil z doseženim, vedno sem iskal nekaj več in kmalu so se mi začela odpirati vrata za pot "navzgor". Nadrejeni so v meni zaznali voditeljske sposobnosti. Verjamem, da sta mi pravi odnos do dela in sodelavcev pomagala, da sem bil na razpisu izbran za vodjo ekspoziture v Domžalah, kjer sem si pridobil veliko izkušenj pri delu z ljudmi. Po ustanovitvi Davčne uprave v letu 1996 sem dobil povabilo, da prevzamem mesto vodje oddelka na Posebnem davčnem uradu v Ljubljani. Tam me je "opazil" tedanji direktor Davčne uprave g. Grilj in me pripeljal na Generalni davčni urad, kjer že osmo leto vodim Oddelek za kontrolo, ki posredno skrbi za delovanje prek 900 kontrolorjev na 16 davčnih uradih v Sloveniji. Z vsako stopnico se podaljša čas, preživet v službi in za službo, hkrati se stopnjujeta odgovornost in stres. Žal je negativni stres veliko pogostejši kot pozitivni. Vem, da ste izvrsten ekonomist. Kako bi na kratko opisali današnje gospodarsko stanje v Sloveniji? Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani ekonomist, ki se je specializiral za področje davkov. Menim, da je gospodarsko stanje v Sloveniji dobro, na kar kaže ugodna gospodarska rast. Po prevzemu evra se je začela zviševati rast cen, kar je sprva sicer dajalo zagon gospodarski rasti, kasneje pa je začelo ogrožati socialno stabilnost. Inflacija je v veliki meri pogojena z rastjo cen nafte in v zadnjih mesecih tudi hrane. Upam, da bo pristojnim organom uspelo zaustaviti inflacijska pričakovanja in umiriti razmere. Kakšna tržna računica, menite, da je zapiranje, prodajanje, propadanje velikih industrijskih ali trgovskih podjetij (npr. Mura, Merkur, Droga)? Po drugi strani pa se kar po tekočem traku odpirajo trgovski centri. Po osamosvojitvi smo se v Sloveniji zavestno odločili za kapitalizem, v katerem delujejo tržni zakoni, zmagujejo sposobnejši, prevladuje egoizem. Pomembno je imeti več, biti boljši od drugih. Hkrati živimo v času globalizacije in hitrih sprememb. Podjetja morajo veliko vlagati v razvoj in razvijati produkte s čim višjo dodano vrednostjo. Družbe, ki ste jih navedli, so vsaka zgodba zase. Zamenjava lastnikov je povsem običajna stvar, ki je zaposleni v normalnih družbenih razmerah sploh ne občutijo. Menim, da v Sloveniji poteka druga faza privatizacije. Faza, v kateri "posvečeni" posamezniki na tak ali drugačen, pogosto sporen način, prevzemajo večinske deleže v velikih in uspešnih slovenskih podjetjih. Glede odpiranja novih trgovskih centrov pa menim, da so tržne razmere ugodne. Očitno investitorjem to prinaša ustrezen donos. Žal pa se dobiček v trgovini pogosto kuje na račun slabo plačanih prodajalk. Kadar se pri vas doma odpravite po nakupih, tako živil kot tudi večjih trajnejših dobrin, ste zvesti enim in istim trgovinam ali radi raziskujete, kje je ugodneje? V tem pogledu prisegamo na dobre izkušnje in običajno kupujemo tam, kjer prodajajo kakovostno blago in ga znajo na primeren način ponuditi. Večje nakupe načrtujemo vnaprej in če je le mogoče, izkoristimo ponujene popuste. Kateri so vaši hobiji in koliko časa jim lahko posvetite? Prosti čas poskušam preživeti z družino. Ker med tednom večino časa preživim na delovnem mestu, se zvečer ali ob koncu tejJna rad odpravim v naravo. V zadnjih letih veliko hodim. Če le utegnem, se odpravim na Limbarsko goro. Sicer pa mi sprostitev prinaša tudi urejanje sadovnjaka in manjšega vrta. Ste "odvisnik" interneta, računalnika in mobilnega telefona? Računalnik je moj