Trije cesarji. Krščanakim narodom evropskim zapo^edajejo sedaj 3 cesarji. Vsak pa je posebnega 7erospoznavanja. Naš svitli ce*ar Franc Jožef I. so katoličan, nemški cesar Vilbelm I. luteran, ruski car Aleksander II. pa ud pra^oslavne ali razkolniške cerk^e, ki je skoro 7 7sero katoliškej podobna, samo da ni zedinjena z naj^išjim pastirjem, naslednikom 87. Petia, rimskim papežem. Ti trije najmogočniši 7ladarji, ne samo 7 E^ropi, ampak na celem 87etu, so predlaajskim sklenoli med seboj neko zvczo, eije namea spr^a Ijudje niso pra7 zaz^edeli; ali sedaj ga nam kažejo dogodki na turškem bojišču do^olj jasno. Mogočni 7ladarji so se porazumili zastran Turčije, Rus je začel boj, Turk je pa ostal osamljen, brez pričakovane poraoči od Angleže7 in brez uresničenja 87ojih želj, 7sled katerih je mislil, da se bodo e^ropske 7lade zopet ž njim proti Rusiji z^ezale in ga pogina rešile tako, kakor 1. 1854. Angleži so sicer sedaj ra^no tako, kakor takrat, pripra^ljeni 7eliko milijonoT denarja daro^ati in mnogo tisoč ljudi žrtvo^ati Turčiji 7 pomoč, vendar sami se ne upajo iti 7 boj; radi bi imeli nekaj za7ezniko7, najrajse A7strijo, Nemčijo ali Francosko. Da se to ni zgodilo, zabranila je Z7eza treh cesarje^, ki so sklenoli turskim kristijanom 7sekako pomagati. Francozi še 7edno trepečejo pred Bismarkom in se torej nikder nečejo 7 tuje reči vtikati, kakor so poprej imeli navado. Italijanaki kralj je prijatelj Bisruarko7. Trije cesarji so zedinjeai glede Turčije in tako Anglež jezen sem in tje ta7a nevedoč, kaj bi po6el. Do sedaj je zapstonj Avstriji kazal bliščeče kupe 87ojih cekino^ in jo 7abil 7 boj zoper Rusa; tudi njego^o žuganje z brodo^jem in z indijsko ^ojsko, katero je ta babač že par krati na papirju poslal 7 Bolgarijo in Armenijo, ni zdalo nič ter nikogar prestrašilo, najmanje Ruso7. Lagodni Angleži, čera^no zviti lisjaki, so 7 sitni zadregi. Predlanjskim 80 po^abilo 3 cesarje7 k 7zajemnemu postopanju zoper Turčijo ošabno zavrgli, lani Turka z skiivno podporo niso obranili, letos jia bodo težko kaj dobili in vlovili, kakor že dolgo želijo. Dolgo se jitu namreč sline codijo po Egiptu, po sueškem kanalu, po Carigradu in tamošnji morski ožini, da bi ruskim ladijam in kupčiji pot med s^et zaprli. Egipta 7 angleških rokab ne trpijo ne Grki, ne Italijani, ne Francozi in tudi Avstriji bi to bilo na škodo, ker bi sicer angleške ladije našim še bolj zaslužek in napiedo^anje krčile. Če se torej Angleži 7eudarle polastijo gori omenjenih dežel in mest ia začnejo oČiten boj zoper Ruse, potem se je bati 7elikanske, S7eto7ne 7ojske. Id 7 tem slučaju je za A^stiijo zopet najboljie, če se trdno drži tricesarske Z7eze. To prizna^ajo gedaj cel6 magjarski listi, 7eleči, da bi se A^strija strabovito bila zmotila, ako bi bila lani zapustila Z7ezo 3 cesarje7 in se z^ezala z Angleži, na katere se nikoli pra7 zanesti ni. No, tukaj zopet 7idimo, kako pra7 a^strijsko politiko srno Slo^ani in sploh konseiTati^ci lani zago^arjali in pisali zoper nemske in magjarske turkoljube, ki so nas za^olj Turka 7 boj proti Rusiji sču^ali. Hvala Bogu, da 86 to ni zgodilo, sicer bi sedaj straaen boj razsajal zoper nas od 3 strani: od Rusije, NemSije in Italije. Nam minister Andrassy ni priljubljena oaeba, ali 7 tetn mu radi prizaavamo njego^o Ianjsko politikb, daje, 7kljub magjarskema in nemškemu truiu za Turka, Z7est ostal tricesarskej Z7ezi! Avstriji je ohranil mir in njo oko^aril goto^o 7elike ne^arnosti. Dobro si je torej zaslužil naj7ečjo odliko^anje, katero naš cesar z^estim 8lužebnikom deli^ajo. Podarili so mu na no^ega leta den red zlatega runa, — goldenes Vliess — ki se oddaje le naj^isjim 7ladarjem in a^strijskim nad7oJ7odom, sicer pa le redkim osebam!