SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 32 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de agosto -13. avgusta 1998 PROP. TINE VIVOD Univerzalno slovenstvo Da|inovt»li sPet priključeni W m m v W Hrvaška ie sicpr nlačala HpI znpska na rib rlnhivn Hrvaška .TRK f>r Govor podpredsednika SKD za zamejce in izseljence na taboru SKD v Ljutomeru 2. avgusta Zbrani smo na kraju zgodovinskih dogodkov in vse nas spominja na ljudi in case, ki so zasnovali v marsičem prihod-n°st Slovencev. Nov svet, drugačne navade, neznano Podnebje in predvsem druga kultura so prejemale po vseh kontinentih Slovence, So se zatekli v bližnje in daljne države emigranti. Pred sto in še več leti so tl'Il08i Slovenci iskali kruha in boljše ekonomske razmere na tujeni. Odhajali so Predvsem v Nemčijo, Anglijo in Ameriko, tiščali domov izčrpani in nekateri kupili ■ etijo in njive. Veliko pa jih je ostalo za Vedno v tujini, kakor opeva v Dumi Žu- Pančič. ^ Pred petdesetimi leti so se tisoči umika-, na Koroško. Nihče ni odhajal v emigracija Umikali so se pred nasiljem. Iskali so 10sti pred duhovnim nasiljem komuniz-tlla 'n pred komunisti. Bežali so pred sov-^kimi ali pred Titovimi krvniki. Med nji-. takrat ni bilo razlike. Niso vedeli, da d° v nekaj tednih nastala množična Svišča na Rogu, Teharjah, v Hrastniku in 0l^i po vsej Sloveniji, a vedeli so, da uo komunisti morili. Zato so kasneje v ^'graciji tudi ostali. Sprejeli so ceno, ki jo zahtevala svoboda in preživetje, a vdali * niso. * Nekaj tisoč Slovencev se je znašlo ob * h mu stoletja daleč od rodne zemlje, ^selili so jih na tuje. Begunski rod je “tesel čez morje ob praznih žepih velik a °j verskih in narodnih vrednot. Iz teh nastale v neverjetnih razmerah najprej genske maše, ob njih pa sobotne šole. ■ Slomškovim zgledom Pirajah. Za narodnostno ohranjanje in rast smo svoje skupnosti sredi sveta. Postali slovenske narodne postojanke, Kjer °gei\j ljubezni do skupnega rodu, ^opa vem, če je kdo takrat razmišljal, da emigracija po sto letih v teh pogledih in po njegovih Ni, 'Pnega jezika in skupne usode., Slovenci v svetu živimo svobodno in °srio ter delamo odgovorno, vsak 111 Poklicu. Kdor živi v svetu, ve, da ni ^jei p^Soče uspeti, če ne živiš odprto. To pa ne Pko6ri* Prec*at* se tokovom, temveč kre-V- ^aval i v smeri, ki si jo izbral. Za ■ r,° rojakov je to smer kvalitete, lojal-^ J do družbe, med katero živimo, in e*l°^0 s*ovens,vu- °sta Sm° ®^0 VENCI in hočemo Slovenci Prekaljeni v grenkobi izseljenstva W °^ran'*‘ narodno zavest. Domovino 'trio in nismo izgubili zgodovinskega IItltna, ker se zavedamo, da ni mogoča I"ih, '°dnost brez spomina in razciscenja 'sti. srno KRŠČANSKI, ker je slovenska 0vma prežeta na vseh področjih od Oteklo: Mi krščanskega duha, krščanskih vrednot in krščanske morale. Slovenski narod je bil vedno krščanski narod. Marijin narod! Narod Barage, Slomška, Gnidovca in Grozdeta! Zato obsojamo vsako blatenje ali poniževanje, kar nam je svetega. Mi smo DEMOKRATI, ker živimo in spoštujemo drugega, priznavamo svobodo mišljenja in veroizpovedi, svobodo do nepristranskih medijev in ker demokracija omogoča pravično reševanje družbenih vprašanj na podlagi resnice in pravice. Demokracija pa ne more biti sad pa tudi ne kontinuiteta totalitarizma, ker je njegovo bistveno nasprotje. Danes na tem Taboru jasno povejmo, da smo se odločili za življenje našega naroda in da mora biti Republika Slovenija država vseh Slovencev in ne samo država, Kjer živijo Slovenci. Kakor je omenil v osnutku vladnega programa za Slovence po svetu prof. dr. Peter Vencelj, živi zunaj slovenskih meja do pol milijona Slovencev in od teh okrog 60.000 državljanov. Kljub pomanjkljivim podatkom pa je razvidno, da diaspora ni nekaj slučajnega. Gre za stalen dejavnik v slovenskem narodnem občestvu, ki mu moramo odkriti pomen in pravo vlogo. Leta 1964 je v Zborniku Svobodne Slovenije na strani 90 bilo zapisano: Doba, ko so narodi živeli v prepričanju, da je zastražena meja okrog narodnega ozemlja pogoj neodvisnosti, ugaša v zgodovini. Slovenci, narod navajen živeti mimo državnih meja, smo verjetno bolje pripravljeni kakor marsikateri velikan. V bodočem svetu širokih političnih in carinskih mej bo živel le narod, ki bo hotel živeti, ker bo črpal voljo iz globin narodne duše, ki bo Zmožen kulturne rasti brez umetnega gnojenja. V kontinentalnih državnih tvorbah bo verjetno vprašanje meja - vprašanje kulture , in gospodarske moči. Pripadati nekemu narodu pomeni prevzeti nalogo, opraviti delo, izpolniti dolžnost, pa bodisi da živimo na strnjenem ozemlju ali kot otok v emigraciji. Beseda narod dobiva nadkrajeven pomen in meje Slovenije so meje njenega kulturnega in gospodarskega vpliva. V tej vrsticah je zamisel o univerzalni Sloveniji, kakor piše dr. Kremžar, ki je s slovensko državnostjo dobila svojo realno utemeljitev. Ne povezuje nas kaka geografska usodnost, temveč osebna in svobodna odločitev, da hočemo živeti kot člani slovenskega občestva, ki smo ga z življenjem, sprejeli kot dar. Takrat smemo pričakovati, bo napočila nova doba samozavestnega in univerzalnega slovenstva. To bo doba, ko bo Slovenija Nad. na 3. str. Hrvaška je sicer plačala del zneska na računu, ki je zapadel v plačilo 4. avgusta, vendar so se terjatve do Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za električno energijo iz Nuklearne elektrarne KršNko (NEK) za leto 1998 povzpele na 2,318 milijarde tolarjev neto, vključno z dekomisijo (še 630,6 milijona tolarjev) pa tako znašajo slabe tri milijarde tolarjev. Generalni direktor Elek-tra Slovenije Ivo Banič je dejal, da že 20. avgusta v plačilo zapade nov račun v višini približno 503 milijone. „Glede na dejstvo, da HEP počasi plačuje obveznosti, bi bil •priklop drugega daljnovoda možen. Odklop daljnovodov je bil namreč samo sredstvo, da smo hrvaški strani preprečili jemanje energije iz NEK, ki je niso plačevali,” je dejal Banič. „Drugi daljnovod lahko tehnično gledano priklopimo v eni uri. Vztrajamo pa, da je za preklic ukrepa o omejitvi dobave električne energije iz NEK Hrvaški potrebno zapadle obveznosti za letos poravnati v celoti,” je bil odločen Banič. Hrvaško elektrogospodarstvo je javilo, da bo na pristojnem sodišču vložilo tožbo proti slovenskemu elektrogospodarstvu in zahtevalo plačilo odškodnine zaradi