najpomembnejši delovni pripomoček. Brez njega si ne predstavljam obvladovanja velikega števila podatkovnih baz z milijoni podatkov. Ali pa računalnik kot nadomestek pisalnega stroja, z uporabo interneta pa tudi zamenjava običajne pošte. Kljub temu pa nisem zasvojen niti z internetom niti z mobilnim telefonom. Ko zadihan hitim po gozdovih, ne pogrešam ničesar. A Milena Bradač Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane V sredo, 30. januarja, je v prostorih N.Si v Ljubljani potekala novinarska konferenca, ki so jo sklicali člani dijaške sekcije MSi pod vodstvom predsednika Tilna Novaka. V dijaški sekciji, ki ima preko 150 članov iz vrst srednješolcev, menijo, da so za mladostnike zelo pomembne dobre prehranjevalne navade, saj je to obdobje intenzivnega fizičnega in psihičnega razvoja. "Ker navada postane železna srajca, je zdravo in redno prehranjevanje v tem obdobju zelo dobra popotnica tudi za življenje v kasnejših letih," je dejal Tilen Novak. "Ker imamo dijaki zelo obširne urnike, smo tudi dolgo od doma. Mnogi, ki se vozijo v šolo iz bolj ali manj oddaljenih krajev, so tako velikokrat doberšen del dneva brez pravega obroka in svoj prvi topli obrok zaužijejo šele pozno popoldan ali zvečer," je Novak razložil, zakaj se zavzemamo za uveljavitev zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. S sofinanciranjem toplega obroka bi država finančno razbremenila starše, marsikaterega srednješolca pa spodbudila k zaužitju obroka tople hrane v času, ko ga telo potrebuje, to prinaša pozitivne zdravstvene učinke. Ker bi ponudnike malice izbirale šole, bi bili ti dolžni zagotoviti dovolj kakovostno in pestro ponudbo, da bi ustrezala večini dijakov. V kolikor bi se izkazalo, da določen ponudnik ponuja nekvalitetno prehrano in se poskuša na ta način okoristiti na račun dijakov, bi imele šole pravico ponudnika zamenjati in poiskati boljšega, meni Novak. To bi tudi ohranjalo konkurenco med ponudniki. "Pomembno je tudi, da šole pravočasno poskrbijo za jedilnice ali pa prehrano organizirajo na primeren način po učilnicah, kar poznamo tudi iz osnovnih šol," je še dodal Novak. V Dijaški sekciji Mlade Slovenije smo prepričani, da sama organizacija razdeljevanja obrokov ne bi smela biti vzrok pomislekom pri sprejemanju zakona. V nadaljevanju so svoja mnenja podali še nekateri dijaki iz različnih srednjih šol, med katerimi je bil tudi član OO MSi Lukovica Marko Juteršek, sicer dijak Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika. Vsi so se pridružili mnenju predsednika in se v izjavah zavzeli za uveljavitev predlaganega zakona. Mnenju Dijaške sekcije MSi o tem zakonu in pogledu našega člana Marka na obravnavano temo se pridružujemo tudi ostali člani OO MSi Lukovica in obravnavo ter sprejem tega zakona podpiramo. S to novinarsko konferenco smo želeli širši javnosti predstaviti naš pogled na problematiko dijaške prehrane in morda posredno vplivati na pozitivno razmišljanje poslancev v Državnem zboru ob obravnavi in sprejemanju predlaganega zakona. A OO MSi Lukovica P O S E B N O U G O D NO! O B V E S TIL O SDS Slovenska demokratska stranka Območna enota Lukovica Stari trg 1, Lukovica 1225 Lukovica 19. rojstni dan Slovenske demokratske stranke Leta 1989 je bila v Cankarjevem domu ustanovljena Slovenska demokratska stranka SDS. Mesec prej pa je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza SDZ, katere naslednica je pravno in moralno Slovenska demokratska stranka. V soboto, 