Z03. številna.
ff Ljubljani, v soboto, I. septembra 1915.
XLVIII. leto.
.Slovenski Narod* velja v Lfcbijsnl
na dom dostavljen;
c-1o leio naprej  » • • • K 24*—
pol leta      „     • • > 12*—
četrt leta    »   * • „ 6*—
ca mesec   „     • m • • .  2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . .  K 22^ pol leta      „     • .  • .   . 11-— četrt leta    „     • » 5-50
na mesec   -     • • • •   . 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. S^eđnttfvo: liiiaiiova ulica £L 5 (v pritličju I evo J teidloa št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer'izvzemal nedeljo In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna pettt vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari.
Posamezna sievlika velfa 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tiskarna" telefon sL 83.
.Slovenski Narod' za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    •  K 25*—
pol leta četrt leta na mesec
13 — 6-50 2o0
velja po poŠti:
za Nemčijo: celo leto naprej      • .
3\ oj'-^i
za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • • . . K 35.—
Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), SnaZlova ulica št 5, telefon št S 5'
V VZHODNI GALICIJI, SO SE RUSI UMAKNILI NA SERET. — V VOLINJSKEM TRDNJAVSKEM TRO(OTU SE JE RAZVILA NOVA BITKA.
Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
V vzhcdnji Galiciji se je sovražnik povsod! umakni! na črto cb Se« retu. Nase armade ga zasledujejo.
Na državni meji, severno od Zalosč in vzhodno od Brodov, ter v prostori! zapadno od Duhna in v vo-iiulskem trdnjavskem trikofu se je sovražnik na celi ircnti znova postavil k bG]u. Naše čete ga napadajo.
Tudi pri naših bojnih silah ob gorenji Jasjoidi trajajo boji napre*. Vrgli smo Ruse iz nekaterih ob robu močvirnatega ozemlja napravljenih okopov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. U 6 i e r. fml.
*
NEMŠKE ČETE SO PONOČI PREKORAČILE NJEM EN TER V BOJU OD   HIŠE   DO   HIŠE ZASEDLE GROBNO.
Berolin, 3. septembra. (Kor. ur.) \VoIffGv urad poroča:
Veliki glavni stan, dna 3. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feid-maršala von Hindeaburga.
Naša kavalerija je jurišala včeraj utrjeno in od pehote zasedeno mostišče eri Lennevvadeis, severo-zapadno od Fridrihštata. Vjela je pri tem 3 častnike, 350 mož ter ugrabila I strojno puško.
Na bojni fronti, severo - zapadno in zapadno od Vilna, so poskusili Rusi naše prediranje ustaviti. Njihovi sunki so se z neobičajno visokimi izgubami ponesrečil«.
Jugo - vzhodno od Mereča je sovražnik poražen. Med Avgustovskim kanalom in Svisločem smo dospeli do Njsrnena.
Pri Grodna se je posrečilo našim jurišajočim četam z naglim postopanjem prekoračiti Njemen ter zavzeti mesto po boru od hiše do hiše. Vseli smo 400 sovražnikov.
Armada generala von Gaflwitza je sirla odpor sovražnih zadnjih kritij ob cesti Alekšica, jugo - vzhodno od Odelska - Svisloča.
Armadna skupina le vjela včeraj skupaj nad 3000 Rucov ter vpleniia 1 top in 18 strojnih pušk.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Vrši se boj za izhod zasledovalnih kolon iz močvirnih ožin, severno od Pružane.
Armadna skupina generala feld-marš&Ia von Mackensena.
Pri zasiedcvan!u smo vzeli Jas-joldo pri Sjelcii ia Berezj Kartuski ter okolico pri Aniopofa, 30 kilometrov vzhodno od Kobrinn. Avstro-cgrske čete prodirajo inžoo od Da-bovega Blata proti vzhodu.
Jugovzhodno bojišče.
Armada generala grofa Both-mcr'a se bliža borec se odseka Seret.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Med Ikvo in Prutom se je začela velika bitka. Na desnem krilu med Črnovcanii in Čortkovim napada armada Pflanzer - Bal [in, med Čortkovcm in Tamcpclom napadajo avstrijski in nemški kori, severno od tod pa armada Bohm-Er-molli. Armada Puhali o je z desnim krilom med Piacedko in Ikvo napadla sovražnika, z drugimi kori pa ga zasleduje na črti Dubno - Rovno. S padcem Grcdna je na severoruskem operacijskem ozemlju pridobljene važno komunikacijsko središče.
Sodba generala Arza.
»Beriiner Tageblait« poroča h vojnega tiskovnega stana o pogovoru njegovega izvestiielja z genera-
lom infanterije Arzem. Ta je rekel: Od ofenzive, začenše v mesecu maju, je moj kor 500 kilometrov zavc-jeval in napravil še enkrat toliko vjetnikov, kakor šteje sam moštva. Samo v maju smo v jeli 31.000 mež, v juniju 15.000 in v juliju 6000. Jaro-slav smo zavzeli skupno s prusko gardo z jurišem; pri Zolkie\vu smo se skupno ž njo obrnili proti severu vedno so bili nemški kori naši sosedje. — Na vprašanje o nadalnjem prodiranju je rekel general Arz. Z zavzetjem Brest - Litovskega je vsa poljska zemlja za nami in smo stopili na tla prave Rusije. Vendar nadaljujejo Rusi splošno požiganje. Naše čete pa so vajene, da si napravijo bivališča, tudi če ni streh. Naše tehniške čete napravijo v najkrajšem času pretrgane komunikacije in dovoz iz zaledja se vrši z avtomatično sigurnostjo. Za moderno armado ni nobenih razdalj več.
General RuskfJ vrhovni poveljnik?
Preko Kopenhagena javljajo, da bo general Ruskij imenovan za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad.
Novi ruski načrti?
Bukareški »Unjversul« javlja: Rusko bročovje. v Črnem morju je dobilo povelje, naj bode pripravljeno na veliko akcijo. Iz Odese poročajo, da koncentrirajo Rusi tam mnogo vojaštva.
RUSKO URADNO POROČILO.
V noči na 29. avgust je pričel sovražnik ofenzivo cd železnice pri Ekavu proti severu. To ofenzivo smo ob reki Misi ustavili. Severoza-padno od Fridrihštata smo zavrnili sovražni poskus prekoračiti Dvino. Pregnali smo Nemce, ki so bili prišli Čez reko, z desnega brega. Pri rri-dribštatu so izvršili Nemci 29. avgusta in naslednjo noč nekatere napade na naše mostišče s pomočjo orkanu podobnega artilerijskega ognja. Vsi napadi so bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Na desnem bregu smo prešli v ofenzivo, ki se je tekom 30. avgusta uspešno razvijala. Na fronti med Vilijo in Njeme-nom ustavljamo sovražno ofenzive kakor doslej. Ob gorenjem Bobru smo 29. in 30. avgusta znova zavrnili nemške napade v prostoru Lipsk-Sidra. Na fronti med Grodnom in Go-rodjeeom ničesar novega. V prostoru Gcrodjec smo zavrnili   30. avgusta
dva sovražna napada. V prostoru Vladimir Volinjski smo odbili 29. avgusta vzhodno od Svinjuhov sovražne napade ter vjeli okrog 200 ne-prijateljev. V Galiciji so izvršile.avstrijske čete po dolgem odmoru dne 29. in 30. avgusta vrsto energičnih napadov ob celi naši fronti. Pred ofenzivo je ijuto bombardirala težka in lahka artiljerija. Sovražnik je s posebno srditostjo napadal severno od Zloczo\va. V prostorih Pomorza-ny, Zboro\v ter na fronti ob Strvpi , med železnicami, ki vodijo v Tar- j nopoi - Czortko\v je napadel sovražnik na nekaterih točkah osemkrat ! zapored; naše čete so vse napade odbiie. Napadi so povzročili sovražniku, ki se je moral v več odsekih ja-drno umakniti velikanske izgube. Vsied naših protinapadov smo izvo-jevaii na široki fronti znaten uspeh, vzeli sovražniku 30 topov in 24 strojnih pušk ter vjeli približno 3000 neprijatelje v, med njimi polovice Nemcev.
»Vojna do zmage«.
Kodaniski list »Berlingske Ti-dende« javlja iz Petrograda: V Moskvi je bilo veliko zborovanje, kateremu je predsedoval član dume Ko-novalov. Udeležili so se ga tudi vladni uradniki, pciitiki, zastopniki kme- | tijstva in industrije, znanosti, umet- , nosti in trgovine. Zborovanje je so-
glasno sklenilo resolucijo, naj Rusija nadaljuje vojno do zmage in naj se ustanovi novo ministrstvo, ki bo izraz želja prebivalstva.
Rusko ministrstvo.
Charles Rivet poroča pariškemu »Tempsu« iz Petrograda: Javno mnenje se bavi največ z vprašanjem o sestavi novega ministrstva. Vlada se hoče z ozirom na resni položaj otresti nekaterih ministrov, opozicija v dumi pa zahteva, da naj odstopi celo ministrstvo, ker zahteva sedanji položaj, da pridejo na krmilo možje, ki imajo trdno voljo odstraniti vse kar je slabega in ki bodo dumi odgovorni.
Reakcijonarci na Ruskem.
»Reč« poroča: Krožijo govorice, da so stranke desnice izročile ministrstvu spomenico, ki zahteva, naj vlada zaključi zasedanje dume. Tudi opozarja spomenica, da je potrebno organizirati krepko vlado, ki bo revolucionarno gibanje v kali zadu- , šila.
Draginjski nemiri na Ruskem. ^rj-
Listi poročajo, da so se na Cj1*^!" lem Ruskem začeli   izgredi   zarr c draginje. V Odesi, v Kijevu in v 2^,is skvi so se zgodili izgredi in so  h. " oplenjene prodajalne živil. r~?£
ec
NEIZPREMENJEN   POLOŽAJ NA ITALIJANSKI FRONTI.  — LJUT ITALIJANSKI NAPADI PRI TOLMINU ODBITI.
Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Mir, ki je v sptošnem nastal na južnem bojišču, je trajal tudi včeraj.
V tirolskem obmejnem ozemlju je prišlo pri koči Mandron, v najvišjem delu doline Val di Genova in južno cd Mori do manjših bojev, ki so se končali s tem, da se je sovražnik umaknil.
V prostoru pri Bovcu in na nekaterih drugih točkah primorske fronte so se vršili boji topov in metalcev min. Zvečer so odbile naše
čete ljut napad na južni del tolminskega mostišča.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
O bojih na južnem Tirolskem.
»Tiroler Soldatenzeitung« poroča: Zadnji boji ob Tonalskem prelazu so bili ljuti, trije italijanski bataljoni so napadli naše pozicije na prelazu po močni artiljerijski pripravi. Cadorna imenuje ta ponesrečeni napad demonstracijo. Italijanska artiljerija je vrgla nebroj izstrelkov največjih kalibrov na naše utrdbe. Tre-notno se jih niti videlo ni pod dimom 30 cm granat. Ena naših baterij je zadela sovražno gorsko artiljerijo na pobočju Montriella,   ki je bila nato
W&mm sferiunss
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.J
XI.
Minilo je leto, odkar je bila lady Ada Boldonova vdova, minilo je poldrugo leto, a še vedno je ni Hugh Thesiger drugič vprašal, če hoče postati njegova žena. Tudi zdaj je ni nič manj ljubil, kakor tisti večer, ko je imel na koncu vrtne ograje ž njo sestanek, a bil je tudi ponosen mož in že misel, naj bi praznih rok stopil pred njo in jo zasnubil, mu je bila neznosna. »Saj bi to pomenilo, naj mi daruje premoženje tistega moža. kateremu je svoj čas dala prednost pred menoj,« si je rekel Hugh in zato ni nikoli nič omenil o svojih čustvih. Sicer sta se bila z Ado domenila, da pozabita preteklost, toda Hughu je vzlic temu vedno prihajalo na misel, kako je Ada njegovo ljubezen odklanjala, da se je mogla poročiti s starim toda bogatim Rikardom Bol-donom. Tolažil pa, $e je s tem, da si I
že sčasoma pridobi take dohodke, da bi lahko Adi ponudil vse, kar sedaj vživa, ne da bi se morala dotakniti bogastva, podedovanega po možu.
Ko je potekalo že drugo leto, kar sta Ada in Mugh obnovila svoje prijateljsko razmerje, so se Hughove razmere tako zboijšaie, da je začel resno misliti na poroko z Ado. Zaslužki njegovi so postajali čedalje lepši, prihranki njegovi so bili tudi že znatni in ko je napravil obračun, si je rekel, da lahko vsak dan zasnubi Ado, ne da bi pri tem vpošte-val njeno premoženje.
Hughovo odlašanje je Ado toliko huje bolelo, ker so bili Hughovi obiski le jako redki. Hugh je ves svoj čas posvečeval delu v svojem poklicu. Ada je že dolgo težko pričakovala, da jo Hugh zasnubi. Sicer se je tega trenotka bala, a njegov molk jo je vendar bolel in tudi nekoliko žalil. Časih jo je obšel tudi strah, da je Hugh niti ne ljubi več, da je pri poravnavi ž njo mislil samo na prijateljsko razmerje ne pa na to, da vzklije iz tega prijateljstva ljubezen.
Ves ta čas je imela Ada tudi vedno v spominu svojo obljubo, dano odvetniku Feliksu. Ta obljuba se ji je zdela kakor strelonosen oblak, iz katerega lahko vsako uro udari nesreča.   Odvetnik Feliks ip je od
pogreba pokojnega Rikarda Boldona trikrat obiskal na njenem posestvu. Priše* je sicer vselej po opravkih, toda dana obljuba je silila Ado, da je morala biti z njim jako prijazna, kar ji je bilo zelo mučno in kar je občutila za poniževalno. Pri vsem tem ji je še grenilo življenje spoznanje, da odvetnik Feliks kar nič ne misli odnehati od svoje zahteve in da vztraja odločno na sklenjenem dogovoru, po katerem mora Ada postati njegova žena. Ni ji delal komplimentov, ni se ji laskal, kakor delajo zaljubljenci in bila mu je zato hvaležna; tudi ni nikdar govoril o sklenjenem dogovoru, vendar je dal Adi dobro razumeti, da računa zanesljivo na izpol-nitay tega dogovora in da še v sanjah nikoli ne misli, da bi odstopil od njega. Kadar je Ada tako spoznala, kake velike težave še čakajo, da jih premaga, je vselej obupavala in hitro pregnala vse misli na prihod-njost. Marsikdaj pa se ji to sploh ni oosrečilo in preživela je ob takih prilikah težke dni.
Tekom teh dveh let je Terence O' Neil opetovano spremil Hugha. kadar je obiskal strica in teto. Z veseljem je Hugh opazil, kako so rasle O' Neilove simpatije za ljubeznivo Marjorijo, katero je pri teh prilikah večkrat videl in se večie je bilo nje-
govo veselje, ko je O' Neil izdal, da je v Marjorijo zaljubljen. Zgodilo se je to na jako preprost način. Versko zelo mlačni O' Neil je pri takih prilikah vedno silil k božji službi v VVoodhurstu in potem na obisk v župnišče. Ko se je to že prevečkrat ponovilo, je Hugh nekega dne ustavil svojega prijatelja in smeje se dobrodušno mu rekel:
»Ljuba duša, ti si zaljubljen v župnikovo Marjorijo.«
»No. kaj pa je potem?« je nekako žalostno zavzdihnil O' Neil. »Kaj bi nama to koristilo? Poročiti se ne moreva, zakaj jaz nimam pod milim nebom ničesar drugega, kakor nekaj poznanja zakonov, a nihče še po tem ne vpraša. Najslabši stan za reveža je pri nas vendar odvetniški stan. Z zvezanimi rokami moraš čakati, da kdo po tebi vpraša in zahteva tvojo pomoč, a mogoče je, da se prej hiša nad teboj sesuje, predno najde sreča pot do tebe. To moraš vendar uvideti, da v takih razmerah ne morem snubiti.«
»Takoj pač še ne; toda ne izgubi poguma, tudi tebi bo še solnce zasijalo,« je menil Hugh.
Terence O' Neil je na te tolažil-ne besede odgovoril samo z globokim vzdihom.
Prišel je najlepši vseh angleških mesecev, nastopil je mesec avgust. Z njim so se začele sodne počitnice in Hugh se je veselega srca napotil k stricu in k teti v Hampshi-re. Pred odhodom je napravil sklepne račune poteklega leta in je iz njih z velikim zadoščenjem spoznal, da je dosti več zaslužil, kakor je sam mislil. To mu je pričalo, da sme zdaj brez skrbi stopiti pred Ado in izreči odločilno besedo. Terence O' Neil je porabil sodne počitnice, da se je peljal obiskat sorodnike na Irskem, obljubil je pa, da pride začetkom meseca septembra obiskat Hugha.
Bil je krasen dan, ko se je Hugh odpravil v drugič snubit Ado. Vročina tega dne je že pojemala, a solnce je še razlivalo svoj blesk Čez vonjave vrtove in livade. Svojega prvega ljubezenskega sestanka, ki je zanj tako žalostno končal, se je Hugh samo nekako nejasno spominjal. Takrat je bila zima, sneg je pokrival vso zemljo, Hugh je dolgo čakal na koncu vrtne ograje . . . Nevoljno je Hugh odmaknil z roko in pregnal spomin na tisti večer. Ni hotel, da bi mu misel na preteklost grenila sedanjost.