nepooblaščene prodaje hrvaške električne energije, proizvedene v JEK drugim kupcem. Izključitev dveh daljnovodov, po kate- Drobničevi nasledniki? Ministrstvo za pravosodje je na razpis za prosto mesto generalnega državnega tožilca, ki je bil v uradnem listu objavljen 19. junija prejelo sedem prijav. Konec leta namreč poteče mandat dosedar\jemu generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču, ki gaje oktobra 1990 na to funkcijo za dobo osmih let imenovala še takratna skupščina, zaprisegel pa je istega leta. Za funkcijo generalnega državnega tožilca se potegujejo Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka in vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, še štirje vrhovni državni tožilci, in sicer Zdenka Cerar, Jože Friedel, Zvonko Fišer in Franc Mazi, ter dva višja državna tožilca, Anton Ribnikar in Marjan Bobič. Pravosodno ministrstvo bo prijave poslalo personalni kcjmisiji, ki bo o kandidatih podala svoje mnenje, na rgegovi podlagi pa bo vlada oblikovala svoj predlog in ga posredovala DZ. Generalnega državnega tožilca imenuje DZ na predlog vlade za dobo šestih let. Generalni državni tožilec nastopi funkcijo z dnem, ko zapriseže pred predsednikom DZ. rih dobiva Hrvaška iz JEK električno energijo, so v Zagrebu ocenili kot „popolno konfiskacijo hrvaškega premoženja v JEK”. Kljub priključitvi enega daljnovoda pa HEP ne bo jemalo električne energije, dokler Slovenija ne bo ukinila vseh enostranskih zakonov in odločitev. Elektro Slovenija pa je konec tedna priključil še drugo 400-kilovoltno daljnovo-dno povezavo s Hrvaško. Za ta korak se je Eles odločil v duhu „sosedske pomoči” oz. zaradi potreb po morebitnem prenosu dodatnih količin električne energije za zmanjšanje težav v hrvaškem elektroenergetskem sistemu. Požari velikih razsežnosti, ki zadnje dni divjajo na jugu Hrvaške, so namreč povzročili tudi precej škode na nekaterih daljnovodih in drugih elektroenergetskih objektih. Toda HEP v prvih urah po priklopu še drugega 400-kilovoltnega daljnovoda od Krškega proti Zagrebu ni bistveno povečalo tranzita električne energije. V Sloveniji 192 občin Slovenija je od tega meseca dalje razdeljena na 192 občin, od tega 11 mestnih občin. V veljavo je stopil zakon o ustanovitvi občin, ki jo je DZ sicer sprejel že 22. julija. Z i\jo je doslej obstoječa mreža 147 občin dopolnjena s 45 novimi občinami. Nove slovenske občine so: Bistrica ob Sotli, Bloke, Cankovo, Dobje, Dobrna, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Grad, Hajdina, Hoče-Slivnica, Hodoš, Horjul, Jezersko, Komenda, Kostel, Križevci, Lovrenc na Pohorju, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Mirna Peč, Oplotnica, Podlehnik, Prevalje, Razkrižje, Ribnica na Pohorju, Selnica ob Dravi, Sodražica, Solčava, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Šempeter-Vrto-jba, Trzin, Velika Polana, Veržej, Žetale in Žirovnica. Poleg tega pa šeflBenedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor, Trnovska vas ter Žužemberk. RAZSTAVA IN POZDRAVI Predsednik države je v muzeju revolucije —zdaj je to muzej novejše zgodovine— s kulturnim ministrom odprl priložnostno razstavo ob 150-letnici programa Zedinjene Slovenije. Županja Vika Potočnik je nagovorila zbrane ne samo z „gospe in gospodje”, temveč tudi s „tovarišice in tovariši11. Razstava ima jasno sporočilo! Za slovensko državo je najpomembnejši NOB. STRAN 4: Zgodovinski zbornik 50 Zedinjena Slovenija - Svobodna Slovenija LET sobota 15. avgusta ob 19. - Slovenska hiša, Buenos Aires Nasa skupnost živil Iz življenja v Argentini V nedeljo, 19. julija, sta mladinski organizaciji SDO in SFZ priredili 30. mladinski dan v San Martinu. Po igrah, maši, kosilu in kulturnem programu je bila prosta zabava s sodelovanjem Rock & Polke. V soboto, 25. julija, sta organizaciji SDO in SDZ priredili v Slovenski hiši, v dvorani škofa Rožmana, 29. mladinski glasbeni večer. Občinstvu v polni dvorani, je mladina nudila muzikalne in pevske točke. V soboto, 1. avgusta, je bila na slovenskem odru v Mendozi igra Ivana Tavčarja „Cvetje v jeseni“ v režiji Tončke Šmon. Prav tako v soboto, 1. avgusta je pod okriljem SKA imel predavanje dr. Andrej Fink pod naslovom ,,Pomen in meje globalizacije" in sicer v Slovenski hiši. V nedeljo, 2. avgusta, je Društvo Slovenska vas-Hladnikov dom obhajalo svojo 46. obletnico. Po dviganju zastav, sv. maše v cerkvi Marije Kraljice, skupnem kosilu in kulturnem programu je sledila prosta zabava ob sodelovanju ,,Chalten Glasb Band". Med kulturnim programom je podal nekaj misli inž. Jernej Dobovšek. V sredo, 4. avgusta, je imel osrednji od- bor Zveze slovenskih mater in žena svoj redni sestanek. Po seji je duhovni vodja Zveze, dr. Jure Rode, podal vtise s svojega potovanja v Rim. Sestanka se je udeležil tudi njegov namestnik prelat Jože Guštin. Na prvi petek v mesecu avgustu so bile po naših središčih svete ure. Na prvo soboto pa je bila molitvena ura v cerkvi Marije Pomagaj. V soboto, 8. avgusta je pod okriljem SKA Gledališka skupina Slovenske vasi nudila Molierovo ,,Scapinove zvijače". Igra je bila v Slovenski hiši. V nedeljo, 9. avgusta, je bilo v Našem domu v San Justu družinsko srečanje staršev in prijateljev Balantičeve šole. Dopoldne so bile igre in tekmovai\je otrok, popoldne pa je bilo skupno kosilo. Isti dan je bil v Slomškovem domu mladinski dan v'priredbi SDO in SFZ. Po sv. maši, kosilu in kulturnem programu je bila prosta zabava ob zvokih Rock & Polke. Prav tako isti dan je bilo v San Martinu ob 50. letnici Žegnanje s praznično sv. mašo in slavnostnim kosilom. Tiskovni ref. Zed. Slovenije Zgodilo se je v Sloveniji... ISTRA PREDLAGA Podpredsednik Istrske demokratske zveze (IDS) Damir Kajin je v Pulju poudaril, da vprašanja Piranskega zaliva ni moč rešiti brez popuščanja obeh strani. Kajin je Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 TRETJA POSTAJA Kmalu začno po njih padati udarci in brce. zato predlagal skupno upravljanje Piranskega zaliva; takšen pristop je po njegovih besedah edini sprejemljiv, saj bi Slovenija dobila nemoten izhod na odprto morje, Hrvaška pa ne bi izgubila niti koščka svojega ozemlja. UMOR V reviji MAG je Janez Markeš v začetku julija z dokumenti razkril, da je in kako je član Akademije znanosti in umetnosti dr. Franc Novak sodeloval pri montirani