16. § ^r S slavnostne Akademije Slovenske demokratske stranke v SNG Mariboru februarja, je v ob tem jubileju potekala slavnostna akededemija v Mariboru. Na slovesnosti je bil tudi prvi predsednik Slovenske demokratske stranke France Tomšič. Pred slavnostno akademijo je zasedal tudi svet SDS. Med 200 predstavniki občinskih in mestnih odborov SDS smo bili prisotni tudi predstavniki OO SDS Lukovica. Pogovor je tekel o trenutni politični situaciji v Sloveniji. S polno odgovornostjo in strokovnostjo je SDS kot vodilna stranka vključena v predsedovanje Slovenije Evropski skupnosti. Velik poudarek pa je bil o delu SDS-a v letošnjem letu. Na slavnostni akademiji je vse navzoče v mestnem gledališču nagovoril predsednik Vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša in poudaril, da je po 19 letih iz začetnih 500 članih danes v stranki 25000 članov. Leta 2004 je stranka zmagala na lokalnih volitvah in postala zmagovalna stranka ter nato zmagala tudi na lokalnih volitvah 2006. V zadnjih treh letih je nosila največjo mero odgovornosti za reforme, za delo v Državnem zboru RS in danes nosi tudi največjo odgovornost pri predsedovanju sveta Evropske zveze. Predsednik vlade pravi, da je ta čas najpomembnejši čas po VSI, KI ŽELITE, DA ZA VAS RAČUNALNIK NE BO "NEZNANKA", SE LAHKO VKLJUČITE V BREZPLAČNI ZAČETNI 10-URNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ V OKVIRU AKCIJE MICROSOFT SLOVENIJE IN ŠMOCL-Laško " U Č I M O S E Z A Ž I V L J E N J E". Tečaj bo potekal postopno za vse občane, željne tega znanja od Prevoj do Trojan. Prijavite se na tel.: 031 359 425 ali 031 681 223. Ko bo prijav za nekaj skupin po 5 udeležencev (za učenje je na voljo 5 računalnikov), se bo tečaj zopet začel. Prvo informativno srečanje je bilo že 11. februarja in s prvim tečajem smo že pričeli. Do sedaj je vključenih že 7 skupin. Zahvala Turistični zvezi Lukovica in KS Prevoje za možnost uporabe njihovih prostorov. Če bo udeležba zadostna in tečajniki resni, se bomo v jeseni lahko dogovorili tudi za nadaljevalno BREZPLAČNO RAČUNALNIŠKO izobraževanje. Organizator izobraževanja je OO DESUS LUKOVICA, ki je tečaje načrtoval kot eno izmed svojih nalog. Tečaj je organiziran za vse občane občine Lukovica: za mlade, da bodo lažje našli službo in osvojili tudi ta znanja, za starejše pa, da se bomo znašli z elektronsko pošto in na svetovnem spletu. V A B L J E N I ! OO DESUS LUKOVICA osamosvojitvi Slovenije. V tem mandatu smo spremenili statut in dosegli nezdružljivost funkcij v politiki in gospodarstvu ter kot prvi k sodelovanju povabili tudi opozicijo. Premier je ob zaključku govora dejal, da je dr. Jožeta Pučnika zaznamovalo dejstvo, da mu ni šlo za koristi temveč za stvar. To je temelj, na katerem bo Slovenska demokratska stranka gradila še desetletja oz. stoletja. A Danilo Kastelic VETERINARSKI DOM DOMŽALE Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Veterinarska uprava RS izdajajo pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika bo potekalo splošno cepljenje psov proti steklini v občini Lukovica po naslednjem razporedu. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI SREDA, 5. 3. 2008 8.30-8.45 Čeplje pri križišču 9.00-9.30 Trnovče pri Antonu Oražmu, Trnovče 6 9.45-10.45 Lukovica pri Kmetijski zadrugi 11.00-11.30 Sp. Prapreče pri Antonu Zoretu, Sp. Prapreče 3 11.45-12.30 Šentvid pri Andrejki 12.45-13.15 Rafolče pri Igliču, Rafolče 18 ČETRTEK, 6. 3. 