(Dalje prihodnjič.)
nesposobna za boj. Končno je sovražno pehoto pognal v beg naš artiljerijski ogenj, ki ni zgrešil svojega cilja. Pozneje je sledil nov napad z rezervami. Vsi napadi so bili popolnoma odbiti, Italijani so se umikali beže. Številni transporti ranjencev dokazujejo njihove izgube.
»Soldatenzeitung« prinaša tudi izgube Italijanov pri Lavaronu: vje-tih 1 oficir, 245 mož, ki niso nič ranjeni; ranjenih 4 oficirji, 108 mož, med temi poveljnik 115. pešpolka, polkovnik Riveri. Tudi zastava polka, darilo mesta Treviso, je v naši posesti. Plen je znašal 578 pušk, 400.000 patron. Mrtvih je 200, med njimi dva štabna oficirja. Skupne izgube znašajo nad 1000 mož. Napad, ki se je popolnoma ponesrečil, je izvršila brigada Jorea skupno z bataljonom alpincev Bassano.
Italijanske izmišljotine.
Dunaj, 2. septembra, (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijanski generalni štab poroča dne 30. avgusta dobesedno: »V Karniji je pričel sovražnik po daljši dobi nedelavnosti zopet ljuto napadati naše pozicije na Malem Palu, bil pa je, kakor navadno, odbit. Pri Bovcu se je posrečilo našim četam že pred nekaj dnevi, da so prodrle na ono stran tega važnega kraja.«
Naš napad na Mali Pal je naravnost izmišljen. V resnici je začela italijanska pehota dne 27. avgusta popoldne močno streljati na naše pozicije, ali je bila hitro prisiljena umolkniti po našem topovskem ognju. Kraj Bovec, katerega je civilno prebivalstvo zapustilo, se na-haj slej kopre j en kilometer pred našimi pozicijami, katere smo si sami izbrali. Zavzetje tega kraja torej ni zahtevalo od strani sovražnika nika-kega boja. Bovec se nahaja v obsežju lastnega ognja in se ga lahko uspešno obstreljuje iz lastnih pozicij. V dokaz služi to, da je bila neka italijanska baterija pri Bovcu prisiljena, umolkniti, del Bovca zažgan s streli, v Podklopcah je vsled zadetkov eksplodirala zaloga municije in bencina in da je imel sovražnik pred lastnimi pozicijami na Rombonu in južno od njega v zadnjih dneh seštetih 250 mrtvih in najmanj trikrat toliko ranjencev.
Kak strah napravilo bombe.
Ogrski list »Vilagh« poroča 6 hu v Bresciji, ki so ga napravile HnJbe lz avstrijskih zrakoplovov: eka gospa je šla za pogrebom svoga moža, katerega Je ubila bomba* akor Je bilo uradno naznanjeno, pogreb Je bil skupno s pogrebom drugih žrtev. Jokala Je, ihtela in se vrnila žalostna domov. Ali glej čudo! Ko stop! v hišo, zagleda svojega moža rx>pomoma zdravega pred seboj. Dognalo se Je, da je eksplozija prvih bomb tako učinkovala na moža, da Je kot blazen bežal v neko bližnjo vas in se tam onesvestil, ko Je divjal ves dan po poljih in vrtovih. Potem je prišel k sebi, ali nič ni vedel, kako je bil dospel v ono vas. Jokala Je torej žena za neko drugo žrtvijo.
Izjalovljen načrt za september.
Vojaški kritik v »Stockholms Dagbladu« razpravlja obširno o polomu načrtov četverozveze ter pravi glede Italije, da bi bila morala po sklepu general, štaba četverozveze v septembru zadovoljiti se ob Soči z obrambno pozicijo, en del svoje armade pa bi morala poslati v Darda-iiele, drugi del pa proti jugu Male Azije ali proti Siriji, da bi bila prerekala glavne zveze Turkov skozi Ada-mo in Halebe v interesu Angležev. — Italijanske čete bi bile morale čez Franche Comte priti na pomoč Jof-freju, da bi bil mogel napasti Elza-ško - Lotrinško ... Ali vse to se je razbilo. Avstro - ogrske čete so šle od zmage do zmage in izjalovljen je načrt četverozveze   za september.
Zato se je Italija tako silila in trudila v avgustu, da bi prodrla soško fronto in zagospodovala nad Gorico in celo okolico — ali vsi napori so se razbili ob hrabrosti naših čet. Sedaj čepe italijanske vojne sile še vedno ob Soči in položaj se ni izpre-menil tako, da bi zadoščala kaka obrambna pozicija ob Soči — izjalovljeni so načrti in tako bo tudi za prihodnje mesece, naj le delajo načrte, kakršne hočejo.
Nepopularna vojna.
Italijanski listi naznanjajo, da bo imel Barzilai dne 11. septembra v San Carlo pri Neaplju govor o sedanji vojni. Kakor se poroča iz zanesljivega vira, namerava vlada poslati odposlance v vse dele srednje in južne Italije, da bodo imeli govore o vojni. Iz tega se vidi, kako nepopularna je vojna v Italiji in kako neugodno je vplivala na italijansko ljudstvo napoved vojne Turčiji.
Razburjenje v Italiji.
Chiasso, 3. septembra. Ruski porazi in padec Brest Litovskega so vzbudili v vsem prebivalstvu Italije velikansko razburjenje, in nastale so
demonstracije, katerih noče biti konec. Množina delavcev je skušala v Milanu zadržati vojaški vlak, da bi ne mogel oditi v Verono. Velike demonstracije so bile na trgu pred katedralo, opoldne so naskočili demonstrante uredništva listov »Cor-riere della sera« in »Secola«.
Italijanski katoliški poslanec Meda o položaju.
V nekem milanskem listu piše katoliški poslanec Meda: Katoliška stranka ni hotela vojne, glasovala pa je za vojno, samo ker je vlada dala svojo častno besedo glede obvez, sklenjenih s trozvezo — odnehati sedaj seveda ni mogoče, Italija se mora vojevati do srečnega konca in uporabiti v to svrho svojo zadnjo moč. — Meda toži radi draginje živil, radi pomanjkanja dela, trgovina se ustavlja itd. Pravi, da zavezniki vodijo vojno samo še z menjicami za prihodnjo pomlad. Nemčija in Avstrija stojita tu neomajani, njihova organizacija se je izkazala močnejšo, nego so sami mislili.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Banca d* Italia se je uprla od mnogih strani zaželjeni zopetni otvoritvi italijanske borze in izjavlja, da se more to zgoditi šele potem, ko bodo izvedene od julija 1914 odložene likvidacije in se vrne mir v trgovino, torej šele po zaključku vojne.
»Avanti« se ponovno zavzema za to, da cenzura nima pravice, prikrivati senčnih strani sedanjosti in vpliva teh na bodočnost.
»Popolo d' Italia« priobčuje dopis, v katerem nekdo poziva vse dobre patrijote, naj notranje sovražnike kar z revolverjem postreljajo. Ti sovražniki so nevtralisti in socijalisti. List meni, da sedaj ni časa za razprave, kar revolver v roke in dol s sovražnikom!
Italijanski neuspehi na bojiščih imajo za posledico tudi to, da ljudstvo obdolžuje Žide, da goje simpatije do centralnih držav in da imajo ž njima zveze. V »Corriere della sera« najuglednejši Zidje, med njimi bivši minister Luzzatti, najodločneje protestirajo proti takemu podtikanju.
Podjetniki v Genovi, Milanu in Turinu, ki dobavljajo premog, so podali vladi izjavo, da ne morejo več preskrbovati italijansko industrijo s premogom v slučaju, ako bo Anglija še dalje delala težkoče izvozu premoga v Italijo. Pozvali so vlado, naj ukrene kar potrebno.
VOJNA S TURČIJO.
»Idea Nazionale« poroča iz Tri-polisa: Veliki Senusi je osredotočil v oazi Amseat ob egiptsko - libijski meji 10.000 dobro oboroženih in oblečenih ljudi s 15 topovi, številnimi tovornimi avtomobili in z drugo vojaško opravo. Italijanske posadke morejo pričakovati od teh čet velike sovražnosti, zlasti še, ker neki angleški poskus posredovanja v korist Italije je bil popolnoma brezuspešen in ni ustavljeno niti trgovanje s kon-terbando čez Egipt v Libijo.
»Journal« v Ženevi poroča iz Rima, da ravno glede orijenta obstoje med Italijo in trozvezo čisto določene pogodbe. Italijanska napoved vojne Turčiji namerava doseči tam v najkrajšem času praktične rezultate. Čet veroz veza uvi deva potrebo, da se na tem bojišču v kratkem doseže kak odločilen uspeh, od tega samo se pričakuje učinek na skupen vojni položaj.
Iz Rima poročajo, da je poslal papež sultanu lastnoročno pismo, katero mu je izročil apostolski delegat, v katerem mu priporoča v varstvo katoliške menihe v Turčiji in njihovo lastnino.
»Idea Nazionale« piše: Italija mora zavzeti v orijentu mesto, vredno njenih tradicij, predvsem v Malt Aziji. Mala zona ob Adaliji ne more več zadoščati Italiji, ona mora gospodovati od Smirne čez Adano do Aleksandrete. Nemčija hoče sicer zase imeti to pristanišče, ali za Nemčijo ni več prostora v Sredozemskem morju, kajti vstop Nemčije med sredozemske velesile bi pomenil osužnjenje vseh narodov ob tem morju. Samo Italija je v resnici sredozemska velesila; ona potrebuje svobodo tega morja.
V Berlinu sodijo, da so Turki prav dobro pripravljeni na vsak napad z italijanske strani toliko glede Dardanel, kolikor glede Male Azije. Vendar pa dvomijo, da bi Italijani podvzeli kako resno akcijo, vse ostane najbrže pri goli demonstraciji. Ako pa je Italija res v takem položaju, da more odposlati večje množine čet, potem bi se sodilo pač, da bo mislila najprvo na Tripolitanijo, da reši, kar je imela, p£ je že skoro izgubila.
Italijani na Dardanelah?
Iz Budimpešte javljajo: Po do-šlih poročilih je odplulo iz pristana Tarento 117 transportnih ladij, ki jih je spremljalo 16 vojnih ladij. Transportne ladje so peljale vojake in mu-
nicijo; kam so krenile, ni znano. V pristanu se je zbrala ogromna množica ljudi, višji poveljnik mornarice, vojvoda d' Aosta, je odhodu prisostvoval in se s toplimi besedami poslovil od vojaštva, Splošno mnenje je, da so tako iz Tarenta, kakor iz Brindisija odplule ladje, namenjene na Dardanele.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 3. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 3. septembra.
Zapadno bojišče.
Pri Souchezu smo odbili francoski napad z ročnimi granatami. V Flandriji in v Champagni uspešne razstrelitve.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleška kritika.
Že včeraj smo omenili kritiko, ki jo je o vojnem položaju priobčila londonska »Times«. Zdaj je prišel tudi konec te kritike. Glasi se tako-le: Strategija, ki je ustvarila na bojišču položaj, kakor se je pokazal v mesecu maju 1915. ne zasluži ne ene dobre besede: V nobeni šoli ne uče, da bodi armada povsod slaba, da bi mogla kje kaj doseči. Glavna moč Nemcev je na Francoskem in v Flandriji. Če bi se tudi kje drugje dosegla zmaga, bi s tem ne bil poravnan kak poraz na Francoskem. Srečno se more vojna končati samo na francoskem bojišču. Napake in zmote zadnje vlade so krive, da se na Francoskem ni dosegel uspeh. Če koalicijska vlada teh napak ne popravi, bo zanje soodgovorna. Kakšen pa bo položaj Francije in Anglije, če bo Rusija premagana in se bodo nemške armade vrgle na zapad. Angleški strategi imajo preveč ciljev obenem pred očmi. Ministrstvo je od avgusta 1914. prezirala vse nauke vojnih izkušenj in vse predpise velikih mojstrov vojne umetnosti. Zdaj žanjemo sadove te neizvedenosti.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 2. septembra. (Kor. u.) Lloyd Javlja: Podmorski čoln je potopil parnik »Savona,«, 17 mož se je rešilo, 3 pogrešajo.
Izgube angleške trgovske mornarice.
»Koln. Zeitung« izvaja iz izkaza izgub angleške trgovske mornarice od začetka vojne sledeče: L. 1913. je štela angleška trgovska mornarica 11.328 ladij, obsežnih nad sto ton. Izgubila je torej najmanj 4*45 odstotkov. Če se računa po vsebini ladij, se izguba še jasneje pokaže. Po statistiki iz 1. 1913. so imele angleške trgovske ladje skupaj 21,045.049 ton vsebine; izguba znaša 1,053.128 ton, torej ravno 5 odstotkov. Povprek so torej Angleži izgubili vsako dvajseto ladjo svoje trgovske mornarice.
Nova blokada Nemčije.
Pariški »Echo de Pariš« javlja, da bodo zavezniki kmalu uvedli popolno blokado vseh nemških obali s pomočjo svojih križark in podmorskih čolnov. Danske »Berlinske Ti-dende« potrjujejo to informacijo, s pristavkom, da zavezniki ne bodo postopali po nemški metodi podmorskih čolnov, temveč da bodo predvsem kar najstrožje kontrolirali uvoz v nevtralne države ter pazili, da te ne bodo importirale več blaga, kakor znaša njih faktična lastna potreba.
Antizeppelinl.
Angleška vlada je naročila v Ameriki nekaj zrakoplovov novega sistema, katerim je dal izumitelj Me-chen ime »Antizeppelini«. Ti zrakoplovi so 75 m dolgi imajo 8 m v premeru ter razvijajo brzino 130 km, tvorijo torej novi tip »zračnih torpe-dovk«, ki so baje posebno sposobne za uničevanje velikih nemških zrakoplovov.
ČETVEROZVEZA IN BALKAN.
Iz Sofije poročajo: Dejstvo, da turško - bolgarski sporazum še do danes ni podpisan, je posledica močnega pritiska ententinih zastopnikov ki so bolgarski vladi izjavili, da bi morala četverozveza smatrati bolgarsko - turški sorazum za kršenje dobrohotne nevtralnosti Bolgarije.
Da pa ententini krogi situvacije ne presojajo prav nič optimistično, dokazuje poročilo »Tempsa« ki pravi: Oficijelni bolgarski krogi proglašajo potrebo absolutne nevtralnosti, opozicija je skoraj popolnoma utihnila, narod je proti sklicanju sobranja, ker smatra, da Je vsaka diskusija v
parlamentu odveč. Grška je predloge entente odklonila, Srbske koncesije so nezadostne. Germanofili pričakujejo, da bodo avstrijske in nemške čete skoraj vkorakale v Srbijo in takrat bo tudi za Bolgarijo udarila odločilna ura. Na drugi strani pa se vzdržuje vest, da bo ententa zasedla Solun in tako paralizirala nevtralnost Grške.
Pariški listi pritiskajo na Srbijo, da se mora popolnoma udati glede zahtev četverozveze, ker je za zavzetje Carigrada neizogibno potrebna pomoč Bolgarije. Četverozvezne vlade bodo storile pri srbski in pri grški vladi energične korake, samo da pridobe Bolgarsko. Tudi se v Parizu govori, da bi kazalo Srbiji poslati na pomoč eno armado, morda tisto, ki stoji pod poveljstvom generala Sercula, da bi zasedla progo iz Soluna do Niša. Četverozvezne Čete bi zasedle srbski del Makedonije in ga izročile Bolgariji, Če bi ta sodelovala v boju proti Carigradu. To bi vplivalo tudi na Romunijo. S takim postopanjem bi bilo rešeno celo balkansko vprašanje, kajti tudi Grška bi bila prisiljena se odločiti. Doslej se v Parizu za tako postopanje le zato niso odločili, ker Grški niso hoteli sile delati. Ker pa je Grška zaveznica Srbije, je najmanj, kar se more od nje zahtevati, da se ne ustavi izkrcanje vojaštva v Solunu.
»Corriere della sera« sodi. da srbski odgovor na Četverozvezo še ne bc odstranil balkanskih težav, pač pa da bodo mogoča nadalnja pogajanja. »Secolo« pravi, da je bil srbski odgovor 2. t. m. izročen če-tverozvezi. Grški odgovor je kmalu pričakovati.
Poročila iz Aten, da je Srbija na pritisk četverozveze odnehala, še ni pomirilo italijanske kroge. Po »Tribuni« je nemogoče, da bi Grška pritrdila odstopu okraja Gevgeli in Dojran. Srbija jih hoče odstopiti, a Grška je proti temu, ker segata ta •dva okraja, kakor klin v grško ozemlje.
»Manchester Guardian« pravi c položaju na Balkanu: Ni verjetno, da se Balkan v kratkem odloči. Balkanske države so majhne in ubožne in bi za svojo pomoč zahtevale dvojno jamstvo, da bodo stali na strani zmagovalcev in da bo vojna kratka. Ruski porazi govore za to, da se odločitev odgodi. Opetovane izjave četverozveze, da bo vojna dolgo trajala, ne vabijo balkanskih držav, da bi hitro vmes posegle, ampak bodo odločitev odlagale, kolikor dolge mogoče.
Poslanik SavinskiJ na odhodu?
