GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA VEVCE-MEDVODE IN KOLIČEVO Zn 8. marec, mednarodni praznik žena čestitajo vsem ženam, članicam naših kolektivov organi samoupravljanja, sindikalna podružnica in druge organizacije tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in papirnica Količevo. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor! SKUPNA SEJA DS IN UO PAPIRNICE KOLIČEVO Dobro delo - dobri rezultati KOLIČEVO, februarja — 14. februarja 1964 sta se na skupni seji sestala upravni odbor podjetja in centralni delavski svet, da bi razpravljala in sklepala c poslovnem poročilu in zaključnem računu za leto 1963. Razen nekaj izjem so se zasedanja udeležili vsi člani UO in DS, kakor tudi vsi drugi vabljeni člani kolektiva, ki so med letom s svojimi poročili in analizami seznanjali upravne organe v podjetju o določenih problemih. Prav li so aktivno sodelovali tudi pri sestavi poslovnega poročila, ki ga je navzočim podal in objasnil računovodja podjetja tovariš Sandi Rihtar. Samo poslovno poročilo je sestavljeno iz splošnega dela, posebnega strokovnega dela in zaključka. Ker je poročilo preobširno, da bi ga v celoti posredovali bralcem, vam bomo v nadaljevanjih posredovali le nekaj važnejših poročil iz splošnega dela in pa zaključek, kot resume celotnega posebnega strokovnega dela poročila. Splošni del obsega podatke o registraciji lin predmetu poslovanja podjetja in kratek pregled Ustanovljeno je društvo gospodarstvenikov občine Moste-Polje VEVČE, februarja — Konec januarja letos smo se v dvorani občinske skupščine zbrali tehniki, ekonomisti, pravniki, člani vodstva podjetij, člani delavskih svetov in drugi na ustanovnem občnem zboru z namenom zagotoviti tesnejše sodelovanje z ustanovitvijo društva gospodarstvenikov. Nehote se vprašamo, ali nimamo že dovolj organizacij, saj je gotovo že vsakdo član vsaj štirih ali petih organizacij ali pa še več. V živahni razpravi so govorniki večkrat poudarili potrebo po taki organizaciji in da v družbenem življenju naše občine manjka med gospodarstveniki, ekonomisti, pravniki, tehničnimi delavci, kadrovskimi in sploh med vodstvenimi kadri raznih panog gospodarstva tesnejša povezava. Ta povezava je posebej kritična, kadar je treba prenašati znanje in izkušnje iz ene tovarne v drugo, iz ustanov v tovarne ali obratno, kakor tudi vselej, kadar bi radi organizirano prenašali znanje in izkušnje od osebe na osebo. Danes nimamo nikjer pravega zatočišča, kjer bi se strokovnjaki iz tehnologije in produkcije, ekonomisti iz analitskih oddelkov, finančnih organizacij, socialni delavci iz kadrovskih služb, komercialisti iz tovarn ali trgovine, Pravniki iz splošnih sektorjev in tudi direktorji iz tovarn, zavodov ali drugih organizacij organizirano sestajali in izmenjavali svoje misli ter izkušnje. Vsakodnevno srečujemo razne probleme in vprašanja, ki terjajo proučevanje in razreševanje v širšem krogu in obsegu, seveda zato, ker zadevajo v interese ljudi ali vsaj zbujajo njih zanimanje. Zato predvidevamo, da bi bodoča or- ganizacija društva gospodarstvenikov zadovoljivo zapolnila vrzel, ki jo imamo v našem medsebojnem povezovanju. Društvo gospodarstvenikov bo imelo zaradi svoje odprtosti vse elemente sproščenega prenašanja (Nadalj. na 2. strani) o dosedanjem razvoju. Poleg tega vsebuje še poročilo o delu organov delavskega .samoupravljanja, o delovanju družbenih organizacij v podjetju, o delu in organizaciji HTV islužbe v podjetju, nadalje še poročilo tehnične, kadrovske in komercialne službe, poročilo o delovni disciplini in kaznovanju in poročilo Sklada za zidanje stano-vamjisikiili hiš. Posebni strokovni del pa je obravnaval osnovna sredstva, obratna sredstva, izpolnitev plana proizvodnje, primerjavo realizirane proizvodnje, delovno silo, izkoriščanje delovnega časa, število ur in osebne dohodke, celotni dohodek po fakturirani realizaciji in posebej po plačani, (produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja in čiste dohodek podjetja z njegovo razdelitvijo. Poročilo o delu samoupravnih organov v podjetju navaja število članov posameznih samoupravnih organov in strukturo članstva glede na spol in članstvo v družibeno-političnih organizacijah, ugotavlja poprečno udeležbo na zasedanjih dn neopravičene izostanke ter problematiko, ki so jo obravnavali na teh sestankih. Sklepi in zaključki DS podjetja, ki so jih sprejeli v letu 1963 na tO rednih zasedanjih in 5 izrednih zasedanju h, so bili vedno v skladu z zakonitimi predpisi. O delu upravnega odbora podjetj/a pa pravi poročilo naslednje: »Udeležba na sejah UO je bila vseskozi zelo dobra in neopravičenih izostankov sploh ni bilo. Vse seje UO, so bile sklepčne in tudi plodne. Za razliko od zasedanj prejšnjega UO, so razprave v tem letu potekale sproščeno, preudarno. Vsi člani so aktivno sodelovali, zato so bili sklepi tudi vselej odraz aktivnega sodelovanja. Lahko trdimo, da je UO v navedenem sestavu uspešno opravljal svojo funkcijo v letu 1963.« Iz komercialnega poročila je razvidno, da je bila oisnovna karakteristika komercialnega pošlo, vanja v letu 1963 v težavah, ki smo jih imeli v oskrbi s surovinami in drugimi materiali in pa v težavah pri preskrbovonju domačega (trga z našim blagom. Slabo preskrbovali je s surovinami od domačih proizvajalcev nas je namreč v večji meri 'sililo na onientacijo za izvoz, to pa je imelo tza posledico manjše razpoložljive količine za domači trg. Orientacijo izvoza nam je narekovala možnost oskrbovanja s surovinami iz uvoza preko deviznega kreditiranja, ki nam ga je nudila Jugobanka. Vsak dan nove tone papirja so prispevek k porastu kulture in standarda delovnega človeka V Medvodah je bil 17. januarja sestanek s predstavniki občine Medvode, republiških organov in z vaščani. Razpravijali so o ©misiji plinov pri obratovanju 'tovarne in o 'škodi, ki jo baje povzročajo plini ma isadnem drevju in posevkih. Sprejet je bil sklep, da bi jim občina zmanjšala stopnjo davka, postopoma pa bo tovarna ta zemljišča in stavbe po potrebi odkupila. Resume posebnega strokovnega dela poslovnega poročila, ki ga je podal tov. Rihtar, je naslednji: Iz podanega poročila o poslovanju ugotavljamo, da se je leta 1961 s pričetkom obratovanja novega kartonskega stroja proizvodnja občutno povečala, da je. močno naraščala v letu 1962, medtem ko je v letu 1963 višja od predhodnega leta za 1,9 0/o. Se bolj kot 'proizvodnja je naraščal celotni dohodek. Porast celotnega dohodka v primerjavli e letom 1959 znaša 101,5 %>, v primerjavi z letom 1962 pa 4,1 %. Za dosego takih rezultatov je bilo potrebno vložiti mnogo truda in proizvajati tudi večino nedelj. Kljub težavam pri preskrbi s surovinami smo tudi v preteklem letu ponovno povečali izvoz naših izdelkov. Medtem ko je znašal izvoz leta 1961 komaj 2 % naše realizacije, leta 1962 pa 7,3 odstotka, smo od celotne proizvodnje oziroma realizacije v letu 1963 izvozili že 11,6%. Ko ocenjujemo uspešnost gospodarjenja v preteklem letu, moramo posebej poudariti, da se je izboljšala v primerjavi z letom 1962 naša rentabilnost za 17,4 odstotka, ekonomičnost za 13,2 odstotka, produktivnost pa je zaradi pripravljalnih del za prehod na skrajšani delovni čas in pa zaradi forsiranja izvoza nekaj pod lanskoletnim nivojem. Pri sistemu nagrajevanja v letu 1963 ni bilo bistvenih izboljšav. Vseeno pa smatramo, da je obstoječi sistem nagrajevanja odigral svojo vlogo in prispeval svoj delež k doseženim rezultatom. Z novim načinom dela ter v zvezi z neprekinjenim obratovanjem bo potrebno, da v letu 1964 najdemo 'stimulativne jše oblike nagrajevanja, ki ne bodo pripomogle samo k še večjemu uspehu podjetja, ampak bodo povzročile tudi to, da se bodo z izboljšanimi rezultati dvignili tudi osebnli dohodki in da bodo le-ti vedno bolj odvisni od vloženega dela in doseženega rezultata. Upoštevajoč vse te rezultate, moremo poslovanje in uspeh, ki smo ga dosegli v letu >1963, oceniti zelo ugodno. Saj nam prav povečani rezultati dajejo večja sredstva za osebne dohodke in večja sredstva za »klade podjet- ja- Po podanem poslovnem poročilu sta predsednik DS tov. Lado Korošec in predsednik UO tov. Tone Orehek odprla razpravo. Razprava je pokazala, da je bilo poslovanje v preteklem letu uspešno, nakazala pa je nove možnosti za še uspešnejše poslovanje. Po mnenju udeležencev razprave bi bilo za dosego tega cilja potrebno okrepiti notranjo onganizaoijio podjetja in učvrstiti delovno disciplino' ter uvesti več tehničnih izboljšav. Po potrditvi zaključnega računa za leto 1963 sta se predsednika DS in Ut) podjetja zahvalila članom obeh samoupravnih organov in drugim udeležencem 'za njihovo aktivno sodelovanje in sejo zaključila. -jim Obvestilo: Poročilo o delovanju družbenih organizacij objavljamo v prilogi. ©oo din So ‘S A-a $5 So £5 Zo I 2 5 4>. 5 6 7 8 9 1o II li IZVOZ P P PIRO ft lo 11 Ročna dela in mehanizacija KOLIČEVO, februarja — V naši papirnici je bilo 'že mnogo govora o tem, kako bi čimveč odpravili ročna dela in s tem fizični napor, utrujenost in poškodbe ter jih nadomestili z mehanizacijo v okviru celotne tovarne. Vsekakor je izrednega pomena dejstvo, da pri povečani proizvodnji trpi kvaliteta, ker je odvisna od ročnih posegov in to predvsem v pripravi snovi za iz-delavne stroje. Količevska papirnica obratuje že okrog štirideset let, če uposte-varno ves čas od prvih zacetko\ izdelave lepenke. Vendar razna dela še vedno opravljamo ročno, tako kol pred 40 leti. Tehniki in inženirji, ki imajo poklicno skrb za tehnični napredek in izboljšanje v podjetju, ne hodijo ravnodušno mimo strojev, ob katerih se odvija pretežno ročno, fizično delo. Vendar običajno njihove težnje vedno podležejo v boju s sredstvi investicijske poli-tike. . Reduciranje ročnih del je bito že predmet mnogih razprav, ker bi na ta način pridobili delavce, ki so jim že poznane delovne operacije v podjetju, kar je velika prednost pred novinci, za druga dela. Zelo pereče je tudi kadrovsko vprašanje, ker vedno bolj primanjkuje ljudi za delovna mesta za pretežno ali le za ročno delo. Statistika dokazuje, da je fluk-tuacija delovne sile na teh delovnih mestih največja. V okviru obratovanja celotne tovarne pa ne dopuščamo nobene vrzeli na kateremkoli delovnem mestu, zlasti ne sedaj, ko tovarna obratuje po sistemu štirih izmen in ko delavci delajo le 42 ur tedensko. Delovni pogoji ročnih delavcev, če jih tako imenujemo, so najtežji v zimskem času. Zato je še vedno nekoliko lažje delati v zaprtih prostorih na toplem, kot pa na prostem. Z drugimi besedami so pogoji ročnega dela pri holandcih, kolodrobih in hy-drapulperjih še vseeno nekoliko lažji, čeprav fizično enako težki, kot pa dela pri transportu na železniški rampi in pri dovozu premoga za kalorično centralo ter odvozu ogorkov. Predpogoj je seveda, da službujoči pri strojih pazijo na šipe in vrata. Kalorična centrala na Količevem porabi poprečno 120 ton premoga na dan. Predčasno sta bila zaposlena pri dovozu premoga 2 delavca na 1 delovno izmeno, ki sta morala z lopato naložiti in prepeljati 40 ton premoga v osmih urah! Izdatna izboljšava je slonček-viličar z zajemalno košaro, katerega upravlja 1 človek, ki mirno sedi in upravlja s strojem. Res je, da je bilo mnogo okvar, predvsem zaradi tega. ker omenjeni viličar ni tehnološki stroj in pa ker so vozniki malomarno in nestrokovno delali. Toda za naše kapacitete se slonček 1,5 t še vedno izplača, čeprav je njegovo obratovanje povezano z razmeroma velikimi obratovalnimi stroški. Zato je bila pametna odločitev, da nabavimo še en viličar ter bi tako kasneje oba izmenično obratovala. Vendar nas podjetje ne čakajo. V primeru, da naročimo pri podjetju »Indos« viličarja takoj, ga dobimo šele v februarju 1965, tako je podjetje zasedeno. Dobavni roki v sorodnih podjetjih (Litostroj) so