2008 8.30-9.00 9.30-9.45 Trojane pri Smrkolju, Trojane14 Šentožbolt pri Lovru Kropivšku, Šentožbolt 4 10.00-10.15 Zg.Petelinjek pri kasarni 10.20-11.00 Blagovica pri Janezu Cerarju, Blagovica 32 11.15-11.30 Češnjice nad Blagovico pri Leopoldu Šinkovec 12.00-12.30 Zg.Loke pri Ivanu Trdinu, Zg.Loke 7 12.45-13.15 Kranje Brdo pri Francu Novaku, Kranje Brdo 11 13.30-14.15 Krašnja pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31 Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter mestih rednega cepljenja. PONEDELJEK, 17. 3. 2008 14.00 Trojane 14.30 Šentožbolt 14.45 Blagovica 15.15 Krašnja 15.45 Lukovica 16.15 Šentvid 16.45 Rafolče Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov! Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik 7.00-12.00 in 17.00-18.00 in ob sobotah 7.00-9.00. Stroški cepljenja znašajo 33,85 EUR . PRODNIK ■ -n-ilU ■ OBVEZNO PRAZNJENJE GREZNIC Kanalizacija v občini Lukovica se že nekaj let pospešeno gradi, predvsem v dolini. Zgrajeni so čistilna naprava v Vrbi, kanalizacijski zbiralnik vzdolž Radomlje od Blagovice do čistilne naprave, kanalizacijsko omrežje v naseljih Lukovica, Krašnja, Rafolče, Vrba, Šentvid in Prevoje. (Za slednja tri naselja je predvidena rekonstrukcija omrežja, saj se med seboj v kanalizaciji mešajo komunalne in padavinske odpadne vode, kar slabo vpliva na delovanje čistilne naprave.) Vendar večina gospodinjstev v občini še vedno nima možnosti za priklop na kanalizacijsko omrežje, zato so odpadne vode iz njihovih objektov speljane pretežno v pretočne greznice. V zadnjih dveh desetletjih se je zaradi izboljšanja bivalnih in higienskih pogojev, skupaj s porabo vode, močno povečala tudi količina odpadne komunalne vode, ki dnevno odteče iz objektov. Neurejenosti odvoda odpadnih voda se je zavedla tudi država, zato je predpisala roke in pogoje izgradnje kanalizacije ter ureditve malih čistilnih naprav. (Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS 109/2007), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS 45/2007), Uredba o emisiji snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. 98/2007) ). Za naselja z med 50 in 2000 prebivalci mora občina zgraditi javno kanalizacijo do 31. decembra 2017. Za manjša naselja pa so prebivalci sami dolžni zgraditi oz. rekonstruirati obstoječe greznice v male čistilne naprave. Na žalost se je v preteklosti najbolj varčevalo ravno pri ustrezni ureditvi odvoda odpadnih vod. Večina obstoječih greznic je premajhnih glede na količino odpadne vode, ki se steka vanje. Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo konec leta 2007 v občini Lukovica priključenih 405 gospodinjstev, 916 gospodinjstev pa rešuje odvod odpadnih voda individualno. Po podatkih ankete izvedene konec leta 2006 med gospodinjstvi, ki niso priključena na javno kanalizacijsko omrežje, vrnjenih smo dobili 746 anket, jih ima 5 malo biološko čistilno napravo, 7 samo poljsko stranišče, 9 odvaja komunalne odpadne vode v gnojno jamo, ostali pa imajo urejene večprekatne pretočne greznice. Povprečna velikost greznic je 4 m3. Izvajalec javne službe odvajanja odpadnih voda je dolžan v okviru izvajanja javne službe najmanj enkrat na 4 leta odpeljati blato iz vsake izmed obstoječih greznic ter malih čistilnih naprav. Odpeljati ga mora na ustrezno večjo komunalno čistilno napravo na nadaljnjo obdelavo. Praznjenje vsebine grezničnih odplak na kmetijske površine ni dovoljeno. Izvajalec javne službe mora pripraviti program praznjenja greznic ter o času praznjenja