SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto | arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola- rjeT. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Loto vni. BUENOS AERES, 17. aprüa 1937 Štev. 15 ¡den o Mali antanti Nova zmaga demokracije Izobraženi, politično kulturni-trezni in hladnokrvni belgijski narod je po več tednih izredno živahne in včasih nasilne volilne kampanje nestrpno pričakoval pretekl'o nedeljo vesti o izidu .volitev v Bru-selju, čeprav ni šlo za. to, da se morda spremeni ves notranji položaj države ali pa da se vsaj izvrši kakšna važnejša sprememba v sestavu parlamenta, marveč se je bil boj za en sam mandat v poslanski zbornici, kateremu se je bil odpovedal poslanec Oliver. In vendar so bile te volitve izredno važne. Za izpraznjeno mesto v zbornici sta bila namreč proglasila svojo kandidaturo dva moža, okrog katerih se suče današnja Bel'gija: Van Zeeland, ministnski predsednik in demokrat, ter Leon Degrelle, vodja "rexistov"- eksponenifc evropskega fašizma, ali vsaj — kajti mladi mož se otepa očitka, da bi bil stoodstotni fašist — zaničevalec demokracije in zagovornik avtoritativnih režimov. Ker Belgijo že od nekdaj smatrajo za deželo, katere politično življenje ima važen pomen za vscEiv' ropo, so se za bruseljske volitve živo zanimali tudi v drugih državah: v Nemčiji in Italiji so želeli in napovedovali, da bo zmagal' Degrelle, v Franciji, Angliji in drugod pa so privoščili zmago Van Zeelandu. Z upanjem in skrbjo sta, dva evropska tabora pričakovala, kdo bo zmagal. "Rexisti" so mlada belgijska politična tvorba. Pod Degrelleovim praporom so se zbrali ljudje, ki so si pod vtisom kontroliranih vesti iz držav- kjer so diktatorski režimi, ustvarili mnenje, da je iz dolgih povojnih gospodarskih in političnih 1ežav izhod mogoč le tam, kjer se demokracija pokoplje ter se izvršni obl'asti da vsa moč. In res je izgledalo, da se to mnenje hitro širi v Belgiji, v deželi, ki je veljala za eno izmed trdnjav evropske demokracije; pri volitvah, ki so se vršile v maju preteklega 1'eta, so rexisti izvojevail veliko zmago: zagotovili so si kar 21 mest v poslanski zbornici, dočim niso prej imeli niti enega samega. Opogumljeni po tem uspehu, so rexisti začeli z živahnejšo agitacijo (tako živahno-da je mnogokrat moral'a posredovati policija, kar je bila za politične shode v Belgiji skoro novost) in Degrelle je bil že prepričan, da so stvari toliko dozorele, da sme nastopili v Bruslju kot protikandidat ministrskega predsednika Van Zee-ianda; pričakoval je, da se bodo volilci izrekli za njegovo avtoritativno politiko ter da se mu bo po tej volilni zmagi sama odprla pot do obl'asti. Izid volitev je pomenil veliko razočaranje ne samo za Degrellea in njegove pristaše, marveč tudi za vse fašiste in nasprotnike demokracije po vsem svetu. Van Zeeland je dobil namreč 275.840 glasov, De-grell'e pa samo 69.242. Poznavalci prilik zagotavljajo, da je sedaj belgijskemu fašizmu odklenalo in da rexisti v bodoče ne bodo imeli večje vloge, nego jo ima Oswald Moe Kadarkoli se oglasi k besedi vodja zunanje politike Velike Britanije, odmevajo njegove besede po vsem svetovnem tisku. In tako so vsi večji listi priobčili tudi izčrpna poročila o govoru, ki ga je Sir Eden imel pretekli ponedeljek v Li-verpoolu na zborovanju tamošnje organziacije konservativne stranke, kateri tudi on pripada. Eden je govoril predvsem o vpra šanjih, ki so v zvezi s špansko državljansko vojno, ter je spet naglasih da se Anglija drži načela ne-vmešavanja, ker se zaveda, da je samo na tak naxin mogoče preprečiti najhujše zapletljaje v Evropi. Priznal je sicer, da so dogovor o nevmešavanju prekršile tako nekatere izmed onih držav, ki simpati-zirajo s špansko vlado, kakor druge države, ki bi rade videle, da bi zmagali revolucionar«, prav resno pa je svaril vse vlade pred morebitno namero, da bi vojskujoči se stranki podpirale z orožjem in bojevniki tudi potem- ko se začne izvajati mednarodno nadzorovanje španskjh meja na morju in na kopnem. Govornik je izrazil mnenje- da 1jo državljanska vojna še dolgo trajala. prepričan pa je, da se ne bo zaključita niti z zmago komunizma niti z zmago fašizma. Varajo se tudi oni, ki menijo, da bo Španija prišla popolnoma pod vpliv tujih vlasti. A ko se državljanska vojna konča, bodo Španci gotovo bolj hvaležni tistim državam, ki se v sedanji boj niso vmešale, nego onim, • ki so v Španijo pošiljale svoje ljudi- da so jim njihove sinove morili. Stališče Velike Britanije glede Španije je že dovolj znano lu Ede-nov govor je samo potrdil, da bo angleška vlada na njem vztrajala, vkljub kritikam opozicije in zabavljanjem drugih, ki vidijo v angleški nevtralnosti samo neodločnost in pomanjkanje korajže. Veliko pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da je minister Eden zelo I obsežno govoril tudi o zadnji konferenci Male antante ter je s tem Milan Srškic umrl V Beogradu je preminul pretekli ponedeljek bivši predsednik jugoslovanske vlade Milan Srškic, v starosti 57 let. Pokojni je bil' 12 krat minister v radikalskih vladah pred šestojanuarskim režimom ter je tudi pozneje bil član raznih kabinetov. Srškic je bil ustanovitelj Jugoslovanske nacionalne stranke, a zadnje čase se ni več vmešaval' v politiko. siej s svojimi fašisti na Angleškem» tj. toliko kakor nič. Demokracija je izvojevala novo zmago- ki dokazuje, da se izobraženi in politično visoko kulturni narodi ne puste zasužniti in dolgo niti zavajati ne od dkitatur, ki morejo začasno uspevati le v deželah, kjer ljudstvo še ni toliko politično dozorelo, da bi znalo ljubiti in ceniti svobodno ter jo seveda tudi pametno uporabljati v korist nacionalne skupnosti. pač podčrtal važnost te zveze držav v evropski politiki in to baš v času, ko se je toliko — seveda neutemeljenega — pisalo in govorilo o njenem skorajšnjem koncu. Angleški zunanji minister je de-jal: "Ozreti se hočem sedaj na neki drugi del Evrope in na neko drugo prestolnico, kjer so zastopniki trojice držav pred nedavnim razpravljali o evropskem položaju in tudi o vprašanju nevmešavanja. V mislih imam konferenco držav Male antante v Beogradu. Ob zaključku konference objavljeni komunike je bil po svoji vsebini in po svoji sestavi tak, da ga sme angleški narod prav iskreno pozdraviti. Kaj so izrazile države Male antante? "Izrazile so spet svojo vero v Društvo narodov ter v načela, na katerih društvo temelji. Izjavile so, da so pripravljene nadaljevati svoje delo za splošno pomirjenje evropskih držav ter storiti vse- da se prepreči izbruh vojne'. Modro in previdno so dodale: Ta duh sprav-ljivosti ni nikako znamenje slabot-nosti. Vse tri države Male antante so vsak hip pripravljene braniti svoje nacionalne pravice. VISOKA TURŠKA GOSTA V BEOGRADU V Beogradu sta se mudila pretekle dni turški ministrski predsednik lsinet Paša in zunanji minister turške republike Ruždi Aras. Prišla sta. v našo prestolnico vrnit, o-bisk, ki ga je bil pred meseci naredil' dr. Stojadinovic v Angori. Predstavnika Turčije sta bila v Beogradu presrčno sprejeta ter je tudi tuji tisk posvetil njihovemu obisku veliko pozornost; v njem vidi dokaz, da so odnošaji med državami balkanskega sporazuma trdni in prijateljski, obenem pa tudi podčrtava dejstvo, da postaja Beograd važno politično središče Južno-za-padne Evrope. Podoba današnje Nemčije Mnogi dopisniki tujih listov- ki žive v Nemčiji, so pretekle dni dobili okrožnico neke nove protifašistične stranke, ki si je nadela ime "Deutsche Freiheitspartei" in ki pravi, da se hoče boriti za to, da preneha "sramotna tragedija, ki jo dandanašnji doživljajo Nemci." Ok rožnica navaja, kako je znani na-cijski veljak Streicher v Nurnber-gu prisilil gledališke kritike, da so na odru plesali in igrali vloge igralcev, ker so se predrznili napisati nepovoljno oce.no o neki predstavi, pa trdi- da živi pravzaprav vsa Nemčija v takšnem Streicherje-vem cirkusu. "Tuliti moramo Iieil Hitl'er l" in zadržavati sapo, ko poslušamo razne govornike v radiu, ko nam oznanjajo, da smo se rešili boljševizma". Okrožnica poziva Nemce, naj pristopijo k novi stranki, pa zatrjuje, da ni več daleč čas, ko bo nemški narod spet postal svoboden. Nemška tajna policija ima radi te okrožnice polne roke del'a. "Vsaka izmed teh držav se popolnoma sklada z našo politiko napram vprašanjem, pred katerimi stojimo. Države Male antante so nadalje izjavile, da odločno nasprotujejo slehernemu mednarodnemu sporu, izvirajočemu iz nasprotujočih si svetovnih naziranj, ter da se ne bodo nikoli priključile nobeni skupini držav, ki bi mogla dovesti do takšnega spora. To je vsekakor tudi stališče Angftje. Končno so vse tri države izjavile, da so strogo vse tako ukrenile, kakor je odbor za nevmešavanje priporočil, ter da pozdravljajo vsak nov poskus, katerega, namen je zagotoviti nevmešavanje ter odstranjevati nove nevarnosti. Mi se z vsem srcem strinjamo z državami Male antante? Zakaj smo dobesedno prinesli ta del Edenovega govora? Predvsem- ker je to prvi krat, da je minister takšne velevlasti tako na široko in s tako simpatijo govoril o Mali antanti, česar bi gotovo ne bil storil, če bi Mala antanta ne predstavljala še vedno krepke zveze in s tem tudi važen faktor v evropski politiki (in angleški zunanji minister je gotovo prav dobro obveščen, 'kako je in kako ni z Malo antanto); drugič pa zato, da se — zakaj bi si tega ne privoščili? — ne-koliko pohvalimo. Tri dni pred Edenovim govorom, ko smo komentirali konferenco Male antante, smo izrazili skromno mnenje, ki ga je potem sam angleški zunanji minister potrdil, "da je politika Male antante zelo v skladu s politiko velikih zapadnih demokracij in predvsem s politiko- ki jo vodi londonska vlada." Izgredi na zagrebški univerzi Na zagrebški univerzi so se v četrtek dogodili izgredi, tekom katerih je bil en visokošolec ubit, dva pa sta bila težko ranjena. Levičarski študenti so obdolžili nacionaliste, da so nekega njihovega viso-košolca napadli in oklali, pa je radi tega prišlo do spopada, v katerem so se nasprotniki obdelovali s palicami in noži ter so nekateri segli tudi po revolverjih. Policija je brž intervenirala ter je aretrala mnoge študente iz obeh taborov. V ponedeljek pa je na ljubljanski univerzi izbruhnila stavka kot prtoest proti novi uredbi o polaganju izpitov. "Slovenec" dolži komuniste, češ da so oni organizirali stavko. Univerza je zaprta. POŽIGALOI PRED SODIŠČEM V