še daljši. S tem pa seveda postaja vprašanje mehanizacije in fluk-tuacija delovne sile mnogo bolj pereče in zaskrbljujoče. Centralni delavski svet je odobril nabavo treh viličarjev za mehanizacijo pri transportu surovin in gotovih izdelkov. Z mehanizacijo transporta lahko pričnemo šele čez eno leto, če proizvodno podjetje v tem času ne bo pričelo prodajati za izvoz, ker so devize bolj privlačne od dinarja. Imeli smo v programu mehanizirati razkladanje premoga iz vagonov. Strojna tovarna iz Trbovelj, ki izdeluje podobno mehanizacijo, je bila prvotno pripravljena urediti nam ta problem do junija letos. Bilo je govora o centralni razkladalni postaji, v kateri bi bila zaposlena le 2 človeka. Medtem se je Strojni tovarni odprl izvoz in bomo za njih zanimivi šele decembra 1965! Medtem je tudi jasno, da ves strojni park mehanizacije ne moremo izdelati v lastnih remontnih delavnicah iz popolnoma razumljivih razlogov, ker bi morali zanemariti tekoče vzdrževanje ob trenutnem stanju delovne sile. Tako lahko nizamo problem za problemom, medtem pa nismo še popolnoma nič mehanizirali. Ustanovljeno je društvo gospodarstvenikov občine Moste-Polje (Nadalj. s 1. strani) idej in misli raznih smeri gospodarskih in družbenih delavcev. To društvo je odprto za vsakogar, ki želi v družbeni skupnosti izraziti napredek na različne in pestre načine, to je ali v ekonomiki, sociologiji, tehniki itd. Društvo bo imelo organizirane sekcije raznih smeri, v tovarnah pa aktive. Te so nekakšne osnovne celice društva gospodarstvenikov in zato poglejmo nekaj osnovnih misli iz delovnih programov sekcij in aktivov. Sekcija za samoupravljanje in organizacijo naj bi povezovala vse vodilne in vodstvene delavce skupno z vsemi aktivnimi člani delavskih svetov in upravnih odborov, kakor tudi tiste delavce, ki se ukvarjajo z organizacijo. Razprave bodo šle v smer poglabljanja delavskega samoupravljanja, širjenja idej družbenega upravljanja, prenašanja izkušenj s področja vodenja in organiziranja. Na vseh naštetih področjih smo šele na začetku razvojne poti in bodo tovariši iz te sekcije imeli hvaležne naloge. Tehnična razvojna sekcija bo imela v svojem delovnem krogu tehnično inteligenco in vse, ki se ukvarjajo s tehničnim razvojem, tehnologijo, vzdrževanjem strojne opreme, organiziranjem sodobnega transporta itd. 2e na- šteta pestrost sodelavcev bo dala zanimive debatne razgovore in večere. Ce se pa spomnimo vseh naštetih problemov tehničnega značaja po naših tovarnah v občini, potem vidimo nešteto odprtih problemov. Npr. uvajanje teamskega dela v laboratorijih, organizacija tehnologije v produkciji, čakajo nas odprti problemi nadaljnje smeri dela kemične in druge industrije v občini itd. Povsod tu bo sekcija z aktivnim organiziranim delom ustvarila podlago za nadaljnji uspešen, enoten razvoj. Komercialna, tržno analitična sekcija bo lahko s svojimi člani dragocen pomočnik vsem, ki se ukvarjajo s tržnimi problemi doma in na tujem. Zbiranje komercialne in tržne problematike po podjetjih v okviru občine, analiziranje oziroma proučevanje tržišča in tržnih pogojev, dajanje predlogov za reševanje posameznih problemov ali kompleksnih vprašanj na področju blagovnega prometa itd., so samo nekatera področja, na katerih bodo člani sekcije drug drugemu pomagali in tako večali svojo izkušenost. Tudi na področju izvoza je še nešteto nerešenih vprašanj oziroma takih, ki se jih večina organizacij izogiba. Ekonomsko-finančna sekcija bo zbirala v svojem krogu kadre, - ali resničnost in želje Iz kalorične centrale je potrebno odpeljati vsak dan ca. 15 ton žlindre na 200 m oddaljeno odlagališče. Delavca, ki to delo opravljata, delata na prepihu, mrazu in na slabem zraku, ki je nasičen z zdravju škodljivimi plini. Verjetno bo ta problem na Količevem letos rešen tako, da bomo ogorke, pomešane z vodo, črpali po cevovodu na deponijo ugaskov. V rešitvi ni nič novega, mnogo večja podjetja že imajo podobne naprave. Črpalke nam bo izdelal Litostroj, drugo opremo in gradbena dela pa bomo opravili sami. V naši tovarni vidimo vedno mnogo papirnih odpadkov, razmetane bale celuloze in podobne stvari, ki nastanejo zaradi večkratnega premetavanja surovin, pomanjkljivega čiščenja in pospravljanja, pomanjkanja prostorov in delovne sile ter nestrokovnega nakladanja. Ce smo rekli »A«, moramo reči še »B«, z drugimi besedami, ' če mislimo nabaviti 5 slončke za transport, moramo uvesti tudi lesene palete, urediti skladišča, vzdrževa)-nje, nadzor in podobne stvari. Podobnih problemov je še mnogo. Opisani so le tisti, ki so v sestavi celotne tovarne najbolj boleči. Odločiti se moramo za mehanizacijo, ki je na videz draga, ali pa se sprijazniti s stalnimi problemi, predvsem s fluktuacijo delovne sile. Na mestih razkladanja premoga, surovin in izdelkov so predvsem zaposleni samski delavci, za katere je spet treba poskrbeti v njihovem prostem času. Nedvomno, rekreacija je potrebna vsem. Ne smemo pozabiti problemov in posledic, ki so nastale v neurejenih barakah in stanovanjih za samce, ki so bili v dela prostem času prepuščeni sami sebi. Vsa ta izvajanja dokazujejo, da je za ureditev opisanih problemov potrebna v tovarni posebna skupina, pa čeprav se začasno ukvarja le z ureditvijo transporta v podjetju, medtem ko jo kasneje lahko preoblikujemo v grupo, ki bo reševala vse druge probleme v bodočem razvoju tovarne. -kino DROBNE NOVICE VEVČE, februarja — Dobila smo zagotovili o, da bomo tlobilli za razširjene potrebe obeh obratov dovolj lesa, predvsem smrekovega in bukovega. Investirati pa bomo morali za .saditev 'topolovih nasadov ob rekah in na za to primernih zemljiščih. Pri invesnikirnem popisu so komisije ugotovile precej nakurant-nega materiala. Sklonjeno je bilo, da naj komerciala to neku-rantno blago oceni rim proda po najvišjdh dnevnih cenah. Za nov premaemi stroj smo že zbrali ponudbe in bomo v najkrajšem času a najboljšim ponudnikom dklenili pogodbe. I udi za obrat Medvode, vso bile ponudbe pregledane, vendar še niso znane vse podrobnosti. PRPIR - PROiZVObNOlp IH PLPH ki bodo delali npr. na analiziranju gibanja denarnih sredstev na področju občine, kako najbolje obrniti sredstva za investicije v gospodarstvu, komunali in drugih dejavnostih, na izkoriščanju denarnih sredstev za obratne potrebe v gospodarstvu, vprašanje vezave obratnih sredstev v zalogah, na vprašanju funkcionalne amortizacije sredstev (osnovnih in skupne porabe), predlagali sisteme internih in extemih analiz ter metodologije za podjetja, med podjetji v panogi in med panogami. Kadrovsko-socialna sekcija naj bi s svojimi člani, ki se že danes samoiniciativno povezujejo, razreševala probleme organizacijske strukture in funkcionalnosti ka-drovsko-socialne službe v ožjem ter širšem pomenu iu obdelovali vsebinsko problematiko te službe v gospodarskih organizacijah in drugih delovnih organizacijah, tj. v zdravstvu, prosveti itd. Prav tako ho nešteto možnosti na obravnavanju problemov planiranja kadrov, rekrutiranja in selekcije kadrov, uvajanja delavcev na delo, izobraževanje in napredovanje, nagrajevanja po delu in medsebojnih odnosov. Člani pravne sekcije bi skrbeli za medsebojno izmenjavo izkušenj in poglabljali strokovno znanje. Posebej bi se seznanjali s pomembnejšimi novimi predpisi ter zavzemali enotna stališča glede uporabe, proučevali probleme notranje zakonodaje v delovnih organizacijah, se zavzemali za zagotovitev pravnega varstva pravic iz delovnega razmerja, proučevali dobre poslovne običaje in uzance ter njihovo pravno varstvo, se zavzemali za pravilno uporabo pravnih norm v praksi. Vse sekcije kot tudi aktivi v delovnih organizacijah bi morale stalno upoštevati in proučevati možnosti poglabljanja in utrjevanja samoupravljanja nasploh. To področje je tako široko in zahtevno, da presega okvire sekcije in aktivov ter bi se moralo društvo prav na tem področju v celoti v svojem delu poglabljati in utrjevati dosedanje dosežke samoupravljanja in nenehno iskati nove poti za oblikovanje sodobne družbe. Aktivi društva, ki bodo organizirani po večjih delovnih organizacijah, bodo imeli sila pestro delo, specifično za svoje področje in zato tudi konkretno in hvaležno hkrati. Aktivi bodo imeli v bistvu problematiko, kot je bila skromno našteta v delu sekcij, le da ne ho tako splošna, ampak prilagojena potrebam svoje tovarne. Zato bodo imeli aklivi tovarn v sekcijah dobre in kvalitetne pomočnike, ki jim bodo pomagali, kadar bodo imele težave pri svojem delu. Društvo gospodarstvenikov bo moralo najti pestre metode dela pri povezovanju svojih članov. Debatni večeri, strokovna predavanja, posveti itd. bodo lahko samo en del dela društva. Študije, analize, statistike, pregledi bodo tudi poglabljali delo društva. Obiski in ekskurzije bodo dopolnjevali prikupnost dela v sekcijah ali aktivih in pritegovali strokovne kadre. Torej društvo je ustanovljeno, mnogo je bilo danih lepih nasvetov za delo društva. Toda vse to je premalo, če ne bo enako z dobro voljo vloženo tudi fizično in mentalno delo pri vseh akcijah društva. Pri nas v Vevčah bo delo na oživljanju aktiva gospodarstvenikov sila lahko, ker je sekcija DIT delala, četudi je DIT pri občini spalo. To sekcijo bomo v tovarni preimenovali in ji dali še širše naloge, razširili članstvo in odprli vrata vsakomur, ki mu je napredek tovarne pri srcu. Za društvo gospodarstvenikov, kot tudi za aktiv v naši tovarni pa velja: da društvo in aktiv v naši tovarni bosta živela tako življenje in toliko polno, kolikor ga bodo dali njegovi člani. PRVI TEDNI SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA Nekaj dejstev in načrtov ob delu v 42-urnem delovnem tedniku VEVČE, febr. — Takrat, ko smo se na seji delavskega sveta podjetja odločili, da bomo v začetku leta 1964 uvedli poskusno obratovanje s skrajšanim delovnim časom, se prav gotovo niso vsi dovolj zavedali, da je .to zelo resna zadeva. Večina zaposlenih je iiiiiisliila, da je p.ri vsem tem važna le uvedba najustreznejšega razpotrada delovnega časa in to najustreznejšega .z nji-hovega osebnega stališča. Toda razgovori so kmalu postati pestrejši in plodnejši, ko je naša sindikalna podružnica uspešno organizirala .sestanke in pomenke v vseh ekonomskih enotah. Na teh sestankih je bilo prisotnih blizu 2/s vseh zaposlenih. Razen sindikalne podružnice so o prehodu na skrajšani delavnik razpravljale .tudi druge naše organizacije in sicer ZK, Zveza mlad ime ter Društvo inženirjev in 'tehnikov. Problematiko in pomen prehoda na skrajšani delavnik so na teh sestankih tolmačili člani komisije za skrajšani delavnik, katere je postavil upravni odbor podjetja. Najpogostejše vprašanje, ki ,se je pojavljalo zlasti v pripadnih ekonomskih enotah, se je nanašalo na osebne dohodke, predvsem zaradi ibojazni, da bodo le-ti var j etn, O' nižji. To vprašanje je bilo vsekakor umestno, isaj je .tovarna že v letu .1963 obratovala neprekinjeno, torej petek in svetek. Torej v časovnem fondu ni bilo pomembnih rezerv. To velja za obe naši poslovni enoti. Da pa bo zadeva še bolj težavna, ismo morali zaradi izrabljenosti PS I. — stroj je star več kot 90 let — predvideti večjo Tiekonisitrukciijo, ki naj bi po planu trajala 70 dni, kar pomeni 900 iton papirja manj. Ce bo do irekonlsirukcije prišlo resnično letos, je v prvi vrsti odvisno od pristojne banke. Nadalje je bilo pereče vprašanje razporeda delovnega časa. V PE Vevče so se papirni stroji, kljaslka kuhinja, brusil,niča in energetski obrati soglasno strinjali z delovnim časom, katerega je predlagala komisija in sicer: delo v štirih izmenah z delovnim časom 8.—24. ureobdelav-nikih, 112.