jauuš Golec: Sed lav-ei- (Konec.) Ta. vladno uradna zaprtija bila je ObsotelCa nom vsikdar dobrodošla ter prisrčno pozdravljena , ker je gojila in pospeševala dobičeknosno tihotapsivo, ki ne povzrofia niti žuljev na rokah in ne ižžema potnih srag, ampak zahteva le nekaj lenuško clrznosti* Svercarija je bila do usidiiovitve Jugoslavije ono nepregledno polje, po katerem so se podili S^dlarci v brezdelju kot ptice pod nebom, cvetili rožnatf' kot lilije in vendar so se hranili in oblačili kot mulokdo , ki je delal in robotal s krvavimi žulji in potnega obraza. Vsak Sedlarc vam jo izvežban do doktoraf&, v: svinjskem, govejskem, konjskem in biagovnem tiho tapstvu. Naša visoka šola v Sedlarjevem .je ob&cgala vedno štiri fakultete, ki so gojile ter razvijale svoj delokrog glede na vladino prepoved, ki .je stroiro brhiiila bodisi uvoz hrvatskih svinj, govedi, konj ali blaga. Enkrat so bile prepovedane za Avstrijo hrvatske svinje, rlrugifi govedo, tretjič konji in 6etrtL«5 blagovni promet. Sedlarci so presedla rali vedno iz svinjsko švercarije v govedsko, konjsko in blagovno. Priliko za lahek zaslužek ste nudili Sedlarcem vedoo ogrska ter avstrijska vlada z vsled živinskokužnimi bole/.ni iz danirni prepovedi prosle in po oftosu postave neovirane trgovine med Ogrsko in Avstrijo. Nikakor si pa no smemo predstavljati in meniti: Eh, tikotapstvo je meni nič in tebi ni6 neka,; čisto eBOstavnega. Ne, ne, prijatelj! Svercarija po jiok!' n in stanu zahteva prirojenih talentov in od zgodnje mladosti tozadovno temeljite izobrazbe v tolikrai prebridki preizkušnji. Pravi švercar se šola in brihta prav celo svoje življenje. Iz prirojenega in stanovsko poklicnpga ti hotapstva pa vzklije, požene. vzraste in se vkcfcnini skoro neiztrebno ena najhujših stra^ti. katere so ne odvadi in ne odrefie človek-tihotapec nikdar! Pijanee- se spreobrne, kadar se v jamo zvrne., pravi že stari pregovor. Da, da, docela isto je tudi s t;l>oi&pccm. Kako marsikateri Sedlai*c je >c otipava! zado voljno se smehljajoč v svojem žepa po tiiiolauslvu ?aslužene tisočake; pa šel je v drugic preko Sotie — vzeli so mu bandurji vse do zadnjoua krnjcarja, i;:i slekli do golega, ga prav pošteno pr«-kiosf:i m ali »a pognali liki beraoa preko Sotle, ad ga pa Zhhorili v bajbak (ječo). Ako so ga pa spasli na lihulajiskih lzproliodih avstrijski orožniki, ponovila so je šveruarjem na Stajorskem ista žaloigra, kot na Hrvatskem. Danem vam je Sedlarc žvenketal z nov-ci po žepu, rf.jai in pil na smrt; jutri se je že pa vicnl skesan m ubog kot cerkvena miš pod ključem. Parkrat je znano moni samcu.u, da so bili |;o stavi in kazni podvrženi Sedlai j; m prav vsl ob->ojeni radi tihotapstva po več tednov v zapor. Da bi |>a njih osamljeni otroci preveČ ne gladovali, povazdelila je sodnija obsojence v ve6 partij in jih priprla potem po teli oddelkih, da jili je ostalo vedno nek;i.i v \nrstvo doma:, drugi pa sp premišljevali med šti/i stono samoto o trenutni minljivosli švercarije. Radi te proklete negotovosti, tveganosh in prepadno globoke izgube na sicer bogatem in zakladnem polju tihotapstva pa ni nobeden Sedlarc bogalin. ampak so vsi prav navadni kfretarji od danes do ji.itn, kakor ga pa6 zasači ta krulo neusmiljena usoda pravice. Najljubša je bila Sedlarcem svinjska švercarija. To posobno ljubavno nagnjenje do tihotapstva s ščetinci je izviralo v brezpogojni pokorščini lirvatskcga svin"; ia, ki ti proplava So'!o, ako ga zapodiš v vodo, po zimi ti pa gre tudi prekn leda. (Moslo\i in večje brvi jireko Sotle so l)ile vedilo dobro