Preko Stockholma javljajo h Petrograda: Dosedanji ruski poslanik v Sofiji Savinskij bo odpoklican in njegovo mesto prevzame bivši načelnik orijentskega oddelka v zunanjem ministrstvu -Gulkijevič. Savinskij se je pokazal popolnoma nezmožnega.
Stališče Grške k srbskim koncesijam.
»Berliner Tagblatt« javlja iz Aten: Gnška vlada je notificirala Srbiji, da soglaša s teritorijalnimi koncesijami, ki Jih ponuja Srbija Bolgariji, vendar pa ozemlje pri Dojranu in Gjevgjeliju iz strategičnih ozirov ne sme postati bolgarsko in tudi skupna meja med Srbijo in Grško pri Bitolju mora ostati intaktna.
»M. N. N.« javljajo iz Berlina, da se sicer četverozveza na vse načine trudi pripraviti Grško vendar-le do intervencije, da pa je treba dvomiti, ali se ji bo to sedaj posrečilo.
Vaje grškega brodovja.
Iz Aten poročajo: Grška vojna uprava je odredila velike vaje grškega brodovja, ki pa se z ozirom na položaj ne bo odstranilo predaleč iz grškega vodovja.
Vojaške priprave Srbije.
Iz Sofije poročajo, da je koncentrirala Srbija mnogo vojaštva ob bolgarski meji ter ojačila tam se nahajajoče utrdbe. Iz Amerike je dospelo 1500 Črnogorcev v Solun. Uvrstili so jih v srbsko armado.
Drač.
Milanska »Sera« javlja: Italijanski poslanik v Nišu je dobil ukaz, da protestira najodločnejše proti temu da Je prišlo srbsko vojaštvo v Drač.
Milanski »Secolo« javlja, da so pred Dračem stoječe italijanske vojne ladje dobile naročilo, izkrcati vojaštvo, da zasede italijansko poslaništvo in konzulat.
Nemčija in Amerika.
V nemško - ameriški zadevi je nastal važen preobrat. Nemški vele-poslanSc, grof Bernstorff, je po naroČilu svoje vlade v Washingtonu izjavil, da nemški podmorski čolni v smislu obstoječih
instrukcij ne bodo napadali pasažirskih parni-kov brez svarila in ne da bi dali n e kom b a t a n t o m priliko, rešiti življenje. — Predpogoj je seveda, da dotične ladje ne skušajo bežati in da se podmorskim čolnom ne uprejo.
Ta izjava nemške vlade bo, kakor vse kaže, imela najdalekosežnej-še posledice: spor med Ameriko in Nemčijo je izgubil svojo ostrino in brezdvomno bo cela zadeva skoro mirno in prijateljsko poravnana. — Nemčija je s svojo izjavo dosedanjo metodo podmorskega boja znatno spremenila, akceptirala je od Amerike zastopani princip, da se ladij, ki niso vojne ladje, ne sme brezobzirno napadati in uničevati. Priznanje tega principa bo delovanje nemških podmorskih čolnov brez dvoma znatno otežkočiio, toda Nemčija se je odločila k temu važnemu koraku navzlic vsem stvarnim pomislekom, ker je hotela pokazati, da si želi ohraniti dobre in normalne odnošaje z Zedinjenimi državami. V tem leži velika zasluga nemške diplomacije. Zadeva sicer ni še popolnoma poravnana. Nemčija je utesnila metodo svojih podmorskih čolnov le glede na ladje, ki prevažajo potnike, Amerika stoji na stališču, da mora veljati isti princip tudi za tovorne (trgovske) ladje, ako se na njih nahajajo nevtralni državljani. Ameriški princip zahteva torej konec koncev preiskavo vsake ladje, torej re-stitucijo normalne, po mednarodnem pravu predpisane metode. Brezpogojno priznanje tega principa bi napravilo akcijo podmorskih čolnov z ozirom na nje posebni značaj, iluzorno, zato se Nemčija ameriškim željam pač ne bo popolnoma vklonila. Vendar pa vse kaže, da bodo nadalj-na pogajanja potekla mirno in prijateljsko.
Nemčija je pokazala svojo najboljšo voljo, respektirati vse pravice nevtralcev na morju, Amerika bo imela priliko, pokazati, da se zaveda tudi dolžnosti nevtralcev. Ako bi ameriške oblasti preprečevale, da se ne vkrca na angleške ladje nobeden ameriški državljan, potem je vsak nadaljnji spor med obema državama izključen.
Izza goriške fronte.
Dne 2. septembra.
Tudi naša Ajševica tam koncem mestnega pomerija,   odkoder gleda čez ravnino proti Sempasu, je zaslovela. Tako lepo je skrita tam zadaj za divnim erarskim gozdom Panov-cem, nato pa se odkrije polje, sedaj letalno polje, vežbališče naših aviati-kov. Cele eskadre italijanskih letalcev priletavajo nad to polje pri Ajševici in kakor Čitamo v poročilih generalnih štabov, mečejo dol bombe. Prvič niso opravili  nič,   drugič nič, tretjič so priropotali v večjem številu in odropotali brez posebnih uspehov. Pač nimajo sreče ne na zemlji, ne v zraku. Prebivalstvo tam okoli, v Ozeljanu, v Šempasu in tam čez po Vipavski dolini je gledalo in gledalo te drzne ptice - roparice nad krajem, kjer je vladal drugače tako lep mir. Rake so hodili jest Goričani na Ajševico h Komelu in pit dobro vino v prijetni senci ob pobočju za hišo. Vodovje, ki pada dol po skalah izpod Trnovskega gozda, je bogato na rakih. Tako lepa, prijetna pot je po lepi dolini, Rožna dolina jej je ime, tja do Ajševice mimo gozda Panovca ob levi strani.   Dolg je gozd, krasen, skrbno zaprt na vse strani, srne švigajo po njem. Ko speš mimo, se zdiš za trenotek prestavljen v planinski svet in skoro pozabiš, da hodiš po tleh dežele, kjer rase oljkino drevo in fige . . . Slovenska je naša Ajševica in v naših političnih bojih v goriškem mestu je bila pogostoma imenovana.  Tam je slovenska mestna ljudska šola, enorazrednica, dasi število otrok  zahteva dvorazrednico. Borili smo se zanjo, ko skonča vojna, jo moramo dobiti. Ker že omenjamo Rožno dolino pred Ajševico, spomnimo se prijetnega gradiča grofa Chri-stalnigga v dolini na hribcu na desni strani.  Leto dni,  kar je preminula grofica Christalniggova, ko je hitela iz zelene Koroške dol na Goriško, da bi pomagala pri samaritanskem delu »Rdečega križa«. Pri Bovcu jo je zadela krogla straže, avtomobil se je nagnil na stran  proti  skali in v njem je izdihnila grofica ...
Naši aviatiki so imeli krasno vežbališče na Velikih Rojah za Gorico ob Mirenski cesti. Od tam so vzletali in pluli so nad Gorico, nad Brdi; nad Furlanijo in videli tja čez, kaj dela sosed, ki je bil takrat še naš prijatelj po licu, po srcu že zdavnaj sovražnik. Niso zaman, samo za vežbanje in zabavo morda, pluli naši aviatiki po zraku nad nami, marveč tudi študije so bile to, vežbanje pred vojno, kar sedaj izborno služi naši skupni akciji ob Soči na tleh in v zraku.
*   * *
04^3
Pri Volčjidragi   je padlo pred
dnevi iz italijanskega zrakoplova nekaj bomb; baje so bile štiri. Dve nista napravili prav nič, ena ni eksplodirala, tehtali so jo, 76 kilogramov je imela; drugi dve pa sta napravili veliko jamo v zemljo, v katero so zakopali njuno žrtev. Italijanski zrakoplovci se res trudijo, da bi dosegli velike uspehe, ali teh ni in jih ne bo, kakor vse kaže. Koliko pšic so že spustili na naše vasi po Vipavski dolini, ne da bi napravili kako znatnejšo škodo . . .
*
Begunci so se peljali proč. Jokali so, nikdo ne zapusti rad svoje rodne zemlje, svojega ljubega domovja. — Umrl jim je otrok. Oditi je bilo treba z vlakom, hitro notri, ni več časa — kam z otrokom. V sirk so ga položili. Dobili so otroka, neki zaboj je bil pri rokah, otroka noter in še nekaj so mu polomili, ker je bil zaboj prekratek. Ogrski vojak je nesel zaboj na
sušiti, sneg nam leze pod obleko, nas vjeda v meso in vdira v kosti Povejte doma, vi gospodje časnikarji, vsem damam, da naj delajo neumorno in nas preskrbijo z gorko obleko, kajti naš sovražnik je mraz in ne bajonet sovražnika. — Danes ponoči smo imeli mraza 3 stopinje, bilo pa ga je že 6 in 7 stopinj. V štirinajstih dneh lahko mislimo na mraz 20 stopinj. Obiskal nas je artiljerijski stotnik in povedal, da se nabira sneg na ceveh topov in se le počasi stopi, ko se ogreje cev potom ognja.
Iz italijanskega vjetništva se je
oglasil vojak Tomaž Seljak, slikar iz Podmelca. Nahaja se v Asti v Pije-montu. Rad bi vedel, kje se nahaja njegova rodbina.
Don Calligaris iz Ajeila v Furla-niji piše iz vjetništva v Cremoni ba-Vcgrsko, župnika ni bilo doma, s ku- I ronici Tea Lapenna, da se nahajajo harico se ni mogel sporazumeti, internirani duhovniki v krasnem za-otrok je ostal tam. Pokopali so ga, | vodu »Marini«, tam je^ še 16 duhov-ko so dognali, odkod je. Bil je iz D. vri P. v Soški dolini.
Italijani streljajo divje, i udi lepo polje v Št. Andrežu in tam okoli po divni ravnini obstreljujejo pogosto-ma, kakor da bi hoteli pomagati kopati krompir, katerega je še obilo po njivah. Našim kmetom je za krompir več kot za italijanske granate, zato se jih ne boje, marveč kopljejo krompir in ga spravljajo. Devali so ga v vreče in postavili so vreče po vrsti, da je bilo videti, kakor bi bila postavljena po njivah rojna črta. Italijanski topničarji so brez dvoma mislili, da je to rojna črta, kajti začeli so pošiljati kot besni granate na te vreče. Nevarne se jim zde na polju tudi kopice. Mislijo, kdo ve, kaj je skrito v teh kopicah, samo ne poljski pridelki, in nanje lete izstrelki italijanskih topov, kakor bi tičala v teh kopicah rešitev Italije in velika zmaga nad sovražnikom.
Vojaki na Krnu so si zložili napev po Gregorčičevi: Planine moje, ve moj raj, v kateri pravijo, da so te planine mrzle in so sedaj pekel, v katerem
nikov, Furlanov in Slovencev. Pa tudi drugi vjetniki so tam, tako conte Varmo iz Ajeila, postopajo ž njimi lepo. V tem zavodu je tudi conte Dubskv iz Medeje in njegova soproga. Calligaris poroča dalje, da so ostali doma: njegov kaplan, župnik v Campolongo in dr. Tarlo, duhovnik v Romansu.
Na Goriškem se je pripetilo zadnje dni pogostoma, da so delavski oddelki aretirali ubcgle ruske vojne vjernike, ki so hodili okoli po deželi. Politična oblast opozarja prebivalstvo, da vsakdo, kdor zamolči kak znan mu slučaj, je kriv podpiranja bega in zapade kazni; poživlja se prebivalstvo, da vse slučaje naznani takoj ali politični oblasti, ali vojaškemu poveljstvu.
Nemška državna gimnazija in realka v Gorici. C. kr. tržaško na-mestništvo naznanja, da naj se glede spričeval dotični dijaki obrnejo do ravnateljstva zavoda, in sicer se nahaja ravnatelj nemške državne realne gimnazije, dr. Gustav liemets-berger, v kraju Krieglach na Štajerskem; vodja državne realke, profesor Jakob Župančič, v Ljubljani, Kopališka ulica 1.
Zavod za javno snaženje je ustanovil v Gorici cesarski komisar. Zavod bo skrbel za snago po hišah, tako da bodo vsa smetišča, stranišča in gnojišča izpraznjena o pravem času. To je prav potrebno zlasti sedaj v času kolere.
Ivan Trpin, občinski tajnik občine Podgora naznanja, da se nahaja začasno pri Devici Mariji v Polju št. 21, pošta istoiam. Podgorski begunci se v občinskih zadevah lahko obrnejo na ta naslov.
Podgora, ta tolikokrat imenovana Podgora, ves svet jo sedaj pozna,
se trpi, ali vztrajati hočejo do konca,   je jako obsežno županstvo na desnem
da postanejo zopet raj, naš raj
V Gorico prihajajo naši ljudje, ki bivajo zunaj, kje na Kranjskem, na Štajerskem. Sedaj se prikaže ta,
bregu Soče. Seže od slovečega Solkanskega mostu dol do mostov čez Sočo pri Ločniku. Davčne občine so: Podgora, okoli 2300 prebivalcev, Poasabotin - Št. Maver, okoli 800 sedaj oni,eden pogumen, drugi boječ. I prebivalcev, Pevma, ckeli 1400 pre-
Spravijo svojo robo in hajdi nazaj v drugo domovino. Prinašajo pozdrave, odnašajo pozdrave, v Gorici pa teče življenje naprej tako - le v upu, da bo enkrat konec tudi bližine Ita-
bivalcev. Občinski urad le pri mostu v Pevmo. V Podgori je bila štiriraz-redna slovenska šola, tam je bila tudi pripravnica za učiteljišče; Podgora je imela pevsko in tamburaško
lijanov in bomo megli zopet mirno društvo, »Sokola«, katoliško društvo, živeti v našem mestu. Želimo si te   ognjegasno društvo (tovarna), soci-
Italijane daleč proč, Gorica ostane avstrijska in naša sreča v njej.
Na pssfclu pri člplnili.
Italijanski časnikar Mario Ma-riani opisuje v »Secolo« svoj poset pri alpincih: . .. Dospeli smo v avtomobilu na cilj. Več oficirjev obda nas in sprejme časnikarje prav vljudno. Pri alpincih smo. Gremo gor po stezi do njihovega štabnega stana, razdrte koče; skozi katero piha veter. Solnce je izšlo, sedimo ob mizi, ki se ziblje sem in tje, pijemo svežo kavo in govorimo o vojni. Oficirji pravijo: ne bojujemo se proti Avstrijcem, bojujemo se proti alpam. Z največjim naporom in neprestano Čuječnostjo, ki polagoma vse živce znemiri, se borimo z gorami.Ampak, hvala bogu, dosedaj naše zdravje še ni zrušeno. Onih par ljudi, ki niso kos naporom, se pošlje za fronto in se jih porabi za lažjo službo. Drugi pa se privadijo in se jačijo s stalnim naporom. Tako je v gorah, kakor na morju. Kdor je slab, ne prenese in je slabe volje, močan človek z zdravo krvjo se kmalu privadi novega življenja. Naš pravi, naš resnični sovražnik pa je mraz. Mraz nam zastruplja življenje, zasleduje nas korak za korakom in uničuje nam našo najboljšo moč. Od vseh eksponiranih postojank se množijo dan na dan prošnje: gorke obleke! Volne, volne, tako doni vsak dan. Zebe jih v prsi, v roke, noge, v glavo. V avgustu smo in povsodi vidimo že sneg. Sicer je lepo gledati sneg iz tople sobe, ali tu imamo sneg na vratu, na obrazu, na ustih, na objeki. Ne moremo se po-
jaJni demokratje so imeli svoje društvo, konsumno društvo jestvin. V Podgori je tovarna papirja in celuloze znane tvrdke »Levkam - Josefs-tal«. V Povrni je dvorazredna šola, pevsko in bralno društvo, hranilnica in posojilnica. Nad Pevmo je Oslavje, jako priljubljen kraj za izlete meščanom. — Po naši Podgori so stezah irredentisti svoje prste in jo hoteli poitalijančiti. Za italijanske delavce so imeli tam italijansko šolo in italijanski otroški vrtec; no, tudi Slovenci nismo počivali, marveč se je storilo kar mogoče proti potujčeva-nju, pomagala je tudi Družba z vrtcem. V Podgori je županoval ugledni posestnik in mnogoletni goriški deželni poslanec Anton Klančič celih 43 let; sedaj je med begunci na Kranjskem. Podgora, to je kraj Podgora, je posuta, razrušena, razvalina je in nad njo ogoljena, prej tako lepo zelena Kalvarija.
Števerjan je občina nad Podgorsko. Nad Pevmo gor se gre v Šte-verjan, na desno se zavije v Kojsko. Na levi višini stoji Števerjan, sedaj gledajo Italijani iz Števerjana v Gorico, ali ne več iz svoje opazovalnice v zvoniku, ki je razbita, kakor znano. Števerjan šteje okoli 1J.00 prebivalcev, k njemu spada DoL in Gor. Cerovo s 1000 prebivalci. Števerjan je dobra kmečka občina. Iz Števerjana so Italijani odpeljali precej mož. Iskali so tudi bivšega župana Klanj-ščeka, ali ta se jim je lepo skril v svoji hiši, ponoči pa srečno ušel italijanskemu vjetništvu. V Števerjanu je več društev, čitalnica v Gor. Ce-rovem, v Števerjanu »Sokol«. Števerjan je oddaljen od Gorice 9 kilometrov. Ime kraja pišejo eni St. Ei>
I Jan, drugi Sv. Florijan,   mi pišemo Števerjan, kakor govori ljudstvo.