obvestiti uporabnike. Predvidoma bo JKP Prodnik pričel z rednim praznjenjem vsebine greznic v občini Lukovica s 15. marcem 2008. Program je pripravljen tako, da bo vsaka izmed greznic spraznjena enkrat v štirih letih. Občani bodo o praznjenju pisno obveščeni. Seveda pa lahko posamezniki, ki bodo potrebovali odvoz grezničnih odplak izven termina rednega praznjenja po programu, le-tega še vedno naročijo pri JKP Prodnik. Skladno z Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev, se odvoz in čiščenje grezničnih odplak zaračunata po m3 odpeljanih odplak, ne glede na oddaljenost in porabo časa. Odplake bodo odpeljane na CČN Lukovica v Vrbi. Cena je določil Občinski svet Občine Lukovica in znaša 32,90 EUR/m3. Ob praznjenju bodo delavci tudi pregledali greznico in dopolnili razpoložljive podatke o posamezni greznici. Na podlagi teh pregledov bomo ugotovili dejansko stanje odvajanja odpadnih voda v občini Lukovica. Ingeborg Waschl JKP Prodnik OBVESTILO Lovska družina Trojane - Ožbolt obvešča vse lastnike zemljišč, na katerih le-ta deluje, da so dolžni v primeru škode, ki jo povzroči divjad, najkasneje v 3 (treh) dneh od dneva, ko je bila škoda opažena, podati pisno prijavo domači lovski družini! (56. člen - prvi odstavek Zakona o divjadi in lovstvu.) Novo sprejeti lovski zakon zagovarja stališče, da je čim več lastnikov zemljišč hkrati tudi članov naše Lovske družine. Navedeno se nanaša izrecno samo na lastnike zemljišč, ki so v okviru meja, v katerih deluje Lovska družina Trojane - Ožbolt. Zainteresirane lastnike zemljišč s tem vabimo, da se nam pridružijo! Prijave in prošnje pošljite na naslov: LD Trojane - Ožbolt Prvine 3 1222 Trojane Lovski zdravo! Lovska družina Trojane - Ožbolt obvestila OBVESTILO Vse občane obveščamo, da morate biti tako v naravi kot tudi do vedenja domačih živali oziroma divjadi zaradi možnosti okužbe za steklino, zelo previdni. Obvestilo posredujemo preventivno in zaradi obvestila Veterinarske službe, da je na območju občine Lukovica oz. lovišč večja možnost stika z okuženimi lisicami. Prebivalci, ki se gibate v naravi brez ali s svojimi psi, bodite previdni. Psi morajo biti na povodcih, da se prepreči stik z okuženo divjadjo. V primeru poginule lisice ali katere koli druge divjadi pokličite LDL oz. veterinarsko postajo, da se preventivno ukrepa. LOVSKA DRUŽINA LUKOVICA V mesecu decembru sem izgubila črn šal z zlatimi nitkami med Prevojami in Šentvidom ali Lukovico. Če ga je kdo našel, naj prosim pokliče na tel.: 041 806 619 ali 7235 277. Ivica Zupančič Prevoje 132, 1225 Lukovica PRQDNIK Odvoz kosovnih odpadkov iz ^ ~ " gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 14. do 16. aprila 2008 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, kar odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v občini Lukovica v ponedeljek, 14. aprila 2008, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 14. aprila 2008 sprejemali: od 14.00 do 15.00 ure - Trojane pri pošti od 15.30 do 16.30 ure - Blagovica pri pošti od 17.00 do 18.30 ure - pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Opozorilo: Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka Matej Kovačič, vodja sektorja Javna higiena Marko Fatur, direktor NOVE ASFALTIRANE CESTE Občina Lukovica ima zaradi svoje razpršene poselitve (več kot 5000 prebivalcev živi v 66-ih naseljih) v primerjavi s preostalimi občinami v Sloveniji nadpovprečno število lokalnih cest, ki jih mora vzdrževati. Tudi