zastra/ene.) Veliko težje kot s svinjami je z govedo in konji katere lahko tihotapiš le preko mosta ali plitvega broda. Radi prepogosii kopeli v zimsko mrzli -Sotli ti proklinia na starost skoro vsak Sedlarc ono mučeniško ščipanje in trganjo po nogaJi, katerega si je imvlekel. ko jc bredel tolikrat ]irepovedano za živino iz Hrvatske na Stajersko. Da bi pa bil popustil kateri Sedlarc pred popolno telesno onemoglostjo švercarijo in se oprijel Cesar bolj pošteno varnega in stalnoga, ne pomnim ne jaz in ne moji predniki. Ravno vsled tihotapstva so živeli Sedlarci vedno v prav ozkem sliku in objemu s postavo in svetno gosposko. Ni čuda, da so moji domačini ob Sotli po pre obilni izkušnji na mošnji in telesu dokaj podkovani i na polju postav in prepovedi. Sedlarc ti je stal vedno v prvih bojnih črtah, kjer se je bil boj proti posta vam in naredbam,-ki so branile in kaznovale tihotapstvo. No, da se ne bom prerekal glede pravnih zmožnosti Sedlarcev, povem na kratko: Sedlaro je tadi — dlakocepen pravdar. In vsakdo, ki je imel s Sedlarci opravka pri sodniji, mi bo pritrdil: Boj se ženske od spredaj, konja od zadaj, Sedlarca pa krog in krog! Predno pa sklenem te vrste o tihotapstvu, bi še omenil, da ni presenetila Jugoslavija nikogar tako razočarano kot ravno Sedlarce. Kaj bo s tihotapst voin in lahko dobrira vsakdanjim kruhom v Sedlarjevem, ako bo meja med Hrvati in Slovenoi slobodno odprta? Pred te visoke planke življenjskega vprašanja postavljajo se tudi Sedlarci. Kajti iz Sedlarjevega pa do nemško prepovedano meje, kjer je sedaj tiho iapstvo v zlatem cvetju, je preklicano daleC. Ali se bo oprijel Sedlarc v bratskem objemu Jugoslavije poljedelstva, živinoreje ali kake obrti? Ne! Rajši se bo izselil kam ob zastraženo mejo, samo da bo požigal še do groba prirojeno mu strast švercarije. To, kar sem zaupal bralcem dosedaj o Sedlarcih. je bil doka.j površen in pomanjkljiv opis njih zasebnega delovanja in življenja, V naslednjih vrstali bi se še pa rad dotaknil prav na kratko javncga živ* Ija sedlarške srenje. Crfede te tofkc pa že raoram prlbiti na pohvalno plat volilno in p^itično zavorinost Sedlarcev, dasiravno še dosle.j ni bila nikdar v pr:d naSi kr^nnski in res. narodno zavcdni strank^ Sedlarc, Cetudi duševno omo^en in znr^anVan ( kor ni videl od znotraj kn.jige, odkar sta ga nchala klpstiti fajmošter in šolnik v Soli, jo ponosen, zaveda-« ]'¦¦$ se vsikdar in povsod reka starogrškega Aristofoia, ki ga je izrekel nekofi v beseclah: Olovek je žo pa •^voji naravi politično bitje. Pač z mirno vestjo lahko trdim. da izpolnjujejo te resnične besede mo';i rojaki ob Kotli doslovno n> tanko. Sedlarc ne srebljo iz prepričanja, iz govorov in predavanj na shodih, iz knjig ter ftasopisov svo.iega ] olitifinega preprieanja in jiripadnosti. ampak že od pamtiveka mojili že davno pod grudo trhlili prednikov iz svoje lastvip vsled rojstva v — Sedlarjevom r.opačene narave, k\ brca proti krščanskim zapovc dim. j>ravici, narodnosti in poštenpsti. Vendar kratko in malo: Vsi Sedlarci so sp vpdno polnoštevilno poslnževali svoje volilne pi-avice \očigled občine, dežele in države. Pri občinskih volitv?»h so dosegli vedno toliko, da je bil skoro zmiraj župan občine Sodlar.ievo iz njihove sredine po s'cor ozkotirni fiameti, širokovestnem srcu in protinosfav nem delovaniu. Vem in spiti tudi prepričan, da bodo obdržali Sedlarci obftino v svojih rokali še tndi zanaprei, ker so ravno politično zavedno bitje žp ro svoii grešni naravi, kar njih sosedni vaSfiani niso in ne hodo, dokler jih