Goriški krompir se prodaja po 14 kron kvintal.
Občinska redarja obsojena radi krive ovadbe. Pred deželnim sodiščem v Trstu se je vršila razprava proti dvema občinskima redarjema iz Imotskega radi neke ovadbe, s katero sta bila osumljena dva Imočana žaljenja cesarskega manifesta. Pokazalo se je, da je ovadba neutemeljena. Redarja sta obsojena vsak na 4 mesece zapora.
Begunci v Trstu. Ubožnica v Trstu je razdelila v času od 15. do 22. avgusta revežem, družinam vpoklicanih in beguncev iz Gorice in Fur-lanij 36.841 porcij juhe, 30.536 porcij polente, 5890 večerij, 9593 kron v podporah. Dne 18. avgusta se je razdelilo 5135 kosov belega kruha.
Primorski begunci na Nižje Avstrijskem. Begunci iz Podgore so v Manku, tam je tudi nekaj Volčanov, v St. Leonhardu in v Ruprechtshof-nu, tam je tudi nekaj Kraševcev. V Kilbu so Kraševci in Istrijani, v Hiir-mu Bovčani, Tolminci in Istrijani. Teh beguncev je okoli 900.
Veliko poneverjenje v Dalmaciji. Aretirali so več uslužbencev »deželnega gospodarskega sveta« v Dalmaciji, baje je zaprtih 6 oseb. Podrobnosti sicer še niso znane, ali zatrjuje se, da je poneverjenega nad pol milijona kron. Tajnik Hribar je odsoten. Svoj čas je bil poslan, da nakupi razno blago za društvo, ki ima skrbeti za aprovizacijo gorenje Dalmacije, ali so ga zaman iskali, baje je bil odšel v Italijo.
V Zadru predajajo krompir po 12 do 20 vinarjev, v Splitu pa po 32 do 36 vinarjev.
Rojaki, pomagajte!
Strast in sovraštvo do Avstrije, poželjenje in slast po naši lepi slovenski zemlji je verolornncga Laha pognalo v najkrivičuejši boj proti naši monarhiji. In posledica te velike krivice je ista, kakor vedno, da morajo ravno nedolžni ljudje največ trpeti. Naši Primorci, bratje Slovenci in do-moredni Furlani, bogati in reveži, so moraii zapustiti dom in bežati v tujino.
Kakor obcestni ropar je Lah planil nenadoma čez mejo in začel pustošiti našo lepo zemljo, domače prebivalce pa, naše slovenske Brice in Gorjane ter Furlane, tiral s seboj kot ujetnike. Razumljivo tedaj, da je bežal vsakdo, ki je imel še čas uiti temu svojemu najhujšemu sovražniku ter zapustil svoj dom, kjer se je rodil, kjer je bival in živel v miru in zadovoljstvu celo svoje življenje. Zapustivši dom in srečo je večina teh nesrečnikov samo s tem, kar je imela na sebi, pribežala k svojim rojakom na Kranjsko v zavesti, da dobi tukaj ljudstvo, ki mu v njegovi brezmejni nesreči vsaj nekoliko odpomore.
In nikdo se ni varal! Rešili so sicer po večini samo golo življenje, borno in lahno poletno obleko, a ute-šili so svojo bol, ker dobili so tu na Kranjskem rojake, ki z odprto roko lajšajo njihovo bedo.
A bližajo se hujši časi! NaKranjskem inSpodnjem Štajerskem nastanjeni begunci so navezani samo na se in usmiljeno srce svojih bližnjih. Bivanje tekom treh mesecev v tujini je izčrpalo skoro zadnji družini zadnja sredstva, ki jih je morebiti še rešila pri naglem begu. Kdor je prinesel s s seboj kaj živeža, ga je že davno porabil. Neredno in pomanjkljivo življenje na tujem zahteva posebno med ubožnejšimi sloji ubežnikov velikih žrtev na zdravju, kar revščino in že itak nesrečno stanje družine še po-des etori.
Najhujše jih pa še čaka! Navajeni na južno podnebje, kjer začne zima dostikrat šele meseca februarja, a zima brez snega in brez hudega mraza, gledajo ti begunci posebno oni iz južnejših krajev s strahom in trepetom v bodočnost, kaj jim prinese tuja zima na tujem. Ce bi že imeli s seboj vsaj svoja zimska oblačila! A ta so ostala na rodni zemlji, kjer bo Lah grel z njimi svoje izdajalske ude. Sami so pa tukaj prepuščeni hudi zimi, ledenemu mrazu in milosrčnosti dobrih rojakov.
Zato pomagajte! Pomagajte s pošiljanjem denarnih prispevkov kakor tudi s pošiljanjem zimskih oblačil in obuval I
V srca vseh nesrečnih beguncev iz juga si.bodete s temi dobrimi deli usmiljenja začrtali neizbrisno sled neskončne hvaležnosti, ki bo trajala še onkraj groba!
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
NB. Eventuelni darovi v denarju ali obleki naj se bi ago vole pošiljati »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani" Dunajska cesta št. 38, katera bo vse došle milodare v prid nesrečnim beguncem iz juga obelodanila v ljubljanskih časnikih.
I
Dnevne vesti-
— Odlikovani slovenski častniki. Srebrni signum laudis je dobil nadporočnik 6. trdnj. top. p. Lucijan Klun. Signum laudis so dobili: poročnik 89. pp. Bruno Ogrizek, rez. poročnik 9. pp. Adalbert Podloga r, stotnik 23. pp. Emil Majcen, rezervni nadporočnik 22. pp. Friderik P e t r i č, črnovojniški nadporočnik Hugon L e n a s i gorskega brzojavnega oddelka. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila asistenčni zdravnik v rezervi dr. Krištof G r č i č 1. gorskega sanitetnega oddelka in poštni nadoficijal pri vojni pošti 18. Nikolaj L u k i č. Signum laudis so dobili rezervni poročnik 70. pp. Ferdinand Č r e p i n -k o, stotnik 4. domobr. pp. Evgen Bregant, črnovojniški nadporočnik 10. črnovej. bataljona Emil Z o r k o, rezervni nadporočnik 37. domobr. pp. Franc K a d u n e c, po-ročnik-provijantnik 301. črnevoj, btlj. Adalbert K o 1 a j n e r in nadporočnik 37. domobr. pp. Josip Ravnali e r. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil poštni ekspeditor pri rez. brzojavnem stavbnem oddelku Ivan B e z 1 a j.
— Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila nad-lovec 8. lovskega bataljona Teodor Stepančič in četovodja 47. peš-polka Viktor Golob. Srebno hrab-rostno svetinjo II. razreda so dobili: topničarji 3. gorskega topničarskega polka: Bor in, Arko, Čas, Ka-stelic in Krevelj; črnovojniški infanterist 7. pešpolka Valentin Luš-nik; stražmojster 7. dež. orož. poveljstva Nikolaj F u r 1 a n in stražmojster 2. bos. - herceg, pešpolka Franc Zadnikar in četovodja 6. domobranskega polka Adalbert Rađaj. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil črnovojniški četovodja 7. pešpolka Edvar H a b e r n i k. Pohvalni dekret domobranskega minister-stva je dobil računski oficijal Matija A r n e j c.
— Imenovana v armadi. Za vojaškega veterinarja je imenovan enoletni prostovoljec Anton Močil-n i k. Za poročnike-računevodje so imenovani pri 2. orožniškem poveljstvu : Ivan Č e r n č i č in Karol P i k a pri 3. erežn. poveljstvu Friderik D u 1 n i k. Za praporščake v rezervi so imenovani kadetje: Franc Poljak, Beno V e n k o, Friderik Bab še k, Franc Pihlar, Rudolf O m e r z u, Adalbert K r u 1 e j, Ivan Bukovec in Julij U r š i č pri 26. domobr. pp., Gvidon Logar in Gustav S m o 1 e j pri 22. havbic, diviziji, Rafael D o 1 i n š e k in Ivan G a b -ron pri 4. domobr. pešpolku.
— Praporščak je  postal kade Vladimir M u š i č Lir. 3, iz Ljubljane in ne Maršič, kakor je bilo včera; pomotoma poročano.
— Gospodarski položaj po vojni V dunajskem »Fremdenblattu« je drž. poslanec Licht priobčil članek, v katerem izreka mnenje, da bo vojna tudi po sklenjenem miru v drugi obliki trajala še naprej in sicer v obliki gospodarskega boja. Po Lichto-vem mnenju, bodo sovražne države nadaljevale politiko izstradanja naše monarhije in Nemčije. Britanski imperij se bo še tesneje združil, kakor je zdaj pritegnil nase Francijo in Italijo in bo delal centralnima državama največje ovire. Rusija bo, kolikor ji bo to uspeh vojne dopustil, zaprla svoje meje uvozu iz centralnih držav; Amerika bo uveljavila načelo »Ameriko Amerikancem«, Japonska pa bo zavladala v vzhodni Aziji in na Tihem oceanu.
— Na italijanskem bojišču je padel praporščak Julij Dernovšek zadet od granate. Prišel je šele pred kratkim iz severnega bojišča, kjer si je priboril obe srebrni hrabrostni svetinji. Doma je bil v Mariboru.
— Iz vojnega vjetništva. Alojzij B u Č a r se je oglasil iz Petropav-lovska v Sibiriji svojim dragim domačim, ki bivajo v Toplicah na Dolenjskem. Kaj lepo kaže letos trta in vesela trgatev se bliža od dne do dne. Kako bi Lojze lahko brente nosil in drugače pomagal domači družini zdaj je pa tako daleč. Jako ga bodo pogrešali. — Ivan Ž e r 1 i č se je oglasil iz kurske gubernije v evropski Rusiji svoji ženki Mariji, ki biva v Veliki Dolini na Dolenjskem. — Anton N a d r i h , vojak 27. pešpolka, doma iz Medvedjega sela na Dolenjskem se je oglasil svojcem iz lepe stolpe matuške Moskve, ki šteje 1,173.437 prebivalcev. Tu vidiš Finca, Tartarja, Čerkeza, Kalmika Turka, Grka, Perzijanca, Karaita itd., vse v njihovi narodni noši. Tar-tarji so večji del natakarji po gostil-nicah. čudna igra usode! Potomci Batu — kana, Majmaja itd., pred katerimi so se ruski veliki knezi klanjali, služijo sedaj neverniku! V Moskvi se menjavajo prizori kakor v
kakem kaleidoskopu in to ji daje v resnici originalno lice, v čemer nima tekmeca med evropskimi mesti. Tujci, ki prihajajo v Moskvo, priznavajo, da izimši stari in novi Rim, nobeno evrosko mesto ne kaže toli zanimivo in izvirno sliko, kakor Moskva. Mnogi Slovenec, ki je prišel v Moskvo, kakor vojni vjernik, je pisal domov, da je Moskva jako lepo mesto. Vso njeno lepoto opisuje Rus s prislovico: Kdor ni videl Moskve, ne ve, kaj je lepo. — Ivan Š k r j a -n e c, ki se nahaja kakor vojni vjetnik v Kostromi v guberniji enakega imena v evropski Rusiji, se je po daljši dobi mučnega molka oglasil v veliko veselje svoji skrbni materi in dragim domačim, ki bivajo v Vrb-ijenju pod Krimom, poŠta Studenec (Ig). Sredi mesta Kostrome se dviga krasen spomenik, postavljen leta 1851. po načrtu Demut - Malinov-skega, »krestjaninu Ivanu Susaninu«
— Jakob V i t e z se je oglasil iz vojnega vjetništva v Paračinu sredi stare Srbije svojemu bratu, ki biva v Gabrju, pošta Šent Danijel na Krasu.
— Ivan Kos, doma v Malem Cirni-ku, pošta Šent Rupert na Dolenjskem, se nahaja kakor vojni vjetnik v mestecu Finalmarina, ki leži ob Sredozemskem morju na železnic Ženeva - Niča. Piše: Ljubi starši! Sprejmite srčne pozdrave od svojega sina iz italijanskega vjetništva. Tudi Vam dam vedeti, da sem zdrav, in da se mi dobro godi . . . Srčne pozdrave vsem! Vaš hvaležni sin Janez V Finalmarini, dne 29. iuliia 1915.
— Kdo kaj ve? Fran G r a b r i-j a n iz Metlike je služil pri domobranskem polku št. 27. II. stotnija, 4. četa (vojna pošta 323). V boju je bil 23. julija, od takrat ni o njem nobenega glasu. Kdor kaj ve o njem, naj bo tako ljubezniv, pa naj to naznani na naslov: Franc Grabrijan, trgovec. Metlika, Bela Krajina.
— S severnega bojišča. Iz strelskih jarkov pošiljajo cenjenim bralcem »Slovenskega Naroda < nebroj pozdravov borilci . . pešpolka, pošiljajoči obenem svinčenke umikajočemu nasprotniku: Pire, četovodja Šuštar, četovodja Novak, Dežman, Šetina, Zupančič, Hudolin, Maks Jeruc.
— Z južnega bojišča. Vsem prijateljem in znancem pošiljam z italijanskega bojišča prisrčne pozdrave in sporočilo, da se mi — kakor vsem mojim tovarišem — vkljub nepopisni pohlepnosti »Polentarjev« po naših postojankah povsem dobro godi, Vdani Jurče Klinar, četovodja. Op. uredn. Podpisani — edini Slovenec hrabre topničarske posadke na trdnjavi Malborget — je bil nedavno s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda odlikovan.
— Kolesarji pozor! Kranjski kolesarji, znova se obračamo na vas s patrijotičnim pozivom, da pristopate kar najštevilnejše c. in kr. prostovoljnemu kolesarskemu bataljonu v Gradcu. Prostovoljne kolesarske čete so si pridobile v preteklem vojnem letu obilo zaslug za armado in domovino in vaša dolžnost je, da omogočite s številnimi priglasi nadaljevanje tega dela. Vstopite v naše vrste, pokažite zvestobo in požrtvovalnost za domovino, ki se bori za končno zmago nad sovražniki! Prijave se bodo sprejemale v ponedeljek, 6. septembra ob 9. uri dopoldne pred Mestnim domom na Vodnikovem trgu. Prijaviti se morejo le taki, ki še niso podvrženi črnovojniški dolžnosti, ali pa so bili pri črnovojniških pregledovanjih spoznani za nesposobne za službo v fronti. Mladoletni se morajo izkazati s pismenim soglasom očeta ozir. varuha. Kolesa bo dala vojna uprava na razpolago. Sicer veljajc iste določbe, kakor za prostovoljne strelce. Kdor se ne more prijaviti že v ponedeljek ustmeno, stori lahko to pozneje pismeno na naslov: K. u. k. Radfahrer Baon, Graz. — C. in kr. prostovoljni kolesarski bataljon \ Gradcu.
— Preskrba v vojni ranjenih železničarjev. Vsled obilnih darov, katere dajejo železničarji kljub življen-skim težkočam v blagor svojih sosta-novnikov, ustanovilo se je od uprave državnih železnic po inicijativi Nj. eks-celence g. železniškega ministra v bližini Dunaja z vsemi modernimi pripomočki opremljeno ozdravilišče za v vojni ranjene železničarje. Namen tega ozdravilišča je pred vsem, železničarje, katerim so bili v vojni udje pohabljeni, kolikor možno dobro zopet ozdraviti, iste po končanem zdravljenju za železniško službo če mogoče zopet sposobne pripraviti in njim tako v delu zasigurati življensko zadovolj-nost. Da se pa kolikor mogoče mnogim teh obžalovanja vrednih sprejem v to ozdravilišče omogoči, je neobhodno potrebno, da se skrbno o takih ranjencih po/veduje. Vabijo se torej vsi, kateri poznajo v vojni ranjene železničarje, da iste opozore, da se pri bližnjem ravnateljstvu, oziroma uradu-
državnih železnic javijo. Posebno pa so sorodniki vpoklicanih železničarjev poklicani v to, da iste opozore, da se v slučaju ranjenja takoj obrnejo na bližnje ravnateljstvo, da isto posreduje glede vsprejema v zdravilišče. Če se hoče tej od gospoda železniškega ministra barona Forsterja zapričeti akciji zagotoviti popolni uspeh, potrebno je sodelovanje vseh, da bodo vsi v vojni ranjeni železničarji, te, s posebno požrtvovalnostjo železničarjev samih ustvarjene pomoči deležni.
— Prepoved civilnim osebam hoditi na gore, posebno pa bi van a na vrhovih, kopah in razglediščih.
C. in kr. armadno poveljstvo (armadno etapno poveljstvo) je odredilo glasom dopisa z dne 2. avgusta 1915, št. 1157, iz vojnopolicijskih ozirov sledeče: Po političnih okrajih Radovljica, Kranj, Logatec in Postojna je prepovedano vsem civilnim osebam hoditi na goro, posebno pa bivanje na vrhovih, kopah in razglediščih. Osebe, kakor gozdni in lovski čuvaji, pastirji ali posestniki njiv, travnikov, gozdov, ležečih v gorovju ali na višinah, ki imajo opraviti po svojem poklicu v bližini prej imenovanih prepovedanih krajev, morajo imeti posebno to dejstvo iz-pričujočo legitimacijo. To legitimacijo imajo izdajati občinski predstojniki na svojo osebno odgovornost po predpisanih obrazcih samo zaupanja popolnoma vrednim prebivalcem občine, da veljajo te legitimacije, mora jih podpisati poveljstvo naj bližnje žandarmerijske postaje. Osebe, ki bi se našle brez take legitimacije po prepovedanih krajih, se bodo kaznovale najstrožje. Po imenovanih prepovedanih krajih je dalje prepovedano kuriti, če ogenj ni zavarovan tako, da ga je popolnoma nemogoče videti, delati dim, razobešati perilo ali postavljati na daleč vidljiva očividna znamenja. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali kar najstrožje, ne glede na to, da se bodo morebitno kaznovali tudi pred kazenskim sodiščem. — C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko.