zaradi tega dejstva se še vedno najdejo neasfaltirani odseki v posameznih zaselkih. Kljub vsemu se občina trudi izboljšati stanje prometne infrastrukture, saj se zaveda, da je le-ta eden pomembnejših faktorjev razvoja. Zato v Lukovici že vrsto let veliko naporov vlagajo v gradnjo in urejanje lokalnih cest ter javnih poti. Po besedah Tomaža Cerarja, višjega svetovalca za gospodarske javne službe, je bilo tako tudi v letu 2007. Ob izteku lanskega leta je namreč potekalo intenzivno asfaltiranje številnih cestnih odsekov po vsej občini od Trojan pa vse do Prevoj. Zagotovo ni potrebno posebej poudarjati, koliko urejena asfaltirana cesta pred domačim pragom pomeni prebivalcem v naseljih, ki so nekoliko umaknjeni in oddaljeni od magistralke in avtoceste. Že v prejšnji številki Rokovnjača smo lahko prebrali zahvalo zakoncev Vodopivec ob asfaltiranju cestnega odseka v Javorjah pri Blagovici. Ta novoasfaltirana cesta sicer spada v Krajevno skupnost Trojane, kakor tudi cesti Zavrh in Velika Raven. Slednja leži severno od Trojan in je vez med lukoviško in kamniško občino, medtem ko cesta v Zavrhu pri Trojanah, ki je prav tako dobila asfaltno prevleko, vodi proti Zasavski dolini. O novem, širšem in preplaščenem cestnem odseku v središču Blagovice smo že pisali. Vsekakor je poleg šole in mostu tudi to cestišče s številnimi parkirišči kraju dalo novo podobo in priložnost za nadaljnji razvoj blagoviškega okoliša. Dela so potekala tudi v Krajevni skupnosti Zlato Polje, in sicer na cestah v Trnovčah in v Obršah. Tudi na Prevojah so izvajalci polagali asfaltno prevleko, in sicer na začetku naselja pri kapelici ter na novem parkirišču pri Vrtcu Medo. Tako je Občina Lukovica ob koncu leta 2007 za asfaltiranje cestnih odsekov namenila preko 100 tisoč evrov. Na občini so povedali še, da so to zgolj stroški izvajalcev. Poleg tega pa so veliko del opravili režijski obrat in tudi sami krajani, ki so ponekod pripravili spodnji ustroj cestišča. Kot je dejal gospod Cerar, so v občini popolnomai izpolnili začrtani plan obnove cestne infrastrukture. Ob tem so uspeli zagotoviti tudi skladnost razvoja celotnega območja doline Črnega grabna, saj je bilo tokrat največ narejenega na vzhodnem delu občine. A Leon Andrejka Rokovnjac pisma bralcev / zahvale februar 2008 Zakaj ne domači ali kam potuje naša kultura? V času, ko je vsak evro še kako pomemben in ko iz proračuna daje občina sredstva tudi za kulturna društva, ki, moramo priznati, niso slaba, se na osrednji kulturni prireditev v počastitev kulturnega praznika razen slavnostne govornice ne pojavi nihče iz Črnega grabna. Zanima me, ali so društva iz Adlešičev cenejša kakor domača oziroma, koliko denarja je nas davkoplačevalce stala prireditev. Za tako dolgo pot je potrebno ljudem, naj si bodo še tako skromni, dati tudi nekaj za pod zob, da ne bodo odnesli glasu o slabem gostitelju v domače kraje. In še enkrat, čemu potem dajati sredstva našim društvom, če vloženih sredstev ne moremo dobiti povrnjenih z njihovimi nastopi. Kulturni praznik 2009 bo hitro tu - bomo zopet najeli druge, da nam prepevajo in plešejo ob obilici kakovostnih kulturnih društev in pevskih zborov, ki jim radi prisluhnemo, ali pa so domači samo za navadne praznike. djd HVALIMO! Pred slabim mesecem sem se peljala proti Obršam in ob cesti zagledala velik kup odpadnega gramoza. Ker me je zbodlo v oči, sem fotografirala. Pred dnevi sem bila prijetno presenečena, ker kupa ni bilo več. Vse pohvale tistemu, ki