—42. ure ob nedeljah. V PE Medvode so delavci proizvodnih obratov predlagali drugačen razpored dela in sicer 2-fcrat po 8 ur dopoldne, 24orat po 8 ur popoldne in 2-krat po po 8 mr pomoči, nato dva prosta dneva. Komisija je njihov predlog 'Sprejela in npoštevala. Težje pa je bilo z razporedom delovnega časa v istrojnli in močni dodelavi Papirja, vzdrževanjm in v 'upravnih ter drugih skupnih silužbah. Mnenja so bila deljena. Komisija je pri tem .upoštevala predloge šefov sektorja, ki so z obra-zložitviijo zagotovili nemoteno poslovanje svojih oddelkov. Najtrši oireh je bila strojna dodelava tj. oddelek, v katerem je delovni čas v naj večji meri odvisen od proizvodnega programa. Konično je po mnogih sestankih in razgovorih kolektiv (strojne dodelave odločil, da bo delal vsak dan, tudi ob nedeljah, v dveh izmenah po 9 mr, ,s tem da je v 21 dneh delavec v dveh presledkih 7 dni prost. Kolektiv ročne dodelave je odločil 7-urni delovni čas dnevno, enako tudi Komercialni sektor. V vzdrževalnih obratih, v pisarni tehirničnaga sektorja, laboratorija (razen obratnega laboranta, ki delajo tako kot pri papirnih strojih), kon-strukto.rjii, v računovodstvu, kadrovskem sektorju, analitskem oddelku pa traja delovni čas dnevno 8 ur s .tremi prostimi sobotami. Vsako soboto je redno zaposlena Vi zaposlenih v vsakem oddelku. .Računovodstvo pa si je napravilo .razpored in določilo, glede na potrebe in razme-re, že v naprej proste .sobote iza 9elo leto. Za vzdrževalne obrate je komisija predlagala zaposlitev novih ljudi (v koviniski de- lavnici), da bi odpravili čakalne ure, ki se pojavljajo zaradi ozkega grla na obdelovalnih strojih. Nadalje je komisija predlagala uvedbo remontne grupe, ki bi imela delovni čais vsak dan po-otdme razen sobote in nedelje, tem bi omogočila izvrševanje rednih tedenskih .remontov tudi v popoldanskem času. ko papirni stroj že stoji zaradi menjave sita ali nekega drugega razloga. Tako bi lahko precej vplivali na zmanjšanje zastojev in število nadur. Ni namreč primemo, da se od ljudi v delavnicah skoraj stalno zahteva nadurno delo, in se s tem zmanjšuje možnost izobraževanja dn počitka. Zato je komisija predlagala povečanje števila zaposlenim, zlasti v koviniski delavnici. V .strojni in 'ročni dodelavi papirja so zaposleni zahtevala zlasti! smotrnejši proizvodni program In pridobitev prostora z pravočasno odstranitvijo gotovega blaga iz teh proizvodnih obratov. Pomankanj.e prostora otežkoča normalno obratovanje in povzroča tudi škodo. Zaradi n e r a c! on aln ega od stran j e v an j a izmeta so v obeh ekonomskih enotah predlagali ustrezno mehanizacijo, ki bi lahko sprostila 8—10 oseb. Poleg teh pomembnih predlogov je komisija sprejela in proučila teir tudi sama predlagala določene spremembe, ki naj omogočijo kvalitetnejše preventivno vzdrževanje papirnih strojev, ukrepe, ki naj raizbrcinene določene oddelke nepoitrebnih opravil, omogočijo lažjo in boljšo pripravo dela, prihranek piri delovni sili, zmanjšajo neproduktivni čas in podobno. Komisija je isvoje poročilo predložila delavskemu svetu podjetja, ki ga je v celoti sprejeli. Po tem sklepu je celotno naše podjetje prešlo s 3. 2. 1964 na poskusno obratovanje s skrajšanim delavnim 'časom, medtem ko so papirni stroji, Ikolodrobi in klejslka kuhinja prešli na 42-iurni delavnik že 13. 1. 1964, strojna dodelava pa 20. il. 1964, bruisilnica 27. 1. 1964 Pravilno je, da ugotovimo, katere od predlogov, ki jih je sprejeli delavski svet, smo že uresničili. Pri papirnih strojih, blejski kuhinji, bruisilmici, celulozi in energetskih obratih so uvedene .kompletne štiri temen e, ki potekajo v zadovoljstvo vseh članov teh enot. V strojni dodelavi tj. v enoti, ki je tako rekoč čez noč aktivirala v največji meri -svojo notranjo rezervo, za kar igre pri-zuiMije pravilnemu tolmačenju pristojnih mojstrov in posluhu tega kolektiva za to problematiko, je uvedeno dnevno dvoizmensko 9-urno delo. Ta enota opravi sedaj z istim številom ljudi in v skrajšanem času vse potrebno delo in to brez nadur, ki prej niso bile .redkost. Ta oddelek daje dober zgled discipline in prizadevnosti, ki je presegla vsa pričakovanja. Drugo pomembno aktiviranje notranje rezerve .smo dosegli v bruisilmici. S prizadevnostjo kolektiva te enote je uispelo znižati število ljudi na izmeni za enega snemalca. Tako je tudi ta enota z istim številom ljudi prešla na skrajšam! delavnik. Kolektiv ročne dodelave je jasno in glasno povedal, da bo opravil svojo obveznost v .skrajšanem delovnem času .z istim številom ljudi, če bo papir kvalitetno izdelan in če bo proizvodni program upošteval 'zmogljivost papirne dvorane. S tem v zvezi moramo pripomniti, da smo s ‘pomočjo sistema nagrajevanja in z opredelitvijo odgovoimosti uspeli, sicer še v manjši meri, doseči, da ljudje pri (papirnih strojih že sami odstranijo slabo izdelan papir. Treba je vedeti, d-a nima nobenega smisla nekvalitetno iz/delan papir voziti v strojno dodelavo, kjer povzroča težave pri glajenju in previjanju, v ročni dodelavi pa porabijo za njegovo piebiranje veliko preveč časa. Vse to pa nam zvišuje stroške in nesmotrno zaseda zmogljivost v strojni in ročni dodelavi papirja. Papir, katerega izloči v izmet šele ročna dodelava, nosi s seboj že ca 97 °/o vseh naših stroškov, razen tega pa zmanjšuje tudi osebne dohodke v teh dveh enotah in povečuje število nesmotrno porabljenih delovnih ur. Sistem nagrajevanja bomo v bodoče še v večji meri vezali na kvalitetno delo. Komisija pa se dobro zaveda, da je treba tudi ročni dodelavi čim-pre j omogočiti prost dan med tednom. Zato je potrebno urediti proizvodni program in racionalizirati 'transport izmeta. Tudi v vzdrževalnih obratih bo v kratkem uspelo organizirati remontno grupo, ki bo delovala popoiidne. Vprašanje nove delovne 'sile pa se že intenzivno rešuje. Ker ,se dobro zavedamo, da produtotivnosti ni večino mogoče dvigati le s fizičnim delom ali z naporom, je potrebno omeniti tudi razne tehnične izboljšave, ki bodo pocenile ualšo proizvodnost. Pri papirnih strojih L, II. in III. smo dokončali delo na novih flotacijskih napravah. Te naprave nam zmanjšujejo izgubo vlaknin in kaoliina v odpadnih vodah, kar je za 'ekonomično proizvodnjo velikegapomena. Nadalje smo zboljšali tudi irežim pri .preskrbo vanju ,s paro. Z manjšim tehničnim ukrepom je uspelo zagotoviti dovolj pare tudi H. PS, ki je do sedaj večkrat moral zmanjšati bralno zaradi prenizkega pritiska pare. Tudi v PE Medvode so dosegli lep napredek. Uspelo jim je brez dodatnih naprav izdelati celulozo III. te odpadne snovi. To smo do sedaj prodajala za minimalno ceno. Ta -dodatna proizvodnja ne znižuje proizvodnje beljene celuloze in je zato pričakovati povečanje 'proizvodnje in is tem tudi osebni dohodek. Pomeni pa tudi boljše izkoriščanje porabljenega lasa. V službah tj. komerciali, računovodstvu, upravi itd. je bilo postavljeno stališče, da se mora vse delo opraviti tekoče in brez nadur, ter da skrajšani delovni čas ne sme povzročiti zastojev pni delu ali cello povišanja sta-leža. Dovolj dela in prizadevanja pa bo treba, da bomo uredili naš proizvodni program, ki mora bolj upoštevati optimalno izkoriščanje naših papinniih strojev ■ter zmogljivosti strojne in ročne dodelave papirja. Nadalje se je potrebno čknprej lotiti razbremenitve prostora v strojni dodelavi in ročni dodelavi papirja, oziroma odstraniti stare ostanke v izmet in gotovo blago skladiščiti v skladišču za gotovo blago. Ne na zadnjem ‘mestu je treba poudariti, da je predpogoj za vse to in tudi iza druge racdonaine naprave predvsem disciplina in sodelovanje. Kolektiv dobro ve, da brez izobraženih proizvajalcev ni pričakovati napredka proizvodnje in napredka delavskega isamouprav-1 jan j a. Tudi na tem področju se je položaj bistveno spremenil in je opaziti viden napredek. Takoj po uvedbi skrajšanega delavnika se je prijavilo v tečaj za kvalificiranega papimičarja nekaj čez 60 ljudi, medtem ko nam v lanskem letu, zaradi slabe ndetežibe takšnega tečaja skoraj ni bilo mogoče izvesti. Iz navedenega je razvidno, da je skrajšan delavnik v našem podjetju opravičil svojo uvedbo ter začel kazati tiste .rezultate, zaradi katerih smo ga uvedli, tj.: zvišanje proizvodnosti dela, aktiviranje notranjih rezerv, '//nižanje stroškov, poživitev izobraževanja im več prostega časa. piNot Gibanje proizvodnje v mesecu januarju 1964 VEVČE—MEDVODE Grupa Plan »/c Doseženo % Papir . 100 116,6 Celuloza v obratu . 100 97,8 Pinotan 101,2 Lesovina 94,5 Beljena celuloza v obratu Vevče . . 100 137,5 Proizvodnja je bila v mesecu januarju izredno visoka po količini. Ta lep rezultat je v glavnem posledica zmanjšanih zastojev, zmanjšanega izmeta in ugodnega proizvodnega programa. Slabša je bila proizvodnja lesovine, ki pa bo zaradi vedno večjega poudarka na kvaliteti zelo težko mogla dosegati planirano količino, tudi v bodoče. Proizvodnja beljene celuloze v obratu Vevče je odvisna največ od razpoložljivih surovin, s tem pa tudi dosega plana. Proizvodnja celuloze in pinotana je bila v obratu Medvode normalna, vendar pa nekoliko pod planirano količino zaradi novoletnih praznikov. KOLIČEVO Plan Realizacija mesečni mesečna %> kumulativna °/o Lesovina.....................100 40,8 5,3 Papir....................... 100 78,8 6,5 Karton........................100 100,7 8,4 Lepenka...................... 100 100,7 8,4 Skupaj...................... 100 95,6 8,0 Proizvodnja je v mesecu januarju potekala glede na plan dokaj v redu. Precej pod planom je bila proizvodnja lesovine, na kar je vplivalo pomanjkanje električne energije in brusilnica ni neprekinjeno obratovala. Nekoliko nižja je bila tudi proizvodnja papirja, medtem ko se je proizvodnja kartona in lepenke gibala na nivoju plana. Ne glede na to, da mesečni plan ni bil v celoti dosežen, lahko v mesecu januarju ugotavljamo višjo proizvodnjo, kakor pa je bila dosežena v preteklih letih v istem mesecu. Gibanje zaposlenih v letu 1963 v obratu Vevče 1. Poprečje zaposlenih po me- secih: 1963 1962 J anuar .... . . 913 841 Februar . . . . . 912 846 Marec . . . . . . 912 840 April . . . . . . 918 836 Maj . . 980 835 Junij . . . . . . 933 844 Julij . . 936 849 Avgust . . . . . . 940 845 September . . . . 931 866 Oktober . . . . . 930 876 November . . . . 951 882 December . . . . . 940 910 Poprečje . . . . . 926 856 Poprečje zaposlenih se je v letu 1963 dvignilo za 8,8% proti poprečju v letu 1962. Poprečje števila zaposlenih v letu 1963 je vsekakor realno, ker smo vpeljali 4. izmeno, povečali nekatere strokovne službe in seveda tudi dvignili proizvodnjo. II. Intenziteta prihodov in odhodov po mesecih je bila: prišli odšli prišli odšli 1963 1962 Januar . . . 8 18 16i 11 Februar . . 20 15 14 5 Marec . . . 32 35 12 35 Aprili . . . 22 10 14 8 Ma j . . . . 1.1 9 14 11. Junij . . . 22 10 14 8 Julij .. . . 11 8 20 25 Avgust . . . 20 14 22 14 September . 11 37 49 28 Oktober . . 22 11 21 14 November . 8 4 IS 10 December . 15 tl 51 20 V letu 1963 smo sklenili 202 delovni razmerji, v letu 1962 pa 269. Število primerov prenehanja delovnega razmerja je brilo v letu 1963 — 182, v letu 1962 pa 190. Naj večja fluktu aci j a je na kvalificiranih in polkvalificira- nih delovnih mestih. Lani je prišlo 125 PK in 20 K delavcev. V letu 1962 je prišlo tudi precej visoko, višje in srednje strokovnega kadra — skupno 55. Prav taka slika je pri prenehanju delovnega razmerja. Največ odhaja nekvalificiranih in polkvaliificiranih delavcev. Po vzrokih prekinitve delovnega razmerja je na prvem mestu samovoljna zapustitev dela. Teh primerov je bilo v 1963. letu 40. To je zelo velika številka in bomo morali v bodoče posvetiti temu problemu več pozornosti. P. J- IZ LETNEGA POROČILA O NAGRAJEVANJU Vevče, februarja — V letu 1963 so bile izvršene v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov naslednje važnejše .spremembe: 1. Na novo je bila izvršena osnovna ocena vrednosti delovnih mest v obeh poslovnih enotah. 