sodni likvidaciji dveh celjskih trgovcev: Miloša Pšeničnika in Franca Dobovičnika. Bilo je leto 1946, torej v mimodobrem času, spremna argumentacija za ta zločin je bila, da sta odklanjala dobavo blaga na blagovne nakaznice. Mož izjemno sporne revolucionarke in komunistične agitatorke Vide Tomšič je najvišje slovensko odlikovanje, to je zlasti častni znak Republike Slovenije, iz rok nekdanjega komunističnega predsednika Kučana prejel sedaj, v najbolj občutljivem času približevanja Slovenije Evropi. Zora Tavčar: Slovenci za danes V Peterlinovi dvorani v Trstu so 8. junija predstavili drugo knjigo tržaške pisateljice Zore Tavčar Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji, ki sta jo izdali ljubljanska založba Družina in tržaška založba Mladika. V nasprotju s prvo knjigo, v kateri so bili natisnjeni predvsem pogovori z znanimi Slovenci iz matice, so zbrani pogovori avtorice s slovenskimi intelektualci, znanstveniki, misijonarji, cerkvenimi dostojanstveniki in gospodarstveniki, ki živijo v zdomstvu in emigraciji; vsi pogovori so že bili objavljeni v tržaški reviji Mladika. Na predstavitvi, ki je potekala v okviru večera Društva slovenskih izobražencev (DSI), je o kn,jigi spregovoril Prešernov nagrajenec pisatelj Zorko Simčič, predstavitev pa je dopolnil nastop okteta Adora-mus iz Novega mesta. V knjigi je predstavljenih več rojakov iz Argentine. Položaj se zapleta in to s političnega vidika ni najboljše. A treba je priznati da igralci te dramatične komedije včasih nimajo drugega izhoda kot da niti dogajanj vedno bolj mešajo, ker tako gledalci vedno manj razumejo. Ta je edini način, da dobijo priznanje (priljubljenost, glasove) le za svojo interpretacijo, za to, kako vlogo odigrajo, ne pa za smisel in vrednost vloge. KDO JE OPOZICIJA? Najprej se moramo zavedati, da se nahajamo sredi hude, naravnost surove volilne kampanje, čeprav do volitev še manjka več kot eno leto in niti še niso določeni kandidati. A vsaka stranka in vsak sektor posameznih strank se krvavo bori za nadvlado. Nedvomno dandanes v središču scene stoji buenosaireški guverner Duhalde. Mož že leta in leta sanja o predsedniški kandidaturi. Sedaj pa, ko mu je uspelo prisiliti Menema k odstopu in mu je takorekoč pot do cilja odprta, se je znašel pred dejstvom, da mora znotraj in zunaj stranke ponuditi nekaj, kar bi volilce privlačilo. Dejansko je naenkrat njemu kot tudi opozicionalni Povezavi zmanjkalo argumentov. Menem je s svojim odstopom vsem zmešal štrene. Povezava ima sicer svoje težave in se skuša znajti na svoj način. Lažje ji je, ker je „v opoziciji”. Duhaldeju pa je težje, ker je hočeš-nočeš član vladne stranke. Ve, da je glavna skrb naroda osredotočena v brezposelnosti in korupciji. Na korupcijo vladnih funkcionarjev se v svojem propagandnem delu naslanja Povezava. Glede socialnega položaja pa opozicija govori o „humanizaci-ji” gospodarskega modela. Tukaj Duhalde ni videl dovolj prostora za svoje načrte. Zato je za volilno kampanjo (ki zaekrat teče v okviru stranke za kandidatna mesta) izbral totalno opozicijo proti vladni gospodarski politiki. Guvernerju je jasno, da mora volilcem ponuditi nekaj drugačnega, kot pa jim ga daje sedanja vlada. Bistveno se mora razlikovati od Menema. In ker sta Menem in gospodarski model istovefena, sedaj Duhalde besno napada vladne pozicije. „Model je izčrpan”, „modela je konec” so njegove najbolj priijubijene besede. A razen tega sploh ne razjasni, s čim bo zamenjal sedanjo gospodarsko politiko. Jasno pa je vsem opazovalcem, da tega ne pove, ker sam ne ve in je najbolj verjetno, da tudi če pride do predsedništva, temeljev te politike ne bo zamenjal. A danes se mora kazati kot najbolj zagrizen opocionalec, ker je edino mesto, ki v tej volilni tekmi preostaja prazno. RAZNE OPOZICIJE * V vsem tem vrvenju pa je le neka točka, v kateri ima guverner prav in s čimer opravičuje (ali razlaga) svojo pozicijo. Pred dnevi je rekel da „brez socialne stabilnosti • tudi ne bo trajne gospodarske stabilnosti”. Na isti ideji gradi Povezava, katere najvišji predstavniki pa so te dni izjavili, da bo stranka, če pride na oblast, ohranila konvertibilnost, gospodarsko odprtje in vključitev v svetovno globalizacijo, a pospeševala bo socialni razvoj in zlasti borbo proti korupciji. Z volilnega in strankarskega vidika je vse to vrvenje zanimivo in prijetno, a ko gre za vladanje države in urejanje dnižbe, so posledice negativne. Ob vsem tem pa se vedno bolj jasno kaže, da temelj problema ni le kandidatura Menema ali Duhaldeja, marveč da so korenine sedanjega položaja globlje. Menem sicer poziva Duhaldeja, naj preneha s svojimi kritikami, ker škoduje gospodarskemu star\ju, a največ škode se Tone MizeriI naredi z neaktivnostjo, v katero je via® zašla že dolgo tega, še predno se je vprašanje Menema in Duhaldeja sploh pričelo Zadnjič smo že napisali, da odkar Jf Menem nastopil svojo drugo predsedniško dobo, ni bilo nobene temeljne spremeni v gospodarski politiki, ne potrjenega nobenega novega in potrebnega zakona Vlada bi to lahko storila, če bi bila enotna sama' sebi. V kongresu ima s svojimi zavezniki dovolj teže, da bi prodrla z zakoni, ki s° potrebni, da se gospodarska transformacij3 izvede do konca. A zadeva je enostavna: kadar govorim8 o opoziciji, mislimo na radikale in frepas18-te; morda še na kako provincijsko strank0' a te so večinoma zveste zaveznice vlade (čeprav za visoko ceno). Običajno pa 'ie pomislimo na opozicijo znotraj same vladne stranke. Ko govorimo o peronizmu, P razumemo kot monolitno silo. Nič dalj ^ resnice kot ta domneva. In tu ne mislim0*6 tistih nekaj sindikalnih poslancev, ki se ostajajo v kongresu. Mislimo na močnf notranje skupine, ki ne soglašajo z mn*# mi vladnimi potezami, čeprav tega nik^ jasno ne izrečejo. Zato pa kruto in vztfflF bojkotirajo potrebno delo v kongresu. VPRAŠANJE HIMNE Zakaj obstaja tako stanje? Ker peroni’ zem ni nikdar izvedel potrebne notranje & bate niti razčistil svojega ideološkega P0^ žaja. Predsednik Menem je prezrl zelo enostavno in jasno dejstvo, namreč da se ide0-logija neke politične skupnosti ne mo1* usmerjati po dekretu. S tem je povzročil.