je to odstranil, še prej ko je zbodlo v oči še koga drugega. Milena Bradač Ko zmanjka argumentov Že 10 let sem priseljenka v Lukovici in še vedno me preseneča dejstvo, da tukaj ljudje svoja mnenja redko upajo izražati javno. Odgovor sem dobila v županovem uvodniku prejšnjega Rokovnjača. Menda si je neka priseljenka, ki je nedavnim prišla s kovčki v Lukovico drznila glasno izraziti svoje mnenje... Županu se je zapisalo "menda", "govori se" itd. Bila sem na javni obravnavi o lokacijskem načrtu območja Lukovica-jug. Bilo nas je nekaj priseljencev in nekaj domačinov. Župan očitno za javno obravnavo ni imel časa. Mu bo že kdo povedal svojo verzijo dogodka, če ga bo zanimala. Oglasilo se je pet ali šest razpravljavcev. Nihče ni podprl projekta blokovskega naselja. Razprava je bila strpna in nisem slišala niti enega namiga JovražnoJti do bodočih priseljencev. Tisti, ki me poznajo, so lahko celo velikokrat slišali, da si v Lukovici želim novih prebivalcev, saj je v kraju premalo življenja, v okolici pa veliko primernih prostorov. Menim, da bi to lahko izvedli na boljši lokaciji in bolj skladno z razvojem infrastrukture, kot je predvideno zdaj. Nedopustno je, da župan ni prisoten na javni obravnavi, ki jo občina oglaša skoraj dva meseca in prinaša tako velike spremembe v kraj. Strategija o ureditvi tega prostora je bila sprejeta že pred časom, zdaj pa je prišlo do nerazumne spremembe. Imamo premajhne infrastrukturne kapacitete (zdravstveni dom, šola, vrtec) in preveliko obremenitev z izpušnimi plini, da bi lahko z odobravanjem pričakovali tako številno hipno povečanje prebivalstva, ki bo za občino takoj pomenilo zahtevo po širitvi vrtca in šole, saj imamo s prezasedenostjo obeh že danes resne težave. Investitorja to seveda ne zanima. V občinskem proračunu pa ni niti sredstev za zamenjavo azbestne strehe na brdski šoli, o stenah iz azbesta v Krašnji pa se sploh še ne govori... Nihče od prisotnih ni nasprotoval obrtnim in storitvenim dejavnostim na tem prostoru. Ali pa res večina meni, da je prostor med hribi, tako rekoč na meddržavnem plinovodu, med dvema zelo obremenjenima avtocestnima počivališčema in regionalno ter dvema čedalje bolj prometnima lokalnima cestama, dimnikom iz pečarije (čeprav kuri le drva) in kamnolomom ter bodočo avtomehanično delavnico (za katero je sicer lokacija zelo dobra in bi bilo prav, da domači investitor čimprej dobi dovoljenje) res zdravo okolje za blokovsko naselje in več kot sto mladih družin? Kar se tiče počaJnoJti pri spreemanju novosti, ki nam jo očita župan, pa le to: v kraju, kjer se "od nekdaj piše naš rod" smo že pred 25 leti imeli kanalizacijo in že 10 let ločeno zbiranje odpadkov. Ljudje različnih veroizpovedi smo znali živeti v zglednem sožitju s Cigani, Madžari in po novem tudi Angleži. Razlika z Lukovico je v tem, da tam nihče nikomur ne očita javnega izražanja mnenja, saj tako razumemo demokracijo. Iz županovih uvodnikov žal ne moremo razbrati argumentov za sprejete odločitve. Verjetno bi bralce bolj zanimali kot manipulativne in nestrpne poskuse diskreditacije drugačnih pogledov. Sicer pa smo se v desetih letih že privadili številnih neresnic, ki jih "prijazni staroselci" širijo tudi o nas Zinka Meden Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Niti zbogom nisi rekel za vedno si odšel, a misel nate vedno bo ostala in v naših srcih vedno boš živel. VSPOMIN 2. februarja je minilo eno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš dragi ati, ata in tast IVAN ŠIMENC Pramžetov Ivan s Korena 16 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke. Sin Marjan in hči Danica z družinama ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjacglukovica.si; produkcija: Agencija G Ljubljana; priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Maškare v Blagovici, foto: Petra Pustotnik. REAM d.fí.fí. SiïnsL-^nl uiůznik In uítívnlk zdkliitualut itïrjv« l/lbjLlïhl Elutr»:, uh^hjsmsiH sf iiudi itfficfJDUđilfP Heklrikn iranw in s.