2. Izvršili so korektmno po enoti proizvoda, zaradi uvedbe IV.iiz.mene in povečanja dodatka za nočno delo. 3. Uveden je bil točkovni si-istem izračuna in delitve osebnega dohodka. 4. Dopolnjeno je bilo poglavje o povračilu potnih stoškov za potovanja v inozemstvo. 5. Uvedeno je bilo nagrajevanje osebja v obratni okrepčevalnici, ki se je nanašalo v glavnem na dosežen promet. 6. Osebno nagrajevanje je bilo uvedeno za praktikante. 7. Za dosego polne vrednosti delovnega mesta je bila .sprejeta tabela glede na zabtevo šolske izobražbe, oziroma potrebne prakse .za delovna mesta. 8. Uvedeno je bilo nagrajevanje za znižanje stroškov lastne cene, v poslovni enoti Medvode. Obstoječi isiisitem nagrajevanja je med letom pozitivno vplival na dotsežene 'rezultate proizvodnje, treba pa ga bo v določenih smernicah še izpopolniti. Novo delovno mesto-vodja praktičnega pouka VEVČE, febr. —- Zaradi po-tebe po vse večjem in vse bolj intenzivnem izobraževanju papirniškega kadra v sami proiz-vodji, ima delovnih mestih in v sklopu izobraževalne službe podjetja [smo morali odpreti novo delovno mesto in sicer: inštruktorja v proizvodnji ali vodjo praktičnega pouka. Pomembnost delovnega mesta je razvidna zlasti v tem, da se poslužujemo organiziranega uvajanja kandidatov za napredovanje na predvidena delovna mesta. Način je tak, da v času uvajanja kandidate izločimo iz rednega dela in jim pod vodstvom inštruktorja omogočimo praikso na bodočem delovnem .mestu, kjer jim prikažemo vsa praktična in teoretična znanja, ki so potrebna za opravljanje potrebnega dela. Takšna je trenutna oblika izobraževanja na delovnem mostu. Delovno mesto vodje praktičnega pouka pa je odprto predvsem za pratkično izpopolnjevanje tistih, ki že imajo, za svoje bodoče delo podlago in jim je potrebno na čim krajši in zanimivejši način posredovati vsa tista praktična znanja, ki jih zahteva določeno delovno mesto ali poklic. Ekonomsko je ta način izobraževanja popolnoma utam el j en, saj vemo, da so še v bližnji preteklosti visoko kvalificirana delovna mesta zasedli starejši delavci, ki so potrebovali 2 ali več let, da so dosegli približno tisto .stopnjo strokovnega znanja, ki so ga potrebovali na delovnem mestu. Danes pridobivajo delavci-pa-pimičairji v poklicnih šolah im tečajih vse potrebno teoretično gradivo in .zato lahko lažje oziroma prej praktično obvladajo delovno mesto. Učinek je dvojni, saj delavec sam prej napreduje, podjetje in skupnost pa pridobi delavca, ki bo zaradi sposobnosti že v mladosti žačel delati na odgovornem delovnem mestu in tako prispeval več kot bi isicer. Na delovno mesto vodje praktičnega pouka je bil postavljen tovariš Viktor Penea, prej zaposlen v ekonomski enoti I. papirnega stroja, na delovnem mestu strojevodje. Po dvomesečnem delu ga je obiskal član našega uredništva in mu postavil nekaj vprašanj, na katere je rad odgovoril, 1. Začeli ste z delom pred dvema mesecema. Kakšen je bil takrat vaš občutek? Spodnja tabela nam prikazuje neto vrednost točke po posameznih ekonomskih enotah. Vprimerjavi s prejšnjimi leti se je neto OD gibal: 1964 Vevče 33.22.1 Medvode 30.300 1962 Vevče 32.217 Medvode 32.702 1963 Vevče 40.504 Medvode 38.341 V letu 1963 je bil dosežen OD po EE: is Vsota ur — S g točk d o Brusilnica 10,302.921 ! = 1,18 Bel Unica 4,768.757 1,14 Priprava lepil 2,865.595 1.13 1. stroj 14,515.590 1,27 II. stroj 20.257.199 1,13 ITI. stroj 19,884.258 1,25 IV. stroj 16,195.684 1,26 Strojna dodelava 21,974.031 1,20 Ročna dodelava 55,042.639 1,52 Drage EE 167,732.810 1,22 Celuloza 44,056.606 1,18 D ra,ge EE — M 57,493.749 LU Pinotan 5,809.084 1,08 Iskreno vam povem, da sem imel prve dni občutek večje nestabilnosti. To pa predvsem zato, ker še niso bile razčiščene vse podrobnosti o delu in pristojnosti vodje praktičnega pouka. Razen tega je bilo potrebno začeti vse skraja, tako da pri najboljši volji in delu ni bilo moči 'pokazati vidnih rezultatov. To pa je v bistvu ,tista razlika med delom v proizvodnji pri strojih, kjer so rezultati dobrega ali .slabega dela takoj očitni im imajo .sposobni, pridni delavci več možnosti osebne uveljavitve, in med delom pri izobraževanju, kjer so rezultati (dobra ali slabi) in uspeh inštruktorja zaznavni šele pozneje, posredno z dolom kandidatov, (ki so šli .skozi izobra-ževamje. 2. Povejte nekaj o pouku praktikantov? Delokrog praktičnega pouka je obsežen in neenak. Že sama delovna mesta v proizvodnji so neenaka po stotpnji kvalifikacije, in sicer od nekvalificiranih (NK) do visoko kvalificiranih (VK). Zato iso 'znanja potrebna za posamezna dela, večja ali manjša in bo tudi samo poučevanje na delovnem mestu bolj obširno alli zgolj informativno. Za primer vzemimo nanosilca — novinca in pa vodja priprave snovi, kjer je prvemu potrebno praktično znanje predvsem s področja organizacije dela, .odvzema isuirovin, varnega prevoza itd., drugemu pa araven vsega tega, ker je že bil na drugih delovnih mestih, še strokovno znanje, praktične prijeme itd. Razlika nastopa ‘tudi takrat, ko za isto delovno mesto poučujemo enkrat kandidata, ki z večletno prakso neko delo že pretežno obvlada, .nima pa teoretične podlage in drugič, ko poučujemo kandidata z dovršeno poklicno šolo, kateremu je potrebno nuditi samo še praktično znanje. Popolnoma razumljivo je, da bomo prvemu nudili več teoretičnega iznanja (v razgovoru), kar pa še vedno spada v praktični pouk, drugemu pa več praktičnih znanj iz njegovega dela oziroma področja. V kratkem 'povedano, inštruktor mora pri poučevanju na delovnem mestu prilagoditi svoje (poučevanje prehodni izobrazbi in znanju vsakega posameznika ,im pa potrebam .delovnega mesta. 3. Kako so dosedanji praktikanti sprejemali vaše instruk-cije? V glavnem z dobro voljo in željo po napredku. Bilo pa je, predvsem v začetku, tudi nekaj dvomljivih pogledov pri prvem srečanju inštruktorja s kandidatom, češ, kaj pa me bo ta novega naučil. Ko pa je enkrat ali večkrat slišal razlago o načinu dela, o povezavi s teoretičnim znanjem, o nujni povezavi strokovne matematike s samim delom itd., je šele spoznal, kaj vse bi moral vedeti in znati za kvalitetno delo na kvalificiranem ali visokokvalificiranem delovnem mestu. Istočasno je tudi zaupanje v samega inštruktorja raslo in, da se tako izrazim, zvočni zid je prebit. Vsa nadaljnja poučevanja pri kandidatu iso bila potem mnogo lažja, saj se je zavedal svojega stanja in imu je želja po znanju rasla. V zvezi s tem bi povedal še to. da sem v začetku bolj dvomljivo gleda! na poučevanje kandidatov s srednjo in višjo šolo, kar pa .se je izkazalo kiot neutemeljeno, saj je vodenje njihove prakse in poučevanje naravnost idealno, gledano is stališča medsebojnega in strokovnega razumevanja. Prepričan sem, da bo v bodoč-moati delo vodje praktičnega pouka lažje, kot pa je bilo v začetku. saj :se obseg dela iz dneva v dan širi, pa tudi kvaliteta poučevanja bo z dokončano izdelavo profilov boljša in kar je najbolj važno, tudi dostop do ljudi, ki so še pred nedavnim imeli svoje mišljenje o izobraževanju, 'bo lažji, saj se zavedajo, da so osamljeni in da bodo napredova- li le, ko si bodo na kakršenkoli način pridobili potrebno znanje. Menim tudi to, da je poleg vseh drugih pozitivnih ukrepov vplivalo tudi tolmačenje o izobraževanju na samih delovnih mestih na tako velik odziv ob razpisu tečaja za pridobitev kvalifikacije. 4. Vaše glavno delo je instruk-taža v proizvodnji. Katera pa so vaša občasna dela? Že uvodoma sem povedal, da sem se v začetku bolj slabo počutil na delovnem mestu 'predvsem zato, ker zaradi majhnega števila praktikantov za 8 ur dnevno nisem imel dela. Stvar se je hitro izboljšala, isaj sem po nalogu kadrovske in izobraževalne službe pričel sestavljali profile iza vsa delovna mesta od PK do VK delavca v naši osnovni proizvodnji Delo je precej zahtevno, ker je v takem velikem podjetju, kot je naše, precej delovnih mest in je .kvaliteta osnutkov profilov odvisna predvsem od praktičnega znanja tistega, ki jih sestavlja. Slučajno isem v proizvodnji delal ali prakticiral pretežno na vseh delovnih mestih in jih vsaj okvirno poznam. Sicer pa bodo šli vsi profili skozi komisijo strokovnjakov, ki bodo v osnutkih vse nepotrebno črtali in manjkajoče vstavili, far jih ina način k o mpl e tir ali. Razen tega dola .sodelujem še v organizaciji tečajev za pridobitev kvalifikacij, sestavljanju programov za praktikante itd. 5. Kako gledate na profile, ki ste jih omenili? Preden bi lahko odgovoril na to vprašanje, si moramo biti najprej na jasnem, kaj je profil delovnega mesta in kaj pomeni. Za nas naj bi veljala naslednja definicija: Profil pomeni skupek vseh tipičnih posebnosti določenega dela. Profil poklica oziroma delovnega mesta naj predstavlja torej zahteve proizvodnega dela, ki poteka ob sodobnem razvoju in delitvi dela, kjer je upoštevati organizacijske in znanstvene dosežke določene panoge in vključevati trenutne in 'perspektivne zahteve glede na: — vsebino, obseg in zahtevnost proizvodnega dela za delovno mesto, — pogoje, pod katerimi se proizvodno delo opravlja z upoštevanjem človeških umskih in telesnih sposobnosti, — potrebno teoretično in praktično znanje, ki jih terjata proizvodno delo in družbeni razvoj. Šele sedaj bi odgovoril na vaše vprašanje. Torej na profile gledam pozitivno in smatram, da ,so nujno potrebni za vsako gospodarsko organizacijo, predvsem pa za tako veliko podjetje, kot je naše. Ne moremo si zamisliti organiziranega, načrtnega in perspek-'tdvnega izobraževanja brez profilov. To pa zato, ker mora vsako načrtno izobraževanje izhajati iz učnega načrta. To se pravi, da predstavlja profil vedno osnovo, iz katere se črpajo, oziroma .sestavljajo učni načrti za poučevanje na delovnem mestu. Aktualnost profilov ali učnih načrtov pa velja toliko časa. dokler se ne spremeni tehnološki proces ali tehnična izvedba dela na določenem delovnem mestu. Takrat šele je potrebno spremeniti tudi profil delovnega mesta. Vse to je pri mas lepo steklo v •začetnem razvoju, vendar smatram, da že sam pravilen osnutek profila v rokah kandidata pomeni uspeh, saj bo kandidat vedel, kaj vise mora znati za kvalitetno opravljanje zaupanega mu dela. V jjrakiši se je pogostokrat dogajalo. da je nekdo prakticiral za višje delovno .mesto, ni pa .niti vedel, kaj vse mora znati, ker n.i poznal operacij in obsega, skratka profila delovnega mesta. Ko pa bo posamezni kandidat v organiziranem izobraževanju ab-solvirat vsebino profila, bo prav gotovo dosežen celj, ,ki smo si ga zastavili: sodobno in smotrno izobraževanje. P. V. Organizacija kadrovske službe v podjetju VEVČE-MEDVODE Funkcionalna shema kadrovskega sektorja Zevče -Medvode k Sprniem-odpust Plan pctnb Analize kadrov Oetovni red Produit.M.z-aro Strokovna Družbena Obveščanje kolektiva Analiza del-mest Anim. pobud Psiho-soc/ološ. Sisrem in izgradnja raziskave metode nagr objektov Predlogi— Analize ČDinOO Vzdrževanje svetovanja objektov Druib prebr Počit, domovi HTV Voj zadeve Preventivno in Civ.in poz varnost kurat.zdravzaič. Fiz. zavarovapia Prva pomoč Čiščenje VEVČE, februarja - Cilj mnogih razprav o delovanju gospodarskih organizacij v zadnjih letih je bil, kako najti ustreznejše napotke za doseganje večje učinkovitosti oib pravilnem razvijanju socialističnih odnosov. Spoznali smo, da je primaren im odločilen za večjo učinkovitost osebni faiktor, tj. proizvajalci, ki lahko ustvarjajo z večjim ali manjšim uspehom, pri čemer razvitost 'materialno - proizvodnih sredstev ni povsem ključnega pomena. Iz tega spoznanja se je razvila ugotovitev, da je dobra kadrovska politika bistveni pogoj za uspešen napredek gospodarske organizacije, pa tudi ugotovitev, da samoupravni organi kot nosilci kadrovske politike lahko usmerjajo delovni kolektiv k skupnemu cilju (uspešna proizvodnja, prodaja in finančni uspeh) le, če