— Razglas. Od raznih predmetov, ki so obležali na bojiščih in od onih predmetov, ki jih je imelo izven vojašnic nastanjeno moštvo, katere se je vrnilo (ranjeno) z bojnega polja, se je zgubilo mnogo kosov vojaških oblek in druge opreme na ta način, da se jih je zavleklo v ozemlju zadaj za bojnim poljem. Taki obležali predmeti so se našli tudi po kolodvorih. Ker ima civilno prebivalstvo, kakor kaže izkušnja, veliko na-gnenje nakupovati take stvari za spomin, se mora v varstvo interesov yojaškega erarja paziti na to, da se Itaka zloraba prepreči, kakor tudi na to, d se ti predmeti za čete, ki odhajajo na bojišče zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja na to, da se mora predmete, spadajoče k vojaški opravi, kakor obleko, opreme, odeje, daljnoglede kolesa, orodje, posode, konjske opre-rn, sedla, puške, samokrese in pištole, sablje, municijo, ovoje od topniških iztrelov, itd. nemudoma oddati na najbližnje vojaško poveljstvo ali najbližnjo oblastvo (občinski urad c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. policijsko ravnateljstvo) ali pa na naj-foližnjo orožniško postajo. Osebe, ki bi take predmete našle in jih obla-stvu ne izročile, zakrive po vrednosti najdenega predmeta prestopek po § 461 kaz. zakonika aH pa celo zločin po § 201 lit. c. kazenskega zakonika in bodo primerno kaznovane. .Občinski uradi morajo najdene predmete, ki so se jim izročili, takoj oddati najbližnjemu vojaškemu poveljstvu in proti osebam, ki bi se proti temu razglasu pregrešile, prijavit kazenske ovadbe.
— Iz seje magistratnega gremija dne 3. septembra 1915. Kiparju Lojzetu Dolinarju se odkupi za 300 kron bronasto plaketo »Magdaleno«. — Za prehranitev civilnih bolnikov v mestni bolnišnici za silo se dovoli od 15. avgusta nadalje po 3 K na dan, mesto dosedanjih 2 K, za bolniške strežnice pa od 1. septembra nadalje po 4 K in nekoliko vina. — V isti bolnišnici se bo postavilo dve novi peči, ki bosta stali približno 2000 kron. — Mariji Jesihovi se podeli stavbno dovoljenje za visokopritlično hišo ob nanovo projektirani cesti ob Dolenjski železnici na parceli št. 88/1. — Maksi Venedigovi v Spodnji Šiški, Kavškova ulica 139, se dovoli prezi-dati dve stanovanji v pritličju v gostilniške prostore. — Adolfu Zabjeku se dovoli v njegovi gostilni na Poljanski cesti 55 razne prezidave. — Dedičem Marije Ponkratzove se dovoli pri njihovi hiši št. 10 na Ahaclje-vi cesti, napraviti hišno kanalizacijo in jo izpeljati v cestni kanal. — V Knezovi ulici v Spodnji Šiški se bo napravilo večjo ponikovalnico s cestnim jarkom in požiralniki. — Odkloni se prošnjo Jožefe Jezerškove, da bi se ji dovolilo postaviti stojnico za prodajo   brezalkoholnih    pijač in
— S pošte. Umirovljen je poštni nadoficrjal Alojzij Dichtl. Poštni nad-oficijal Martin Navratil je umrl. — Poštni praktikant Frančišek Bercar je umrl na polju časti in slave za domovino in cesarja. — Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta v Grahovem pri Cerknici ter enako mesto v Roču v Istri. — Poštni oficijant Dragotin Hribernik je imenovan za poštarja v Starem trgu pri Kočevju, za poštno oficijantko v Radovljici je imenovana Jadviga Keržan. Mesto poštnega ekspedijenta v Čermošnji-cah je podeljeno poštnemu oficijantu Josipu Franku. Premeščen je poštni oficijant Anton Babic iz Kranja v Postojno. Poštni oficijantki Francka Majdič in pa Mihaela Horvat sta tudi premeščeni, in sicer: prva iz Radovljice v Kranj, poslednja pa iz Ži-rov v Bohinjsko Belo. Poštar Miha Bižal je stalno umirovljen; poštna oficijantka Adela Koutnv pa začasno.
— Poštno službovanje je odpovedala aspirantka Mtmica Aman v Ljubljani.
— Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 10. septembra 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) v petek, dne 10. septembra; za II. mestni okraj (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v soboto, dne 11. septembra; za III. mestni okraj (Gradišče z okrožjem I. dražvne gimnazije z Dunajsko cesto) v ponedeljek, dne 13. septembra in v torek, dne 14. septembra; za IV. mestni okraj (ulice vzhodno Dunajske ceste, Šentpe-trski okraj in Vodmat) v sredo, dne 15. septembra in v četrtek, dne 16. septembra. Od 17. septembra dalje za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh.
— Uradne ure izplačevanja od 3. do 6. popoldne. — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb.
— V šolo »Glasbene Matice« se bodo vpisovali gojenci dne 13., 14. in 15. septembra 1915 od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v društveni hiši (Vegova ulica 7). Vse podrobnosti so razvkleti na deski v veži društvene hiše. Poučevali se bodo isti predmeti kakor v prejšnjih letih. Redni pouk se prične dne 16. septembra. Izvenljubljanski učenci drugih šol, ki bodo morda začele s poukom šele pozneje, se sprejemajo tudi kasneje.
— Kdo kaj ve? Če kdo kaj ve, kje se nahaja moja žena, Frančiška Lavrenčič, s petero otroci in očetom Andrejem Lavrenčičem iz Vermolija pri Tržiču št. 146, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Jožef Lavrenčič, c. kr. črnovojniški domobranec, sedaj pri vjetniškem taboru v Spratzernu pri St. Poitenu na Nižjem Avstrijskem. — Franc S f i 1 i -goj v Brjah št. 142, pošta Rihem-berk na Goriškem, prosi za sporo* čilo, kje se nahaja Terezija Sfiligoj iz Biljane s tremi otroci in Frančiška Sfiligoj iz Biljane s šestimi otroci.
— Kdo kaj ve? Marija Brezi-g a r iz Kanala ob Soči naznanja svojemu bratu Andreju (Inft. Rgt. 36, 3. Komp., Feldpost 26), da se nahaja sedaj kot begunka na Češkem. (Naslov: Marija Brezigar, Beroun na Češkem, Valečni vystehovalci). Kdor bi vedel za Andreja, naj mu sporoči to.
— Zvišanje cen premoga radi vojnih razmer. Zadruga premogotrž-cev v Ljubljani, naznanja v imenu svojih udov, naj se blagovoli vzeti v obče naznanje, da so se cene premogu vseh vrst in znamk zvišale in sicer le od tistih pošiljatev, ki so postavljene iz drugih kolodvorov na Dolenjski kolodvor, ter se le resnično plačana voznina in stroški od 40 kron za 10.000 kg vračuni.
—- Prepovedano romanje. Policijsko ravnateljstvo na Reki je letos iz zdravstvenih ozirov prepovedalo cerkveno posvečevanje na Trsatu, ki se običajno vrši dne 8. septembra, takisto tudi romanje k tamošnjemu svetišču preko Reke.
— Danes se ie poročil gosp. Karel R o t a r, vojniški izvestitelj, Vla-senica v Bosni, z gospodično Rožico Muškat iz Ljubljane. — Naše čestitke!
— Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je izposodila v mesecu avgustu 2922 knjig. Knjižnica posluje v društvenih prostorih, Pred Igriščem Št. 1, vsako sredo, petek in soboto od 6. do 8. zvečer ter vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. dopoldne in je vsakomur dostopna.
— Ponesrečena deklica. Ko le včeraj popoldne peljal voznik tobak iz tobačne tovarne v glavno trafiko, je prišla v obližju banke »Slavije« pod voz štiriletna hčerka gostrlni-čarke »Pri panju* v Vegovi ulici, Alojzije Zorkove, Olgica, kateri je šlo kolo čez obe nogi ter jih skoro docela strlo. Malo ponesrečenko so prepeljali v deželno bolnišnico.
— Nesreča na železnici. Železniški uslužbenec Gašpar Dimnik,
kateremu je v ponedeljek odtrgala lokomotiva na državnem kolodvoru levo nogo, je v deželni bolnišnici umrl.
— Izpred sodišča. Pred tukajšnjim deželnim kot izjemnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti poročenemu delavcu Jakobu Rop-retu iz Št. Jurja pri Kranju, ki je dne 26. februarja z dežnikom sunil svojo ženo v levo oko, tako da je bilo treba to oko z operacijo odstraniti. Kregala sta se omenjeni dan, šla je ona iz sobe, ko se je vrnila, ji je prebodel cko. Pred sodiščem je rekel, da je hotel zadeti svojo ženo le v hrbet. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe. — Druga razprava se je vršila proti občinskemu revežu Jakobu Zoretu radi hudodelstva v smislu §§ 127, 128 in 129 I. a. Obsojen je na 4 leta težke ječe.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba dne 16. t. m. za v mesecu septembru 1914 zastavljenih dragocenost in efektov (blaga, perila, strojev i. t. d.), vršeči se popoldne od 3. ure dalje v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapdlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
Padla je čez prag v neki hiši na Viču 801etna občinska reva Marija Balant iz Malega vrha, občina Šmarje, in si pri padcu zlomila levo nogo.
Oproščena. Pred nekaj Časom se je obdolžilo Marijo Štrukelj p. d. Kančevo iz Dravelj, da je v Ljubljani na Frtici kradla branjevki Mariji Marjetic denar, kavo, jajca, mleko in drugo, ter se je to objavilo tudi v časopisih. Sodne obravnave so dokazale, da je bila obdolžitev zoper Marijo Štrukelj neutemeljena, ker je bila, dne 3. septembra od te obdol-žitve tatvine popolnoma oproščena Dekletu se je podtikala brez podlage tatvina, ki je ona ni storila.
Konj je udaril Primoža Stareta iz Skaručne v sprednji del trebuha tako nevarno, da so morali Stareta prepeljati v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
Požar. V ponedeljek zvečer je treščilo na Vačah v kozolec trgovca in posestnika Ivana Kristana. Ker je zgorelo tudi mnogo krme, je škoda velika in le deloma krita z zavarovalnino. K sreči je stal toliko oddaljen od trga, da se požar ni razširil.
Iz Celja. Poročil se je g. Lojze Jerin. uradnik celjske Posojilnice, z gdč. Milko Šentjurc iz Hrastnika, vrtnarico na Ciril - Metodovem otroškem vrtcu v Gaberju pri Celju.
Iz Celjske okolice. Za podružnico »Rdečega križa« v okraju Celje
— okolica so darovali: vpok. podpolkovnik g. Mihael R a n d 1 povodom rojstnega dneva Njegovega Veličanstva 25 K; pisarna dr. K a 1 a n iz kazenske zadeve Karol C v i k 1 proti Neži Koprive 20 K; vpok. davčni upravitelj Simon Wutt 1 % svoje pokojnine za avgust in september 5 K 54 v.
Iz Žalca. Dobili smo tudi v našem trgu lepo, moderno urejen kino v dvorani Virantove gostilne »pri kroni«. Prve predstave so zelo ugajale.
Iz Poljčan poročajo »Gr. Tag-blatt«, da učitelj Seb. Krotkv iz Stu-denic ni utonil lani v Drini, kakor se je poročalo, temveč da živi v Prošeku pri Trstu.
Maribor. Poročila sta se dne L septembra v frančiškanski farni cerkvi nadporočnik 20 lov. bataljona gospod Feliks Grom in gospica An-dreana Vrtovec iz znane tolminske narodne rodbine Vrtovčeve.
Drobne novice  s Štajerskega
Iz Celja. V zadnji seji mestnega sveta je obljubil župan dr. Jabornegg intervenirati pri vojaških oblastih naj bi se dalo vojne vjetnike v svrho savinjske regulacije pri Celju. — Umrl je v Weizu tovarnar Jožef Mosdorfer v 73. letu starosti. Bil je od L 1909 štajerske deželni poslanec.
— Zgorelo je v Črešnjevcu pri Radgoni gospodarsko poslopje m posestvu admontskega samostana. Skoda znaša čez 7000 K. — Umrl je v Mariboru trgovec Karol Schmidt v 71. letu starosti. — Kolera, Zdravstveni urad štajerske namest-nije poroča, da so našli med ranjenci v Celju 10 nosilcev bakterij od kolere. V Loki je umrl nek železniški uslužbenec na koleri. — U m r 1 j e v graški deželni bolnišnici pešec 87. pešp. Štefan Kamenšek. — Iz Celja. Odlikovan je Jožef Kaltofen, uradnik celjske cinkarne, s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Kaltofen služi kot računski podčastnik pri vojakih. — Umrl je v Gradcu vpok. uradnik Južne želez. Franc Kar-lovšek.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 22. do 29. avgusta: 119 volov, 4
biki, 7 krav, 304 prašiče, 98 telet, 188 ! koštrunov, 2 kozliča; zaklane živine se je vpeljalo: 1 goved, 1 prašič, 38 telet, 3 koštrune ter 395 kg mesa.
Restavracijo Bellevue je pre- * vzela in otvorila gospa Marija No- , v a k o v a. ;
Trgovina zopet otvorjena. Last- ; nika tvrdke Ciuha cc Jesih »Pod I Trančo« si usojata p. n. občinstvu I vljudno javiti, da ie trgovina zopet '■. odprta, ter se p. n. odjemalcem za mnogobrojni obisk priporočata.
U VI. 917/15-3.
V imoiiu Hiegovesa Velitanslva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd, VI., je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper
Afarijaao Tomšič,
51 let staro, v Srednjih Gameljih rojeno, v Šmartno pristojno, katoliško vdovo, posestnico v Tacnu št. 20, ne- \ kaznovano, zavoljo prestopka draženja j po § 14.1.1. ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228, v na- J vzočnosti opravitelja državnega pravd- j ništva c. kr. avskultanta drja. Pavlina in proste obtoženke gorenje, po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se vporabi zakon, razsodilo tako:
Marijana Tomšič, posestnica v Tacnu št. 29, je kriva, da je dne
13. avgusta 1915 na trgu v Spodnji Šiški prodajala 6 do 7 krompirjev v skupni teži 60 dkg za 10 h, torej iz-rabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebne reči, očitno čezmerne cene zahtevala; zakrivila je s tem prestopek draženja po § 14. ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228, in se po tem paragrafu, z vporabo § 266. kaz. zak. obsoja v 6 (sosi) dni zapora in 20 (dvajset) kron glo&e, v slučaju neizterljivosti te globe v nadaljna dva dni zapora, in po § 389. k. p. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Ljubljana, 27. avgusta 1915.
Nagode.
Razne stvari.
* Ogrski kardinal Vaszary, re-
signirani nadškof ostrogonski, je umrl v svoji vili ob Blatnem jezeru v starosti 83 let. Kardinal Vaszarv je spadal med takozv. liberalne cerkvene kneze; svoj čas se je javno izrekel za civilni zakon in vedno je bil nasprotnik katoliških političnih organizacij. Dohodki umrlega kardinala so bili ogromni; le najemščina za velika posestva v njegovi škofiji mu je vrgla letnih 720.000 K čistega.
* Na madžarskem vseučilišču v Budimpešti je sedaj ustanovljena stolica za hrvatski jezik in hrvatsko literaturo in je imenovan za rednega profesorja Rudolf Szegetv.
* Strašno dejanje. Posestnik Goldbach v Hattendorfu na Hanove-ranskem se je spri s svojo sneho in jo z nožem tridesetkrat ranil. Potem ie hišo užgal in samega sebe obesil.
* Iz italijanske armade. (Kor. u.) General Pecori Girardi je bil zaradi neuspehov v bojih v Tripolitaniji svoj čas poslan v pokoj. Zdaj je postal zopet armadni zapovednik. Polkovnik Oreste Girand je padel v boju na čelu svojega infanterijskega polka.
* Potres v Italiji. Londonski listi so priobčili poročila iz Rima, da je bil v Avezzanu na Italijanskem močan potres in da se je mnogo ljudi ponesrečilo. Kakor javlja korespon-denčni urad iz Berna, je cenzura italijanskih listov vse te vesti zatrla in ni noben izmed mnogoštevilnih italijanskih listov niti z besedico omenil tega potresa.
* V Saganu v Šleziji se je neka perica seznanila z nekim ruskim vjetnikom. Občevala je ž njim pismeno in ustmeno in ga tudi nagovarjala, naj se ž njo poroči. Zaradi tega je bila obtožena. Pri obravnavi je zmerjala sodišče in drž. pravdnika. Zaradi tega žaljenja je dobila en dan zapora zaradi občevanja z ruskim vjetnikom pa devet mesecev.