® se je pod videzom enotnosti stranka razklfr la na dva dela, ki pa sovpadata še z drugi"8 notranjimi delitvami, za katerimi p e rol11' zem itak tako stalno boleha. Liberalizacija gospodarstva je sovpad*' la s stanjem, ko večina peronističnih ve jakov še vedno misli po socialistično. $ mislimo s tem na levičarske pozicije, niaI več tisti narodni socializem, ki je bil last*J Peronu in s katerim so kot mladince pr1 sedanje peronistične veljake. Tega pa se >’e spremeni le z dejstvom, da ne pojemo w strankarske himne ali da v tej himni odpr* vimo kitico ki opeva Perona, ker se je bol* proti kapitalu. Ves blesteči politični humot' ki smo ga o tej zadevi lahko brali, vseb«lf toliko politične modrosti, da bi jo la^k1' dojel vsak človek. A izgleda, da odgovoflj1 tega niso razumeli. Tako pa ne bomo P1^ daleč. S Prešernom pa bi lahko zap6*1' „kako strašna slepota je človeka.” Tako se danes nahajamo pred deJf tvom, da peronizem v svojem izvoru p va dve tretjini argentinskega politični’? polja (solidarno fronto moramo tudi štet1 peronizmu po njenem političnem izvor« po miselnosti njenih vodij), a kadar pre$J\ dnik Menem zahteva, da naj kongres pot neki krvavo potreben zakon (delavska fle|i sibilizacija, davčna reforma), se mu z'’’esi° odzove komaj polovica njegove laS^ stranke, kar pa ne predstavlja niti tretji poslanske zbornice. Temu moramo seveda prišteti borbo $ osebne interese. Le en primer: 27. septen’ bra bodo v prestolnem mestu notranie litve peronistične stranke. Je to res eoe najtežjih peronističnih okrožij, ki ga je pred časom interveniralo strankino vod* vo zaradi razprtij in korupcije. Sedaj n4 Članstvo izbralo novo vodstvo. Sam Pre<^j dnik Menem je zahteval, rutj se predst* ena sama. združena lista, da tako vsaj ven pokažejo neko edinost. Nemogoče Kl- jub vsem naporom, kljub pritiskom oil raj, kljub temu, da peronistična himna O da „todos unidos triunfaremos” (vsi zdru2 ( ni bomo zmnagali), se je predstavilo dev listin. Da, tako ne bomo prišli daleč. Mednarodni Pri Slomšku na sončni Ponikvi NAIROBI - Protiameriška bombna napada v Nairobiju in Dar es Salaamu sta terjala 168 življenj (večinoma Afričanov). V eksploziji avtomobila-bombe pred ameriškim veleposlaništvom v Nairobiju je umrlo kimanj 158 ljudi, med njimi enajst Američanov in 21 kenijskih uslužbencev veleposlaništva ZDA. Rai\jenih je bilo 4824 ljudi; 524 jih je še vedno v bolnišnici, med njimi 25 v kritičnem stanju. Ameriška veleposlanica v Nairobiju Prudence Bushnell je po-Vedala, da bo vzroke napada preučilo Več kot 500 preiskovalcev in varnostnih uslužbencev. Radio Tanzanija pa je poročal ° ze desetih smrtnih žrtvah bombnega na-Pada v Dar es Salaamu; v bolnišnici se še v®dno zdravi 70 ranjenih. KOSOVO - Ameriški odposlanec Chris-tepher Hill se je v Prištini srečal z vodjo kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Hillovih besedah so bile glavne teme srečanja pogajalski proces in ..potreba po •ukojšnji oživitvi pogajanj”, položaj na tere-nu ter težave z razseljenimi osebami. Pogo-v°re je označil kot „zelo dobre”. Osvobodila vojska Kosova (OVK) še ni odgovorila j*® predlog kontaktne skupine o rešitvi Khze na Kosovu, vendar je vodja Urada za Kosovo v Tirani Iljaz Ramajli ocenil, da OVK „pozitivno ocenjuje vse njene predloge”. To izjavo diplomatski krogi ocenjujejo kot „znak napredka v ponovnem začetku pogovorov”. Kontaktna skupina je v dokumentu predložila nekaj možnosti za rešitev statusa Kosova, od statusa republike v sklopu ZRJ do nekaterih oblik avtonomije. TIRANA - Predstavnik kosovskih Albancev v Tirani Ilijaz Ramajli je izjavil, da Osvobodilna vojska Kosova načeloma želi sodelovati v prihodnji novi „vladi” kosovskih Albancev. Ramajli je ocenil, da bo nova vlada kmalu oblikovana, mogoče celo v prihodnjih dneh, v ujej pa nuj bi bile zastopane vse politične sile kosovskih Albancev, tudi OVK. BRUSELJ - Sile zveze NATO bodo za poseg na Kosovu vojaško pripravljene prihodnji teden, vendar je za poseg potrebna „pravna podlaga v skladu z mednarodnimi določili”. V belgijski prestolnici se je na neformalnem srečanju sestal svet zveze NATO na ravni veleposlanikov, ki so razpravljali o možnostih za morebitni vojaški poseg na Kosovu. Veleposlaniki so ruskemu kolegu naložili, naj jugoslovanskega predsednika Miloševiča opozori, da „ima potrpljenje zavezništva glede Miloševičeve politike o kosovski krizi svoje meje”. Dve anketi Dela Ali Slovenija potrebuje formalni spravni 'tokument: najmlajši (47,2%) in najstarejši te0%) se zavzemajo za, srednja generacija l® je bila najbolj pod vplivom režimske Pfopagande) pa je mnenja, da ga ne potresemo. , Ali naj parlamentarne stranke sprejme-1° Savo, v kateri bi izrazile ^žalovanje zaradi vseh žr-tev okupacije, revolucije in olobaracjje med drugo sve-|°vno vojno in oblik odstran-levar\ja ideoloških nasprotnikov p0 vojni: Za sprejem **’2%, 18 % je temu naspro-tevalo. ,, Save Antona Drobniča. starejšimi (13,5 odstotka) in med nižje izobraženimi (12,8 odstotka), najbolj pa so nasprotovali srednje generacije ter višje in visoko izobraženi 63%. Kučanbvo pismo vladi in parlamentu, nuj odstavita Antona Drobniča, podpira 39,3% anketiranih; nasprotuje mu 16,6%. ALI MENITE, DA JE SLOVENIJA PRAVNA DRŽAVA? ne vem 12,9 % 1998 da ^eč podpornikov med 35,4 % 51,7 % Občni zbor Rožmanovega doma , Se 29 junija se je vršil 29. letni občni °r imenovane ustanove, ob primerni ude-k 1 članov. Predsednik otvori zasedanje Pozdravi navzoče. Tajnik Jože Žerovnik svoje poročilo ter predstavi pregled *>slovne knjige. Blagujnik Štefe da svoja . r°čila, stapje dohodkov in izdatkov, prav jv 0 inventar. V novi odbor so bile izvolje-sledeče osebe: Predsednik Peter Čar-js > namestnik Ivan Korošec. Tpjnik Jože Dovnik, namestnik Franc Oblak, blaguj-, Valentin Štefe, namestnik Marjan Jože Sb, %, °da. V širši odbor so bili izvoljeni inž. °n Matičič, Pavla Korošec, Janez Kožar, jj^o Šušteršič, Pavla Lipušček. V ožji od-^art*n Haduš, Tinca Oblak, Ivan Mehle, ez Jenko in Franc Avguštin. V nadzorni . °t Marjan Loboda, Ivan Makovec, Janez °b. Po končanih volitvah je predsedd-P°dal poročilo o delovanju te ustanove: Trenutno Rožmanov Dom nudi oskrbo Kik ivozitiaiiov ■ ernnajstim stanovalcem. Vsak stanovale,, v6 Z uP°rabo tudi tople vode. Glede pjiho- % razpolaga s samostojno sobo s kopalni- Prehrane je zadovoljivo preskrbljeno. 