Novosibirsku se je 20. pr. »ae-seca pričela obravnava proti sedmim ¡"kontrarevolucionarjem", obtoženim, da so zažgali šolo, pri kateri je veliko otrok izgubilo življenje. Med obtoženci so: V. Kuram-žin- predsednik okrajnega stanovanjskega odbora, M. Komčik, bančni direktor, K. Karitonov, gradbeni ravnatelj, neka bolničarka, šolski čuvaj in nek delavec, ki je ogenj opazil, pa ga ni javil. Obtožnica pravi, da so vsi obtoženci "Trockisti- ki delujejo za strmoglavi jenje Stalinovega režima." POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo RAZNE VESTI Angleška verska misija, pod vodstvom kanterburškega dekana, je dospela v Španijo, kjer si je ogledala v Bilbau ječe, v katerih se nahajajo desničarski talci. Misija se je o ječah ter o ravnanju z jetniki zelo povoljno izrazila. Obiskala je tudi Barcelono in Valencijo. Vodja misije zatrjuje, da republikanci povsod spoštujejo cerkve in duhovnike ter da so vesti o grozodejstvih in preganjanjih izmišljene. Španski bogataš, Juan Ma¡rch, ki financira španske vstaše, se je na ladji "Conté di Savoia" odpeljal v Italijo. To njegovo potovanje je v zvezi b Francovo revolucijo. Maršal Italo Balbo, bo imenovan za podkralja v Etiopiji, namesto sedanjega podkralja maršala Grazianija, ki je bil pri zadnjem atentatu v Addis A-bebi ranjen. V provinci j i Fukien, na Kitajskem, je izbruhnila kuga, radi katere umre čez 100 oseb dnevno. V kneževini Monaco je stopilo v stavko 250 delavcev, ki zahtevajo po višanje mezde. To je prvi krat, da je delavstvo v Monaku zastavkalo, ker Je tam stavka Ilegalna ter grozi stavku-jočim izgon iz kneževine. \Yindsotrški vojvoda, bivši angleški kralj, se poroči 31. maja v gradu De-kande, pri Toursu, v Franciji, kjer ima svoje navadno bivališče gospa Simpson, ¿¿radi katere se je odpovedal prestolu. Nemška pcck Campa-ny, v Det.roitu, je zasedlo 300 stavku-jočih delavcev ter se v nji zabarikadi-ralo. Ker jih nikakor niso mogli spraviti iz tovarne, je pričelo 54 policajev metati v tovarno bombe za solzanje, nakar so šele zapustili tovarno, v kateri so taborili celih 6 tednov. V Matsueju na Japonskem je v torek nastal strahovit požar, ki je uničil 40 Ohiš, 1 tempelj, 1 šolo in več trgovin. Crez 1500 oseb je ostalo brez strehe. V Tel-Avivu, je policija aretirala nekega Renbna SchSnvita, osumljenega umora bivšega sovjetskega podko-misarja, Jakova Zwangerja. V Schen-vitovi hiši je policija našla celo radio postajo, veliko število mikrofonov in diktafonov. V 400 metrov dolgem tunelu pa je našla tudi Zwangerjevo truplo. Policija pravi, da je prišla na sled velikanski špijonaži, v katero je zapletena neka tuja država, ki je zelo zainteresirana v Sredozemskem morju. Elektricist Feivushock, ki je radio-postajo montiral, in ki je bil zapleten v to vohunsko zadevo, je izvril samo-umor. Prej pa je še sežgal razne papirje, ki so bili pisani v italijanskem jeziku. Policijá sedaj išče še druge soudeležence, posebno neko lepo blondinko, ki je imela v tej špijonažni aferi glavno vlogo. AVTONOMIJA V SANTA FE VZPOSTAVLJENA V soboto 10. t.m. sta položila prisego ter preveía svoje posle novi guverner pokrajine Sarita Fe dr. Manuel Triondo in njegov namestnik viceguverner dr. Rafael Arava-interventor zvezne vlade dr. Bruch-majin pa je že prispel v Buenos Aires. Tako je provinca spet dobil'a svojo avtonomijo ter se je zaključilo poglavje intervencije, ki je bila vzbudila mnogo hrupa pri opoziciji; vlado in njeno parlamentarno večino so namreč dolžili, da je neutemeljeno odredila intervencijo, ker je hotela vzeti opozicijskemu bloku v oni pokrajini oblast iz rok, kar se ji je tudi posrečilo. GLAS OD DOMA V sredo od 8. do ,9.15 zvečer je beograjski tiskovni urad oddajal preko holandske kratko-valovne ra-dio-postaje že svoj drug program, namenjen jugoslovanskim izesljen-cem v Severni in Južni Ameriki. Notranji minister dr. Anton Korošec je ob tej priliki imel daljši govor, v katerem je naglasa,1, da se Jugoslavija v vsakem oziru lepo razvija; v notranjosti so se razmere mnogo izboljšale in kar se zunanje politike tiče, živi Jugoslavija z vsemi svojimi sosedi srečno v lepem miru; upravičeno smemo trditi, da je Jugosl'avija ena, izmed tistih dežel, ki imajo najmanj zu-natajih nasprotnikov. Minister je apeliral na izseljence, naj ne pozabljajo svoje domovine- marveč naj se z ljubeznijo in zaupanjem spominjajo svojih lepili krajev in svojih rojakov doma. Program je obsegal razne pevske, gl'asbene in recitacijske točke in oddajo je bil'o razmeroma dobro slišati. Prihodnja oddaja za ameriške izseljence bo 30. aprila od 8. do 9.15 zvečer, na, kar že sedaj opozarjamo vse one, ki imajo krtajko-valovne sprejemne aparate. NAPREDKU SE MORAJO UMAKNITI V soboto in naslednje dni je bilo na avenidi 9 de Julio zelo živahno. Veliko števiio občinskih vozov in Resiavrant - Farilla In pivo za družine (familiar) FIORDELL1 Pripravno za bankete — Pose- < ben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čc-z dan in ponoči <} Av. SAN MARTIN 2688 U. T. 59-1656 i« c.na Reklamni J A^J Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225."~" Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos, Aires ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z vei-letno prakso v praSki porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oakibo. Cene Izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 Mayo 8182 kamijonov se je bilo ustavilo pred hišami, katerih stanovalci so bili dobili ukaz, da morajo tekom 24 ur zapustiti poslopja, ki jih je kupila mestna občina z namenom, da jih podre ter napravi tako prostor za široko moderno avenido, ki bo vodila skozi mesto v smeri od severa proti jugu. One, ki občinske nared-be niso poslušali, so "uradno" de-ložirali. Robo so jim naložili na občinske vozove ter jo prepeljali v občinske hiše, kjer se bodo začasno nastanili oni meščani, ki novih stanovanj še niso dobili. Z uradnim preseljevanjem zamudnkov so nadaljevali še naslednje dni ter še nadaljujejo, dokler ne izpraznijo nekoliko "manzan", ki so določene, da prve izginejo s površja ter se umaknejo modernizaciji mestnega središča. V trgovinah prizadetih hiš so z veliko reklamo in ponavadi s pomočjo "rematadorjev" prodajalii svoje blago, ker občina tudi trgovcem ne prizanaša,. Onim, ki niso pravočasno našli drugih prostorov, odvaža blago v občinska skladišča. RAZVELJAVLJENE VOLITVE Občinske volitve v Comodoro Ri-vadavia,, ki so se vršile v nedeljo 4. t.m., je oblast radi velikih sleparij razveljavila. Za začasnega inter-ventorja. je imenovan policijski komisar I. Stafforini. IZVOZ SE JE ZELO POVEČAL T prvih treh mesecih t.l. se je vrednost, izvoza zvišala za, pesov 429. če hočeta skupno toliko zaslužiti, da otrokom ne primanjkuje kruha in da ne hodijo nagi in bosi. V slovensko šolo ali v otroški vrtec jih ne moremo dati, ker se prekasno otvori (ob 9. zjutraj) in ker je treba otroke opoldne odpeljati iz šole domov na kosilo. In tako smo pri-morani zatekati se v tukajšnje zavode, kjer otroke zjutraj oddamo in jih zvečer pridemo iskat. Ker so pa ves dan v družbi argentinskih otrok, se hitro potujčujejo; slovenska beseda jim kar ne gre z jezika in jo tudi vedno manj razumejo. Za vsako pametno mater je to dejstvo zelo bridko, a kaj hočemo? Res, je, da vsega v enem dnevu ni mogoče narediti, vendar pa si dovoljujem opozorili Šolsko .društvo, da bi mnogim izmed nas zelo ustreglo, če bi čimprej skuša.l'o organiziraiti šolo ta(ko, da bi bili naši otroci v njej od jutra do večera in da bi tam tudi kosilo dobili. Vem» da je to združeno z velikimi stroški, vendar pa sem prepričana, da bi vsaka družina v takem slučaju rada plačevala primerno šolnino. Uspeh šole bi bil potem še večji, ker vem za mnoge slovenske družine, ki bi prav rade pošiljale vanjo svoje otroke, a jim je to sedaj nemogoče. — Slovenska mati s Paternala. OKtBS« ,■ "Slovenski Ust" v vsako izseljensko hišo Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kaka dokumente, prevode ali pravno zaščito, | obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kclungja Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdolana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentolo. Poštno slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščeto nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires 0 naši soli Mnogo nespametnih staršev sem že slišal, ko so rekli: "Kaj je treba tukaj v Argentini slovenščine, sai s slovenskim jezikom niti kruha ne kupiš." Mogoče je res tako. Ali pa kaj škoduje, če človek zna več jezikov? Ali ste, rojaki, pozabili na izrek- ki ste ga slšiali že doma: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš! Če bodo kdaj pozneje naši o-troci iz tega ali onega vzroka prisiljeni zapustiti to deželo, ali bi ne bilo dobro, če bi znali tudi sloven-sk jezik, ki je eden od slovanskih jezikov i npotom katerega se zamo-reino porazumeti tudi z drugimi slovanskimi narodi kakor Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, Hrvati, Srbi in Bolgari? Kaj? Pomislite, dragi rojaki, kdo izmed vas ne razume vsaj nekoliko te slovanske jezike? Toda-če bi ne znali slovenščine, bi teh jezikov ne razumeli. Rojaki!. Če ste že izgubili vsak narodni čut, imejte pa vsaj to pred očmi, da je koristno za vašega otroka, če zna en jezik več. En slučaj hočem povedati: Pred 2. letoma .je odšel neki naš rojak v Jugoslavijo, kjer si je kupil premoženje. Nekako šest tednov pred njegovim odhodom so vpisovali v Villi Devoto v slovenske tečaje. Ko ga je neka gospa vprašala, če je tudi on vpisal svoja otroka v šolo, je odgovoril : "Čemu, saj slovenščine itak ne bodo rabili!" Al iste videli! Čez dva meseca je bil s svojo družino že v Jugoslaviji. Ali bilo tedaj Ips otrokoma v škodo, če bi znala slovensko? In kolikokrat se zgodi, da gre kaka družina iz Primorja za stalno domov in otroci ne znajo slovensko. Kaj bo iz njih? Mogoče bodo postali celo fašisti. Pred enim mesecem je odšla neka taka družina domov» a otroci ne znajo niti besedice slovenščine. Kaj boste rekli, rojaki, na to? Ali bi ne bilo dobro, če bi oni otroci znali slovensko? Pomislite, da ne moremo vedeti, če bomo tukaj ostali. Zatorej je potrebno, da se naši otroci učijo tudi našega jezika. Kdo izmed nas je pred toliko leti mislil, da se bomo morali učiti kasteljanščine? Nihče !l Torej ne nasprotujmo slovenski šoli, ampak jo podprimo! Pustimo politiko, ki nam samo škoduje, in spoštujmo svoj