* Antisemitizem v Italiji, Franciji in Angliji. Dejstvo, da je pri prodiranju naših armad na severu židovsko prebivalstvo povsodi pozdravljalo naše vojake kot prijatelje ter jim šlo kolikor mogoče na roke (seveda so mnogi Zidi svoje »prijateljstvo« tudi grdo zlorabljali) in odpor lastnega židovskega nemale vplivnega prebivalstva proti zvezi s klasično deželo antisemitizma Rusijo, so rodili v Angliji in Franciji ter osobito tudi v Italiji veliko nezaupanje proti Zidom in prav krepko proti-židovsko propagando. Ta pojav je tembolj karakterističen, ker so baš te tri države priznavale Židom po- | polno enakopravnost in niso pozna- j le nikake protižidovske mržnje. Na j Angleškem so visoki državniki infot- 1
di rojeni Zidi, na Francoskem je židovski vpliv zlasti v finančnih krogih skoraj tako velik kakor pri nas in francosko časopisje sicer ni tako v židovskih rokah, vendar pa je tudi v francoski žurnalistiki židovska in-gerenca precej občutna. Pravi eldorado Zidov pa je bila do zadnjega časa Italija. Bivši kraljev odgojitelj in poznejši vojni minister Otho-lenghi je bil Zid, bivši rimski župan Nathan je bil Zid, znani italijanski finančnik in bivši večkratni minister in ministrski predsednik Luzzatti je židovskega pokolenja. Razmere so se sedaj znatno spremenile: v Italiji so pričeli proti Zidom hujskati in priprosto ljudstvo jih dela za vse kar se zgodi slabega odgovorne. Italijanski Zidi so ustanovili proti tej anti-semistični propagandi obrambno organizacijo, kateri se je postavil na čelo sam Luzzatti. Antisemitsko gibanje v zapadnih in romanskih državah je velezanimiv pojav svetovne vojne.
* Siavni avijatični poročnik Trouve, Prišel je iz Berlina ter se predstavil vojaški oblasti v Trstu kot avijatik - inženir, ki bi najrajše služil pri naših letalcih. Inteligenten in eleganten si je znal pridobiti potrebno protekcijo ter se je kmalu na to nahajal kot enoletni prostovoljec pri nekem avijatičnem oddelku v Galiciji. Zal da je pri napornem delu skoraj obolel in izginil v neko bolnico in predno so nadebudnega avija-tika pri oddelku še prav pogrešali,se je nahajal vrli Trouve že na potu v »hinterland«. V eni onih velikih zbiralnih bolnišnic na severu je pričelo drugo dejanje njegove drame. Gospod inženir je nastopil v tej bolnišnici že kot — poročnik ter si je izbral med rekonvalescenti svojega slugo, s katerim sta odpotovala na Dunaj. Tu so pričeli slavni dnevi. Poročnik Trouvč se je najpreje javil pri vojni intendanturi, kjer si je dal izplačati večmesečno gazo ter se je vdal nato razkošju svojega dopusta. Za nedolgi čas se je zasvetil na njegovih junaških prsih nemški Železni križ, osebno odlikovanje nemškega cesarja za junaški čin, izveden v zračnem boju s slavnim ruskim avijatikom Rostovskim. Poročnik Trouve se na Dunaju ni počutil zdravega in zato si je izposloval sprejem v zdravilišče na jugu. Odpeljal se je v Trst, pa ne sam. Amor mu je bil naklonil posebno milost in pridružila se mu je dražestna dunajska krasotica, ki si je radi ednostav-nosti nadela ime gospa Trouve. Gospod in gospa sta izstopila najprvo v Gradcu, gospod je imel sedaj že tudi »veliko srebrno« in Signum laudis. Iz Gradca sta prispela v Reko, kjer je vzbujal Trouvč v tamkajšnji družbi veliko zanimanje in zbog svojih junaških činov, o katerih je rad pripovedoval tudi splošno občudovanje. Par gospodov se je čutilo počaščenih, da so smeli svojemu novemu prijatelju posoditi nekaj tisoč kron. Ko je nekega dne vsled »službenega poklica« nekolike nenadoma odpotoval, so se sicer na hip vznemirili, toda pokazalo se je, da po nepotrebnem. Gospod in gospa Trouve sta jim skoraj poslala ljubeznjive razglednice iz Zagreba, kjer sta se nastanila v hotelu »T.« in vzbujala s svojo eleganco in svojim luksurijoznim nastopom splošno občudovanje in pozornost. Tudi v Zagrebu se je poročnik Trouvć, kakor se spodobi predstavil vojaškim oblastim ter izjavil, da namerava dokončati svoje zdravljenje v Krapinskih Toplicah. Neka zagrebška banka mu je na oficirsko parolo izplačala pred njim na njegov konto v nemški državni banki in nekaj častilcev se je čutilo prav srečnih, da jih je šarmantni gospod poročnik uvrstil med svoje reške intimuse . . . Poročnik Trouvč je postal v Zagrebu popularen ... 20. t. m. pa je prišel portir hotela »T.« na policijo, ter je povedal, da je gospod Trouve izginil, ne da bi bil poravnal svoje dolgove v hotelu. Sedaj je pričela preiskava. »Gospo« in ubogega slugo so zaprli, Trouvčja pa iskali. Kmalu so ga dobili v pest. Aretiran je bil v Reki in prepoznan kot nevaren hohštapler, ki se je klatil že po celem svetu ter presedel svojih pet let v raznih kaznilnicah. Sedaj so ga odpeljali v Gradec, kjer ga bo sodila vojna oblast tudi kot dezerterja. Najboljše je to, da sta bila njegov sluga in dunajska ljubica popolnoma prepričana, da je Trouv6 res oficir in slaven mož. Zagrebški listi malicijozno vprašujejc Trouvčjeve častilce, kdaj se vrne junak, da jim poplača dolgove . . .
Gospodarstvo.
— Češka   industrijama banka
Stanje denarnih vlog je znašalo koncem meseca avgusta 50,058.391 K 72 vin. _
Darila.
IV. izkaz darov za zavod za slepce. Marija Krenmuller. Pfaffen-dorf. Nižje Avstrijsko, 5 K; župnik Jožef Ocepek iz Ovsiš 10 K; župnija Prem na Notranjskem 150 K; Mijo Blaznik 12 K; po upravništvu »Slov. Naroda« 11 K; župnija Homec 90 K; Neimenovani 3 K; Neimenovana 5 K; Metka Dobrovoljec nabrala 6 K; župnik P. Švegelj v Movražu, Istra, 2 K; Marija Bonač, Begunje pri Cerknici, 5 K; po upravništvu »Slovenskega Naroda« 20 K; župnija Re-teče na Gorenjskem, 26 K; Marija in Pavla Šerc v Ljubljani, 4 K; Franc Schweiger 20 K; Neimenovani 4 K; župnija Stari trg pri Rakeku 48 K 14 vin.; Andrej Stenovec, kaplan v Starem trgu pri Rakeku, 6 K 86 vin.; kaplan Ivan Razbornik v Jarenini, 5 K; župnija Šmartno pri Litiji 85 K; občina Trzin 80 K 26 vin.; po upravništvu »Slovenskega Naroda« 16 K; dekliška Marijina družba v 2ireh 77 K 03 vin.; trgovec Silvester Franc v Vipavi 10 K; kaplan O. Bernardin Ša-lamon pri Sv. Trojici v Halozah, 2 K 50 vin.; Franc de Cecco, Čatež ob Savi, nabral 10 K 70 vin.; župnija Javorje nad Škof jo Loko 25 K; župnija Stara Loka 25 K; gostilničarka Min-ka Perlič iz Toplic pri Zagorju 4 K; ista nabrala pri svojih gostih 9 K 10 vin.; Neimenovani iz Amerike (1 dolar* 5 K 60 vin.: Neimenovana 5 K; Neimenovani 5 K; duhovski urad Pregarje v Istri 25 K; Janez Pečolar v Topolšici na Štajerskem 5 K; učit. vod. Lijana Kobal, Drenov grič pri Vrhniki 5 K; župnija Ihan 7 K 65 vin.; Neimenovana 100 K; neimenovan duhovnik 20 K; neimenovana 10 K; zbirka na Vrhniki 25 K; župnik P. Švegelj v Moravžu, Istra, 6 K; župnik Jožef Štrancar v Rihembergu na Goriškem 10 K; katoličani v Meer-becku na Nemškem 20 K; župnija Za-gradec na Dolenjskem 50 K; delavsko konsumno društvo v Ljubljani 50 K (II. dar); hranilno in posojilno društvo v Ptuju (po upravništvu »Slovenskega Naroda«) 400 K; dr. Franc in Lojza Jurtela v Ptuju (po upravništvu »Stovenskega Naroda«) 50 K; po upravništvu »Slovenskega Naroda« 20 K; Neimenovana 5 K; več darovalcev skupaj 6 K 06 vin. — Znesek 1607 K 90 vin. Zraven znesek prejšnjih izkazov 2370 K 15 vin. — Skupaj 3978 K 05 vin. — Protialko-holna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani: |
Dne 31. avgusta: Matija Nagu, hiralec, 72 let, Radeckega cesta 9. — Marija Petek, delavka v tobačni tovarni, 38 let, Radeckega cesta 2. — Anton Kment, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Ivan Bremšak, sin železniškega uslužbenca, 7 in pol mesecev, Dolenjska cesta 19. — Benedikt Pcd-gornik, pešec, 33 let, Pokopališka ce-sta 19._
Današnji Ust obsega 10 str a ni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«*
SANATORIUM • EMONA I
*6s8B£Kkt      , ji
0legovanje(as
s
avonom
/tajvečja dobrota, fci jo morete hkrati svojim lasem.
Steklenica K 2.50, dosti za več mesecev.
Icdor se pređafaSo ponaredbe, narežite pristni
naravnost od izdelovainice
pod naslovom:
Rastlinska destilacija
„PLORiAN"
v_ Ljubljani.
				J
	Postavno varovano.			
Meteoralogitno porozno. Vliina nad mcrjcrn 306*2          Sreda 1 zračni tlak "So mm				
scptem. 1	_ _ i oaro-metra van^a   v mm	,1 Temperatura v Cc	Vetrovi	Nebo
3. t* 4.	2. popJ 7277 9. zv. ' 726 6 7. zj. 7263	20-9 141 131	st. jvzh. si. svzh. si. jvzh.	poloblač. oblačno n
Srednja včerajšna temperatura 15*9°. norm. 166°. Padavina v 24 urah mm 20 0.
Deževalo je popoldne in ponoči.
ZAHVALA.
Vsem darovalcem in darovalkam prekrasnih vencev in Šopkov, vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo preljubljeno in nepozabno hčerko
k večnemu počitku, posebno pa onim, ki so nam stali ob strani ob smrti drage pokojnice, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. 2186
V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1915.
Davorin B2xjak, oče. fioza Sizjak, mati. Venceslav, brat.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se z jutraj-Šnjim dnem zopet otvori ob će zrna na in. priljnbl|ena
restavracija in kavarna
BELLEVUE
(last gosp. Al. Zajca)
:-: v Spodnji Šiški.
Točila se bodo priznano dobra ia pristaš vina, sveta pivo
in prvovrstna kava. — Mrzla in gorka Jedila vedno na -■- razpolago. -
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Marila ffovak.
Kupi se
nisko kolo.
Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod 9iDamsko kolo". 2185
Stanovanie
obstoječe iz treh sob in predsobe, SO
odda za mesec november.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2193
Ubogi 17 letni
dijak:
iz Kobarida,
ki je v slovenskem in nemškem jeziku v govoru in pisavi izurjen in je naredil 4 tečaje gimnazije v Gorici in 1 tečaj kmetijske šole v Ljubljani, čigar starši so v Kobaridu, a on sedaj ne ve nič cd njih, prosi dobre prijatelje, da bi mu službo pridobili za pisača ali kaj druzega, katera bt bila za njega pripravna. Naslov : ANTON K3IVIAC, dijak, Jndendorl 66, Saegraben, Le ob en.
Najbolje za zob«'
mm- Gosposka ulica 4,
L nadstropje, levo. 2171
Uradno dovoljena, ie 2© let obstoječa najstarejša ljubljanska
i in
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v
središču mesta. •:    Priporoča in namešča !e boljša r
slome UHA rt vrst?
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobfe Izbira različnih slnžeb, zlasti za ionske Vestna in kolikor motno hitra postreiaa zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
ml« salu
Viktor Ba|t
SeleDbiiriof a uL 8, zraven glavne poste.
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po aafnlijih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
Gospodična
iz boljše in poStene hiše, izurjena v trgovski stroki, veSča strojepisja ter slovenske stenografije, zeli dobiti kako primerno službo bodisi v kaki pisarni aH trgovini. 2192
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
Zemtna ponudba!
Gospod s posestvom in gostilno išče primerno gospico ali vdovo, ki bi imela 5—6000 K Ponudbe pod nAntO 2244" na upravn. »Slov. Nar.« 2187
Penzijonlst
trezen, zauesljiv, vajen pisarniških opravil, išče primerne službe na pr. v pisarni ali kot skladiščnik, vratar, teht-niČar, raznašalec v Ljubljani ali okolici. Naslov v upravn. »S!ov. Naroda«.
Več dobro obranjenih finih
2184
Lopa, velika
o t> a.
opremljena za 1 ali 2 osebi se takoj
odda, Crevljarska ulica 2./III nad-
moških
80 proda« Ogledati od 10.—12. ure
dopoldne. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 2188
Kupujem sveže "^BB
v v
za destilacija žganja po najvišji ceni.
GABRIJEL ERŽEN 2106 Zapuie pri Lescah, Gorenjsko.
se po jako ugodni plači tako! sprejme pri
0. Fettlch Franhltelm, Ljubljana.
Uradnica z materjo išče opremljeno
■
SODO
s kuhinjo  v najem«  Ponudbe pod „¥ilma/2163u na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2163
za  vilo  se  kupi  v  tivolski okolici. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod l3F. M. 33/2167,
francoskega; italijanskega In nemškega Jezika.    2165
Nizek honorar. Isfotam se oddate
2 lepi sobi
dijakom boljših rodbin kot stanovanje. Naslov :
2117
J.
vseh vrst in vsako množino W*Y~ kupufe po najvišjih cenah
GR0BELNIK, ^TS??, 22.
Moderna ročna dela in materijal
DRENIK
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Bombaž in preja za nogavico. — Predtiskarija. Vezenje na roko In stroj. Plisiranje.
Zunanjim naročilom se ustrexa vastao la laaae.
Kino Central"
v deželnem gledališču.
Velika romaattiM dram.
Slikoviti prizori! — Jfapeto dejanje!
Dve učinUouiti ueieloisn!
Klnemotografično vojno poročilo!
Sobota k. - Nedelja 5. - Ponedeljek 6.
83
BY
38
so na pljučih bolni ozdravljivi?
Vsakemu naznanim zastonj, kako sem se rešil obolenja na pljučih, naduhe, kašlja, želodčnih bolečin itd. Cenen pripomoček, ki si ga preskrbi lahko vsak. Pošljite svoj natančni naslov na: Ivan Zamrazil, Zagreb, Karovska uL 3. Mnogo zahvalnih pisem.
s kuhinjo ali z uporabo kuhinje se Išče pri boljši, mirni družini za poro-čenca brez otrok. Ponudbe pod „me-blovana 2i6SM na uprav. »SI Nar«.
Vam plačam, ako Vaša kurja oče3a, bradavice, ob tii čanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Bla balzamom* Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. Kemenv. Kožice fSassa) I Postfach 12 22, Ogrsko. 1*42
sam velika delo sprejme takoj
Vinko Soršak,  Spodnja Šiška 95.
2168
Odličen
2172
izobraževalna in gospodinjska šola
za mlade deklice od 14. do 18. let. Lastna vila. Vrt Telefon Štev. 1795. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo
Gradec, Ruckerlberg, Blumengasse 1.
Internat za učeče se deklice (liceja, gimnazije, trgovske akademije).
Gradec, Erols&aciigassa it 1,
£ i H b 1 i 3 £ 3  j spirajte doicaHo indesiriio!
*      " ** * I Stara nogavice se
Sodna ulica. S ceao BOd»ietBi6io1
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za | stroje itd. na drobno in na debelo. ■
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker de3a:ia brez agentov, so cene veliko nižje.
1228
fe posebnost želodčnega likerja Iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabostim v ^^^^^^M želodca ter radi tega v nobeni M£MžMž&& družini  ne bi  sasel manjkati.
osono
od S. slo iB» septembra. 2180
PreSaf a EarSovarekegs porcelana, emapa še !©ps-tičsšžs predmetov po saajnižpli cenah kakor vedno
osta*
Za mnogobrojen obisk prosi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glas. .Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča.
"Mm
IsfsMfaaa, Keagresai trg 1-5»
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevafoića
klavirjev in harmonijev
na jugu Avstrije.  — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, stran in muzikalii-
Edini založnik dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer, R5I2I & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Cebrflder Stingl, Rud. Stclzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od K 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Naiemcina najnižja. Zamena naj« ugodnejša. Ugiaševanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le las za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom faizi-fikaiov in navideznega „poffdlaa" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blaga1', dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
Krasna umetniška reprodukcija v ve6 barvali ZIAMEMITE CfROHlRJEVE SLlKf!