razpolagajo tudi za to delovno področje z dobro organizirano specializirano st rok o v no sl užb o. Ob talkem spoznanju je večina, zlasti večjih industrijskih podjetij. reorganizirala bivše »splošne sektorje« in izločila iz njih vso dejavnost, ki zadeva človeka-pro-izvajalca, ter ga združila v kadrovski .sektor. K takemu procesu reorganizacije je pristopilo tudi naše podjetje ob koncu leta nih enot, skupen UO, ekonomske enote in komisije. Upoštevati je treba teritorialni razmak 25 km, zaradi česar je tekoče komuniciranje nekoliko ovirano, pa tudi krajevne razmere iso različne. Nadalje, poslovna enota Vevče je precej večja. Tu delujejo tudi skupne službe obeh enot. Razmerje zaposlenih Vevče — Medvode je približno 900 : 300. Končnio je treba misliti tudi na perspektivni razvoj obeh poslovnih enot ter na eventualno integracijo še z drugimi sorodnimi podjetji. Perspektivno se bo število zaposlenih v Vevčah povečalo na 1200, medtem ko v Medvodah spričo izgradnje predvidenega visoko mehaniziranega celuloznega obrata število zaposlenih bistveno ne bo poraslo, pač pa se bo močno dvignil kvalifikacijski sestav zaposlenih. Torej skratka, organizacijo KS je bilo treba prilagoditi velikosti in možnosti združenega podjetja, načinu proizvodnje. bližnji perspektivi ter seveda potrebam optimalne zasedbe za solidno obravnavanje tekoče problematike. Ob takih specifičnih okoliščinah pri izdelavi organizacije KS ni mogla nuditi podlage nobena obstoječa šablona, temveč je bilo treba na originalen način prene- drovsko politiko DS podjetja na osnovi predlogov in poročil delavskih svetov poslovnih enot, UO lin komisij ter EE. Na osnovi smernic DS daje UO in direktor smernice za delo kadrovskega sektorja, izvaja nadzor nad njim ter skrbi za koordinacijio pri formiranju 'kadrovske politike med DS podjetja in DS PE ter njihovimi komisijami in EE. Za komplementarno delo strokovne službe z zgoraj navedenimi organi samoupravljanja je odgovoren vodja kadrovskega sektorja, ki izvaja to delo s pomočjo vodij KS poslovnih enot in referentov za .posamezna področja strokovnega dela. ki so: smotrno urejanje delovnih razmerij ; razvijanje strokovne im družbene vzgoje kadrov; analiziranje delovnih dolžnosti in odgovornosti za del. mesta; raz vi j an j e psi ho-soc i bloškega raziskovalnega dela; razvijanje sistema nagrajevanja po učinku dela; razvijanje družbenega standarda; skrb za tehnično in zdravstveno zaščito zaposlenih; skrb za varnost proizvodnih sredstev pred elementarnimi in drugimi nevarnostmi. Shema št. 2 določa potrebna delovna mesta za uspešno izvrševanje kadrovskih poslov. Načrt delovnih mest je bil izdelan na osnovi stvarne analize ,potrebnega dela glede na trenutni obseg kadrovske problematike, vključno s predvirlevanjem perspektivnih potreb. Zato so nekatera delovna mesta še nezasedena in se bodo morala izpopolnjevati v skladu z razvojem podjetja. Iz sheme je tudi razvidno, da so ustrezno delovnim področjem formirani strokovni referati, od katerih delujejo eni na nivoju skupnih služb, drugi so vsi tisti, katerih strokovno delo ne more biti omejeno na posamezno poslovno enoto (nagrajevanje) ali pa je obseg dela za eno samo poslovno enoto premajhen (socialni delavec). Shema št. 3 načrtuje formiranje kadrovskih komisij An njih povezavo z referati in po dnugl strani pa z višjimi organi samoupravljanja. Shema nakazuje določen red obravnavanja kadrovske problematike od formiranja strokovnega predloga do končnega sklepa pristojnega organa samoupravljanja ali obratno. Ko-misije pri tem opravljajo v glavnem dve funkciji, izvajajo druž-beno kontrolo nad predlogi stro* kovnih služb in koordinirajo stališče raznih organov (EE, £)S) na istem področju kadrovske problematike. Shema št. 4 določa postopek in povezavo pri konstruiranju vsakršnih kadrovskih predlogov,pri čemer nakazuje vlogo posameznih strokovnih delavcev, družbenih organizacij ter samoupravnih organov v predpripravah predlogov, obravnavanju in odločanju o predlogu. Pri tem je treba omeniti, da je obseg postopka odvisen od pomembnosti predloga npr. drugačen tj. krajši je pri kakem skromnem popravku norme v neki EE, kakor pa pri obdelavi bistvenih sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. (Nadaljevanje na 6. strani) Shema 2 [Varnostni teh Obratni gosiloČL | Vratarji [Snažilke Organizacijska shema kadrovskega sektorja Vevče - Medvode Vodja kadrov ske službe T [Ref za tzobr |« [fft;/ za nagr [ # [Anahhk dS/ho/og | ,_____________, ,_____________,, ,_____________•__________________ , [Proste fgr [ j N or mm4 c 1 •[Administratorji ,\Soc delavec | knjižničar [ ^aministrato\ I Inštruktorji | \Drakt potika f • [Adminutrat } ža. geoda • nezasedena del. mesta —občasna ati honorarna de! mesta Vodja KS 1 Medvode Vizvčv \R'*"’*’r/UF | • \f6/n f c/ r/r/ra \ j Upr a v^ohr^tlruib | [ Obr gasilec | I i -^Administrator | i Prrs. e r/rt/m | | Odr Su/mcoMf | | K uh on ca | Vratarji |- [#o,rr?//?/s/raib\l Vtotmo/s/ru/tA 1 fbrn kuharice [ | Nočni čuvat | I Stražnice [Snažilke [ I Knjigovodja I družb slandt \ Administrator \ Ekonom j Kop rež n. I Vej delavke \0seb laTVopal^. [bsab poč dorna^- 1962, hkrati z rekonstruiranjem celotne organizacije poslovanja podjetja. Reorganizacija je potekala ob sodelovanju organov samoupravljanja, strokovnega kadra podjetja in pa Zavoda SRS za produktivnost dela iz Ljubljane. Predelavo organizacije poslovanja v podjetju je terjala poleg vsega drugega tudi dokončna ureditev odnosov znotraj novega združenega podjetja, ker sta se eno leto prej združila bivši podjetji Papirnica Vevče in »Celuloza« Medvode, več ali manj le ob deklarativnih ugotovitvah, v kakšnih pogojih naj bi poslej združeno podjetje poslovalo. Čeprav je organizacijska shema podjetja in tudi osnutek statuta v načelu že definiral obliko in 'delovanje KS, je bilo treba pri izdelavi org. sheme KS upoštevati tele specifične pogoje: Obstoj dveh enakopravnih poslovnih enot z dejavnostjo sicer iste stroke, vendar z različno proizvodnjo, ki .se med seboj izpopolnjujeta v zaokrožen kombinat. Skladno s temitudi strukturo in pristojnosti organov samoupravljanja pri formiranju kadrovske politike — v pogojih dveh poslovnih enot — DS pod-jotja, delavskega sveta poslov- std v naše pogoje znane znanstvene dosežke in izkoristiti nekatere pozitivne izkušnje iz preteklega dela. Izdelaaia študija o organizaciji KS obsega: Ugotovitev trenutnega stanja, določanje ciljev delovanja KS. opisuje delovna področja KS im organizacijsko 'strukturo kadrov v KS, opis delokroga in odgovornosti posameznih delovnih mest, povezavo KS s samoupravnimi organi, pristojnimi za formiranje kadrovske politike, povezavo KS z vodstvenim kadrom, družbenimi organizacijami in drugimi organi pri izdelavi strokovnih predlogov, 'posebej še povezavo ob izvajanju najpomembnejših dejavnosti — planiranje kadrov, 'obravnavanje problemov nagrajevanja in planiranja izobrazbe. Končno obsega tudi osnutek načel kadrovske politike. Ker je elaborat precej obsežen, bi se v nadaljevanju omejili le na tolmačenje nekaterih shem, ki najbolje demonstrirajo bistvene sestavine nove organizacije. Shema št. t prikazuje odnose organov, ki formirajo kadrovsko politiko, organov, ki jo izvajajo in njihova delovna področja. Iz sheme je razvidno, da določa ka- Shema J Povezava referatov KS z odgovarjajočimi samoupravljanja organi (Nadaljevanje ,s 5. strani) Sheme št. 5, 6 in 7 določajo sistematiko dela, postopke ter povezave v najpomembnejših in tudi naj pogosrtejSih kadrovskih opravilih — planiranje potreb po kadrih, izobrazbi ter obdelavi sistema nagrajevanja. Elaborat o organizaciji KS, posebej 'še navedene sheme, nimajo samo namena določiti obseg strokovne kadrovske službe, temveč tudi vnesti v oblikovanje kadrovske politike določeno sistematičnost, v naprej določiti načine, metode, pristojnosti in odgovornosti vseh organov in posameznikov, ki v tej ali oni obliki sodelujejo pri formiranju kadrovske pol,Mike. Nadaljnji namen pa je tudi postaviti načela kadrovske politike, načela, ki naj bodo orientacija vsakemu posamezniku ali organom pri reševanju važnih, pa tudi malih dnevnih zadev, ter kako jih uskladiti s poslovnimi cilji. Osnutek takšnih načel navaja ob zaključku elaborat v 14-. točkah. 1. Vsakemu delavcu v podjetju je treba omogočiti, da si v maksimalni meri razvije svoje sposobnosti in znanje za potrebe podjetja. S tem v zvezi ima prioriteto pri raznih oblikah promo-ciije (napredovanja) tisti, ki je bolj sposoben, ki več zna in ki v svojem delu pokaže potrebno stopnjo aktivnosti in marljivosti. 2. Pni sprejemu novih sodelavcev v podjetje veljajo določeni kriteriji in sicer: primerna strokovna in splošna izobrazba, sposobnosti, ki jih zahteva delovno mesto im s tem možnosti za nadaljnji razvoj ter moralno in družbeno kvalifikacijo. Pri spre- Po st opek in povezava pri konstruiranju predlogov za kadrovsko problematiko Shema h L Sklepanje in odločanje Komisija DS Direktor I. Priprava predlogov (strokovno delo) Referent v KS, ki naj pripravi predlog Ostati^referenfi Ostale strok službe podjetja Napotila - direktor in vod/e sektorjev - znanstvena dognanja in veljavni predpis/ o obravna* -komisije delavskega samo* upravljanja /n ekonomskih enot - vodje oddelkov in mojstri - delavci na katere se nanaša proč tem - družbene politične organ/žacje - i.t.d. M Napotila in svetovanja pri pripravi predlogov -sklepi in priporočita DS, UO in družb, organizacij -sklepi ekonomskih enot -analitske in statistične ugotovitve - ankete, podatki intervjuje v Shema 5 \ Planiranje Kadrov: /-—- Kdo Faze deter^--—^ voash/ osetue EE pč Sz imena Ufe Direktor Vodja /z odraz KS center Var. t ah in opr Opombe a) Ugotavljanje potreb po kadrih Analiza očsto/ece ga kadra Vodilni — kaatr Pomoč pri ana.' liži kadrov — — Prijava potrat po novi in odvil dol. sili Vzkla/evanje potreb — izdelava plana tekočih potreb Potrditev plana b.) Sprejemanje Prijava potreb pošred za delo Razpis Zbiranja ponudb Analiza ponudb z vodilni k ahej Intervju Zdravniški pregled Izdelava predloga za spre j. s pod o pon VodJJni kadar Sprejem Event ugovor proti sklepu o sprejemu RO COO- last Person. evidentir p reve r dokumentov - Pismeni sporazum za poskusno dobo c) Uvajanje kadra Ogled .. podjetja * Seznanjanje o del. mestu Poučitev o HTV predpisih in navor. Poučev. na del. mestu v posk .dobi Poročilo o poskusni dobi in soglasje LE Uvajalni seminar Nadaljno izpopolnjevanje j emu se ne morejo upoštevati razna osebna priporočila, intervencije in podobno. Glede odpusta odvečne delovne sile se upoštevajo isti kriteriji, v obratnem smislu, poleg tega pa še delovni staž v podjetju, število disciplinskih prestopkov in socialni položaj. 3. Delavna mesta v podjetju so določena z organizacijsko shemo, ki bazira na zahtevah proizvodnje. Na ustreznih delovnih mestih rnore biti le določeno število zaposlenih, ki imajo ustrezale strokovne in osebne sposobnosti. 4. Dobri medsebojni odnosi so pogoj za uspešno delo in zadovoljstvo pri delu. Vsakršne nezdrave osebne ambicije, vnašanje osebnih razprtij, so ovira učinkovitemu delu, ravno tako tudi toleriranje napak, nepravilnega odnosa do delovmih sredstev in kršenja delovnega reda. Sposobnost vzdrževanja dobrih medsebojnih odnosov je identična s strokovnim znanjem im oboo sposobnostjo. 5. Nagrajevanje po delovnem učinku je osnova za delitev dohodka). Glede ma dinamiko in spremembe v proizvodnji in po- slovanju pa moramo stalno prilagajati in izboljševati način delitve dohodka, tako da bi se čim-prej približali kriteriju pravičnega sorazmerja. Osebni dohodek ne more biti odvisen od raznih subjektivnih zahtev, formalnega naslova delovnega mesta ali samo formalne kvalifikacije. 