narod in svoj jezik, da nas bodo tudi drugi spoštovali 1 Na delo za našo šolo! — J. Vovk. OHCET NA AVELLANEDI V soboto dne 10. aprila sta se poročila član SPD. I. Ivan Družina in Anica Frumen. Ženin je doma od Divače na Primorskem, nevesta pa iz Prekmurja v Jugoslaviji. Svatba se je vršila v Terplanovi gostilni na Avellanedi. Povabljenih je bil mnogo sorodnikov in prijateljev od strani neveste in ženina. Med povabljenimi je bil tudi zbor SPD. I., ki je zapel mnogo lepih pesmi. Se razume, da tudi godbe ■ni manjkalo. Na obširnem "pa"fju" pa so se sukali veseli svatje. Novoporočencema želimo mnogo sreče v novem stanu! ZAHVALA Tem potom se srčno zahvaljujeva žena in jaz zboru "SPD. I., ki se je odzaval vabilu na najino svatbo ter s svojjim lepim petjem preskrbel, da je bil ta dan najlepši v najnem življenju. Jaz pa od moje strani obljubljam da. bom še vnaprej zvest član SPD. I. in da bom kot doslej in če bo mogoče še več, delal za prospeh društva. Torej najlepša vam hvala, dragi tovariši pevci, in sprejmite moj srčni pozdrav. Ivan in Anica Družina. IŠČE SE Antoni Obreza, rojen iz Begunj pri Cerknici, Slovenija. Išče ga Ivanka Korošec. Rakitna 103. se daj poročena Likovič, Vrbnje št. 8 Ig. Studenec pri Ljubljani. ŠOLSKO DRUŠTVO DOCK SUD Šolsko društvo na Dock Sudu bo imelo v nedeljo 18. t.m. ob 4. uri popol. ustanovni občni zbor v ulici Fac. Quiroga 1723. Otvoritev šole bo 25. t.m. isto-tam. DROBNE^ VESTI Italijanki minisjtcrski svet je na svoji zadnji seji določil 118 milijonov lir za novo letališče v Genovi ter za druga javna dela, ki so povečini v zvezi z vojnimi pripravami Italije. Kakor je bilo javljeno, se je vršil občni zbor Jugoslovanskega pod pornega društva dne 4. aprila. Ob navzočnosti članstva je tov. predsednik povdaril potrebo po skupni izseljenski kulturi in gospodarstvu. Sledilo je poročilo posameznih odbornikov, ki se je vzelo na znanje. Revizorji so našli blagajniške knjige v redu. Nato so sledile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči člani: Predsednik Ivan Gorše, podpred. Jonke Peter, tajnik Francetič Jožef, blagajnik Francetič Lojze, odbornika: škof Ivan in Šavaren Anton. Revizorija: Modic Matevž in Gec Franc. Gospodar Jazbec Jožef. Po skončanih volitvah je bila debata o novih smernicah društva. Za združitev obeh društev še ni prišel čas. Vendar je upanje» da bo tudi ta \as kmalu napočil'. Odkar je odšel od tukaj naš "oče"» je med nami več sloge. Prirejamo skupne prireditve in piknike. Tukaj smo sami delavci. Inteli-gentov med nami ni. Vnedar s tem še ni rečeno, da delavci nismo za nobeno rabo, bodisi na kulturnem ali gospodarskem polju. Nekateri delavci so resda postali tukaj zelo "inteligentni", da kjer le morejo delajo zgago. Obrekovanja, med nami je kar preveč. In vsak rad le drugega vidi, na mesto da bi pred svojim pragom pometal. Prebisani možje so tisti, ki znajo kaj koristnega in praktičnega ustvariti, in ne tisti, ki samo kričijo, naredijo pa nikoli nič. Lojze Francetč. Zračna ladja "Graf Zeppelin" je v torek odpiula iz Friedrichshafena proti Južni Ameriki. S seboj ima 21 potnikov in mnogo korespondence. Ta polet je prvi v Južno Ameriko v tem letu. Angleška križarka "Hood", ki ima 42 ton in je največja križarka na svetu, je prispela v torek v bilbavsko pristanišče. DRUŠTVO "TABOR" V nedeljo ob 4. popoldne bo v društvenih prostorih sestanek dram skega odseka, ob 5. pa se bodo se* stali pevci. i KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNlč DORREGO 1583, — Bs. Aires KROJAČNICA n "GORICA ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izredno nizkih cenah. Rojakom ee vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NASE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS ONIDfl SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV - IZSELJENSKA POŠTA (Postrestar VOJNI PRORAČUN Proračun za vojsko in monarico znaša 2.5 milijarde. Od tega odpade na kopno vojsko in letalstvo za osebne izdatkiej 522 m^liigolnotv,, za materialne pa 1620 milijonov. .Za mornarico je določenih 194 milijo-nev, od teh 53 za osebne, ostalo pa za materialne izdatke. DVOJNA OBLETNICA JOSIPA KRIŽAJA Dne 5. marca je praznoval Josip Križaj- basist hrvatske opere svojo petdesetletnico rojstva, obenem pa tudi tridesetletnico udejstvova-nje na gledališkem odru. Križaj je doma iz Vevč. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV NA SUŠAKU Prejšnji mesec je izbuhnila v pri-stanji^člu miai Sušakuj, stavka, radi katere je bil ves promet v luki u-stavljen. Ladje so čakale v pristanišču, blago pa na kolodvoru in v skladiščih. KONEC ITALIJANSKEGA TOVORNEGA PARNIKA Pred kratkim je italijanski tovorni parnik pri Dolgem otoku nasedel na čeri in se močno poškodoval, tako da ga ni bilo mogoče spraviti do kake luke. Razni strokovnjaki so tedaj svetovali gospodarjem naj bi "Etno" razdejali in nekatere predmete rešili, toda laški gospodarji so toliko časa premišljevali, kaj naj store, da je prišla nevihta, ter parnik prebornila in potopila. RAVNATELJ ANGLEŠKEGA LISTA "TIMES" V BEOGRADU Začetkom marca je prispel v Beograd ravnatelj največjega angleškega lista, John \Valter.| Oglfedal si je dvor, obiskal je Presbiro in agencijo Avala. Prisostvoval je tudi seji narodne skupščine- se odpeljal na Avalo in Oplenac, kjer se je pokl'onil na grobu kralja Aleksandra in pred spomenikom Neznanega junaka. Tekom svojega bivanja v Beogradu si je ogledal še beograjske redakcije, na Kolarčevi univerzi pa je predaval o zgodovini Veliki zavod "RAMOS MEJ!A" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdrav ljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpa dan je las. Ultravioletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in l»ole(in. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteroa, izguba spomina in Šibkost. B.EVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modemom nom Slcem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kaline, tež ka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modornimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Jo edin; te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 oh nedeljah od 8 -12 lista "Timesa". Iz Beograda bo znameniti gost odpotoval v Sofijo in Bukarešto. KERESTINSKI PROCES Stol sedmorice je izdal svojo razsodbo glede revizije in priziva dr* žavnega tožilca proti razsodi zagrebškega okrožnega sodišča v procesu zaradi znanega krvoprelitja v Kerestnicu, kjer je množica 'napadla deputacijo JRZ in jo pobila. iSitol sedino<(ice je prilziv zavrnil, pač pa. je zvišal kazen glavnim obtožencem : Maksu Miholiču in Juriju Horvatu za pet mesecev, Stje-panu Navijaču, Mirku Tomašku in Maksu Klemenčiču na 4 mesece. DRŽAVA BO POBRALA TUDI CERKVENE DRAGOCENOSTI? Trst, marca 1037. — Vedno bolj se širijo po deželi vesti, da bo država v najkrajšem času posegla tudi po cerkvenih dragocenosti, zlatih in srebrnih predmetih ter jih zaplenila Tla) kritje ogromnih izdatkov, ki jih zahteva oboroževanje. Te vesti sicer za enkrat ne moremo s točnostjo potrditi, 'vendqr pa r.p bo nič čudnega, če se bo v resnici kaj takega zgodilo. Kakor so pred letom pobrali prstane s rok, pod vsemi mogočimi prešli in krinkami, tako se bodo tudi sedaj poslužil'i sličnega postopka. Kot najlepše geslo jim bo v tem slučaju služilo geslo protiboljševiške borbe, na katere čei'o se je postavil italijanski fašizem. S temu se bo morda sprijaznila tuid cerkev, oz. njena duhovščina. SMRT V DORNBERGU V Dornbergu na Goriškem je umrl v soboto, 13. t.m. cerkovnik in posestnik Anton Berce. Legel je v grobo v starosti 79 let- in sicer komaj nekaj mesecev za svojo ženo Rozalijo. Rajni je opravljal službo cerkovnika nad 40 let. S trdim de-Vom je vzgojil osem otrok; tri je dal študirati. Najstarejši Anton je učitelj na Viču, drugi — Lojze je novinar v Beogradu, a najmlajši je duhovnik v Istri. Pokojni je bil dobrodušen in značajen mož, ki je šel skozi življenje z dvignjeno glavo in lastnini prepričanjem, tudi v času najstrastnejših političnih bojev pred vojno. Del'al je svemi svojimi močmi za gospodarski in kulturni dvig vipavskega ljudstva. — Z mla-deniškim navdušenjem je pogosto pripovedoval o pomladi goriških Slovencev, ki jo je sam doživel. Hudo ga je zadela smrt sina Rafaela na galiških poljanah; nove razmere so mu razpršile po svetu vso dru- vem grobu. Omagal je, ko mu je smrt fpredi 'nekaj mesefci ugrabila njegovo zvesto spremljevalko. Naj počiva v miru na domači zemlji! V Skednju pri Trstu pa je umrl znani stavbenik Miloš Pahor. Za njim žalujejo vdova, hčerka Mar-čela, uradnica v Kamniku, sin Drago, učitelj v Trbovljah in hčerka. Vida por. Verk. Pokojnega Pahorja bodo ohranili v dobrem spominu vsi- ki so ga poznali in so imeli priliko občutiti toplino njegovega zlatega srca. (MToš Pahor, počivaj v miru v naši zemlji, ki si jo tako ljubil. ISTRAN PADEL V ŠPANIJI Iz Španije je došlo poročilo, da je Jakob Poldrug iz Sv. Nedelje pri Labinu, padel pri Malagi, ko se je boril na vladni strani proti Fran- covcem. PRISILNO POSOJILO NA NEPREMIČNINE Trst- marca 1937. — Sedaj je zaroka posojila na nepremičnine in padel' rok za, plačevanje prvega ob-novega povišanega davka na posestva za amortizacije tega posojila. Kmetje po vsej Julijski Krajini, zlasti pa v Istri, sq naravnost obupani, saj niti dosedanjih davkov niso zmagovali, odkod naj bi sedaj jemali za nove dajatve. Italijanski posestniki morda lahko računajo še na kako pomoč ali olajšavo od strani vladnih organov. Naš kmet pa je na robu propada. V slovenskem delu Istre so kmetje odkrito izjavili, da ne bodo plačali nove dajatve, ako jim ne dovolijo sekati borovcev. Resnično so jim to dovolili in sedaj poje neusmiljeno sekira. Pod njenimi udarci padajo itak redki gozdni nasadi. Kaj zato, samo da pridejo oblasti do denarja. Ali pa, je inorda za tem skrita hudobna misel, da bodo slovenskim kmetom o-čitali, da ne znajo ravnati s posestvom, in jim tako na podlagi novega zakona o razlastitvi ukradli še zadnji kos zemlje. STARČEK OBSOJEN, KER JE NAGNAL DAVČNEGA IZTERJEVALCA Z VILAMI Trst- marca 1937. — Pred sodišče je moral priti 68 letni Anton Bitež-nik. Imenovani je ob priliki sodne eksekucije, ki bi se morala pri njem izvršiti v obupu prijel za vile in nagnal davčnega izterjevalca, Rudolfa Pisanjo. Pri tem ga, je ranil tako, da je moral izterjevalec ležati 40 dni v bolnici ter mu je poleg tega okrnil in trajno onesposobil' palec na