1,1 ima stalno kuharico (Argentinko) za Mk delovne dni. Za nedeljo in praz-'ittlf druga kuharica - tudi Argen- Obe si prizadevata prilagoditi željam sW°Va^'ev *n tud' za obolele domovalce ata po možnosti pripraviti primemo Bikoštna nedelja 31. maja je bila za 150 povratnikov iz delavnih mest na Wur-ttemberškem v Nemčiji nekaj posebnega. Srečali so se na Ponikvi, v rojstnem kraju svetniškega kandidata A.M. Slomška. Povabila jih je skupna zahvala Bogu za srečno vrnitev iz tujine ob spominu na človeka, ki je bil predan Svetemu Duhu in katerega življenjsko vodilo so si prisvojili tudi udeleženci srečanja v času svojega bivanja v Nemčiji. Na Ponikvo so prišli naši povratniki iz vseh predelov Slovenije. Binkoštna nedelja ni bila polna sonca samo po pobočjih Ponikve, sjjalo je tudi iz obrazov udeležencev tega nenavadnega shoda, ko so se zbirali pred cerkvijo sv. Martina, v kateri je bil krščen mali Slomšek iz Sloma in v kateri smo se zbrali k službi božji. Med zahvalno mašo je bilo vse pomladansko: petje, molitev in božja beseda. Vse izraz medsebojnega prijateljstva in lepih spominov na podobna srečanja v času bivanja v Nemčiji. Službo božjo so sončno olepšali tudi nekdanji člani moškega pevskega zbora Domači zvon. Kar deset njih je prišlo med nas, njih nekdanji pevovodja Damjan Jejčič je bil prav tako navzoč. Brez vsake predhodne vuje so se glasovi teh navdušenih pevcev povsem ujemali in njihova pesem ni zadonela le v slavo Bogu, ampak v veselje vseh v božji hiši, v kateri je Slomšek kot otrok dobival navdihe za svoje poslanstvo. Po maši smo najprej pozorno prisluhnili razlagi cerkve in njenih umetnin iz ust krajevnega župnika Mihe Hrena, ki že deset let pastorpje v ponikovski župniji. Vsi težko čakajo, da bi bil njihov faran škof Slomšek kmalu oklican za svetnika. Ko se bo zgodi- lo, bodo na Ponikvo prihajale mogočne procesije in sedaj velik božji hram bo premajhen za častilce prvega slovenskega svetnika. Vsaj tako upamo. Popoldanski del srečanja je bil na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši, ki je pred nekaj leti postala last župnije. Sedaj je lepo obnovljena in primerna tudi za večja srečanja. Po skupni zakuski smo se podali v dvorano v podstrešju hiše. Sto sedežev, ki jih dvorana premore, je bilo premalo za vse udeležence. Eno uro in pol smo v filmski predstavitvi obujali spomine na bivanje v Nemčiji. Veliko spominov vseh vrst nam je prikazalo filmsko platno, da je bilo kar težko verjeti, da smo doživljali tudi na tujem, pristno slovensko domovino v vsej pestrosti. Filmska kamera je bila povsod z nami: na delovnih mestih, pri mašah, pri pivoobhajanskih in birmanskih slovesnostih, pri pouku otrok v Sobotni šoli, pri mladinski folklori in mladinskem orkestru, pri materinskih dnevih, pri Miklavževanjih, na romanjih in izletih, na družabnih in versko kulturnih srečanjih in posebej v središču, od koder so vodile povezovalne niti do rojakov po vsej deželi. Med njimi je bila zelo pomembna nit časopisja (Naša luč v 900 izvodih mesečno in knjižnica 700 izvodov), da o vseh drugih nitih socialnega dela sploh ne govorimo. „Malo binkoštno srečanje” na sončni Ponikvi se je zaključilo z mislijo, da smo sedaj v svoji domovini, v kateri naj nam ostanejo za vodilo življenja Slomškove besede: „Vera bodi vam luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike” in „Bogu otroci - narodi sinovi - nikomur hlapci”. CT hrano. V Domu živi še ena uslužbenka, ki delno skrbi za dva stanovalca. Poleg tega čisti prostore in po potrebi pomaga tudi v kuhinji. Dom si je nabavil avtomatični pralni stroj, v katerem lahko ta uslužbenka pere perilo onemoglim stanovalcem. Zadovoljiti se moramo zaenkrat s prvo pomočjo bolniške „ambulante”, ki se pripelje z zdravnikom ob kateremkoli času. Seveda se mora večina stanovalcev v stiski poslužiti tudi Pamijeve oskrbe. Za ogrevanje sob in ostalih prostorov je poskrbljeno. Velik barvni televizor - dar neimenovane dobrotnice zavetišča, je na razpolago v obednici stanovalcem, da so lahko na tekočem glede novic in drugih zanimivosti. V prebarvani, popolnoma prenovljeni jedilnici so bile napeljane nove električne luči. V poletnih dneh jo hladijo trije stropni zračniki. Za jedilnico so bile kupljene nove mize za primernejšo skupinsko namestitev stanovalcev pri kosilu in večerji. Prebeljena je bila pralnica in vrtna lopa, v obeh prostorih pa tudi vzpostavljene nove luči. Za toplo vodo je bila potrebna vzpostavitev novih vodnih cevi v prvem nadstropju. Tako prihaja dotok tople vode v vse sobe. Priključek vodovodnih čevi s ceste, vzpostavitev novega vodnega rezervarja za 1000 litrov, in napeljava za dotok tekoče vode, je trjalo nove neizogibne izdatke. Tudi „cha-let” zadaj za glavnim poslopjem je prepleskan in v notranjosti preurejen. V r\jem je sedaj točilnica s shrambo in stanovanje za morebitnega oskrbnika. Stroški so poleg plačevanja osebja združeni tudi s plačevanjem elektrike, plina, telefona in še tudi vode. Že dva začasna oskrbnika - stanovalca, sta obolela. Dom potrebuje mlajšo, zdravo, praktično, zanesljivo in odgovorno osebo, vajeno odnosov do starih ljudi, sposobno v upravljanju tovrstne ustanove, seveda ob primerni plači. Ali bi se našla v slovenski skupnosti taka osebnost? Tudi potreba po bolničarki oziroma negovalki, ki bi naj se posvetila izključno bolnim stanovalcem, je pereča. Se bo našla med tukajšnimi Slovenkami socialno čuteča oseba, ki bi bila pripravljena sprejeti to mesto proti dogovorjenemu plačilni? To so vprašanja, ki že leta ne najdejo ustreznega odziva! Univerzalnost... Nad. s 1. str. v svetu upoštevan del Slovenije brez meja, kateri bo središče in srce Slovenska država. Takrat upamo, da bo kot materin glas vsak Slovenec po svetu, Brez razlik, čutil iskreno doneči klic domovine: TI SI MOJ SIN. Odgovor pa kakor mogočen zbor z vseh kontinentov: SLOVENEC SEM, OD ZIBELKE DO GROBA! Zato mora danes vsak iz med nas postati pričevalec bistvenih slovenskih, krščanskih in demokratskih vrednot. Vrednot življepja, veselja, svobode in luči. Ta odločitev zahteva od nas prerod v ljubezni, resnici in pravici, da postanemo luč in apostoli novega, pristnega, zdravega, Slomškovega slovenstva. Slovenstva prvih Taborov in slovenstva Zedinjene Slovenije! Ob izidu Zbornika pl IPJIf H ifc ’>*L*#!, pl To soboto bo izšel Zbornik Zedinjene Slovenjje. Ta dan bo dokončano več kot dvoletno delo, katerega sad je"neprecenljiv doprinos za zgodovino