morda ne bosta zbrihtala kak lolo prohuieni župnik in šolnik po bolj narodnem kopitu in prikroju. Seve, kar, zadova ono. kožljivo narodno niat, so Sedlarci Slovenci, lcer kaj drugega vsled i"o;stva in materinega. jezika doslej niti biti niso zamogli. Pri vsem tcm slovenskem roistvu in lo enem materinem jezucu pa spm dolžan omeniti, fla so duhali in vlekli vasp kaj radi ono gno.;nico. ki |o snirdljivo mlakn/ili t o rainem ,.Stajprcu." Pri. vseh volitvali. pa bodisi v dpželni ali v državni zbor so glasovali in dosfidaj volili z opo stranko, ki ic propadfa s svoiim kandidatom in katero ni ¦držaJ domači g. lajmošter. Toliko v pojasnilo glede sedlarskega kolesa politike g. apostolu Samosiojne Ureku, ki me je zadnjič enkrat dregnil v Brežicah z opazko in mi porinil pod nos, češ: Prihodnio nedeljo poidem oznanjevat samosfo;ni evangelii v tvojo rojslno ob(v>ino. Dosegel je svoj namen, ako je g. župnik pri K. Z., ako je pa pre tantal faimošfra za Samostojno, se bodo zapisali vsi Sedlsrci K. Z. Vendar uspeh politične jiridige gospoda Ureka v Sedlarjevem mi še doslej ni znan. Da liisem r.¦ridobil ter spreobrnil Sedlarcev jaz sam kot njihov domafiin na pravo, pravifino, delavno in poštono ravno pot. fa mnj nenspeh je zapisan že v sveto rpsp;čnih beserlaJi: Nikdo ni prerok v svoji la•stni domovini! To so pravi: Četudi sem jim pridigoval in jili rodučval, še poslnšali me n;so, šp manj pa ver.ieli. ker sem bil pafi prerok iz njihovo domovine. VeČ nogo jaz bo dosegel pri Sedlarcih Urek, ker je Mermoljev učenec in (u.jec. Ce pa bodo Sedlarci Samostojni v ponos, čast in povzdigo, pa je drugo vprašanjc, na katerega si lahko orlgovori vsakdo, !ci je preletel z očmi (e vrsie. \"a vrtu verskega prepričanja in življen.ia priznava'o in veruje;o Sedlarci v pnpga Boga. tri bo/io osebc, sedmpro zakrnnipnlo; knterili pa se np, poslu žuje'« vseli, mpd | osampznimi bož;imi in nerkvenimi zanovpdi pa. so si izprljali samostojne in dokaj gra bnste kolovozo.  Boseda in nauk domafiega dušnega pastirja in Farna cerkov jirn ,jp bol.j devefa briga, vpokrjil in uri mnogih celo — španska vas. S tem pa nočem nikakor trditi, da bi ne zahajali Sedlaroi ob nedeljah in praznikih k službi božji, seve, vendar ne vsi. Sedlarci moške-ga pokolenja se umaknejo med besedo božjo in sv. niašo na oni oratorij v župni cerkvi sv. Miklavža na Poljn, kjer jih vidi le božje oko in nikdo drugi Neka.i jih pa turli podpira ob Gospodovih dneh vogle in zidove sv. Miklavža od zunaj, ker nima prec;\j visoka cerkev zidanih, mora iinoti pa žive podpornike . V molitvi sklepati roke, Boga res moliti in pre.iemati sv. zakramente, Še le začenja Sedlarc pobeljene glave in do tal skljufiene postave, ko mu žp (rkafn Bog in farni patron sv. Miklavž na vest in telo, da se bo trpba odcti z zemlio in pogledati k ofietom, ki niso ve5 šveroarji in ne politično zavedna bitja, ampak stvari po božji t)odohi, ki so dolžne odgovor za svoj zemeljski delokrog, 6etudi je krožil ob nekdaj obmejni Sotli. Te vrstp sem napisal in jih zaupal javnosti t ; oduk, da kakor je Sefllarjevo, so po večini in z ma- Jenkosfnimi izjemami vsi kraji ob Sotli. Toliko v pred- govor za razumevan.ie slik in Crtic, katerf bom pri - oli?eval v ..Gospodnrin" iz dragpga in nikdar zabne- P'<) mi doma ob Sotli. Tukai mi je tekla zibelka, (ukaj spm frgnl lilafie skupno s Sedlarci po vaško-Solskih klopih. tukaj baranlal kot vo.jni invalid in se ukvar- jjal s,kon:sko knpfiijo v drnžbi s Sedlarci, ki so tiho- i fnpljfTli kopifaivo proko Sotlp iz Hrvntske v voinera |letu 1918.