desni roki. Starček je bil dni zapora, na povrnitev stroškov izterjevalcu in stroškov pra.vdanja. Deležen pa je bil 2 letne amnestije, za kar se mu torej kazen skrajša. Popolnoma nič se ne čudimo njegovemu dejanju, ki ga je storil' brez dvoma v skrajnem obupu, ker si ni znal drugače pomagati. Gotovo ni še v svoji hiši nikoli doživel, da bi mu nasilno odvzeli najpotrebnejše predmete za poljsko delo, radi zastalih davščin. Posebno je to razumljivo še pri takem starčku, ki so mu današnje razmere tuje. Kakor si ni mogel' predstavljati- da mu jemljejo njegovo s trudom in muko pridobljeno premoženje, tako tudi ni mogel prenesti nasilnega davčnega izterjevanja. ODLIKOVANJE ZA JUNAŠTVO Andrej Boltar, ki je padel letos 20. januarja v Tembienu, je bil odlikovan s srebrno medaljo. To odlikovanje so motivirali sledeče: Kot vodja automobilske kolone, ki je bila nenadoma napadena od sovražnika pri prehodu čez plitvino je, čeprav težko ranjen, pognal avto proti grupi napadalcev in jih raz-gnal. Drugič smrtno ranjen, je u-spel predno je umrl, spraviti avto polu vojakov na varno. NEVSPEŠNA IN NENAVADNA STAVKA ROJAKA Rojak Franc Peterlin v Jolietu se je pritožil na tamošnji občini radi slabe ceste in zaprosil, da jo občina popravi. Ker pa na občini niso hoteli ustreči njegovi zahtevi, je mož zastavkaT. S svojim avtom je namreč 8. marca zavozil v kotanjo na ulici South May, kjer ima svojo hišo ter tam obtičal. V avtu je stavkar spal in jedel. Ker je pa župan jolietska občine. Geonre Toneš Peterlinu zagrozil, da bo njegova ulica zadnja, ki bo popravljena, če takoj ne neha, s stavko, se je čudni stavkar udal. Dne 14. pr. m. je najel vlačilec, ki mu je avto izvlekel. Vsega je v avtu prebil na ulici 1$0 ur. SMRTNA KOSA Roundup- Mont. — Due 13. marca je nagi'o umrl Anton Bajt, star 62 let. Zadela ga je srčna kap. Rojen je bil v Kamnjah na Primorskem. Njegove žene ni bilo doma, ko ga je zadela smrt. Dne 9. marca je prejela brzojav iz Sheboygana, da je tamkaj umrla njena sestra in hitro se je odpeljala tja, toda njena sestra še ni bil'a pokopana, ko je prejela že drugi telegram z doma glede smrti svojega moža. Poleg že- V CLEVELANDU UMRLI ROJAKI V 1936 LETU Cleveland. — Ameriška, Domovina poroča, da je v letu 1936 umrlo v clevel'andiski naselbin,! 361 Slovencev. Od teh je 312 umrlo naravne in 49 nasilne smrti; samo avti so ubili 14 clevelamdskih rojakov in 17 je bilo ubitih v tovarnah pri delu. Izmed 312 umrlih rojakov je bilo le 186 zavarovanih pri podpornih društvih. Umrli očetje in matere so zapustile skupaj 869 otrok. Od umrlih je bilo 237 rojenih v stari domovini, 124 pa v Ameriki. PERUŠKOVI UČENCI RAZSTAV LJAJO SVOJE SLIKE Cleveland. — Dne 27. in 28. marca. se je vršila v spod. dvorani Slovenskega narodnega doma razstava slikarskih del' učencev našega slikarskega mojstra in priznanega u-metnika Gregorja Peruška. ROJAK UBIT V ROVU V' šahtu Maryland pri St. Mi-chaelu, kjer je zaposlenih več sto delavcev, se je vzpenjača titrprala. ko je del del'avcev zapuščalo rov po končanem delu. Pri tej nesreči je bilo 12 delavcev ranjenih, dva pa ubita, med njima naš rojak Andrej Skrbeč, star 62 let. |! JONKE & FERJANčlč Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba Slovenska gostilna "GRUTA DE POSTUMIA' z.110 , ki se ni zbrala niti ob njego-obsojen na 4 leta, 4 meseca in 15 ne zapušča tri sinove in tri hčere. T * ♦ ♦ : ♦ i Dobra postrežba, čisti in zračni J prostori ter zmerne cene. — Ro- ♦ jakom se priporoča j J IVAN GAŠPERŠIČ ♦ ♦ Avenida Forest 621 | Buenos Aires — Chacarita * IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Bueno Orden 3889 Buenos Aires Vsevrstne bolezni notranje in zunanje VENERIČNE BOLEZNI se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačen — Govo-.. ,.ri se jugoslovanski.. .. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer Dr Antonio Pereda Medrano 151 — Buenos Aires ZANIMIVOSTI TRDNJAVA NA SKALI SREDI MORJA Pantelerija ni nič drugega; kakor nova pomorska trdnjava v Sredozemskem morju. Ta nova italijan. v Sredozemskem morju. Ta nova trdnjava leži na najbolj strateško važnem kraju, tam, kjer se otok Sicilija najbolj približa obali severne Afrike. Na tistem prehodu leži sicer že otok Malta, ki je pod angleško oblastjo, toda Malta je od Sicilije oddaljena 100 kilometrov, od Tripolisa pa kar 323 kilometrov. Tamkaj pa, kjer je prehod med A-friko in Sicilijo najožji, leži še en ■otok, ki se imenuje Pantelerija. Ta otok pa, ki je tudi 100 kilometrov odaljen od Sicilije» a samo 69 kilometrov od severnoafriškega Tunisa, je pod oblastjo Italije. Ko je abesinska kriza prikipela do vrhunca, je Italija začela na tem otoku graditi oporišče za. svoja letala in podmornice. Otok Pantelerija meri sicer samo 83 kvadr. kilometrov, je torej precej manjši kakor Malta, katera meri celih 248 kvadr. kilometrov, vendar je treba vedeti, da majhen otok ravno tako lahko ;pomeni nepreiq)aglj(iv(o trdA njavo, ko je dobro utrjen. Poglejmo le nemški otok Helgoland, ki je še mnogo manjši kakor je Pantelerija, saj meri le 0.55 kvadr. kilometrov. in vendar je bilo na njem dovolj prostora, da so Nemci zgradili največje in najmodernejše utrd l)e in oporišča za svoje letalstvo in podmornice. Kakor poročajo Angle ži- so Nemci tudi sedaj Helgoland znova utrdili, da je sedaj velikanska moderna trdnjava. Da je Italija otok Pantelerijo dala res utrditi»; je dokaz to, da je prepovedala, da bi letala smela letati nad otokom, iz česar Angleži in vsi sklepajo, da je otok že tako utrjen, da ne sme imeti pogleda nanj nihče nepoklicani več. Malta je torej zaostala za italijansko Pantelerijo. Ko so Angleži leta 1802 zasedli otok Malto, takrat še ni bilo ne podmornic ne letal, zaradi česar se niso zmenili za majhni otočič sredi Sredozemskega morja, kar jim pa danes napak pride. Če bi bili Angleži takrat kolikaj slutili!, d,a bi tak-1'e mpijhan otoičic kdaj utegnil' biti za njih. pomorsko moč kake važnosti- prav gotovo bi ga ne bii'i pustili vnemar. Ko pa so se začeli zavedati njegove važnosti, je bil otok že italijanski. Bilo je torej takrat že prepozno. Z modernim orožjem Italija sedaj obvlada z otoka Pantelerija vsako zvezo med vzhodnim in zahodnim delom Sredozemskega morja. Italija je pred francosko vojno lu-ko Bizerta, torej tik pred francoskim Tunisom, dobila močno postojanko ter od zahodne strani tako straži vhod v to francosko luko, kakor ga od 'vzhodne strani straži angleška Malta. Vrhu vsega tega pa ima Italija zraven otoka Paratelerije še dva manjša otočiča, Linoso in Lampe- dušo. Tudi ta dva otoka ležita med Maito in Tunisom. Če bo Italija u-trdila. tudi ta dva otoka, bo njeno stališče še močnejše. Doslej sta ta sredozemski prehod stražili le Fran eijc in Anglija, sedaj ga straži tudi Italija, toda z močnejšimi sredstvi. In to je za prihodnjost ,važno. Angleški list "Spectator" piše o otoku Pantelerija ter pravi: "Poleg Gibraltarja in Aleksandrije je sedaj še ena točka, odkoder lahko zapreš promet po Sredozemskem morju. To je otok Pantelerija. V vojni, ki bi vanjo bila zapletena tud iltalija, bi imeli mnogo prilike slišati o otoku Panteleriji." NESTALNOST SPOLA V biologičnih delih, ki se bavijo z vprašanjem množitve, naletimo posebno v novejšem času skoraj do-siedno na poglavje, ki obravnava nestalnost spola. O živalih zvemo tu, ki se udejstvujejo v mladosti kot samci, potem preživljajo dobo, ko so dvospolne, dokler ne preidejo v stanje samic. Živali te vrste nikakor ne spadajo' slamo med nižje organiziirana bitja. Celo med ribami so oblike, ki živijo, do srednje dobe kot samice in dobviajo več let zaporedo- ma mladiče- povsem normalne. V neki starostni dobi pa pokažejo čudno spreminjevanje na zunaj in na znotraj, tako da proizvajajo na koncu na mesto jajčec semenske nitke. Od te stopnje dalje se vedejo živali kakor samci in postajajo očetje novih rodov. Tudi pri kokoših so znani nekateri natančno preiskani primeri spolnega preobrata. Tako poročajo biologi o kokoši, ki je štiri leta popolnoma normalno legla in valila jajca. Nenadoma pa je zašla v čudno krizo, ki se je končala s tem, da je izgubila vse perje. Pozneje je dobila novo perje, toda to se je oblikovalo kakor pri petelinih. Pokazal se je tudi greben, bradne macice so primerno otekle in na zadnje je začela nekdanja kokoš kike-rikati in se je do drugih kokoši vedla kakoro pravi petelin. Ta petelin je kokoši celo plodil. Narava se v tem pogledu ne u-stavlja niti pred človekom. Posledica, je da spreminjajo v življenju tudi nekateri ljudje na izrazit način svoj spol. Baš pred nekoliko dnevi je poročala švicarska brzojavna agentura o takšnem primeru : Neka 26-letna Helena Jeanne B. v Ženevi je nenadno ugotovila, da se je spremenila v moža. Pristojne oblasti so na podlagi izvedeniškega izreka prof. Navillea ugotovile, da je treba B. spremeniti rojstni listin sicer tako. da se bo nekdanja Helena Ivana B. imenovalj odslej NOVI GROBO-rT V CLEVE-LAITDU Cleveland. Zadnj» dni je umrla Jera Kocjančič, roj. šušteršič, stara 60 let in doma iz Smuka pri Kočevju. Tu je živela 42 let in zapušča moža in tri sinove. — Umrl je tudi Frank Petrič- star 50 let in doma z Vrhnike. V Ameriki je bil 25 let in tu ne zapušča sorodnikov. Bil je samec. — Dalje je umrl' Jos. Hvala, star 59 let in rojen v Trobi pri Gorici na Primorskem. V Ameriki je živel 34 let in tu zapušča ženo, sina in tri hčere, v stari domovini pa očeta in brata. Henri B. Isto se je dogodilo tudi pred nekaj dnevi na Poljskem. O športnicah pa je znanih več slučajev, da so se spremenile v moške. V vseh doslej znanih podobnih ^primerih popolne spremembe spola 'pri ljudeh gre za osebe, ki so imele že* ob rojstvu znake obeh spolov, običajno pa. v tako skriti obliki, da niso niti pomočniki pri porodu niti najblžji sorodniki tega opazili. Ta nerazvti liermafroditizem ostane lahko za vse življenje, zgodi se pa tudi, da prevladuje spol, ki so ga zapisali v rojstni list, samo za neko življenjsko dobo- na zadnje pa se izobiiči drugi spol, in sicer pogo-.stoma zavoljo sprememb, ki so jih povzročila tuberkulozna ali druga obolenja. MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdraviliške naprave. Vpravitelj naš rojak dr. K. VEJjJANOVia sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih «enak. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetik«. TALCAHUANO 1060 Buenos Aires Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure FAVSTA "Morda ste mu podobnejši, nego sami slutite. . . ako ne z obrazom, pa vsaj z odločnostjo značaja... Nagrade nočete, mladi mož, in vaš obraz mi pravi, da 'bi bilo prigovarjanje zaman. Vzemite vsaj ta prstan.. . Nemara vam bo kedaj koristnejši od bogastva..." Tako govoreč je gospod Peretti naglo podal vitezu obroček, ki ga je Pardaillan nataknil na prst, ne da bi se bogvekaj zmenil zanj. . . Kmalu nato so mezgi, obtovorjeni z dragocenimi vrečami, skozi druga vrata osta-vill málin ter krenili na pot. Gospod Peretti je jahal zadaj, spremljan po mlinarju in njegovih pomočnikih ki so se bili izpremenlli v vojnike. Služkinje so jo peš ubrale po cesti, ki je vodila na Montmartre. Ko je karavana v brzem pohodu do. spela v Ville-l'Evéque, je vodja mez-garjev s klobukom v roki stopil h gospodu Perettiju In ga Je vprašal: "Ali krenemo proti Italiji?»' "Nie, gospod grof," je odgovoril Peretti. "Krenili boste proti La Ro. cholle. . ." Pardaillan, Karel Angoulémskl in Picouic, ki so ostali v mlinariji, so med tem slepo streljali v noč, lioteč ohraniti neprijatelja v mnenju, da Je málin močno zaseden. Málin sam Je stal na desni strani mllnarlje in je bil z njo spojen po lesenih stopnicah, ki so se začenjale ob pritličju stanovanjske zgr|adbe in so vodile v zgornji del mlina, kjer je bilo kolo ln odkoder si lahko spravil vetrna krila v tek. Iz tega vrhnjega dela si prišel skozi loputnico po lestvi v -spodnji del, kamor je padala moka. Vsa celota mlina Je slonela na koni. častem podgradku iz krepkih tramov in se je dala obračati po vetru, ne glede nato, s katere strani je pihal. Podgradek je bil obit z deskami in je tako nudil zavetje kamor si se lahko spustil, ako te je bila volja. Pardaillan si je ogledal vse to, ko je v naglici prehodil hišo in málin. "To je naš glavni stan," je dejal, kažoč na mlinarijo, "in to je odstopna črta" je dodal, oziraje se na stopnice, ki so vodile v málin. "Tedaj se udarimo?'' je vprašal Picouic. "Ali te je strah?" je rekel Karel. "To ne, Svetlost; a ker so domači odšli, sem mislil..." "Pozor!" je viknil Pardaillan. Guiseva četa se je baš tedaj pojavila na ravnici vrhu griča. Pardaillan je odprl okno in je zaklical: "He,o, gospoda! Kdo ste in kaj hočete?'' "Kdo ste vi?" je vprašal iz teme oblasten glas. "Bogime, gospod vojvoda", je odvrnil Pardaillan, ki je takoj spoznal Guisa po zvoku besed, "kdo drugi naj I bom kakor gospodar prijaznega mli. na!... S čim vam morem ustreči?" "Mlinar ali ne mlinar", je rekel vojvoda, "streljali ste na moje ljudi. Ako ste poglavar upornikov, ki so zaprti z vami, se boste zagovarjali zaradi tega nasilja. Obešeni boste, razen če neutegoma odklenete vrata in osta-vite málin. V temi primeru vam darujemo življenje in vam dovolimo, da odvedete svojo ljudi." "Hvala lepa, Visokost! Ali smem od. nesti tudi trideset vreč zlata, ki ste jih prišli ukrast?..." "Predajte málin" je zarjul vojvoda, "ali pa naskočimo!" "Prav žal, Visokost! Z grožnjami nas boste samo prisilili, da napravimo izpad in vas poknnčamo do zadnjega moža!" Guise je že hotel nekaj ukazati, ko se je zdajci premislil in besno mahnil z rokami. "Kdo ve, nemara jih je sto!'' je rekel Mainevillu. Pardaillan, ki ga je slišal, je zavpil: "Trije smo. Visokost! Trije, kar menda ni premalo: gospod vojvoda Angoulémski,, pcln nestrpnosti,' '.dai i obračuna z vanu, kakor ste mu obljubili; gospod Picouic, s poklicem glu-mač, ta čas lakej vojvode Angoulém. skega; in končno jaz, vaš pokorni sluga, vitez de bardaillan." "'Laže!" je rekel glas. "Veliko jih je." "Pridite pogledat, kdor ne. verjame!" je kriknil Pardaillan. "Pridite ali pa izginite... če ne, bomo strelja li, tako ml smrti božje!..." elMd Guisevcl je spet nastala zmeda, zakaj sleherni je bil uverjen, da brani mlinarijo najmanj Fto arkebu. zirjev. Pardaillan se jo porogljivo tu. grohotal. "Do svidenja, Visokost!" To rekši je mirno zaprl oluio. "Da, do svidenja!" je zarohnel Guise bled od togote. Velel Je v širokem krogu obkoliti grič. Nato je poslal narednika v Pariz. Cez dve uri se je narednik vrni! r. vestjo, da prihaja tisoč arkebuzirjev na pomoč. V teh dveh urah so se Pardaillan in njegova tovariša utrdili, kakor so vedeli in znali. Toda Mainevllle je sumil, da je vitez nemara vendar govoril re_ »nico; zlasti se je tudi bal, da ne oblegane! skrili denarja v kak kraj, kjer bi ga bilo težava najti. Poklical je BussijajLeclerca in se je odpravil z nJim na razgledovanje. aMurevert, ki je ostal pri vojvodi, je drgetal od divjega veselja: sovražnik, katerega se je tolikanj bal, je bil zajet! "Visokost", je rekel vojvodi, "ali še velja obljuba, da dobim od vašega ple. na dve sto tisoč liver?" "Dobiš jih, Maurevert, kakor gotovo sem Guise!'' "Nu, Visokost, ponudim vam zameno: imejte svojih dve sto tisoč in dajte mi rajši moža, ki je pravkar tako nesramno govoril z vami." "Razumem te, ¡Maurevert", je rekel vojvoda z mrkim glasom. "Vem, da mrziš tega človeka. A glej, sovražim ga tudi jaz. Stare račune imava drug z drugim. Vzemi zlato, moža pa osta-vi meni. Ce pa se zadovoljiš s sto tisoč livrami, kar je še vedno lep denar, ti dovolim, da smeš prisostvovati razgo. voru, ki ga bom imel s Pardaillanom, kakor hitro bo v mojih pesteh." "Vraga, Visokost! Zabava bo po tem takem izredna, ali pa je vstopnina predraga ..." "Kolnem se ti, da še nisi videl enake", je škrtnil Guise. "Prirediti jo mislim v Cháteletu, v mučilnici..." "Oho!... To je med brati vredno sto tisoč liver! Velja, Visokost!" "Njegovo crko dobiš v nameček", je rekel Guise. "Ce jo dobim, Visokost", je dejal Maurevert, "tedaj plačam dve sto tisoč liver!...'' XX. Na.skok na malin. Med tem, ko sta Guise in Maurevert zbijala te krvoločne šale, sta se Maine. vlile in Hussi-Leclerc prikrala do mli- na da bi dognala točno število oble-gancev. V mlinu je bilo vse tiho in tema; pač pa je bilo v mlinariji eno izmed oken razsvetljeno. Ogleduha sta v nekaj minutah pretaknila málin in sta se uverila, da ni v njem nikogar. Bra. nilci so bili po tem takem očividno zbrani v hiši. Splazila sta se tja, da bi prisluškovala. Ko se je Bussi-Leclerc po naključju dotaknil vrat, je začutil, da so samo priprta. Z vso opreznostjo jih je potegnil k sebi. Vrata so se odprla brez glasu in tovariša sta počeni-la na stopnicah, tako da sta imela razgled po vsej izbi. In zdajci sta odre. venela od strmenja. Neverjeten prizor se je ponudil njunim očem: Vitez de Pardaillan in vojvoda Angoulémski sta sedela za mizo in sta s slastjo obirala gnjat, med tem ko je pašteta še čakala, da pride na red, in sta zamakala večerjo z vinom, ki ga je nalival Picouic!... Ob zidu je bila v redu razvrščena dvanajstorica nabitih arkebuz. Na drugi mizi je ležalo več pripravljenih samokresov. Jedoč in pi-joi- sta Pardaillan in Charles nadaljeva la svoj razgovor. "Jutri bo najina prva pot v samostan," je rekel' vitez. "Ni vrag, da ne bi ciganka odprla ust; tako zveva, kaj je z vašo zalo Violetto... Kar dobre volje bodite, vojvoda! . . . Gospod Pi. cuoiuc, nalijte nama iz steklenice, ki ste jo zase postavili na stran. . . saj sem vas videl!..." "Oh, gospod", je dejal Picouic, ja-drno nalivajoč čaši, "verjemite mi, da se ne bi upal piti tistega kakor vi..." "Zakaj ne, budalo, če ga je dovolj! Glej, glej!. . ." Ta vzklik je ušel vitezu v trenutku, ko se je naslonil nazaj, da bi proti lu- Stran 6 wu luv^awMKkBursaansaanHRvn Riwu i «acitrt.. * aas^uWK*»*:-« SVEŽE IN KISLO ZELJE Znános: je podelila dostojanstvo | ponižnemu zelju! Se ni dolgo od te- 1 ga, ko so ljudje gledali od zgoraj j do1 na to plebejsko z-^enjavo. Bolj- ¡ še revstavraeije in hoteli i*a niso i niti imeli v svojih jedilrih listih, •Vi >'•• duh po njem ni prijeten za nosove bogatin odjejnalceV. "Cor-i -d be.í'fin zelje ali rebrea in kislo ze! j'1 si mogel dobivati l'e v ee-nenill gostilnah ali pa doma. D-- !*4 Znanost pa. je provzi-očila veliko spremembo in zdravje ljudstva, je s tem le pridobilo. Preiskave v laboratorijih in na polju .o dokazale, da >•> listnate zelenjave važen in po-i L-eben živež za vse človeštvo in da vse vrste zelja imajo svoje mesto v prehrani vsake družine. In znanost je tudi posvetila kislo zelje kot zlasti vreden živež. Dejanski nekateri preiskovalci poudarjajo, da je sok kislega zelja pravcat lek v mnogih boleznih. Negiede na izid vseh teh preiskav- zdravniški stan in tudi občinstvo soglašajo v tem, da so vse vrste zelja, všfjeito tudi kislo zelje1, iredne odličnega mesta, v dijeti. Ti strokovnjaki poudarjajo dejstvo, da nas zelje preskrbuje z apnom in drugimi minerali, >da vsebuje protejine in da je bogato na vita- min li. Naglašajo tudi njegove vrline proti skorlaitu in za gradnjo kosti. Kislo zelje postaja jako popularna jed. Ker je le fermentirano v slani vodi, ima ohranjena vse kakovosti svežega zelja. Fermentacija proizvaja neko mlečno kislino, ki napravlja to jed bolj prebavljivo. Sveže in kislo zelje sta poglavitno preprečilo skorbuta. V tem pogledu sta enakovredna s paradaj-zom. Zelje vsebuje tudi vitamin A, ki preprečuje beri-beri in druge bo-lizni. DOBRO SQ SE (POSTAVIL! Tudi to pot na Pat, mahi. Toda to pot mi ni bilo treba iskati ljudi. leer •■) kar sami prišli v lepem iteviiu k nedeljski prireditvi. Nek'ftteri so seveda imeli mnogo pomislekov, češ, kaj drugega ko roženkranc bodo molili, če bo občni zbor bratovšine rožnega venca. Kajpada, cerkvena stvar ne more biti brez pobožnosti, no pa saj r.i-di božje besede ni nihče padel v nezavest. Lepo so se zložili pevci iz Avella-nede in Paternala, veliki in mali-in zapeli, da je bilo veselje. Polna je bila cerkev litanij in velkonočne pesmi. Potem je g. Kastel'ic obraz- ložil še v cerkvi namene bratovščine. Tam, v kotu zavoda- smo postavili za silo oder. Kaj se bomo delali velike, če smo pa majhni! In seveda, brez vstopnine'. Semo, to solnce. Tako nekam v kot se je že potegnilo, tako nič korajže več nima, da prihaja zima v deželo in še dalje, vse notri v šolne in skozi o-bleko. Zato smo kar pohiteli. Hitro je bil ves prostor poln. Kakih 200 o-seb, da je Jbilo kar veselje. Kiar hitro, da nam bo manj hladno. In so se vrstile pesmice, povedane in zapete. Ej, tam doma- tam v lepi domovini, kjer nam je beseda svobodno tekla, kjer ni bila zvezana in usuž-njena, kakor pod žalostno kraško burjo, tam doma v Sloveniji, doli v Beli krajini je bilo lepo s takimi prireditvami, toda tukaj.. Takrat, kadar skuš š spraviti otrokom v lista