slovenske demokratične emigracije po dingi svetovni vojni. Gre za izreden dogodek: niti v Sloveniji niti v Argentini ne izide vsak dan knjiga z 800 stranmi, z nad 500 ilustracijami in s tako bogato in pestro vsebino. Posebna je tudi zgodba te knjige. Z delom za Zbornik se je resno začelo v januarju 1996. Prvi osnutek je sčasoma zadobil kar precej sprememb. Vendar je bil za konec leta 1996 v glavnem dokončan prvi del (Zgodovina in zgodbe), avgusta 1997 pa ostali trije (Storitve in dosežki; Podoba ZS v imenih, seznamih, številkah; Priloge). Zlasti o Spominskih proslavah je treba povedati, da niso omejene na opis prireditev, temveč da prinašajo tudi povzetke govorov in časopisnih člankov', s čimer se je skušalo približati vsakokratno mišlje-i\je in „ozračje” v skupnosti, prikazati morebiten tozadeven razvoj, predvsem pa poudariti nekatere stalnice, ki jih je skupnost ohranjala, one pa so ohranjale skupnost. Potem je prišlo na vrsto zamudno popravljanje, spreminjanje, dopolnjevanje. Ko bi Zbornik že moral iziti za 50-letnico ZS 25. januarja 1998, so nas pričeli kar poplavljati z raznimi pripombami, nasveti, željami po dopolnilih ipd. Mogoče ni tako napačen argentinski rek: „Mas vale tarde que nunca” (Bolje pozno kot nikoli). Poglavje zase so bile ilustracije. Prvi odgovor na prošnje za zgodovinske fotografije smo prejeli šele v maju 1997. Potem smo jih dolgo časa dobivali sem ter tja, po kapljicah in s prošnjo, da jih čim preje vrnemo. V začetku letošnjega leta pa so nas dejansko „zasuli” s stotinami slik! Večine nismo mogli vzeti v poštev, saj Zbornik ne bi smel biti fotografski album. Odveč bi bilo omenjati vse težave, na katere smo naleteli. Naj zadošča naslednji primer: komaj dva tedna pred zapa-dom zadnjega roka za začetek tiskanja je nuja po varčevanju odločila, da smo čim več barvastih slik postavili skupaj na določene strani. To je pomenilo dodatno delo, hitrico in skrbi. Kar zadeva besedilo, je mogoče, da se je kljub tolikokratnemu pregledovanju vrinila kakšna pomembna napaka, npr. v priimkih in letnicah. Temu bo mogoče najti odpomoč s tem, da se kasneje natiska dodatni list „Popravkov”. Pri tem bi mogel marsikateri bralec kaj prispevati, če bi opazil kako pomoto; za kar lepo prosimo. Glede fotografij je treba pripomniti, da tako čmobele kot barvaste fotografije, ki smo jih prejeli za Zbornik, večinoma niso bile posnete po strokovnjakih niti z najboljšimi aparati; da imajo nekatere sko-ro petdeset let in da niso vse dobro ohranjene. Nekqj jih je celo preslikanih iz starih časopisov ali koledarjev. Še tako prefinjena tehnika ne more odpraviti vseh pomanjkljivosti. V zgodovinskem zborniku pa bi bilo to do neke mere sploh nedopustljivo; npr., zakaj bi morali potvarjati stvarnost z olepšavanjem faksimila prvega občnega zbora Društva, če je pa ohranjeni izvirnik okvarjen? Prepričan sem, da je izid Zbornika »Zedinjene Slovenije7’ zgodovinski dogodek. Zbornik resda ne govori o vsem „delu v zvestobi in ljubezni” in tudi morda ne na najboljši, nelepši ali najprijetnejši način. Sodim pa, da je spoštljiv spomenik »Zedinjeni Sloveniji”, vsej slovenski zdomski skupnosti v Argentini in njunim javnim delavcem. Tisti slovenski emigrantski skupnosti, ki jo po poltretjem letu preučevanja še bolj občudujem, na katero sem ponosen in katere skromen član skušam biti. Kar pa je v Zborniku pomanjkljivosti -in teh bo celo dobrohoten bralec mogel nekaj najti - jih mirno pripišite meni. Jože Rant Naš dom San Justo V Našem domu se vrstijo srečanja in prireditve, ki so že postale tradicija, in če jih ne bi bilo, bi jih zelo pogrešali. Tako se poveznjemo med seboj in sklepamo nova prijateljstva. DAN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI -25. JUNIJ Letos se je učiteljski zbor domenil, da ni dovolj, če otrokom razlagamo pomen in važnost tega praznika, ki je povzročil prelomnico v zgodovini Slovencev doma in po svetu.-Zato smo sklenili, naj bo ta zgodovinski dogodek postal v vsakemu otroku doživeto, aktivno udejanjenje. Nai bi vsak dojel, da je sam del te zgodovine in da jo tudi lahko pomaga graditi, da bodo tako vsi Slovenci imeli lepšo bodočnost. Kako naj bi se ta načrt izpeljal? Če praznujemo rojstni dan mlade državice Slovenije ter njeno osamosvojitev, moramo ta izraz razumeti. Zato so otroci višjih razredov napisali v šoli, kni jim to pomeni. Seveda smo raziskovali tudi o Sloveniji in poiskali primerne slike in fotografije, ki naj bi ta pojem tudi orisale. Rojstnega dne pa ni brez veselih zastavic, zato si je cela šola začrtala delo, Pisali smo pr Ob spominski uri za naše pobite Spominska počastitev slovenskih mu-čeniških žrtev (je bila) v nedeljo, 8. avgusta t.l. ob enajsti uri dopoldne v župni dvorani sv. Julije. Jedrnat kratek uvodni govor nam je približal spomin na mrtve bataljone in ostale vojne žrtve. Nato pa je kot na filmskem traku tekla pred našimi očmi resnična zgodba - tragedija slovenskih mučencev, kakor jo je napovedal postaven fant, ki jo je doživel sam prav do groba, pa se na čudežen način rešil kot pričevalec za današnje dni. Vetrinje, kraj žalostnega spomina, taborišče razdejanja in smrti, ,,tabor brezdomnega človeka! Sramoten žig v čelo Evrope! Tenčica črna čez lice Sloveniji! Nož skozi srce materinje!“ Društvo Slovencev je za to priliko izd8-lo ličen spominski list, ki nosi na dve^ straneh izvirna, umetniško dovršena linore za akad. slik. Bare Remec; na treh straneh pa je objavljen „Vetrinjski psalm" pesnil® Jeremije Kalina, ki spada po svoji Pesnl' ški moči v vrhunec slovenske begunske poezije. Besede dramskega speva so napisal1 Janez Evangelist (Krek), škof dr. Rožman dr. Miha Krek, Jeremija Kalin, Kovačič, ločnik, Valiant, Brezimni in Balantič; spre rnljala pa narodna pesem, Petelin - Gall® odlomki iz Beethovna, Bacha. Dvoraka i# Liszta. Izvajal je moški oktet in recitacijah1 zbor. Svobodna Slovenija št. 1®' 15. avgusta l^8 Slovenija, m Lovrenc Košir, idejni oče poštne znamke Lovrenc Košir je bil rojen leta 1804 v Spodnji Luši v Selški dolini. Po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1825 je služboval kot aspirant pri vojaškem uradu v Ljubljani, nato pa se je preselil na Dunaj, kjer je deloval pri poštnem računovodskem uradu. Izvedel je nov način manipulacije ter izpeljal več reform v zaračunavanju poštnega