ďrsiiÝTf irmalaiijjini. V svûjo ekipD vabiiîiû nave sodelavœ/ke. l.za |KKl[t^jtfdli&rilUjk£ .1. KflřiíĚne sifí.na jii ? elítfo 55 ^ iV. ill VI. S lopnjsi b. znanje âfi^irike^Ali nenikeaa jezika C. Izpíl B kaifi^nnjt ííů |)Ad[4!jc mírtlaíř lit Mr^isirauja klimMíltih n^firav 3. lirrfans eiebtrn So^ř i IV. all V. stspň.a) b Jrtjnieaňalf^HÉsajHilía c. Izpit Ë katetjDrijE Cí Mř iBítKjrlIkídnli, UUDiniCilivli. prilJiOOljivl in ram jrvŠK drb ï'Jmu inčr 3i radi dčlaJ' s pmiivDdi usmt'jenin-i vpiihadnost, ňampíÍIJIttSííDjC^^ nanaslOíí: REAM d.Ď.ci,, Epruha 1236 Trzin, spripííom í^íELCií, ♦ MiïSUBlSHl nELEcmc Marija, skoz' življenje voditi srečo znaš, ti pelji skoz trpljenje življenja čolnič naš. ZAHVALA 31. januarja 2008 nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast AVGUŠTIN UDOVČ po domače MATOŽETOV GUSTL iz Krašnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem in upokojencem Tosame za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Boži Požar in govorniku Francu Novaku ter Blažu in Gregorju. Hvala tudi gasilcem in praporščakom ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Če sem pozoren na slabo, slabega ni nič več, le pozornost vseh se obrne nanj. Če sem pozoren na dobro, dobrega ni nič več, le upanje vseh se obrne vanj in že malo dobrega, ki ga uzro, jih navduši v boju za dobro. Elizabeta Lucas ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila ANTONIJA PELC. Pomladnega sonca, ki ji je vlivalo upanje, ni dohitela. Odšla je spokojno z zavedanjem, da je v življenju drugim želela in dajala le najboljše. Dobrota je bila beseda, ki je odmevala v urah slovesa. Tonči je skozi življenje stopala v različnih vlogah in druženje z njo je pustilo mnogo vtisov in odtisov. Slovo je odstrnilo spomine. Hvala Vsem, ki ste prihajali in ji prinašali svet, ohranjali prijateljstvo, spoštovanje in dostojanstvo, ki je ob bolezni na preizkušnji. Hvala Vsem, ki ste se poklonili spominu nanjo. Vsi njeni COLOR PHOTO FUJSFILIVI Občina Lukovica, uredništvo glasila Rokovnjač, Fujifilm Slovenija in Foto atelje Color Photo Domžale razpisujejo Rokovnjačev foto natečaj z naslovom "LUKOVICA, moja občina Natečaj, ki smo ga smo objavili v novembrski številki, je že v polnem teku (www.lukovica.si). V foto natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, posameznik lahko sodeluje s tremi (3) fotografijami, ki jih v elektronski obliki pošljejo na uredništvo glasila Rokovnjač (el. naslov: katarinaŽinnini.si) ali oddajo na enem od medijev v nabiralnik uredništva (naslov: Uredništvo glasila Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica). Natečaj bo trajal od novembra 2007 do 31. maja 2008. Motivi fotografij morajo biti obvezno iz občine Lukovica, fotografije ne smejo biti starejše od enega leta. Tokrat predstavljamo fotografijo Marka Juterška, pokrajina in meglena dolina (fotografija posneta na januarskem pohodu ŠKD Bregar v vasi Vrh nad Krašnjo) Brdo pri Lukovici v prvih pomladnih žarkih