sl'ov. besedo tako, kot je prava in poštena, lepa in polna, ki je sama zase kot pesem- ki prav do srca seže in ga s toploto napolni... Da, dosti opravka d;i, spraviti v usta naše dece slovensko besedo kot je; in se zdi, da imajo na mesto slovenskih ust že kar argentinske kljun-čke. NIC STRAHU PRED DEŽJEM ALI MRAZOM Naš ANATOMYC LONDON v obliki raglana in slipona je nepremočljivo impregniran, eleganten in udoben. Primeren je za vsako vreme in ea vsako priložnost. Obleke iz aristne volne in na mero brezhibno ukrojene, po: S 35. % 39. % 45. dobite le pri: " i E C 0 R D M A N " Corrientes 2084 Velika zaloga izgotovljenih oblek za dečke in moške. Če pokažete ta oglas, dobitii 5 o|o popusta. BSES3SBBffiEíS? | ZOBOZDRAVNIKA | Dra. Samoilovic de Falicov f | in Dr. Feliks Falicov ♦ Sprejemata od 10 do 12 in od Í 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. M - i723 In vendar so se vsi pr.iv dobro potrudili in prav popolno obvladali besedo, tako da so napravili prav lepo veselje vsem poslušalcem. Tudi roženkranc je prišel na vrsto, (pa je bil prav na kratko), in nekatere lepe nauke smo tudi dali, take. ki bi še bolj za potrebo prišli tistim, katerih ni bilo zraven 'n katerim so take stvari malo zaželjene. Pa smo šli tudi na planine, kamor nas je popeljala Vidmarj'eva Irena; Mala Anica Laknerjeva je zapela cigančkovo pesem tako ljubko, tako srčkano- da bi jo še dvakrat in trikrat poslušali. A čas tega ni dopuščal. Marica je pogumno nastopila, da je bilo veselje; kljub temu da je zgubila list, jo je dobro izvozila ko nam je povedala, kako moder je Hudnikov Nace, ki pravi, tla bo molil, kadar bo star, sedaj pa nima časa.... In še Ljubica in Darinka in Valida in Smiljana in Angela in Cve-tana: marsikaj 1'epega so povedale; nekaj zares, nekaj za smeh. Irfena eJkšetova, Darinka Coti-čeva, Sonja Koglotova- Lizika. Fa-thova, Faganelov, Kraljev in Ra-jerjev so nas povedi i v daljno domovino ob Soči in Dravi in Muri, kamor barčica pelje, kjer zvon večerni doni in kjer domovina pod nasiljem trpi in upa v zlato jutro svobode. Posebno pozornost je zbudil nastop g. Laha Andreja. Ml'ad, zrelr izkušen fant, ki je že mnogo sveta videl, ki se mu je domovina že močno odtujila, pa se mu je spet zbudilo slovensko srce in se je tekom par mesecev spet tako vživel v slovensko besedo, da mu je brezhibno tekla» čeprav se mu je vsiljevala nemščina, da se je je komaj otepal', kot je sam povedal. G. Lakner je napovedal, da bo v najkrajšem času pričela poslovati bogata knjižnica in sicer na Con-darco 545. Izvoljen je bil' nov odbor bratovščine, ki si bo razdelil delo in funkcije. Seveda, kdor je šel na to prire-i ditvico z zavistnim očesom neprijaznega kritika, bo 1'ahko tudi zabavljal čez to in ono; tisti pa, ki so gledali na prireditev z očmi prijatelja, so bili prav zadovoljni kljub temu, da se je stvar nekoliko zavlekla in kljub hladu, ki je vladal v prostoru. Sklenili smo tako, da poromamo v majniku v Lurdes, najbrž zadnjo nedeljo. V juniju bomo pa napravili velik slovenski zbor na Avella-nedi, da bomo kaj zapeli in zaigrali in povedali. Upamo, da se bodo našemu pozivu odzvali vsi Slovenci našega zvona. Hladnik Janez. 6 i-k EXPRESO "G0RÍZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne c vedno lahko odldeva", je rekel Pardaillan. "A kak. šno vpitje, kar skozi ušesa gre!... Hejo, mojster Picouic, na delo! Vzemi gospoda de Mainevilla na hrbet, jaz pa si naložim gospoda BussijaJLecler-ca, ki bo gotovo vesel, da sme jahati tako plemenitega konja..." Vojska oblegalcev, ki se je jela po. mikati navkreber, je zaganjala done-besen krik. Málin je bil samo še otok sred; železngea jezera, ki je pljuskalo vse na okoli. Sredi brda so se napadalci ustavili, čudili so se oblegan-cem, zakaj ne zapalijo arkebuz. "Gotovo pripravljajo kako hudobijo." je rekel Guise Maurevertu. "A kje jo .Maineville? ln kje Je Bussi?..." "Bržkone sta si vsak po svojo iz. brala mesto za boj..." Toda njiju razgovor je utonil v vpitju ligarjev, ki so žugali mlinu s pestmi ter bruhali na umišljene hugenote vse psovke, kar so jih pomnili. V da-ljuvl je množica še vedno naraščala. <'elo na mestnem obzidju so stali ljudje. V Parizu .-so zvonili plat. Zbrana vojska jo rjovela od nestrpnosti, ča. kaje, da bi nasprotnik! ustrelili in bi se mogla varno povzpetl na grič, preden bi vnovič nabili arkebuze. Vitez, zaradi katerega jo nustul ves (a bojni hrup, se je mod tem s tovarišema vred pripravljal na obupen odpor, zlasti še , ker jo videl, da so vsi Izhodi zaprti. Picouic Je bil slaba vo-l.je in se Je že kesal, da nI poslušal Croassa. Karel si Je h tihim nasme. škom ponavljal Vlolettino line, mrmrajo: "Brez njo ml Itak nI več živeti; rajši poginem tu kakor kje drugjo in raj-ii danos kakor Jutri..." (Nudaljevunje) awKiwxrassr Slovenski listi v Ameriki Iz ljubljanskega "Slovenca" po- torej predvsem za katoliško delav- sneanamo naslednje pregledno po- čil o izpod peresa Staneka Leopolda o slovenskem izseljenskem časopisju: Ivo smo ob novem letu del'ali pregled naše domače publicistike, smo nehote prezrli tisto, ki se poraja za našimi državnimi mejami med našimi izseljenci. Nujno potrebno pa je za nas in doma, da smo poučeni tudi o tem delu naše slovenske kulture, ki je sicer svojska, vendar del naše narodne splošne kulture. Izsejjenoi v zap'aidnüh. drža)va!h Evrope nimajo svojega lista. Pred leti je za nje ustanovil v Holandiji ondotni slovenski izseljenski duhovnik gosp. Oberžan mesečnik "Rafael". Toda pred tremi leti je prišel list v domovino v Maribor, pred dvemi 1'eti se je pa združil z glasilom Rafaelove družbe "Izseljenskim vestnikom.. Ostali slov. izseljenski listi so v Sev. in Južni Ameriki. "Amerikamski Slovenec", dnevnik, prvi slovenski 1'ist .v Severni Ameriki, ki začenja zdaj 461etnik. Za geslo si je postavil besede: Za vero in narod, za pravico in resnico — od boja do zmage! Zavzema se Krojačnica ■ MOZETIČ Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastian Mozetič BUENOS ATRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) stvo. Izhaja v Chicagu. Dolgo let je izhajal v Jol'ietu in bil uradno glasilo KSK Jednote, za katero ima velike zasluge. Ko je bil pa na tem, da propade, ga je kupilo "Tiskovno društvo v Chieagi" in ga združilo s svojim listom "Edinost" in naredijo iz obeh dnevnik, ki je nekaj časa izhaj's.1 pod imenom "Edinost — Amerikanski Slovenec". Na željo naročnikov je pa opustil ime "Edinost"; da ohrani častitljivo ime ¡pionirja slfcoenskep*- časnikarstva v Združenih- državah "Slovensko ti-skovn -odruštvo" je ravno malo prej prevzelo prvo slovensko katoliško tiskarno, katero je ustanovil p. Kazimir Zakrajšek. List urejuje sedaj Ivan Jerič. Posebno plodno dopisujejo vanj Rev. Trunk- Rev. Bren in j Rev. Ambrožič. List ima mnogo novic iz Jugoslavije, ki so zvečine posnete po raznih listih iz domovine. '-'Ameriška domovina", dnevnik, katoliški list v Clevelandn, ki .stopa ■fetos v 40. letnik. Najprej se je imenoval "Nova domovina" in je bil tudi dnevnik; leta 1908 pa je prenehal. P. Zakrajšek je navdušil te-dalnje vodilne može naselbine dr. Seliškaria, An t. Grclino, Jerenja Knavsa i dr., da so ga obnovili pod imenom "Amerika". Sedanja, lastnika Pire in Debevec sta mu pa dala današnje ime. List je vedno živ in zanimiv, prinaša mnogo vesti "iz domovine in ima angleško prilogo. "Glas Naroda", dnevnik, list slovenskih delavcev v Ameriki, začenja z novim letom svoj 45. letnik-izhaja v New Yorku in je prvi slovenski dnevnik v Ameriki. Ustanovil ga je znani slovenski balnkar gosp. Frank Sakser s pomočjo več slovenskih rodoljubov iz New Yor-ka, med njimi v Mostah živečega bivšega Američana gosp. Remaa. List je bil dolgo let uradno glasilo JSK Jednote. Zadnje čase prinaša, pod rubriko "Pod vaško lipo" (piše Frank Kerže) razmotrivanja o političnih in kulturnih dogodkih v domovini in med ameriškimi Slo- nimivih, med njimi posebno "Jugoslavija in ameriški Slovenci". Med kratkimi dnevnimi novicami in dnevnimi zgodbami je najti dobre stvari. Urejuje ga Trček. "Enakopravnost", dnevnik, izhaja v Clevelandn in stopa, v 22. letnik. Imenuje se sam "neodvisen dnevnik za slovenske delavce v A-meriki in najstarejši slovenski dnevnik v Ohio". List prinaša vesti iz stare domovine, prinaša tudi dopise, čeprav se ne strinja z vsemi izjavami in trditvami. Urejuje ga novi urednik Ivan J-ontez. List se v svojih napadih obrača pred vsem na "Ameriško Domovino". "Prosveta", dnevnik, glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote, izrazito socialistično in protikato-liški usmerjen list. Letos stopa 'v 30. letnik. Izhaja v Cihcagu. List j je zelo borben in ostro napada: katoliške liste v tujini in celo domače. Ima mnogo slovenskih vesti, o katerih je točno poučen, saj se najdejo v njem imena domačih poročevalcev. List je močno literarno po barvan- kar mu je z dobrimi prispevki v prednost. Nekatere polemične stvari pi so neokusne, reci: zastarele in pri n-.s preživele. Napada diktaturo fašizma in papeža in prinaša slike, sovjetskih vodij. "Glasilo KSK Jednote" (Kranj-sko-Slovensko-Kaltol i šk e ■ JednO&te), tednik stopa, v 32. letnik, izhaja v Clevelandn in uživa vsesplošni u "Slovenski list" je glasilo slovenskih izseljencev v Južni Ameriki ter je nastal iz združitve "Novega lista" ijji "Slovenskega tednika"; izhaja v Buenos Airesu. "Amerikanslrih Szlovencov Glasz" tednik ogrskih (prekmurskih) Slovencev, ki izhaja že 16. leto; pisan je v prekmurskem narečju z ma-djarskim pravopisom. "Naprej", dvodnevnik, ki 4fchaja v Pittsburgu že drugo leto. Je baje najmanjši slovenski list. "Ave Maria", mesečnik, je glasnik katoliškega življenja slovenskih izseljencev v Združenih državah ter vrši z 20. letnikom neke vrste misijonsko službo med ameriškimi Slovenci. Izhaja v Lemon-tu, malem mestecu poleg Chieage. Ustanovil in dolga 1'eta urejevai ga je p. Kazimir Zakrajšek. List razlaga evangelije za nedeljp v mesecih, ima mnogo beeltrije in prilogo za j otroke. Nabožni mesečnik urejujejo očetje frančiškani v Lemontu, kjer imajo svoj samostan. "Za,rja"- mesečnik, je uradno glasilo Slovenske ženske zveze v A-meriki, izhaja že 9. leto in ga urejuje Albina Novak; je to -edini izseljenski ženski list in prinaša največ poročil podružnic Zveze, razné za- j | nimivost.i, a tudi bolj privatne do- j \ pise objavlja. "Duhovno življenje", je ustanovi? 