6. Obstoječa in novo pridobljena sredstva družbenega standarda (stanovanja, počitniški domovi, finančna sredstva itd.) uživajo zaposleni v podjetju v enaki meni ob enakih pogojih v skladu .s skupnimi interesi vseh zaposlenih ter ,z vidika koristi podjetja. Tovrstna sredstva ,n.i mogoče odtegovati ali uporabljati v namene, ki niso v neposredni zvezi s koristmi podjetja. 7. Izobraževanje .mora zagotoviti nenehno dviganje strokovnosti kadrov, katera mora biti usklajena z razvojem papirne in-dustnije. Zaradi tega je naloga vsakega člana kolektiva, da predlaga in zahteva pomoč pri stroko vn em i zp qpo In jev an j u; izob ra -ževalni center pa organizira razne načine usposabljanja in tako nudi svojo strokovno pomoč. 8. Upoštevanje HTV predpisov in uporabe osebnih zaščitnih sredstev je obvezna za vse v enaki meri; neupoštevanje tega načela pomeni grobo kršenje discipline z vsemi osebnimi in pravnimi posledicami. 9. Pravilniki, sklepi, ki so izdani s strani pristojnih organov delavskega samoupravljanja in ■ki se tičejo kadrovske problematike, se izvajajo v smislu interesa celotnega kolektiva, ne glede na osebna mnenja posameznikov; osebni interesi se morajo podrejati skupnim interesom in koristi celotnega kolektiva. 10. Delovna sredstva in delovni predmeti ter finančna sredstva iso dani v upravljanje vsemu kolektivu, zato je vsak posameznik v enaki meri odgovoren za pravilno ravnanje in uporabljanje. Čuvanje ioi pravilno ravna* nje s temi sredstvi je predpogoj za pravico dela v podjetju. 11. Visalka vodilna oseba je ka-drovik, tj. ni samo odgovoren za strokovno delo, pač pa tudi za delo podrejenih, za njihovo vzgojo, za pravilne medsebojne odnose, varnost pni delu in delovno disciplino. Shema d Prikaz komunikacijskih poti dela v sistemu nagrajevanja Orgam Vsebina dela Kriteriji in merila (cenita' za e.p in zm = žanje LC)za delitev čistega in OD__________ Seznani osnovnih vred* nash delovnih mest * Ceniki za norme !n akorda Dopolnitve /n spremembe (predlogi) pravilnika o delitvi čistega m 00. Družben organtza Cije Oe/ava na del. Opombe mestih Pritožbe delavcev Legenda zbiranje podatkov ----izdelava predloga ----potrjevanje ....razprava druž. org 12. Dolžnost vsakega člana kolektiva je, da predlaga vse, kar je v izvezi z zboljšanjem dela v podjetju. Predlogi se zbirajo po organih .samo upravljanj a (sestanki EE itd.) in odgovarja-jiočih strokovnih služb, oziroma vodstvenih delavcih, kar je odvisno od tematike predloga. 13* Člani delovnega kolektiva morajo biti pravočasno in primerno informirani o vseh važnejših dogodkih in ukrepih s področja kadrovske politike, druž-beno-polMičnega življenja, upravljanja, problematike proizvodnje in prodaje. V ta namen mora izdajati kadrovska služba obvestila in objave na ustreznih mestih, v tovarniškem časopisu in sestan- kih, ki jih prirode družbeno-po-liticne organizacije oziroma organi samoupravljanja. Člani organov samoupravljanja so dolžni obveščati o sprejetih sklepih sodelavce v okviru ekonomske enote, v kateri delujejo. Vsakemu, ki se dnevno srečuje s kadrovskimi posli (teh ni malo), lahko služijo omenjeni opisi službe KS in sheme za boljšo orientacijo pri delu, načela pa kot obveze in opomin k objektivnemu in principialmemu reševanju, s čimer je podano jamstvo, da se kadrovska politika ne bo formirala po osebnih glediščih posameznih oseb ali skupin, ampak 1k> rezultat hotenj in volje vsega kolektiva. Shema 7 Potrebe po izobraževanju bjfzvajahje Kdo Faze \ dela \ <*) \ h 9 i H s ki l 'S! -£* :t is. h N i Q Q 5 t 3 t 4 tl št ti II 1 i V g. It r- H <3 l| i! 1 4 it i, 3.3 5 'O ! 5 ss §6 si Ugotavljanje tekočih potno po izobrazbi -1 Ugotavljale potreb za lleto in več - * N Ugotavljanja potreb po druž. u>o kolektiva, ki se že udeležujejo tečajev, hodijo v različne večerne šole in podobno. Drugo programiranje je posvečeno standardnim oblikam strokovnega izpopolnjevanja preko raznih seminarjev, razgovorov, predavanj, strokovnih ekskurzij, posvetovanj in izobraževanja na delovnih mestih. Kot pomoč pri lem nam bodo dobro služili profili delovnih mest, ki jih pravkar pripravljamo, potrebni pa so še razprave in pregledi. Kadrovska služba s skrbjo spremlja izobraževanje članov kolektiva na vzgojnih ustanovah izven podjetja, s tem, da jim skuša zagotoviti primeren delovni čas in povrnitev stroškov, ki nastajajo zaradi izobraževanja. Poleg tega že sedaj štipendiramo skupno 52 ljudi na različnih šolah. Seveda, levji del za strogo papirniško stroko in to 12 na papirniškem oddelku srednje tehniške šole — io so bodoči tehniki in 55 na Šolskem centru tiska in papirja — to pa so bodoči kvalificirani in pozneje visokokvalificirani delavci. — Drugi štipendisti pa se pripravljajo o kemični, strojni, električni in ekonomski stroki. Plan potreb pa je pokazal, da bo o naslednjih letih treba pripraviti večje število strokovno in oisokostrokovnega kadra, če hočemo, da bomo kos strežbi novih strojev in uravnavanju in organizaciji proizvodnje. Nesporno pa je, da bomo o glavnem potrebovali le moške strokovnjake, ki bodo mogli opravljati delo tudi v nočnih izmenah pri neprekinjenem obratovanju in avtoritativno voditi oddelek. Že do sedaj je potreba po izobraževanju postala razumljivejša tudi članom posameznih ekonomskih enot, kar pa bo o bodoče treba še pospeševati. Tisti, ki se s hotenjem in željo po strokovnem napredku nočejo sprijazniti, postajajo vse bolj osamljeni. s. R. ša prav to nihanje v določeni meri odpraviti na ta način, da se odvaja v rezervni sklad pri ugodnem rezultatu več, pri neugodnem rezultatu pa se iz rezervnega sklada avtomatično krije minus. Predlog je torej naslednji: če iznaša dosežena -vrsta osebnih .dohodkov za znižanje stroškov LC po poslovnih enotah; Vevče: do 3 milijonov gre v rezervni sklad OD 20 % vsote, od 5—10 -milijonov gre v rezervni sklad OD 30 % vsote, od 10—15 milijonov gre v rezervni sklad OD 40°/o vsote, nad 15 milijonov gre v rezervni sklad OD 50, % vsote. Medvode: do 1,5 milijona gre v rezervni sklad OD 20 % vsote, od 1,5—3 milijone gre v rezervni sklad OD 30Vo vsote, od 3—4,5 milijona gr,e v rezervni sklad OD 40% vsote, nad 4.3 milijona gre v rezervni sklad OD 50°/o vsote. V rezervni sklad OD se odvaja v poslovni enoti Vevče do višine 15 milijonov, v poslovni enoti Med vode pa do višine 4,5 milijona dinarjev. Ko je dožena omenjena vsota po poslovnih enotah, sc preneha odvajati v rezervni sklad, ne glede na dosežen rezultat Tako formirani rezervni sklad se oh koncu leta ne razdeli, temveč se ga prenese v naslednje leto, -če delavski svet ne sklene drugače. O uporabi rezervnega sklada mod letom odloča obratni delavski -svet v poslovni enoti. Rezervni -sklad v obeh poslovnih enotah lahko uporabljajo tudi posamezne ekonomske enote, kadar iz različnih razlogov (remonti, državni prazniki itd.) dosežejo nizke rezultate, vendar o tem odločata obratna delavska sveta. V teh primerih gre seveda za posojilo, ki ga mora ekonomska enota vrniti, lahko pa obratni delavski -svet odobri ekonomski enoti posojilo, ki ji ga mi treba vrniti, kadar -ta ni kriva za neugoden rezultat. Prepričani smo, da bo omenjeni predpis o rezervnem Skladu osebnih dohodkov pozitivno vplival na uravnovešenje mesečnih dohodkov, ker iih me bo v celoti zniveldral, saj bo še vedno dosežen -osebni dohodek po enoti proizvoda, ki zajema ca. 9h0/o vseh osebnih dohodkov in je odvisen od doseženih rezultatov proizvodnje. S. K. Pogled na zgradbo kalorične centrale in lopo za deponijo premoga Tečaj za kurjače KOLIČEVO, februarja - Problem nastavitve kvalificiranih in izprašanih kurjačev je vedno večji, ker teh kadrov povsod primanjkuje. Republiški inšpektorat parnih kotlov namreč pod kazensko odgovornostjo zahteva nastavitev kurjačev s predpisanim izpitom za strego -parnih kotlov. V sestavu vs-alke -tovarne papirja je tudi kotlovnica, kjer lahko postane nastavitev nekvalificiranih kurjačev problematična1. Smo pred odločitvijo: ali naj tvegamo obratovanje -parnega kotla z nekvalificiranim osebjem ali pa dopustimo gospodarsko škodo, da tovarna preneha z obratovanjem, dokler ne bo možnosti namestitve izprašanih kurjačev. Seminar za strokovni kader v podjetju KOLIČEVO, januarja — Uprava podjetja je v dogovoru z Zavodom za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela iz Kranja organizirala iniforma-tivnii seminar za ves vodilni kader v podjetju. Namen seminarja je bil seznaniti strokovni kader v podjetju z najmovejšimi dosežiki na naslednjih področjih sodobne organizacije podjetja: — organizacija in upravljanje podjetja — organizacija proizvodnje — tehnični razvoj in obtikovu-ni-e proizvodov — organizacija komercialne službe — planiranje in pniprava proizvodnje — oblikovanje in analiza dela — tehnična kontrola in vzdrževanje — psihologija dela Seminar so obiskovali vsi vo-dilani uslužbenci, šefi oddelkov dn -Obratov, vsi delovodje im mojstri delavnic, ©redavanja so bila organizirana dvakrat tedensko po tri ure, vendar so predavatelji -del časa uporabili za razgovor o problemih, o katerih so -predhod- no predavali. Seminar je bil zelo koristen in poučen, opozoril pa nas je tudi na dejstvo, da ni merilo za dobro organizirano podjetje le dober finančni rezultat, ker je le-ta v mnogočem odvisen od drugih vplivov in da je zaradi tega kljub dobrim rezultatom potrebno vprašanje organizacije podjetja še nadalje izpopolnjevati in krepili. -jim Lopa za uskladiščen je premoga Prva varianta je manj boleča, vendar mora vodilni kader v tem primeru prevzeti nase vs-o odgo-vonnosit. ki lahko- nastane ob nenadni okvari parnega kotla. V takem primeru se na/m lahko dogodi, da stoji tovarna tu-di dalj časa in s tem nastane ogromna gospodarska škoda v podjetju. Parmi kotel je naprava, ki bo še dolgo ,služita papirni -industriji, tudi Iše v obetajoči -atomski dobi. Saj tudi iz at-omskega reaktorja dobimo toploto, s katero grejemo vodo im pridobivamo v-odn-o- par-o. Spremembe bodo nastale le v gorivih. Danes uporablj-amo premog, nafto in mazut, v prihodnje bomo m-o-rda uporabljali uran ali pa električno energijo. Sam kotel ve-rjetno ne bo doživel večjih sprememb. iKadr-ovski problem in s tem v zvezi tudi napredovanje, je sekcija Združenja strojnikov, strojevodij -in kurjačev rešila z organizacijo tečaja za kurjače, ki sd je pričel v prvih dneh novembra 1963 in zaključil z izpiti 25. januarja 1964. V tečaju so predavali domači strokovnjaki iz tovarne, -tečaj pašo -obisikovalii tudi kandidati iz sosednjih podjetij, izpite je uspešno opravilo II kandidatov, 2 -pa nista imela za to z-ad-ostn-ih pogojev, eden ga mi opravil, drugi pa je -od-stopiil že v začetku. To je bil tretji tečaj, ki ga je po vrsti organizirala sekcija Združenja strojnikov, strojevodij in kurjačev. Vsak kurjač in kasneje tudi strojnik mora biti predhodno izučen ključavničar. Ko pa doseže ustrezno dobo pralkse, lahko ip-olaga -nadaljnje izpite. V redni službi v podjetju je zaposlen v turnusu vseh treh 8-urnih izmen. V podjetju, kjer so kotlovnice le dopolnilnd objekt celotne tovarne, so -običajnio tudi kurjači plačani le kot -dobri ključavničarji in -nič več, čeprav od -njih zahtevamo večjo strokovno usposobljenost in odgovornost. Isto je tudi s strojniki. Ta problem je potrebno reševati pravočasno, da podjetje ne ostane brez potrebnega kadra. Vsekakor pa bodo podobni tečaji na Količevem še organizirani. -kino Zgodba o škratu v vevškem DD Nekaj besed o požarni varnosti obrata v Medvodah Ste že kdaj slišali pravljico o hudobnem škratu. Prav gotovo že. Pa o tiskarskem škratu? Tudi že. No, neki škrat se je naselil v vevškem DD. Na moč hudoben je in agilen, saj te čestokrat pripravi ob vse živce in si blizu temu, da se ti razlije žolč. Skušamo ga najti, toda nikakor ga ni mogoče zaslediti. Izgleda pa. da _'ga nekateri poznajo, a ga nočejo izdati. Že lansko zimo je imel