ATRUBARJA
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 68 cm in široka 55 cm |e najlepši okras vsake slovenske hite. Ta reprodukcija |e »ploh najlepša in aaj-dovraeaejaa kar jih imamo SlovencL
Cena s pošto kron 3-20
namom murnu y« t
A. KUMST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gespede in otroke fe redno na tzbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznaranjejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
amaammMmmnaml
največja zaloga navadnih do m\wB
otroških vozičkov
ia navadne &o naviinef£e
v ?s|nb!|ani.
RezBEnim narotntkois si cd *':ja s pGvzstjcm.
IH** I s IK H
1
v Hipi, tam m 11
Velika zalega
stealen&se, ^ercela-na, svet!l&, zrcal, š!p3 k©zaree^, ^rškuv i. i. d.
gostilniška in ks verska namizna poscDa
Ustanovljeno 1845.
parno fearvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Appef ura sukna. !
Pollsnslcl Bi - ezks sla it 4. Sprejemališče
SdeafagfOTa ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
h k 3C
M
lai. «f i asi
hočete imeti?
72
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično risfe Olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zopemi duh in vonj. 1 steklenica K 1*60.
Zoper kašelj, zaslize-nosf ia preEsl&šeBfa
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih specialitet  ter   preizkušenih domačih zdravil Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedaa sveže enmijeve špetialilete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolnišfeZia blagaj s.
Razpošilja se 2 krat aa dan aa vse strani. ||
Pharm. Mag.
19
lekarna pri zlatem orlu
jjj Ljubljana, Jurčičev trg št. 2. * t*iiiiiiiiiiii»iiiraacp«a
Okoli 2900 po predpisa napravljenih
ss      nahrbtnikov     ::
se odda komad po 5 K 12 h v gotovini brez odbitka. Poštne zavitke po 9 komadov
pošilja franko po povzetju firma
Albert HSaizner9 Dunaf §,9   Kohlmessergasse 8.
Oblastveno konces. zasebna posredoval
s:      nakup in prodajo ssmJjsŠG in posestev ss
VALENTIN ACCETTO
zaf32r»2se£eni sodni izvedenec 1767
LJ&shigasa&j Trgovski gsrasiain. 14«
ProslajaSci ali kunci naj se oh^^ejo na zgoraj šrsaecrsc-vano pcB&3*edovalnico. ^se vrste pasas^va. vile in zem-
Ejišča na szberc
— Ta|nos* zajamčena. —
?• dobe deklice in žene vsake starosti, ako vi rabijo    moje    najnovejše    mazilo za fsrsi,  rabi  se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-vo. Cena K 3, 5 in S. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe*, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga
Kšfie lož?!, Bsoaj il, Mmm® 4§ 11 m
stante
BBMMnaaaggMBsmg^saBBsa ftSad 59 let obstoječa m^Ssk
apretura sukna
Bnrska ulica 43
Postrežba vasts&a in točaia.
Najnižje cene.
sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
ii stroji
za rodbiao in obrt.
,,ADLER", Pletilni stroji
vseh velikosti
V ponatisu je izšel
znameniti roman
(Francoski spisal Pierre de Couievain.)
Naročila sprejema;
„Karo3na knjigarna", £jubljaiia, Prešernova ulica.
Cena dvern knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto
3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s poŠto 4 K 90 v.
Zaradi izrednih p o šinili razmer ni mogoče tega dela p o Si listi na ogled in se dotika le proti vpošiljatvl denarja v naprej ali
pa po poštnem povzetja.
F5.tS»
Najnižje cone.
XX
XX XX
t5-co
a o
'S o
s
9 k?0
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
o ve
132
XX XX
xxxxxx xxxxxx
za spalne is Jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastor jI, modreci na v zrni iimnati modrocl, oiroškl vozički Itd.
ca e
M
O
B
09
XX
NaJsoUdseJi. blago.  -«a [kXXXXX
SLOVENSKI NAROD-, dne 4 septembra 1915.
Stran 7.
stranka Išče malt zračno
stanovanje
1 sobo in kuhinjo za november, za poprej ali pa radi za takof. — lice se tadi
prazna soba
s štedilnikom, za eno osebo. Ponudbe se prosi pod „stanovanje iee/2141* na uPr-
»Slovenskega Naroda«. 2i41
Sprejema zavarovanja človeSkega Življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica«
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjkajočimi se 11 vplačili.
________ **
99 ~
.". - .•-  Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi. -aezervni fondi B T1,946.3S2-16. — Izplačane odškodnine Ia kapitali I« B 145,150.178*29.
Fo velikosti droga vzajemna zavarovalnici naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -1---- Ym pojasnila aajoi —— -
Generalno zastopstvo i Mani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši ■ :
f Gosposki olici itev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoj!. — Zahtevajte prospekte.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31.dec. 1914:
K 202.841.494"—.
Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. julija 1915:
:      K 85,944.552-—.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
______ t    ■ .v«     ■    ■ •___. m_____i*it\ «t  « •  t      • *   • • ________ mm* A A A aaa f
Centrala na Snuji. — Ustanovljena 1S54. - 29 podrnžitic   M Plfflk Wll Petra KSta (? H JUmM fiHlll
Delniški kapitai in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne kniižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim ofcre-stovaniem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
paoirjev in posojila nanje.
Ustmena in pismena pojasnsSa in nasveti o vseh v bančno stroko spadajoči!? transakcijah vsekdar brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Nai^modaia varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, hstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opraviliace c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike.
emrrrzciavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon štev.
41 I
lit V     11 £al
sprejme takoj tvrdka
Aato& Et@paa,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Vam plačam, ako Vam k_r-llh oces, bradavic, oifSčan« cev Biabalzam v treh dneh ne odstrani brez sledu. Cena lončku z garancijskim pismom i K, 3 lončki S 2-50. SEMEfcT, Sošice (Kassa) L Postfach 12 127, Ogrsko«
mm
krasne novosti spomladniii in letnih oblek in površnikov domačega Izdelka P^F*   po ijedno nizkih cenah,
Brez konkurence!
Solidna postrežba!
33 v^^^l^^š.;
Najnižje cene!
Išče se
2160
2158
za prevažanje piva sprejme tako]
t^a plve
Beiisiagliai&s - Pantlgasa,
LJuhiJasa, Eiartinova cesla.
031M mM
osvežujoče, slastne in ieio gaseč)
r: lahko vsakdo sasn napravi % majhnimi stroški. V zalogi so ana« nas, jabolčni k, grenaelinec, mali-novte, mu&katni hruSevec, poprovi metovec, pomarančevec prvenčo-vec, višnievee Neuspeh izključen. Ta domača pijača sc lahko p:;e poleti hladna, pozimi
tudi vruia namesto ruma in imanja. Sestavine a natančnim navodilom stanejo K i*M tranko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno rastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarska, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost ne trpi.
•aa Grolitk, Ecgel-Dragerie Brno, 5t. 539, faisko.
....
1321
"VST V?*^-
Žrebanje 4. razreda se vrši 9. in 10. septembra 1915.
mu Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar Kolezijska ulica št. 16
priporoča svojo bogato dpreiEljeno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
Izposojevanje
ob mrtvaških odrih drevesce cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoraci;ske cvetlice za dverane ::   in balkone, s
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno
in solidno. Brzciavke: S. Bizovičar,
Cela srećka X 160'-.
1
1
Vi srečke X 80--.
99
4 po i0000 8 ,, 5000
.S 10
s 39 54
lu sreJke X 40'—
m
2590 „
2000 1000 800 000 200
lOOOOO
MOM § 40000
40000 40000 32000 35000 32000 32400 518000
Cela srečka K 40-—.
V« srečke X 23--.
2750 dobitkov
B 910400
V« srečke X 10—.
v. srečke X 20-—•
Srečke za ta razred
priporoča
kreditno buniti
V« srečke X 5-—.
O
o
3
&)
N
ti
■a
SL o"
(D 1
tel
£3 N
CD
a
posSo¥nica c> kr« avsfr« razredne loterije
in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splitu.
stanovanje
iz 1 meblirane sobe in porabo kuhinje« Ponudbe sprejema upr. »Slov. Naroda« pod ,soba in kuhinj a/2160'.
Sprefiaie me
izurjena, pridna In zanesljiva, samostojna, starejša 2140
prodajalka
mešane stroke, prva moč, z dobrimi spričevali. Vstop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Al. CoaalcelJ, trgovina mešanega blaga, Zagorje, ŠL Peter na Krasa,
Spreten, sestavljanja bilanee zmožen, vojaščine prost 2764
knjigovodja
se išče za veletrg. z vinom na Reki.
Pogoji: perfekten korespondent v nemškem in hrvaškem event. itaiijanskem jeziku in uren računar. Ponudniki, če mogoče absolventi trgovske šole, naj ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo zahtevane plače pošljejo pod šifro : „W. V. 7681" na Rudolfa Mosse, Dnnal L, Seilerstatte 2.
Franc Furlan i
I f
* naslednik Faschiogove vdova m
f klincavničarstvo
lu
zaloga štedilnikov |
se nahaja: 10 $
Ambrožev trg štev. 9.1
v veliki zalogi, najfinejše kakovosti po 7, 9, 12 la 16 kron — vse vrste lasne podloge In mrežice — barva za lase in brada „Keril" po 2 ln 4 S — toaletne potrebščino — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli
Ljubljana, Pod Trančo št 1.
(KriiiSce Mestnega In Starega trga). : Postrežba tačna in vestna- ::
w V v v w
uwug\ uTV m^m A rtrm
hi
L J
brez odbitka rentnega žavka. p]
Ustanovljena leta 1881.
11
KV
T0
6523
Stran 8.
„sLOVfcNSKi NAKOD"  one 4. septembra 1915.
Ribljanska kreditna banka v Lju
ti   Delniška glasnica 8,000.000 kron.  ■ 2530 S"t l*ltal*jCVa   Ul-CS   ŠteVa 2. Rezervni fond
Stritarjeva ulica štev
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne
Rezervni fondi okroglo 1,CQQ.00O kron.
, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorice in Celju.
Sprejema vloge na bnflilce in na tekoči račun in jih obrestuje po
čistih.
Priporoča nakup srečk za 4. razred IV. c. kr. avstrijske razredne loteriie.
2R3t-«?v*»*».Kaj«s  23».   las  SO« septemb
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Vi srečka K 40-—p 1/2 srećke K 20-—, -/_ srečke K 10-—, Vs srečke K 5-, Cene za novo vstopivše Igralce:
Vi srečka X 160-—, 1/2 srečke K 80-—, 1/4 srečke K 40-—, Va srečke K 20«-
- Naročila so vrše najugodneje po poštni nakaznici. —-—
2% renttiine od vlog na knjižice plaža banka sama.
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
I
-_nst**:^5&<2>
2116
C. in kr. dvorni založniki
tovarne barv9 lakov in
LJUBLJANA.
Centrala. Gradec. Centrala. Gradec.
Tovarne ia podružnice; na Dunaju, v Gastingu, Trstu, ———  Ljubljani9 Ljubnem in v Leitendorfu. ■
JEPn*i3p>eM*o«25a*f **■ s
vse vrsto oljnate, suhe, emajlse in fasadne barve, ftrnez, pristal kranjski, mavec (Syps), olje za pod in stroje, karbo-iinej, čopiče, steklarski in mizarski blej in drage v to stroko
spadajoče stvari. Ceniki na razpolago i Ceniki na razpolago I
sprejmejo
pri tvrd k i
A. Kune, Ljubljana,
i vinarjev
stane dopisnica, s katero dobite zastonj in poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami. Prva tvornica ur u
M mm, c kr. dvor. ittnjfrft \M 835. (Češko).
Nikljasta ankerica K 3*80, boljše kakovosti K 4*20, v starosrebrnem kovinskem 1 oko ko rokovju K 4 8u, s Švicar, kolesjem na sidro K 5"—. Vojue spominske ure K 5 50, radi-jeve Žepne ure K 850, nikljasta budilka K 290. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj
1
C. kr. priv. tovarna za cement
M
Trboveifs&e pr-emogokopne dsmbs v Trbo?!ja3a
priporoča svoj priznano izvrsten Pertland-ceasent v vedno enakomerni, vse od B avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlako vne in H podorne trdote daleč ca£liirai5*i;OČi dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. j&
Priporočila in izpričevala hos |
raznih  uradov   in najsiovitejših   tvrdk   so   na razpolago. %
Centralni urad: Dunaj, L, MaximiIIanstrasse 9.
, - v^- ^ j vi^^.^vaja,;. saj®
i
Srebrn prstna z obeskom, lspo emajlirali.....K 2*—
Srebra prstan) lepo emajliran .Vlrlbu* unltim-   .  .  K 2—
Srebra prstan, lepo omafUren, »Svetovna vojna" a reefiim kritem......K 2*30
Srebrn ben"
Srebrn prstan sliko .   .  . .
prstan „Sohatzengra-„irajmsl" ss
telesen prstan s srebrom pre-obieften, lepo iaaslaai K a*—
telesen prstan a M kar. sistem preohle&ea ln slattml roMki
S
Isti
preoblocen ia vilko In podoba
K n-
Največja izbira
Najboljše ure
najfinejše svetovne znamke,
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke- Cene nizke-
Za obilni obisk se vljudno priporoča
BnonsMBml _ganTtnj asa
Prešernova ulica St. 1 v Ljubljani. Lastna tovarna ur v Švici.
Cenili tudi po pošti gratis.
Kupnje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
o
JE JE: •e F3
t— -»i
•o
1
taC»&rw4a
SO   S?^ M|
o
63
Najcenejše
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnlkov j
I
r
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
|«^^S^Pec|ata byov1na s kolesi in deli
1
[_____. v     "V «U*
C*
i     «*? __r
^/1flRijtlRFZp£C£ST/.a.1. ?N0V!-SV£ T'nasprolj KOLIZEifl
tovarna čevtjev
r«i 7
# @r%iču, Sorenj,
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
v Sjttbljani, $reg, nasproti sv. Sakotfa mostu.
Voj(tŠ7ct   CCvZ^i/  gg Moštvo in častnike se dobe v vsaki množim.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
v   as _ _ _ .................._______ _ ..........
1
tl___SB
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000«—
Vlog dne 3O. junija I9I5........... .   „ 46,800.000*—
Rezervnega zaklada............. „    1,330.000*—
41/0/ /      / brez odbitka. Hranilnilntca je pnpllarsa®
/2 /0
* stoji pod kotrolo c. kr. deželna vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«% obrestim in najmanj •/«% amortizacije.  Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Kako so Lah! praznovali rojstni dan natega cesarja.
Skoroškihplanin, 19. avg.
Prav gotovo jih bo mnogo med vami v zaledju, ki vas muči radovednost, kaj so neki Lahi počeli v tre-notkih. ko je ves avstrijski svet in oni daleč zunaj naših mej praznoval 85. obletnico rojstva našega cesarja. Saj smo bili na to radovedni že ves teden pred tem praznikom mi sami, ki stojimo tik pred mejno črto vražjih Polentarjev.
Kako se je sovražnik ob tem času obnašal drugod, tega seveda danes Še ne vemo, kakor drugi za nas ne. Podati mi je tedaj mogoče le malo sliko, vzeto iz naše skupine. Škoda, da iz gotovih razlogov tudi ta slika ne more in ne sme biti popolna, niti glede krajevnih imen ne. Mislite si v duhu kake 2000 m visoke vrhove, večinoma skalnate, divje razkosane, tu pa tam zelene planine vmes, doli nižje ozki gorski prehodi v spremstvu brzečih studencev, divjih potokov. Na eni strani naša, na nasprotni sovražnikova obmejna in obrambna Črta. Tako v razdalji 1000 do 2000 metrov se gledamo kot pes in mačka, tu pa tam si privoščimo tudi kakšen »hec«. Doslej zavzemajo pri nas samo artiljerijski dvoboji obojestransko pozornost; na infanterij-ske boje se šele pripravljamo z uničevanjem obojestranskih obrambnih naprav (jarkov itd.). Naša artiljerija je imenitno razpostavljena. Toliko municije so Lahi že razmetali, stikajoč zdaj za to, zdaj za ono baterijo, pa dosej so njih težki in lahki izstrelki le golim stenam peli bobneče pesmi, časi lopne pod težo težkih granat cela skala v neštete kose razlu-ščena v strahovitem hrušču nizdoli po osamelih preduhih in brezdnih. Ena naših, to se pravi, sosednjih baterij je že tako imenitno nastavljena visoko sredi skalovja, da ji Lahi kljub temu, da sicer ne merijo prenapčno, za vraga ne morejo blizu. Imamo največji »špas«, kadar se ti dve bateriji dvobojujeta. Ko poseže vmes še naša in nam sosednja baterija od leve, tedaj se človeku zdi, kot bi bil pri-četek sodnjega dne. Imamo namreč odmevom zelo pristopne višine, nobena nevihta ne povzroča tako silovitega grmenja.