11 . | kot tednik izseljenski duhovnik Jo- j 3 4 mesečnike, 6 tedni!, v, skupaj torej 16 listov. Skoro večina t-'- listov nosi podnaslov "delavski t", >•• ,r je razumljivo, saj so bili izseljenci vedno le delavci. Skoraj vsi so glasilo kakšnega društva, podporne edinice. Za načela se v glavnem borijo: "Prosveta" proti "Amerikanskemu Siovencu", "Enakopravnost" proti "Ameriški Domovini". Kar tiče jezika, so listi po večini v redu, mešajo le v slovenski stavek nekaj, angleških vsakdanjosti, nekateri celo nekaj srbskih besed. Kolikor' se da iigotovŽr-i. se našega pravopisa še ne držijo, kar bi bilo vsekakor potrebno. Prinašajo v podlistkih romane iz naših domačih listov v ponatisu- ker jih ne veže copv right. 1 F Kk vICj g I Peter Capuder ise priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 079 — Bs. Aires Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijein, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIRRE-a. i gied. Največ prinaša društvenih poročil ter se ne spušča v nobeno stransko polemiko. Ima nekaj bele-trističnih prispevkov (Meško i. dr.) "Napredek", tednik z otroško pri logo "Vrtca", je najnovejše glasilo SSPZ (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza). Urejuje ga Vatro Ciril. "Prol'etaíec", tednik, izhaja v Milwaukee. Urednik je Staut. "Jugoslovenski Glasnik", tednik,, prej "Hrvatska", je uradno glasilo Slovenska Hrvatske Jednote. Izhaja vsak četrtek v Chicagu ter po-roče o politiki- gospodarstvu in socialnem vprašanju. Članki so mešani, slovenski in hrvatski, a tudi an- venci. Več člankov je blo j ako za- gleški. List začenja, 37. letnik. že Kastelic. Ko je prišel prfl lan-'?: Razpolaga z 10 specializiranimi ¡ domovino po opravkih, se ; f - zdravniki za razne' bolezni sLum v je list skrčil na mesečnik, lca.r je še; danes. "Mladinski list", mesečnik, izdaja SNPJ (Slovenska Narodna Podporna Jednota) v Chicagu. Meseč-nik je namenjen za slovensko mladino v Ameriki. Letos začne 16. letnik. List je lepo izpolnjen z' bele-trijo, posnetki iz slikarstva itd. K temu bo važno pripomniti, da ameriški Slovenci snujejo sedaj nov katoliški mesečnik. Akcijo zato vodi Slovensko katoliško društvo "E-dinost". Napovedan je bil tudi list "C¡ vikarjev Glasnik", pa. menda še ne izhaja. Vsega imajo torej naši izseljenci v Ameriki 5 dnevnikov- ženske «e sprejemajo v posebnih j! prostorih s posebnim vhodom in postrežene po gospej Dr. Matildi | Krastinsc, katera se je diplomirala ji v Rusiji, v Parizu in Buenos Af-j| renu. — Imamo zdravnike specia-Í liste za vse vrste bolezni. — Žarki X, laboratorij. Električno zdrav-¡: ljenje. t Za bolnike iz notranjosti imamo I: rezervirane sobe (kakor za ženske, i: tako tudi za moške) s posteljami. 11 Tena od 1 $ dalje dnevno. I Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— j- Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SO¡PACHA 2 8 RK"UT7.k«aa.-WMUU¡ZPTI raenraaB. JT^ÍTTOT: WW-v.—T K r.r-smar r-r^ «awwsnr CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 29 V zadnjem trenotku je dobil stari Daškov udarec po roki, tako, da krogla ni pogodila cilja. Bila j" Olga, ki je Miroviču v zadnjem trenotku rešila življenje. Udarila je kneza po roki, kljub temu, da je vedela, da ji to dejanje prinese še večje trpljenje. "Ne ubijte njega", vzklikne lepa žena, "ubijte mene, jaz sem smrt zaslužila. On vam ni prisegel, da vam bo zvest. On nii bil dolžan, brigati se za vaše ime! Ali jaz, jaz sem nosila vaše ime, jaz sem grešila!" "Blodnica", je besnel knez. "Zdaj šc javno braniš svojega, ljubčkal .Mar ne veš, da me s tem oproščaš zadnjega obzira proti tebi? Na kolena, da te z nogami..." "Dovolj je!" zagrmi Potemkin in se postavi ponosno med kneza in njegovo žrtev. "Ukazujem vam, knez Daškov, da na mestu pustite to ženo in vas opozarjam, da ne dvigne! • več samokresa, proti jetniku.Tu sem v imenu Njenega vel'i-čenstva in vaša dolžnost je, da m< ubogate!" Te energične besede so ' imele uspeh. Daškov se pomakne v kot je če, kajti od narave je bil bojazlji-vcc. Tam je ostal, škripajoč z zob mi. Potemkin položi roko na Olgino ramo in reče mirno: "Dvigni se in odgovarjaj na moja vprašanja!" Poča.si se žena dvigne in upre svoje velike krasile oči v Potemki-na. "Si bila ljubica tega človeka?" "Bila sem- gospod!" "Ali si vedela, da je skoval zaroto?" "Nisem, gospod. Jaz ljubim carico, in bila bi jo posvarila. Zvedela sem zato šele v poslednji noči, pa sem takoj storila svojo dolžnost. Odhitela sem v carsko skupščino. Jaz sem bila, ki sem zarotnike izdala !" Težak vzdih in stokanje se je za-čulo po ječi. Prvič, odkar je bil Mi-rovič v ječi, je zvedel, da je njegova ljubica bila ona, ki je pahnila njega in njegove tovariše v nesrečo. S trudom je vstal. Dvigne od tr al otroka- otrok?, najine ljubezni! Ti si koval zločinske nakane, in mesto da bi poljubljal otroka — si zahteval od mene ključe. "Nisem ti dala trdnjavskih ključev!1 — Mogla sem goljufati svojega moža, toda izdati svojo ljubljeno ca,rico — ne, tetra nisem hotela!" "Ugrabil si mi ključe. In ko sva se ruvala zanje, si me neštetokrat surovo vrgel na tla." "Nisem te izdala radi tega, ker si mi ugrabil ključe. Storila sem to zato, ker si bil z menoj nasilen " "Draga, moja", pravi tiho Miro-vič, 'vidim, da nisem delal prav. ramoval onega udarca pinčenja skažene roke in vzklikne ne slabotnim glasom: "Olga — Olga — ti si me torej izdala? Oh, kaj sem ti storil, da si se tako maščevala?" Bilo je- kakor da je Olga pozabila na navzoče. Ni več videla, ni se več ozirala na kneza Daškova — podaja ¡i-e je p flijližaSa; M'iroviu. Pogledala je zvezanega. Miroviča in spregovorila ostro: "Ti še vprašuješ, zakaj izdala? Lopov, da sem ti mogla one noči iztrgati srce — storila bi to!" "Olga — Olga", je stokal nesrečnik, "tako govoriš z menoj, ko si mi vendar tisoč in tisočkrat zatrjevala da me ljubiš, da me ljubiš bolj, ko vse na svetu". Solza kane iz njenih lepih oči. Večno se bom sramoval onega udi s pestjo. Toda, če praviš, da mi moreš odpustiti povej mi- kaj še sem ti storil!" "Nesrečnež" je vpila žena. "kaj! nimaš niti trohice spomina?" "Mar nisi ugrabil v času, ko semj ležala v nezavesti, mojega edinka dragega otroka? Mar nisi tega sladkega bitja vzel s seboj v noč? Dolgo ne bo, ko te bodo krvniki peljali na vešala in ti boš nesel s seboj svojo skrivnost. Nikdar, nikdf.r ne sem te i bom zvedela, kaj se je zgodilo z mojo malo Katarino!" Miroviču je bilo, kakor da je treščilo vanj, ko je slišal Olgino obtožbo. Odprl je usta, d > bi spregovoril — toda bil je brez moči. Zatrepetal je po vsem životu, končno se mu posreči izreči besede: "Olga, poslušaj me! Rotim te pri lu stal pred Bogom!1. On je milost-Ijiv sodnik. Odpustil ti bo morda-da si se zarotil proti svoji carici, da si izdal ženo, ki te je ljubila. Toda, da si bil najslabši oče, da si ugrabil materi otroka, tega ti nikdar ne odpusti. Za, to te bo vrgel v najgloblje brezdno pekla!" Grozen smeh je planil iz Mirovi-čevih ustnic. "Ne sprašuj, kaj bo z menoj pred večnim sodiščem"- ji reče, "poglej rajše v svojo lastno dušo, ti lažnfiv-ka!" "R s je, bil bi zverina v človeški podobi, da sem ti ukradel otroka iz zibelke." "Toda jaz tega nisem storil", nadaljuje Mirovič po kratkem molku z močnim glasom. "Bog mi je priča, da. se nisem dotaknil tvojega otroka! — Nisem ga ugrabil! Ko sem one noči odšel iz tvoje spalnica. j,- otrok ležal v svoji zibeljki!" Olga se zdrzne. — Kakor okame-nela je nemo zrla v Miroviča. "Govoriš resnico, Mirovič" zakli-če mrko. "Prisezi pri spominu na svojo mater, da nisi ugrabil otroka'/' "Materin grob mi je svet", odvrne jetnik in oči mu zaplamene. "Naj se odpre in naj vstane moja mati, naj me prekolne, če nisem govoril resnice!" "Tedaj sem jaz kriva"- vzklikne Olga. "Moj Bog,jaz sem upropasti-la človeka, ki sem ga najbolj lju- Ljubila sem te", pravi bolestno,1 najini nekdanji ljubezni prenehaj, bila!" "ljubila sem te neizrekljivo — pri-' Poslušaj, kaj ti bom povedal." Olga se zgrudi. Potemkin skoči znavam to pred tem tu, proti komur j "Nočem te poslušati" je jecljala k njej. Prime mlado ženo in jo dvi-sem se pregrešila in ki se zdaj tako > žena, "razen, če mi poveš kje je j gne. okrutno maščuje." j otrok." | "Čudno, čudno", šepeta Olga in "Toda še bolj od tebe sem ljubi-! "Mirovič, spomni se, da boš kma- se z belima rokama prime za glavo. "Uganka, katere nikdar ne bom mogla rešiti!" "Če tega nisi storil ti, potem je nekdo drug udri v mojo sobo! Nekdo drug je ugrabil moje dete, ko sem ležala v nezavesti!?' Potem se odtrga od Potemkina, piane k Miroviču in ga prične poljubljati, spuščajoč se preden na kolena. "Odpusti", mu reč£ s slabotnim glfcom, "če moreš- ti moj edini! Jaz se te izdala. Jaz sem te pogu-b.ila!' Radi mane noisiš te verige. K ,di mene boš pogini na morilcu." Jeejajoča žena sp je zgrudila na tia ter pričela poljubljati .njegove ožgane, bolne noge, šepetajoč: "Odpusti, odpusti!" Knez Daškov je bil kar iz sebe, ko je gledal ta prizor. "Mar naj gledam", zakrič-i be,s-no knez Daškov, "kako ta bl'odnica poljublja svojega ljubimca? Oba u-bijem. Moja sta. Carica ne bo dovolila, da se ponovno blati moje ime!" Naglo izvleče iz žepa samokres in nameri na Miroviča in Olgo. Potemkin ga prestreže in mu iz-vije orožje iz rok. "Knez Daškov , ukazujem vam v imenu Njenega Veličanstva carice, da odidete in da nas pustite same!" "Pojdem!(" odvrne Daškov in jezno premotri Potemkina, "toda njo si vzamem s seboj! — Olga je moja lasi- in s svojo lastnino počnem I ,hko, kar hočem j -O tem ne odločuje carica!" "Vi žalite carico!," zagrmi Potemkin. "O tem se pogovorimo pozneje ! Pozivam vas zadnjikrat, da SLOVENSKI List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Razno SAMOMOR ROJAKA Davis, W. Va. — Dne 16. marca se je ustrelil Ivan Pungartnik, star 63 tet in doma iz Griže pri Celju. V Ameriki je bil čez 20 let. V Wisconsinu zapušča brata, v starem kraju pa ženo in tri otroke. NAJVEČJA NAKLADA Največji list na svetu, londonski "Daily Express' je te dni dosegel naklado 2,270.306 izvodov na dan. List je bil' osnovan 1. 