prometa. V Milanu, ki je tedaj pripadel Avstriji, je vpeljal avstrijski poštni način delovanja. Do tedaj je bilo plačevanje poštnih storitev precej komplicirano in negotovo. Pošto je bilo treba plačati na roko po prejemu. A če je prejemnik zavrnil prejem? Košir je tedaj pri iskanju izboljšav predlagal obračunavanje poštnine z znamkami različnih barv, ki bi bile nalepljene na pismo in z žigom uničene. Ta predlog je Avstrija leta 1935 zavrnila. Znano je, da je bila Avstrija glede novih izumov precej pasivna. Enako idejo (lahko jo je tudi dobil pri Koširju) je nato predlagal Anglež Hill in jo je Anglija tudi uresničila. Avstrija je idejo znamke uvedla šele leta 1850 in Koširju za to idejo tudi priznala avtorstvo, ki ga pa mednarodni poštni kongres leta 1874 v Bernu ni potrdil. Zaman je K°?iI dokazoval avtorstvo ideje poštne znamj® orvenstvo mu danes priznavajo le v okv®* bivše Avstrye.. Nekaj časa je Košir potem delal Zagrebu pri državnem knjigovodstvu. po- leg drugega je napisal hrvaško-madžarsl« slovar. Bil je tudi član Zgodovinske^ društva za Kranjsko. Umrl je leta 1879 n* Dunaju. Spomenk Lovrenc11 Koširju o Spodnji Luši. da jih bo pripravila za praznovanje. Končno danes - je sobota! Nestrpno pričakovanje je popestrilo zlato junijsko sonce in vsem vlilo veselje. Otroci so pod vodstvom učiteljic z vso vnemo hiteli s krasitvijo dvorišča in prostorov Našega doma. Zaplapolale so belo-modro-rdeče zastavice;.slikoviti golobčki (delo malih ročic iz vrtca) ter vrsta lepo izdelanih plakatov so povzdignili pomembnost tega dne. Zatem smo imeli še nekqj pouka, kratek odmor in že smo pozdravili naše starše, ki so prihajali na slovesno akademijo. Povabili smo vse prisotne v spodnje prostore. Pričela se je akademija. Z močnim ploskanjem smo pozdravili slovensko zastavo, katero je nosil zastavonoša in spremljevalca, nato smo ponosno ob lepo pripravljenem odru zapeli slovensko himno. Gospodična Veronika Malovrh je v svojih besedah položila učencem na srce sledeče misli: „Slovenija je danes samostojna država priznana po celem svetu. Da Se je to zgodilo, je bilo potrebno mnogo žrtev in nedolžne krvi. Tudi mi v Argentini smo prispevali, da je prišla do osamosvojitve... Kako pa lahko njej dokažemo, da jo cenimo in spoštujemo? Tako, da se pogovarjamo slovensko med seboj, beremo slovenske časopise in jih podpiramo, se zanimamo za dogodke, ki se tam dogajajo...” Mali učenjaki so nam to pritrdili, ko so nam razigrano zapeli več pesmi, med njimi „Hodil sem po lepi Sloveniji in videl...” Sredi\ji razredi so navdušeno recitirali o ljubezni do doma in njenih lepotah. Starejša skupina pa nam je z Balantičevo Sen o vrnitvi izpovedala bol človeka, ki mu je tujina mačeha in si želi nazaj v objem valovitega domačega polja, kjer bo znova svobodno zadihal in,v njem tiho zaspal. Toda vesela pesem prepodi žalost in daje otožnemu srcu novo moč, da lahko znova zavriska in korajžno stopi na delo. Vsi smo občutili, kako je izžarevala ta moč iz mladih grl, ko so nam zapeli. Za konec pa so nam učenci 5., 6., 7. in 8. razreda še prebrali o temi, ki so jo razmišljali med poukom: Kaj mislim o samostojnosti Slovenije? Naj navedem nekaj utrinkov: „...Vesel sem, ker se je Slovenija osvobodila leta 1991, saj je bila skoro 1200 let pod oblastjo drugih držav. Hvala Bogu, zdaj že živi svobodna slovenska država. Jaz bom govoril tudi po slovensko in ohranjal slovenske običaje, saj je zame Slovenija več kot ena država, zame je kakor življenje, ki ga bom združeval z življenjem moje nove domovine... Spontii\jamo se tudi vseh domobrancev, in zanje danes molimo, saj so darovali svoja življenja, ker so hoteli živ' v svobodni deželi. Vesel in žalosten tek zgodovine se zlivata v eno v nies1 :fC juniju zato, da nikdar ne bi pozabiki ivei" veselje raste iz trpljenja... Ob tem no rojstanem dnevu slovenski državici ie‘ , ittin da bi v njej vsi otroci lahko v doraščali in bi nekoč želeli pisati s’ pravo zgodovino ter s ponosom govorili1* lep jezik, ki je slovenski... Veliko trplie!^ solza in krvi je bilo darovanega Bogu da je domovina Slovencev postala z°r svobodna država. Tudi trpljenje na® rodu v izseljenstvu je prinašalo blag0* slovenskemu narodu, zato sedaj še poS^ pojmo hvalnice Bogu za srečo naše sa111 tojne Slovenske države...” Obogateni z globokimi mislimi snl°v| zahvalili vsem za prisotnost ter se poS^ od zastave. Povezani med seboj boW° 1# Sl«' ko še dolgo svetu predstavljali državo venijo in utrdili z njo most preko ocea1 LETNO KOSILO ZVEZE MATE# IN ŽENA V SAN JUSTU V nedeljo, 28. junija smo imeli s letno kosilo, čigar namen je podpreti naše Zveze, ki je pomagati osamelem11 pomoči potrebnemu rojaku. Predsednica naše zveze Nežka Kr*1 Nad. na «• s‘ Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini SEŽANA - Člani Jamarskega društva zana, ki je eno najstarejših in največjih Jamarskih društev v Sloveniji, so z dna Ravbarjeve jame pri Sežani potegnili za 0Sem zabojnikov odpadkov. Dvodnevno *®*ei\je brezna, v katerem se je nabralo za Kakšnih petdeset kubičnih metrov razno-odpadkov, sodi v okvir akcije za °hranjanje slovenskih voda, ki jo vodita ni®istrstvo za okolje in prostor in poslovni sistem Helios iz Domžal. Ravbarjeva jama -J*6 za dvajset metrov globoko brezno, na katerega je široka dvorana s kapniki -J® ze tretja med petimi jamami, ki so jih lovenski jamarji v okviru omenjene akcije jjčistili. Letos so bili odstranjeni odpadki iz j*®je jame v občini Trebnje in iz jame tinščica v občini Hrpelje - Kozina. LENART - Romunsko podjetje Tracto-^ UTB iz Brasova je Trgoprevozu iz Le-poslalo prvo serijo podvozij za T^torje Universal, na katere bodo v Slove-Montirali kabine in jih nato kot skupni Proizvod izvozili v Bosno in Hercegovino. To Je že eden od konkretnih rezultatov "javnega obiska slovenske gospodarske delegacije v Romuniji. LJUBLJANA - Kriminalistična služba i!z hiranjem obvestil ugotovila, da se v , oveniji nahajajo večji in mai\jši nasadi °n°Plje, ki se gojijo na podlagi Uredbe o g°jer\ju navadne konoplje, niso pa ustreli0 varovani, kar dopušča možnosti zlora-Prepovedanega mamila kanabis. Gojite-, teh nasadov zato sumijo storitve prečka po 7. členu omenjene uredbe. Krimi-^■stična služba bo zato zoper vse kršitelje P°dala predlog za uvedbo postopka o f^kršku, hkrati bo začasno zasegla nasade 