Pa jaz vam hočem povedati, kako so tudi Lahi z nami vred praznovali cesarjev rojstni dan. Že 16. avgusta so privlekli k dosedanjim še eno težko baterijo ter jo varno skrili za skalovje. Drugi dan, torej na predpražnik, so poskusili, kako bo kaj šlo s to novo reševalko njih dosedanjih blamaž. Vreme sicer ni bilo ugodno za artiljerijske operacije, ker je megla že dlje časa ravno v sredi med obema črtama zakrivala razgled opazovanja. Ampak našim tovarišem zgoraj v skalovju ni dala žilica miru. Drezali so in drezali toliko časa v sršenovo gnezdo, da so Lahi morali izdati stališče svoje nove baterije. Nekako ob 3. popoldne dne 17. avgusta se je pričel dvoboj. Ko smo se nasmejali brezuspehom laških granat, smo posegli tudi mi vmes. Tedaj je naša soseda zgoraj obmolknila; izgledalo je, kot bi jo bili Lahi k temu pripravili. Tako veselje jim namreč večkrat iz srca privoščimo. Izpočet-ka je tudi nam nagajala megla. Po 4. uri pa se je nekoliko zvedrilo in tedaj je pokalo težkih granat, da se je pod nami zemlja stresala. Naši, večinoma še mladi havbicarji sami so prišli v ogenj navdušenja; tako, zdaj vsaj malo diši zopet po Galiciji, so govorili med seboj. Lahi onostran, so pred našimi izstrelki takoj umolknili. Sele ko je naša soseda višje zopet posegla vmes, so se kot besen pes zagnali zopet na to baterijo, toda z istim uspehom kot preje; streljali so v prazne skale.
Cim bolj proi večeru, tem bolj je zopet nastajala megla, ki je naši bateriji onemogočila opazovanje. Nehali smo, ko bi morali oddati 50. strel. Prenehala je tudi naša soseda. Menili smo, da bo za danes konec, ker čez
meglo posijati munictjo, se pravi v takih slučajih vsaj, jo naravnost lahkomiselno proč metati. Se bolj kot za nas, velja isto tudi za Lahe, ker oni vsled neugodneje lege svojih opazo-vališč tudi pri jasnem vremenu ne morejo preko naše črte opazovati učinkov njih izstrelkov.
A komaj smo dejali našo baterijo v red, že je pričelo pokati zgoraj v skalovju nekje nad nami. Zopet je bil njih cilj naša soseda. Pa to pot so si kmalu premislili. Obrnili so svoje topove na naravnost pred nosom jim ležeče pobočje; nekako tako, kot bi z ljubljanskega Gradu streljali na Golovc. To je za Lahe tako velikanska umetnost, da bi jo tudi slepec sredi najtemnejše noči brez vsega znanja prav lahko pogodil. No in so tudi res tako streljali kot slepci. Naši pešci zgoraj so jim čisto drzno fige kazali, ne da bi se potrudili v jarkih iskati zavetja. To pot so tudi brez skrbi fige kazali, kajti večina izstrelkov je uhajala preko cilja in zdelo se nam je, kot bi krogle namenoma iskale krajev, kjer niti miške ni. Ker je kljub vsem tem neuspehom streljanje postajalo vedno bolj divje (kar po salvah) in je napočila skoro že noč, smo uvideli, da Lahom samim ni nič za to, da bi kaj zadeli, ampak da hočejo i oni proslavljati predslavje rojstnega dne našega cesarja. Mi jih v tem veselju nismo hoteli motiti, bi bilo škoda za vsak strel. Samo en odlomek nekega šrapnela je izgubil svojo pot, pa si je hotel ogledati našo kuhinjo, kjer pa mu ni preveč dišalo (kuhali smo čaj) in se je sramežljivo zaletel v stran.
Proti našemu pričakovanju smo imeli to noč mir. Nemoteni smo obhajali cesarjevo slavje; naši sosedi zgoraj celo prav veselo in z razsvetljavo umetnega ognja. Lahi so morali opaziti podvojeno pozornost naših pred-straž in pa da kljub vsemu slavju pri nas niso našli tiste razuzdanosti, kot so si jo sami privoščili ob slični priliki.
Tem bolj radovedni smo bili na drugi dan, 18. avgusta. Na vse zgodaj so bili Lahi tisti, ki so pričeli naše slavje. Zopet je pokalo, pa zopet brez cilja; tega tudi treba ni, če se za parado strelja. Ko so uvideli, da se nobena naših baterij zanje nič ne zmeni, so sami sebe spravili k molku.
Ampak popoldne, kmalu po kosilu, je začelo grmeti znova. To pot so imeli krasen, daleč viden cilj: našo cesarsko zastavo na enem skalnatih vrhov. V drzno višavo je bila zastava pričvršćena, visoko skalovje propada na vse strani naravnost smelo navzdol, lep kos truda in ko-rajže za tistega, ki je na ta kraj do 8 metrov dolgo zastavo pričvrstil; morda ne 2000 metrov razdalje nasproti se dvigajo istotako divje raz-orane laške višine, za njimi polno ogleduhov in najmanj 3 baterije težkega kalibra. Prvi hip, ko smo zagledali zastavo, nismo svojim očem mogli verjeti, da bi bilo to mogoče. Strel za strelom je brzel v smeri proti ponosno vihrajočemu praporu, skalovje je hreščalo, se rušilo v celih kupih neštetih drobcev ob grozovitih preduhih navzdol, kot bi velik potres zmajeval celo pogorje. Od 3. popoldne pa do večera je sledil strel za strelom venomer proti eni in isti točki, ta je padel 10 metrov pred, oni 5 metrov za zastavo, toda v zastavo samo nobeden. Čim bližje so padali streli, tem ponosneje je vihrala zastava izzivajoče obrnivši se proti laški strani, tako da smo v daljavi lahko s prostim očesom videli obe barvi ponosito vihrajočega prapora. Z zatonom solnca je padel zadnji strel — brezuspešno kot vsi drugi. Naša cesarska zastava še danes vihra ponosno, nedotaknjena raz sinje pečine. Tam nasproti pa verolomnike lomi krč, krč onemogle jeze.
• . e,
Spominjajte se »Rdečega križa11.
Izpred sotliHit
Izpred izjemnega sodišča.
Nadloga    človeške družbe se
sme imenovati Jožef Oltra, 57 let star, rojen v Podgori, pristojen v Dol, vdovec brez stalnega bivališča. Kolikor se je dalo dognati, je bil že 35krat predkaznovan, med tem Hkrat zaradi tatvine, zakaj prestal je vsega skupaj mnogo let v ječah in zaporih. Tako se je leta 1903. razsodilo, da mu je bila prišla kraja v navado. Dobil je takrat 5 let težke ječe, vendar vse to ni pomagalo; kradel je naprej, prijeli so ga orožniki in ko je prestal kazen in prišel na prosto, ga je zopet zmagalo nagnenje k tatvini. Dne 13. julija t. 1. je vlomil na Se-lem pri Ihanu v zaklenjeno hišo delavca Viktorja Gote, ter mu odnesel 10 K gotovine ter nekaj obleke in perila, 4 prstane in nekaj drugih drobnarij v skupni vrednosti 56 K, kar obdolženec priznava. Tatvine na škodo Lucije Logar v Klečah, ki ji je bilo vzetih 200 K v gotovini in Francetu Logar 5 K vredna ura, se obdolžencu niso mogle dokazati. Sodišče je Oltro obsodilo na 6 let težke ječe.
Kaj bode še iz njega. Komaj 15 let stari Lovrenc Sleme, pristojen v Cerklje na Gorenjskem, je kljub svoji mladosti že popolnoma pokvarjen, silovit, ljudem in tujemu imetju nevaren dečko. Še kot šolar je bil znan za nepoboljšljivega hudobneža prve vrste. Komaj je dobro prekoračil 14. leto, je bil že trikrat sodno kaznovan. Dne 3. junija t. 1. je bil posestnik Valentin Grošelj iz Pešate v Martinja-kovi gostilni v Dvorjah, kjer se je nahajal tudi obdolženec. Ko je Grošelj okrog 4. ure popoldne odšel proti domu, ga je dohitel obtoženec. Ne da bi izpregovoril besedo, se je zaletel vanj, ga sunil z rokami v prsi, da je padel v pšenico ob potu. Napadalec je skočil na moža, ga pričel z rokami kresati po očeh in mu grozil rekoč: »čakaj, da bom nož dobil!« Grošlju se je posrečilo se nekoliko dvigniti in poklicati Janeza Kuharja, ki je sedel pred hišo, na pomoč. Obdolženec ga je potem izpustil, a pri tem opazil, da ima dečko njegovo denarnico v rokah. Zagrabil je ključek, ki je bil privezan pri denarnici, ter ga odtrgal, dočim je obtoženec z denarnico, v kateri je bilo nekaj krajcarjev, zbežal. Sleme deloma priznava. Dva dni kasneje je srečal 131etno deklico, ki je šla skozi gozd na Porebri domov. Skočil je za njo in jo vrgel ob tla ter vzlic dekletovemu kriku skušal doseči svoj pohotni namen. Tudi to obdolženec priznava. Sodišče mu je za kazen prisodilo 5 let težke ječe.
Proti o
iolii in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neurij etno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resi jeva cesta stev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. k r. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnslne-nstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopei tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo   iz  ust. Za ohranjen je zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurmovic, kr. pošte meštar
Išče se za takoj ali za november
z 2 ali 3 sobami s pripadki. Ponudbe pod »lepo stanovanje 2138" na upr.
»Slovenskega Naroda«. 2138
Sveže češplje
ima
= hruške (tepke)
kopajo vsako množino In po najboljših cenah 2014
veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
samo stare tudi na celih listih ali časopisih
s kupuje :
skupitelj znamk. 2169
Ponudbe   pod   „znamke 2169" na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Vojaščine prost
magister ali magistra
ali nediplomiran starejši asistent
farmacije! zmožen hrvaščine in nemščine se za trajno ali samo za zastopstvo išče za lekarno v Stubici. Ponudbe, če mogoče s sliko, prepisi izpričeval, navedbo zahtevane plače ob prostem, nemeblovanem stanovanju na
E. V. FELLER, Zagreb,
Jurjevska ulica štev. 31. JI.
2175
o
o
C/3
M. Schuberi
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska ni. 5.
priporoča   veliko   zalogo   tkanin in
glace-rokavic, modno blago za
gospode  in   dame,   raznovrstne fine
parfume, ročna dela in materijali kimrgične predmete. 413
Moderna pred tiskanja.
Izdelovanje preoblečenih gumbov.
Lepa dvonadstropna
VILA
z  velikim  vrtom   ▼ Ljubljani, r se ugod ,o proda. 2023
Kje, pove u Tavn. »Slov. Naroda«.
!. fižol, vinski lanen, laneno seme in sadje
sploh vse dež Ine pridelke kakor tudi prazne dob-o ohrani ene vreče kupi ANTm KOLENC v Celju, Gi ška cesta 22. 1686
Kupi se vsako množino praznih
v r e c
za moko. Tozadevne ponudbe pošiljajo naj se na naslov 2179
Rudolf Kokal],
Ljubljana, poštni predal štev. 149.
Sprejmeta Se v trgovini manufakture, Špecerije, stekla in poljskih pridelkov
v v
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi iz boljše poštene hiše.
Rudolf Pevec, Mozirje.
2173
Kupi SO 2144
železna Mita
in dobro ohranjeno
:  kolo :
Ponudbe pod
Vojna zavarovalnica,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6, n nad.
flhordonti
z doarimi izpričevali z in tudi brez odnosne partije delavcev,
dobijo dela
na   gradbi   železnice   Knin - Prfbudič.
Ponudbe na 2174
gradbeno podjetništvo ,l)almaspoj',
Knin, Dalmacija.
Iščem za takojšnji ali prej ko mogoči vstop
in
2146
prodajalko
Špecerijske in manufakturne stroke.
Fr. Oset, Vransko pri Celju.
Volno
ovčjo, oprano ln neoprano, knpim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzet. 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje št. 15, Štajersko.
RANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.
Centrala v Jrstn. podružnice na Dunajn, v Dubrovniku, Kotoru, JKetkovicu, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
Živahna sreza z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko la akredHML
Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno razpolagati;, brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih
4'
»
EX
53^1
35
!! Kupčeva!ci, zahtevajte takoj!!
omevnik na veliko o električnih predmetih in o acetilens'iih svetil|kak vseh mi Ha-mino evetiiike, viseče svetilfke, t ^etiljke u kolesa in ročne svetnike, iepne »vetiljke Iti.
Najcenejši nakup- 2109
A. WEI8SBERG
Dunaj I., Uniere Donanstrasse 23III. — Slovensko dopisovanje.
7%\^m?0n iKftph a" pa dcnar Idravmlikl Izkaz o izvrst-
M\alWM\ UdjiKII nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisem na ogled.
Bujne,   lep>e> prsi
dobite ob rabi med
t\r   Ji \rrntnii *a nret oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za
UI. Ji. AlAfl Kieme ZA pi5l Vsako starost, ranesliiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega uČinOh prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd.  Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh k 8*--    Razpošiljanje strogo diskretno. 1827 Kos. dr. A. Ris, laboratorij, Dnnaf IX., Berggazse 17 E.
Zaloge v LJubljani: Lekarna pri »Zlatem Jelena", arogtrfji Kane ta '.Atrija".
* * t q irrrTTi iiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiniiiini^
Najbolj priporočljivo!
751
iilii H M «kolesa
najnovejše ko n struke rje, za vsako obit   najbolj   pripravni.    10 letna
garancija. Pouk v vezerrju brezplačen!
lahka in trpežna, priznano naj-:: boljša v monarhiji. ::
■       2 letno Jamstvo I ■
Zalega vseh zrarai spadajocih delov, popravila točno in po cent
Ugodne cene event. nizki mesečni obroki.
IGN. VGK, specialna trgovina šival, strojev in koles g    Lfablfana. Sodna ulica 7, zraven sodišča.
H Zahtevajte cenik. Zastopniki se sprejemajo.
&TTp-ri^niiiinitinniniiiiiiiiiiininintiifiMiff
M
K
N H
M
Ravnokar došla
Delita Mera
umetniških in drugih vsakovrstnih
razglednic
NARODNA KNJIGARNA
Prešernova ulica.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. - JVf&arsivo. 1
Popolna spalna oprava: 2 postelji, 2 omari, 2 noćni omarfd   in 1
umivalnik z marm. ploščo in ogledalom
K 350*—.
Jamči se aa
solidno delo. Cene
konkurenčne. Zahtevajte naj' novejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik.
_^r^>— Otrobi vozičfa. -*
J. Pogačnik, JLjubljana, Morije Jeremije cesta št t3—t8.
dsmsiio In otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krisfofic-Bučar
Ljubljana, Stari trg fttev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejše     MT   KOSTUME Ma|nove|šs
i  Plaš&e, jope i Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modno predmete.
krila
i
Higieni6.0 perilo Ia drag. potrebi«
IT Pošilja na izbiro tudi
ne za novorofenčke.
na deželo-
graver in
^^•jua^^ kavčukovih štampilij Ljubljane, Selenburg ova nlloa 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
vseh vrst za urade, draStva, trgovce itd.
^nton Čeme,
313!:
: TOHI: Mil
LJublfana,
ZidovsKa ulica št. 5.
Odlikovan na razstavi v Badovljicl L 1004 s caa'no diplomo in kolajno I. vrate.
BRINJEVEC
najfinejSe vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost so jamčL           1277 Cene zmerne
ssUbIL -jEDSES
j
cg
Dsta-nivljno L 1642.
Telefon fferilka 154.
szxxssszx
najnovejših vzorcev
Teodor Kom
(poprej Henrik Korn)
pokrivalet streh in klepar, vpelfaiet strelovodov, ter Instalater vodovodov
llfltljaaa. Poljanska cesta It. t.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cementnim Škriljem (Eternit) patent Rafschek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
liha h kuhinjska opran. Postekljeaa posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
■v
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
L MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
BRATA
i ittiislikaiia. iaBarada. stavlna
Prodajalnica i
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela f,Union".
is &m plenila..
41
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
1 Krat solat ttrooslats, v oni pocinkane strojne M pletenine
■ s 13—120 mm širokimi petljami različnih debelosti
1215—III
pripravne ta ograditve parkov za divjačino, vinogradov, drevesnic, kot varstvo jprot zajcem, za pasjake, varstvo proti teči, fazanerije, voliere In kletke, za igra-lisoa laarn-tennisa (do 3 m lirokosti v taiofi\ to Rabitzeve stene, monirske gradnje itd
Te pletenine te Sele po Spletenjju V Ognju BOCinksIO 'n zatorej ne riave in no radi trdnejie nego rte iz pocinkane tiče napravljene pleteninr, dalie štiri Oglate Žične strojne pletenine ta ograditve veeh
vrst, okenske mreže in mreže za pesek m gramoz, ves ogradilni materijal. Jeklena bodeča žica za plotove, žičaste m litoželezne ograje, stopniike, okenske, grobne, grobniike, pročelne in balkonska Ograja ter vse zadevne itdelke dobavljajo po nlekih cenah
flntter & Scbrantz d. d., Dana) VI., Wlndxnflhlg. 28/42
tvornica sltarskega in klobnčevlnastega blaga.
===== Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis In franko. ======
Dobiva aa pri vseh večjih trgovcih z železnlno.
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
Q zt gospode is gospe so nogam g| najbolj priležni, lični in najboljše
■jI kakovosti.   Naprodaj  samo pri
S JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica St 5.
^    uoTSserskl čevlji za turiste, bigijenfčni a^   čevlji za otroke ia Lawa - teaais - čevlji.
^OiiSS^
u
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr, driavne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčih
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
18
E4
3890
49