1900. in pripada lordu Beaverbrooku, ki zastopa- kakor znano, stališče, da bi se Anglija v svoji politiki popolnoma osamila. Ko je list dosegel omenjeni rekord, je lord napisal članek, v katerem pravi med drugim: "Smoter Msta je ta, da svetu pove, kaj se dogaja. Ker cena svinjske masti ne zanima vsakega človeka, je ne bom postavljal na prvo stran. Če kakšno vest zamolčiš, omogočiš čenčam in govoricam, da se razcvetejo. Seveda se vsi ljudje ne vesele, če pridejo v liste. Toda potem naj ne počenjajo stvari, ki so za časnik zanimive. Vesti te treba priobčevati-pa naj bodo nam ali drugim neprijetne". PAZITE NA OČI Ne trudite svojih oči, če je razsvetljava nezadostna, na noben način pa ne delajte v somraku! Pri delu naj luč pada. preko ramen, torej od zadaj in od leve na delovno ploskev. Soba, kjer delaš z očmi, naj ne bo pretopi», toda nogam n|aj bo toplo. Kdor stalno dela z očmi, .naj ne nosi obleke, ki bi mu tesnila vrat in ovirala krvni obtok v glavi. Z očmi se ne približaj preveč predmetom in narobe. Ne čitaj leže in v vozilih. Očem- ki jih napenjaš, privošči pogostoma majhen odmor in. jih krepi z gledanjem v daljavo, v zelenje ter s svežim zrakom. Če moraš nositi zavoljo prejake svetlobe, snega, ognja itd. zaščitne naočnike, tedaj jih odloži, čim je to mogoče. Stalna raba naočnikov oči slabi. Kdor se pri čitanju muči in ne vidi dobro, naj si da čim prej po zdf.jaVniku predpisaltó prave naočnike. Pravilno izbrani naočniki ne škodujejo očem, temveč jim koristijo. LJUBEZEN "KRALJA ŠAMPANJCA" V Rim je prispel sin ameriškega milijonarja Jimmy Jonson s svojo USTNICA UPRAVE J. N. Misione®. — Kot želite. Pozdrav vsem tamkajšnim Slovencem M N. Mesto. — Obe bivši naročnini: ¡znašata deset pesov, torej manjka dva pesa za novo naročnino, ki smo jih vračunali. Pozdrav! Loma Negra. — Skupne naročnine smo prejeli v redu. List oddamo hkratu na pošto; če ga ne dobite vsi naenkrat, je kriva pošta. Naj lepše pozdrave vsem tamošnjim REST AU RANT "VIENES" 337 - Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cts. — Vsak večer svira prvovrstna godba. Se priporočata lastnika: TEMLIN & GOMBOC. mlado ženo. Žena je hči rimskega obrtnika, Lucianija, Kot dekle je obiskovala z odličnim uspekom srednjo šolo, potem si je poiskala službo- da je mogla vzdrževati sebe in svojo mater. Lansko leto si je prištediia toliko denarja, da se je mogla udeležiti potovanja po Sredozemskem morju. Na ladji je bil tudi ameriški veleindustrijalee Jonson, ki se je 'vlanjo zaljubil in jo prosil za roko. Pred nekoliko tedni sta se v New Yorku poročila. Jonson je kakor rečeno, sin enega najbogatejših newyorških mož. Bavi se z zbiranjem vsakovrstnih vin. V svojem gradu, v vrtnem predelu New Yorka, ima vinski muzej, ki obsega najboljše vrste starih vin, šampanjcev in likerjev. Ljudje ga imenujejo "šampanjskega, kralja". Slovencem in dobite nam kaj no- | vih naročnikov» če morete. ; I. O., V. Guillermina. — Nič ne da, če ste z naročnino malo zakasnili. Poštene ljudi vedno radi počakamo. Najlepše pozdrave vaši družini! L. G. Avellaneda. — če ste plačali 1'ist, se Vam ni treba prav nič vznemirjati vsled datuma na ovir ku, ki izpričuje, da. niste plačali. Znamenje, da nismo še vknjižili v našo knjigo, medtem ko je denar naložen na naš tekoči račun na Banki germaniki, kot imate potrdilo. Pozdrav!, * * * Vsi, ki vam je potekla naročnina-poravnajte čimprej ali pa nam pišite, da počakamo. Poslali bomo samo še par številk vsem zamudnikom. Prepričani so, da boste vsi napravili svojo dužnost, kajti le tedaj bomo zamogli nuditi tak list, ki nam bo v pouk, veselje in ponos. Prekomorska pošta Iz Evrope dospejo: 17. High. Patriot in Pulaski 19. Monte Sarmiento 22. Cap Arcona 23. Almeda Star in Arlanza 26. Neptunia in Gral'. Osorio V Evropo odplujejo: 21 Pulaski 22. Jamaique 25. Cap Arcona. Franjo Huspaur FACUNDO QUEROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najlboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se POZOR POZOR Naznanjam, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih ČREVJARNICO »EMILIO" kjer imam v zalogi veliko izbero erevljev za dečke in deklice. Izdelujem nove ter sprejemam tudi v popravilo. Tobakarno — Prodajo igrač — Šolskih potrebščin Lastnik EMIL ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL, Bs. Aires zapustite ječo. — Greste ali ne?" Stari Daškov je stal pred Potem-kinom tresoč se od jeze. Toda ni se ganil, da izvrši Po-temkinov ukaz. Potemkin stopi tedaj k vratom, jih odpre in zakliče: "Straža!" S težkimi koraki so se bližali štirje vojaki, ki so na hodniku stali na straži. "Kaj to pomeni?" vzklikne knez Daškov. "Kaj nameravate?" "To je vaš jetnik!" poreče Potemkin in pokaže na knez ',. "Tako dolgo naj ostane tu, dokler se meni ne zazdi, da mu podarim zopet prostost !i — Vaš meč, knez, vi ste ujetnik !" Knez potegne meč iz nožnice — toda ne da ga Potemkinu. Z divjo jezo zgrabi za držaj in naskoči ge-neralmajorja. "Ti se drzneš! Pozabljaš, prijar t.elj Potemkin, da stoji pred teboj maršal'- ti pa si samo generalmajor! Jaz sem tvoj predstojnik! Tvoji u-kazi ne veljajo!" "Motite se, knez Daškov", odvrne mirno in hladno Potemkin in potegne iz žepa kos papirja. "Tu je pismeni proglas Njenega, Veličanstva carice. Petrograd je v obsednem stanju in jaz sem vrhovni poveljnik trdnjave. — Kdorkoli je v Pe-trogradu, se mora pokoriti meni!," Zmagoslavno pokaže caričin ljubljenec staremu Daškovu progl'as, o katerem -doslej nihče ni vedel ničesar: Daškov preda, svoj meč Potemkinu, toda ta mu ga takoj vrne. "Gnali ste stvar do konca, visokosti!" reče Potemkin ljubeznjivo. "Veni, kaj dolgujem vašim sivim lasem. Straža naj se oddalji, vi pa boste tako dobri, da me pustite tu fi:j,mega!" Daškov se ponižno prikloni vsemogočnemu caričinemu, ljubljencu in odide za stražo skoz vrata, ki se takoj zopet zapro. 22. POGLAVJE Pod krvnikovo sekiro Mirovič in Olga sta komaj opazil», kaj se je zgodilo med Potem-kinom in Oaškovom. Nesrečni jetnik je s svojimi suhimi rokami objel glavo Olge. Pla-kajoč ga je Olga prosila odpuščanja. "Žrtev sem torej nesrečne pomote"- je šepetal', "a ona. kateri sem bil dražji od njenega življenja, je postla moja morilka!" "Ne jokaj, Olga! Nehaj tarnati. Vstani, ljubljenka moja, odpuščam ti iz vsega srca!" Primakne se k njej. Privije jo k sebi in položi njeno glavo na svoja prsa. "Zdaj mi smrt. ne bo tako grozna", reče Mirovič po dolgem molčanju, "zdaj vem, da umrem radi tebe." "•Toda naši trenutki so dragoceni. Povej mi Olga, zakaj si v tem oblačilu. Zakaj te imenuje Daškov sužnjo?" "To je moja kazen, katero sem mogoče tudi res zaslužila", odgovori plakajoča Olga. "Carica mi je radi zakonolomstva odvzela vse časti ter me predal'a na milost in nemilost, kot sužnjo knezu Daškovu." "Grozno!" vzklikne Mirovič in pritisne Olgo na srce. "Gorje tebi- draga, kakšna usoda te čaka kot sužnjo tega starca!" "Radevolje bi prenašala svojo u-sodo", je odgovarjala lepa Olga, "samo če bi mogla tebe na kak na,-čin rešiti!" 'Moreš na rešiti! spregovori za njo Potemkin in se ji ljubeznjivo nasmehne. "Nista še izgubljena", nadaljuje hitro. "Ena sama beseda reši Miro-viča smrti!" "Ena sam;-, beseda?" vpraša Olga. vsa polna upanja. "Ne oklevaj. Mirovič mogoče od tega zavisi vsa najina sreča in bodočnost!" "Srečna bosta", reče Potemkin. "ako Mirovič prizna, ka,r zahtevam 5 Čujta me oba in prisegam vama, da izpolnim- kar obljubljam. Mirovič priznaj, da te je Orlov nagovoril', da osvobodiš Ivana Anto-noviča, in da te je zapeljal k zaroti. Če storiš to, najdem gotovo pot, da bosta še danes prosta. "Dali vam bodo 100.000 rubljev in odšla bosta lahko nemoteno iz Rusije. In srečna, bosta živela v kaki drugi deželi. Potne liste bosta dobila pod drugim imenom. Z eno besedo: v vsem vama bodo šli na na roko. Miroviču je treba edinole priznati, da je Orlov duša vstaje !" Olgi je bilo po teh Potemkinovih besedah, kot da je prerojena. Oči so ji zasijale v silnejšem ognju, iz obraza pa ji je bilo bra.ti brezkončno srečo. Sklene roki in jih drži ha prsih. "Saj bova še srečna P' vzklikne ona ilit.ee. "Ali si čul, dragi? — Samo Orlova ti je treba obdolžiti. — Kaj ti mar zanj. Razbojnik je in Moj si. dragi in jaz sem gl krvol'ok tvoja," "Tako govori žena. ki ljubi"- vzklikne Potemkin, ki je bil že vesel, videč, da mu namen uspeva. "Torej. Mirovič, ali ti je ljubši Orlov ali ta 1'epa žena. ki te ljubi?" Mirovič še vedno ni odgovoril. "Oiga", reče končno. "Lepa je slika, ki nam jo je narisal ta človek. Bilo bi prekrasno, biti pri tebi! Bil' bi najsrečnejši človek na svetu, če bi se moglo to zgoditi. Toda to se žalibog ne bo zgodilo in tako ne more biti!" "Ne more biti?" vzklikne prepa-deno Olga. "Ne moiv!"' reče Mirovič. —■ "Svoje sreče nočem pridobiti z Lo-povšino! Rešiti se hočejo Orlova- pa ga naj zato jaz obtožim. Meni je ta temna caričina namera dobro zna-;i Jaz tega ne moreni storiti!" Potemkin se vgrizne v ustni. "Če je temu tako, Mirovič, potem je potrebno, da t,i sporočim končno caričino odločitev: v desetih minutah te odvede krvnik na morišče, da ti odseka gl'avo. To ženo pa bodo oddali Daškovu s pripombo, da naj postopa z njo posebno strogo." V celici je zavladala grobna, tišina. — Tiho ihtenje in težko dihanje ubogega jetnika je bilo vse, kar je bilo čuti. "Kaj naj mu na to odgovorim?" vpraša Mirovič ubogo ženo. Olga se vzravna, kakor ti >, se je prebudila iz globokega spanja. Potim stopi k Miroviču, ga objame in poljubi na ustni. "Zbogom!" reče mirno in zbrano. "Tam zgoaj nas ljudje ne bodo mu- !>'ii več ločiti. Tam se bova zopet videla. To je moj odgovor!" Tak odgovor si je Mirovič tudi želel. Potemkin je mračno zrl' na dvojico, ki je bila tesno objeta. Nato pa stopi k vratom in zakliče na hodnik. "V desetih« minutah se mora izvršiti smrtna kazen nad obsojencem. Njeno Veličanstvo carica ga. ni pomilostila." Po teh besedah nastane šum v hodniku. Na pol onesveščena je ležala Olga v naročju Miroviča. Zunaj se zaujejo bobni. Olga se zdrzne in zakriči. Z obraba ji je videti smrten strah. Sklene roke in zakliče Miroviču : "Reši se — reši svoje življenje! Ubili te bodo, dragi moj! Mirovič, ne misli zdaj na svojo moško časti Kaj te stane- če obtožiš Orlova? Naj propade! — Toda midva hoče-va živeti !•" Zarotnik je okleval. Zadnjikrat g.', je skušal vrag, da postane lopov. Da, bilo je treba silne veličine in junaštva, da premaga to skušnjavo ! "Ne morem", reče Mirovič. "Ne morem živeti kot 1'opov. Raje u-mrem kot pošten človek na mori-fču. Prisegam ti, Olga, da Orlov ni imel z nami nobenega posla. Kaj ne vidiš, da me hoče carica prisiliti do tga priznanja da bi se potem rešila svojega prvega ljubčka? Če ga obdolžim, potem je dosegla, kar je hotela. Tedaj bi mogla mirno uživati svojo grešno srečo s tem Aleksandrom Pot-emkinom. (Nadaljevanje)