dosti opravka z našo sodobno centralno kurjavo. Ta kurjava je moderna stvar, ampak se pri nas v DD kaj slabo obnese. Kadar je zunaj najbolj mraz, največkrat odpove in škrat nam kaže fige. Ker pa je lanska zima že za nami, preidimo na letošnjo’. Trdno smo bili prepričani, da tega škrata ne bo, a na žalost smo se bridko zmotili. Enkrat kje navrta radiator, drugič se spravi nad vodo in namesto vode spusti v radiator zrak, ker ve, da ključa oziroma »francoza«. nimamo, da bi ta zrak izpuščali sami. Če pa nanese, da kak ključ kje iztaknemo in si ukrademo za kako urico blagodejne toplote, se pa spet kje drugje zatakne. Najbrž škrat ve, da sta v hiši dva tabora, namreč 1. in II. nadstropje. V prvem namreč »francozaz imajo, tam nima kaj dosti opraviti, ima toliko več pri nas v drugem nadstropju. Ker pa je človek pač že po naravi kolikor toliko egoist, nam razlika o ogrevanju nikakor ne gre v račun, še manj pa, da ni razlike pri plačevanju tega ogrevanja. Sicer se na vseh koncih zatika to ogrevanje. V skrajni sili se zatečemo k električni peči. Ta pa včasih na glas protestira in brni ter brenči kot čebele o panju, kot da opominja, da je škrat kje v bližini. Pa se čestokrat izkaže, da se ni zmotila in na vsem lepem zmanjka električnega toka. In spet smo tam — kjer ni muh. Žalolostno pogledaš v lonec, ker je krompir na pol kuhan ter se spomniš na star gašperček, ki je že zdavnaj romal v odpad in često ti je žal in si misliš: oh gašperček, čeprav si bil NESODOBEN, ti me nisi nikoli pustil na ce- dilu. Veste, povsem obupani pa le še nismo. Prvič, če nikoli, vroče nam bo takrat, ko bomo dobili račune za ogrevanje. Kot že veste, sta tu dva tabora. V prvem nadstropju pravijo, vi v drugem morate več plačati, ker imate več reber (kar pomeni: radiator v drugem ima več reber kot v prvem), ne moremo pa jim dopovedati, da imaš lahko rebra okrog in okrog sebe, a če so mrzla, je to dokaz, da tudi toplote ni. Aj, že čutim, kako bo vroče in že si mislim, kakšna bo rabuka. Drugič pa bo spet toplo in mi bomo na zeleni veji: ko bo prišla zelena pomlad. Takrat bo škrat ob svojo moč, če že ne drugje, vsaj pri kurjenju. Za drugo zimo, pa si bomo pač morali omisliti tople kožuhe in primerno obutev ter se pripraviti na boj proti škratu... Izgleda, da bo še nagajal. najbrž pri vratih. Vsa čast tistemu, ki si je omislil nihalna vrata, saj drugače bi že zdavnaj več ne služila svojemu namenu, ker bi popadala s tečajev. Saj že, kadar se nihalna vrata zapirajo, se tudi druga vrata na tečajih kar stresajo, stresa se pa tudi človek, ki z njimi živi. No, ti škrat, ko boš tole bral in če ti ni kaj prav, se pojdi pritožit na tramvaj komando, kot je bilo rečeno nam. ko smo se pritoževali. Ker pa te več ni, je tudi ti ne boš našel, kot je nismo svoj čas mi. Zdaj pa je poln lonec in tele zgodbe konec. T. M. MEDVODE, februarja — V tem sestavku nimam namena opisovati zgodovine gasilske enote, ker isega to v dokajšnjo obdobje nazaj. V grobih obrisih bi rad povedal o itremitnem stanju in še to v glavnem le .s .slabih strani. Vsaka industrija, ki se ipeea s predelavo lesa, ima običajno določene 'zaloige lesa. Tndi pini nas so te zaloge sorazmerno velike. Zaradi tega moramo vsekakor računati s povečano možnostjo nastanka požara in pa seveda itu-di njegove razširitve. Ta nevarnost se poveča tudi zaradi tega, ker imamo neposredna poleg lesnega prdstora dve prometni žili — cesto in železnico. Ne smemo pa ipozabiti, da imamo na zalogi reoejšnje količine žamanja. rav tu pa je situacija še slabša, ker je dal žamanja naložen neposredno poleg starega lesenega objekta. V naši tovarni sicer niso zabeleženi posebno veliki požari, vendar pa nas primeri v drugih tovarnah nedvomno opozarjajo na to nevarnost. Ti ukrepi so pri nas olkiviiimo določeni v pravilniku o požarni varnosti, katerega pa nekateri posamezniki skoraj nič ne upoštevajo. Tu mislim [predvsem na kajenje, uporabo odprtega plamena, nesmotrnio garaži-ranje \in podobno. Posebno moramo pri tem upoštevati dejstvo, da nam ta tovarna daje redni zaslužek, ki Ibi bil morda drugačen, če bi nastale kakšne negativne posledice. Trenutno je situacija sedaj približno naslednja: Z vprašanjem požarne preventive se sedaj ukvarja za to imenovana komisija, ki je sestavljena takole: Franc Cvek, Milan Gleščič dm Silvo Oblak, delno pa piri teni pomaga tudi varnostni tehnik. Komisija se ukvarja z ugotavljanjem dejanskega stanja in pripravo predlogov za odpravo raznih pomankljivosti, kar pa se izvaja v glavnem po upravni liniji in se nesporno občuti pomanjkanje sodelovanja članov kolektiva. Pomanjkljivosti odpravljajo predvsem preko delavnic za vzdrževanje. Vsekakor lahko trdimo, da -nekateni vodje oddelkov in pa tudi posamezni izmenski vodje posvečajo vprašanju požarne varnosti premalo zanimanja. Na ta način kršijo sklep DS, saj je prav DS sprejel in potrdil pravilnik o požarni varnosti. Pri trenutnem stanju se sicer lahko smatra kot olajševalno ©kalnost dejstvo, da je del tovarne v izgradnji, del tovarne pa se zaradi zastarelosti obnavlja in preureja. To pa še ni opravičilo za neaktivnost. Praikisa namreč kaže, da so tovarne prav v fazi dograjevanja ali obnavljanja [največkrat bolj izpostavljene. Možnost nastanka požara je večja zaradi neurejenih delovnih razmer, vsevprek naloženega gradbenega materiala in tujih delavcev. Tudi škode, ki nastanejo takrat, so normalno zelo visoke. Zato lahko vzamemo kot primer dve lesni podjetji na Notranjskem in pa novo še nedokončano tovarno v Soški dolini. Načelo je, da je treba objekte varovati že v sami fazi izgradnje, ne pa šele po dokončanih delih. Sorazmerno z večjo stopnjo izgradnje, naj bo tndi večja stopnja varovanja. To načelo pa se v večini primerov krši s standardnim odgovorom — ni finančnih sredstev. Seveda pa se celotno stanje požarne varnosti na PE lahko slabša tudi zaradi drugih, predvsem osebnih faktorjev. Tu mislim predvsem na nedisciplino, malomarnost in .površnost. Pogoji za možnost nastanka požara so večji predvsem v starem 'delu tovairne, to pa zaradi zastarelih električnih instalacij, razne gradbene pomanjkljivosti in pa slabe 'ohranjenosti .stropnih in istrešnih 'konstrukcij. V tem starem delu obrata je za razne gradnje uporabljeno precej gorljivega gradbenega materiala — les in podobno. Drastičen primer za neprimerni objekt je predvsem naša garaža za tovorni avtomobil in dva traktorja. Objekt je grajen v celoti iz lasa, stene so .zapolnjene z žaigavino, edino streha je opečna. V tem objektu so neprimerne izvedbe el ek. instalacij. Tu, v sami garaži, popravljajo in čistijo motorna vozila. Tla so zaradi popravili natopljena z. oljem in nafto. V garaži so poleg garderobnih omaric za šoferje tudi razno orodje in rezervni deli. Poleg tega so tu shranjene še razne istare in nove gume za avtomobil in traktorja. Ta lesena garaža se z enim delom tišči kotlarne. Skratka, skoraj v.se je tako urejeno, kot ne bi smelo biti. Seveda pa bo to vprašanje efektno rešeno le z novogradnjo ustrezne garaže, ki pa bi morala biti primerno velika, tako da bi bilo prostora za vsa vozila. To mi osamljen primer. Vsem je dokaj dobro znana zadeva .s skladiščem goriva. Na področju naše tovarne igra glede varnosti precejšnjo vlogo tudi osebni faktor. Tu mislim predvsem na zavestno kršenje in malomaren odnos do nekaterih določil pravilnika o požarni varnosti. V .glavnem lahko govorimo o kajenju, uporabi odprtega plamena (varjenja), shranjevanju in celo popravilu mopedov in celo o [popravilu mopedov in motociklov v oddelkih za predelavo lesa (priprava lesa). Tu vsekakor ne bomo dosegli bistvene rešitve z raznimi napisi in opo-zoirili. Predvsem je važna osebna delovna disciplina posameznika, o čemer pa naj bi vodje oddelkov in izmenski vodje razmislili. Preventiva, kot efektna osnova požarne varnosti v tovarni, ne more bazirati samo na delu posameznikov ali manjše skupine ljudi, temveč mora biti skrb celotnega kolektiva. Vsekakor pa mora biti na osnovi irealne ocene materialno podprta dejavnost, ker je večina ukrepov vezanih na stroške popravil in nadomestitev. Operativni del požarne varnosti lahko v glavnem razdelimo glede situacije v dve skupini: — posegi pri manjših začetnih požarih, — posegi pri večjih ali razvijajočih se požarih. V prvem primeru so postopki gašenja enostavnejši in potek precej krajši. Te primere bi morali samostojno reševati delavci na posameznih delovnih mestih. Tudi škoda je v takih primerih sorazmerno zelo majhna, če ne zasega dragih naprav ali dokumentacije. Gasilna isredstva in naprave so za tovrstne požare sorazmerno enostavna in cenena. Šibka stran je predvsem v tem. da delavci niso dobro seznanjeni z ravnanjem z gasilnimi aparati. V drugem primeru pa je situacija nekoliko drugačna. Potrebno je .normalno večje število izvež-banih gasilcev in tudi sama gasilska oprema je komplicirana in draga. Škode, ki nastanejo pri takih požarih so v večini primerov v industriji precej velike. Pogosto sama domača gasilska enota ni v stanju rešiti situacije in je potrebna pomoč drugih terenskih ali industrijskih gasilskih enot. Pri nas obstaja gasilska enota s prosto vol jnimii člani. Ta enota sicer ima najosnovnejše gasilne kem vrhu, O samem tekmovanju gasilcev papirne Industrije Slovenji,je v Sladkem vrhu je bilo že v eni predhodnih številk precej napisanega. Tabelarni pregled tekmovanja je točen, vendar pa je tekst pomanjkljiv in enostranski, posebno če res upo-števamo dejstvo, da spadamo vsi skupaj v eno [tovarno. (Če bi takrat dobili prispevek iz Medvod, bi ga gotovo objavili, op. ur.) V občinskem ocenjevanju pa smo dosegli četrto mesto, kar ni neuspeh, saj sta v tem tekmovanju sodelovalii dve industrijski društvi, republiška prvaka v svoji panogi industrije. Naša gasilska enota je v preteklem letu sodelovala pri gašenju treh požarov v neposredni okolici tovarne. naprave in zaščitna sredstva, vendar pa 'bo v kratkem potrebno obnoviti staro MB, oziroma, kar je še bolje, nabaviti prenosno brizgalno kapacitete 800 1 na minuto. V [preteklem latu smo dokaj dob.ro obnovili pomožno opremo in cevi. Pokazala pa se je potreba po dislo-kaciji nekatere gasilne opreme, kot na primer hidrantskih nastavkov, cevi in ročnikov. Člani naše gasilske enote so v preteklem letu in tudi že prej pokazali precej dobre volje za delo na tem področju. Občuti pa ise pomanjkanje sodelovanja električarjev. Zanimivo je, da je oddelek naše enote dosegel v močni konkurenci prvo mesto na republiškem tekmovanju gasilcev papirne industrije SRS v Slad- Gasilska enota ima v svojem delovnem programu poleg normalnih vaj še tečaj za izprašane gasilce in pa udeležbo treh članov na istrojmiškem tečaju, katerega bo predvidoma priredila občinska .zveza. Posebej bodo izvedeni tečaji o uporabi ročnili gasilnih aparatov in o postopkih gašenja za vodje oddelkov, izmenske vodje in delavce tistih oddelkov, kjer je nevarnost nastanka požarov naj večja. Gasilska enota se po evakua-cijiskem programu neposredno vključuje v tako imenovano reševalno ekipo za primer nekontrolirane 'Sprostitve večjih količin klora ter .morajo hiti zato člani poučeni in seznanjeni z uporabo dihalnih aparatov in načinom reševanja. B. V. Nesreča na industrijskem tiru v Medvodah MEDVODE, februarja — Dne 23. 1. 