0ri°plje n jih varovala do pravnomočne j^ločitve sodnika za prekrške. Na območju " Novo mesto so v skladu s tem že j^eli ukrepati in zavarovali tri nasade °n°PUe v naseljih Ratež in Hrušica pri °Vem mestu. LJUBLJANA - Posledica velikega števila , rabnikov ultralahkih letalnih naprav °torni zm^ji, jadralna letala) je tudi ®Cejši\je število nesreč; samo v juniju so Veh nesrečah z motornim zmajem umrle '•sebe. LJUBLJANA - Po nekaterih podatkih je 250 tisoč slovenskih gospodinjstev *H)Učenih na kabelska omrežja za televi- zijo in radio. To predstavlja okoli 40 odstotkov gospodinjstev, kar uvršča Slovenijo v evropski vrh, takoj za državami Beneluxa. V povprečju ima osnovni paket med 24 in 40 televizijskih in od 10 do 20 radijskih programov. LJUBLJANA - V treh mesecih po pričetku veljavnosti novega zakona o varnosti cestnega prometa je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 68 oseb, kar je v primerjavi z enakimi obdobji najmanj od leta 1979. Vendar pa so bili učinki novega zakona opazni le v maju in juniju, saj so julija slovenske ceste terjale že 30 življenj oziroma le 4 mar\j kot pred dvema letoma. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil nov projekt Vozimo pametno, s katerim naj bi število smrtnih žrtev predvidoma zmanjšali za 10 do. 15 odstotkov. Letos so slovenske ceste terjale že 184 življenj, kar je 4 manj kot v enakem obdobju lani. ZAGREB - Kriminalistični policaji Slovenije in Hrvaška sta skupaj razbili še eno organizirano kriminalno združbo tihotapcev mamil. V skupni akciji so slovenski in hrvaški policisti zaplenili 38 kilogramov zelo kakovostnega heroina (70 odstotni, zelo čist heroin), katerega cena bi bila na zahodnoevropskem tržišču več kot šest milijonov mark. Slovenska policija je pred mesecem dni ugotovila, da skupina slovenskih državljanov tihotapi mamila iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije proti Zahodni Evropi, ter se povezala s hrvaško. Obstaja utemeljen sum, da za tihotapsko mrežo stoji turški državljan, pripadnik kurdske teroristične organizacije PKK, in da so sodelavci te uspešno odkrite tihotapske mreže bili v stiku z mafijskimi organizacijami v zahodni Evropi. POSTOJNA - Biser slovenskega turizma, Postojnsko jamo, je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta obiskalo 201.283 oseb, kar je za 3,42 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med obiskovalci so prevladovali italijanski gostje, sledijo pa jim Nemci in slovenski državljani. Položaj pa ni tako vzpodbuden v Predjamskem gradu, saj si ga je v prvih sedmih mesecih ogledalo 8,94 odstotka mar\j gostov kot v istem času lani. Samo v juliju sije Postojnsko jamo ogledalo 59.138 turistov, kar je za 0,96 odstotka več kot leto prej. Alojzijeva proslava ■p CESME, Turčija - Slovenska jadralca .J** Čopi in Mitja Margon odlično nastopa na evropskem prvenstvu razreda evro-j, zmagah na zadnjih treh plovih sta v Pni razvrstitvi prevzela vodstvo. Portu-^Ca Victor Hugo Rocha in Nuno Beretto ^ 5^iata za točko, tretjeuvrščena Franco-Gildas Phillipe in Cariou pa za 21. r, LJUBLJANA - Atletska zveza Slovenije e je dokončno potrdila tekmovalce na do ,?s*no: (54-1) 636-0841 i .W;f,>(54-1) 636-2421 e-mail: esl< -@impsatl.com.ar e-mail: delK.„ iinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj o o c* d) •-3 b G o ,9 & rj} <2 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poStl pa $ 65; obmejne države Argentine 90 dol.; ostale države v obeh Amerikah i® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralii3’ Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za posili®# z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 U|gj dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre“ Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L j Estados Unidos 425 - (1101) Buenos AireS' Argentina - Tel.: 307-10Vf - Fouc: 307-19$J E-mail: vilko@ciudad.com.ar Obvestila Sledil je bogat srečolov, katerega so nam omogočili dobrotniki odprtega srca. Zaključili smo srečanje z globoko zahvalo Bogu ter naši nebeški materi Mariji, ki je najlepši vzor vsake žene in matere. Večina rojakov živi v velikem Buenos Airesu, kjer imajo svoja naravna središča - slovenske domove. Tudi Sloga ima svoje pisarne v središčih naslednjih mest: GLAVNA PISARNA, Bme. Mitre 97. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.-19. ure - Tel.; 650-6565 I SLOVENSKI DOM: Carillo 129; četrtek od 18.-20., 1 ob nedeljah od 9.30-11.30 - Tel.; 755-1266 I HLADNIKOV DOM: ob sredah od 19. do 21. in ob 1 nedeljah od 10.30-12.30. | SLOVENSKA PRISTAVA; Rep. de Eslovenia 1851; 1 ob sredah od 18.-20. in ob nedeljah od 10.30-12.30. I NAŠ DOM, II. Yrigoyen 2756; ob torkih od 18.-20. ure in ob nedeljah od 9.30-11.30 - Tel.; 651-1760 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ SOBOTA, 15. avgusta: Proslava 50 let Zedinjene Sloveni) in 50 let v Argentini tednika Svobod^ Slovenija ob 19. uri v Slovenski hisl' NEDELJA, 16. avgusta: Mladinski dan v Carapachayu. PETEK, 21. avgusta: Lic Marjan Schiffrer: ,,Gospod sko-socialno stanje v Sloveniji* > Slomškovem domu ob 20. uri. SOBOTA, 22. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednle šolskega tečaja ob 15. v Slovenski his1 Otvoritev razstave in ogled akv*1* lov Ivana Bukovca ob 20. v Slov. his1— Po otvoritvi predavanje lic. Mad1** Schiffrerja; Družbeno-politični položi Sloveniji11. SOBOTA, 29. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednJ šolskega tečaja ob 15. v Slovenski hi*1 NEDELJA, 30. avgusta: Proslava 30-letnice Rožmanov« doma s sodelovanjem Koroškega zbora- ^ Najlepše darilo prijatelju ali znancu, najlepši poklon sorodniku iz domovine Zedinjena Slovenija ZBORNIK dela v zvestobi in ljubezni 1948-1998 it Ki\jiga je posvečena 50-letnici naše naselitve v Argentini in ustanovit''® Društva Slovencev - Zedinjene Slovenije. V tem orjaškem delu je na 800 straneh in z nad 500 ilustracijami prikazan0 delovanje naše osrednje ustanove, javnih delavcev in krajevnih domov. Kryigo, ki je pravi zgodovinski zaklad, lahko dobite v društveni pisarni v Slovenski hiši ali v Slogi. Cena izvoda je $80.- V platno vezano pa $100,- Možnost tudi za plafeva# v obrokih. Posebna priložnost za nakup bo na dan predstavitve knjige na proslavi 50* letnice Zedinjene Slovenije, 15. avgusta v Slovenski hiši. _ ■*#