19M, približno ob 10. uri, se je pripetila nesreča na industrijskem tiru v tovarni. Vodja pre-mikalnega stroja tov. Dernič in njegov pomočnik tov. Demaša sta is premiikalnim strojem vlekla dva nizka prazna tovorna vagona od skladišča kamenja. Tov. Dernič je opazoval iiz kabine premikalnega stroja tir pred seboj, na prvem vagonu pa je stal tov. Dermalša. Ta je opazil zidarskega vajenca Ivana Posavca, zaposlenega pri »Gradisu«, kako teče, vračajoč se od menze podjetja »Gradis«, za kompozicijo. Z mahanjem roke ga je opozoril, naj se ne vzpenja na vagon. Ivan Posavec pa se je (po izjavi očividcev — žagarjev na lesnem prostoru) kljub temu povzpel na prvo stopnico drugega vagona (kompozicija je vozila s hitrostjo 8—10 km/h). Prt tem pa mu je spodrsnilo in padel je pod prvo kolo drugega vagona. K sreči je hitro reagiral, vendar mu je vagon poškza vsak meter prednosti pred naspratni,ki iz Ljubljane, Jesenic, Zagreba, Celja in Beograda, kajti vse mladince iz teh jugos lovamsklih hokejskih središč je bilo potrebno premagati za ponosni naslov — »Sla-vija - Vevče — državni prvaki«. Ob teh besedah pa se bo verjetno ljubitelj športa vprašal, kje in kdaj je vse to — nastalo? Pred tremi leti, ko je bilo potrebno misliti na 4. zamenjavo generacije, so pristojni forumi, te je Občinska zveza za telesno kultu,ro v Mostah, upravni odbor »Slaivije« lin vodstvo osemletke v Polju veliko razprav,! j ali o potrebi in možnostih za formiranje novega naraščaja v -tem dragem, redkem, a lepem športu. Redkim, a vztrajnim zagovornikom naše mladine pa je končno le uspelo prepričati pristojne, da .so pričeli vse bolj sistematično in irealno ocenjevati ‘in končno tudii moralno in finančno podpirati športa željno imladino. Na ta način je bil ponovno rojen hokejski šport v Vevčah, ki z letošnjimi uspehi postaja šport šit. t v vzhodnem delu občine Mo-ste-Polje. Na tem mestu naj omenimo. do so na moralno pobudo predsednika občinske skupščine tov. Lada Černeta podjetja Tovarna ceduloze in papirja Vevče-Medvode, mesna industrija »Emona« in Občinska zveza za'telesno kulturo Maste-Polje odločilno finančno podprli mlade ljudi. SAH V prejšnji številki nam je tiskarski škrat pošteno zagodel. V Problem je namesto bele dame "a polje g'3 postavil črno in tako popolnoma spremenil stanje »a šahovnici. Problem je seveda Postal nerešljiv. Danes vam ponovno posredujemo isti problem, to pot seveda v pravilni obliki oziroma poziciji. Upamo, da ne bo delal prevelikih preglavic. MAT V 2. POTEZI Rešitve (vsaj prvo potezo!) pošljite najkasneje do 10. marca 1961 na naslov: Vavpetič Vide, I apirnica Količevo, Domžale. . pravilni odgovori bodo izžrebani in nagrajeni. Nagrade: L 1500 din, 2. 1000 din in 3. 300 d m. yy Naj omenimo, da (prvotni in niti edini pogoj ni bila naloga, da bi iz mladine, ki se naan je ponujala v gimnaiziiji Polje in drugod vzgajali prvake in (rekorderje, amjpalk j,i nuditi glede na dejstvo, da šolska in ostala mladina nima druge zabave 'kot kino in cesto, nudi razvedrilo 'pri športu. Zato nam je ta uspeh še dražji. Prvotni naš namen torej, da ustvarimo pogoje za zdravo zimsko rekreacijo, je bil dosežen, to pa je prineslo tudi športne uspehe. Mladinci, ki ,so sodelovali v hokejskem klubu »Slavija«, so postavili piko na i im tako .skoraj mimogrede odpravili vse znane in neznane favorizirane nasprotnike in spravilo v svoj žep re-publiilško in državno prvenstvo. Jože Bezlaj Uspeh je itorej več kot jasen. Kaj sedaj? Ali naj dopustimo da ostanemo pr,i tem enkratnem uspehu in zaspimo na doseženih 1'fflvo.nikah ali pa se bodo za to odgovorne organizacije čutile poklicane, da na postavljenih temeljih grade naprej ... in da se sredstva, toi so bila do sedaj porabljena, še naprej amortizirajo v obliki moralno in fizično zdravega mladega človeka? Pni teh ugotovitvah smo mnenja, da bi se nc smelo nič več zgodiili. da ne bi našli skoraj minimalnih sredstev za ureditev naravnega drsališča v Vevčah, kar jc možno z malo dobre volje in se tudi mora urediti. Posebno zadnji dve zelo ugodni zinili govore temu v prid. V prostem čaisu, dan za dnem, bi lahko zaposlovali mlade ljudi doma, namesto da se vozimo na umetno drsali išče v Ljubljano kot letos, in kjer smo zaradi preobremenjenosti drsališča iskali minute zase in vse to drago plačevali? Razen vsega, če bomo imeli drsališče doma, bo (igralo hokej • še več mladincev, da o razvoju drsalnega športa nasploh miti ne govorimo. Da bo taka ledena plošča polstala splošno zimsko rekreacijsko središče v Vevčah, pa je na dlani. Ne samo naravno drsališče, še več, potrebno je -misliti na umetno drsališče. Seveda, ne še danes ali jutri, toda šport se v svetu neverjetno hitro širi in iz sovražnikov dela prijatelje. Veliko smo že zamudili, zato zdaj vsaj poskušajmo ujeti korak z drugimi narodi in državami. V .sedemletnem perspektivnem planu naj bi predvideli dudi gradnjo umetnega drsališča v Vevčah. Na sprejemu mladih hokejistov - državnih mladinskih prvakov — na Hokejski zvezi v Ljubljani, smo zastavili nekaj vprašanj mladimi igralcem, seveda pa je prvo vprašanje bilo namenjeno neumornemu trenerju in organizatorju tovarišu Jožetu Bejlaju. I. vprašanje se je glasilo: Dobro nam je znano, da si v klubu organizacijski in tehnični vodja, obenem pa še trener. Kako si kos temu delu? Tovariš Bezlaj je odgovoril: Morani priznati, da je ob »konicah« dala .in skrbi čez glavo, toda izgloda, da mi mladi fantje s svojo veliko voljo in veseljem sproti vlivajo novih moči in poleta pri sicer dostikrat čisto razmajanih živcih.« 2. Kakšne občutke si imel ob velikem uspehu svojih varovancev? »V trenutku, ko so moji fantje prejemali visoka priznanja, sem bil plačati .za vas vloženi trud in tudi za družinske žrtve — s treningov se namreč vračam •pozm-o ponoči.« 3. Kakšne načrte imaš za nadaljnje delo v klubu? »Vise je odvisno od nadaljnjega razumevanja odgovornih forumov, morda tudi ustanov in podjetij.« •1. Slišali smo, da si bil na olim-piadi v Innsbrucku? Kaj meniš, koliko še manjka jugoslovanskemu hokeju do mednarodnega razreda? »Na olimpijskih igrah v Innsbrucku sem gledal Jugoslovane v borbi z Japonci in Madžari. V obeh tekmah so biilli zmagovalci. Čeprav so pri nas Jeseničani še za razred ali dva pred drugimi, jim v mednarodni areni še veliko manjka, tako da bo potrebno še precej trdega dela, če se hočemo uvrstiti v deseterico najboljših — mišljeno v evropskem merilu.« 5. Kdo vas je pri delu kluba tudi materialno podprl in kako boste shajali v bodoče? »To so: podjetji Tovarna papirja in celuloze Vevče-Medvode in mesna industrija Emona, ki sta nas materialno podprli, Občinska zveza, za telesno kulturo L,j,u bi j an a-Most e -Pol j e, posebno pa smo dolžini zahvalo naslednjim tovarišem — predsedniku •občinske skupščine Moste-Polje Ladu Černetu, Albinu Vengustu, ing. Francu Videju. Goljarju, Melju, Puharju, ing.' Rojcu, Go-lofu itd.« Is albuma fotoamaterja Velenje (Foto ing. Janez Mežam) gel do uspeha. Zanima nas, kako si pridobivaš kondicijo, da lahko vzdržiš napor cele tekme? Viktor Lamovšek: Hokej igrani 2 leti, kondicijo nabiram čez leto pri nogometu, pozimi pa vsak dan ,na ledu. Zelo mi je bilo hudo, ker sem na zadnjem treningu zadel najboljšega g.olmaina Oblaka, ki ni mogel iz nami na državno prvenstvo. Sam sebi sem obljubil, da bom izpolnili vsa trenerjeva navodila in zato sem dal vse od sebe. Vse priznanje gre tovarišu trenerju Jožetu Bezlaju- 3. vprašanje: Čeprav stanuješ v Šiški, sodeluješ pri društvu z 'nasprotnega konca Ljubljane. Bil si na državnem prvenstvu. Prosimo, da nam opišeš potek in organizacijo tega prvenstva? Stojan Kralj: Organizacija državnega juniorgkega prvenstva v in moštvo napredovala v tem športu in kako? Janez Sekirnik: Kot Moščan, sem ponosen, da lahko igram za občinski hokejlski klub, ki ima svoj sedež v Vevčah. Hokej igrani drugo leto. Igram pni mladincih in pri članih. Z rednim treningom in disciplino smo* 1 pod vodstvom trenerja tov. Bezlaja dosegli kar lepe uspehe, katerih se v začetku sezone ni nihče nadejal. Klub .sestavljajo igralci iz Vevč in nekaj igralcev iz Šiške. Med seboj se odlično razumemo. Za nami je osvojeno slovensko mladinsko in člansko in državno mladinsko' prvenstvo. Pred nami so tekme za vstop v zvezno ligo. Na teh kvalifikacijskih tekmah se bomo potrudili, kolikor bo v naših močeh da bomo v ponos naši občini. Mladinci »Slavije« po osvojitvi republiškega prvenstva Vprašali smo tudi nekatere izmed mladih igralcev o n j ih ovili občutkih pri tekmovanju na teh prvenstvih. Objavljamo vprašanja in odgovore. 1. naše vprašanje: Vemo, da si kapetan mladinskega moštva. Kakšno vlogo si odigral kot kapetan in kako se počutiš kot igralec? Franci Kvartuk: Zelo sem zadovoljen, da sem kapetan mladinskega moštva, ki je v .letošnjem mladinskem prvenstvu o-'svojilo naslov državnega prvaka. Upam, da bomo isvoj uspeh na naslednjem prvenstvu ponovili. Mislim pa, da smo naslov državnega prvaka osvojili 'zasluženo in da je ta uspeh plod večletnega marljivega treninga. Kot igralec upam, da sem uspešno opravil vlogo srednjega napadalca. Sklenil sem, da bom v prihodnosti še z večjo vnemo in odgovornostjo zastopal vevški hokejski klub »Slaviija« in pripomogel še k večj im uspehom. 2. vprašanje: Slišali smo, da si na tekmah državnega milad,inskega prvenstva igral skoraj brez zamenjave in to s precejšnjim uspehom, da si veliko pnipomo- Zagreibu je bila dobra le na videz. Sojenje ni bilo na najvišji ravni. Ker simo jih presenetili z dobro igro, is o hoteli s pnis Iranskim sojenjem raztrgati našo igro. Po zmagi, nad Partizanom v finalu so nas takoj spodili z Igrišča, tako da je bila tudi podelitev za osvojeno junionsko državno prvenstvo .vse prej kot slavnostna. Vsi ismo videli, da so bili zagrebški funkcionarji) in tudi publika neprijetno presenečeni in niso mogli skriti svoje jaze, ker je pokal odromal z nami. 4. vprašanje: Po poškodbi prvega golmana Janeza Oblaka si kot novinec vstopil na njegovo mesto. S kakšnimi občutka si prevzel to veliko odgovornost? Jože Zajc: Po poškodbi prvega vratarja sem zvedel, da bom morali zasesti .njegovo mesto' na državnem prvenstvu v Zagrebu. Ob tej odločitvi sem iizirabil še zadnji čas iza priprave. Mislim, da sem na tekmah dal tudi sam svoj delež k osvojitvi državnega prvem-stva. 5. vprašanje: Kot .rojen Moščan si z dušo in telesom pri HK Slavi ja. Ali misliš, da bosta klub 6. vprašanje: Zaradi občutne poškodbe pred prvenstvom nisi mogel sodelovati na državnem prvenstvu. S kakšnimi občutki si sprejel svoje tovariše na poti v Zagreb? Janez Oblak: Težko mi je bilo pri sren, kajti fantje so moji dobri prijatelji. Ko so me pripeljali v bolnico sem zvedel, da bom moral dlje časa ležati v postelji. Zavedal sam se, da sem prvi gol-man in da je sedaj vsa dolžnost prešla na mojega namestnika Zajca, ki pa je slab. drsalec. Zato sem bil v velikih skrbeh. Ko sem prebral časopis in izvedel za zmago fantov, isem komaj čakali, da isem okreval in se vrnil v njihove vrste. 7. vprašanje: Prvo leto obiskuješ TSŠ — istrojni oddelek. Vodstvu klinih a ni vseeno, kako se njihovi člami pripravljajo ,za .svoj poklic. Nas zanima, kako usklajuješ trening lin igranje ,s šolo? jure Lanpe: Z učnim uspehom v šoli sean zadovoljen. Ce hočem končati to šolo in postati strojni tehnik, se moram zelo veliko učiti in za to porabim .zelo veliko časa. Kljub temu si pa vseeno (Nadalj. na 12. strani) Kuhanje z magnezijevim bisulfitom Primerjava postopkov in lastnosti celuloz (iNadailj. iz prejšnje številke) Za primerjave beljenih celuloz so določili, da bodo belili vse vrste celuloz ištiristopenjsko do beline 88—90° G. E. Izkazalo se je, da ikraft celulozo ne bo mogoče obeliti v štirih stopnjah, zato so po eno kuho vsakega postopka belili v petih stopnjah. Štiristo-penjsko beljenje sestoji iz naslednjih stopenj: kloriranje, al-kaliziranje, CIO2 in hipokloritna stopnja. P.ri petstopenjskem beljenju so prve tri iste, četrta stopnja je alkaliziranje in peta hipokloritna. Pri magnetitnem postopku je bila količina porabljenih belilnih ■sredstev — računana kot klor — za doseženo belino 89—91° G. E. med llt^/oin 125 «/0 ki ornega števila. Pri ikraft celulozi pa je bila dosežena belina 86,5° in 88.6° G. E. potrebnih 178 °/o in 234 °/o klora na klorno število. Ugodnost se kaže tudi v tem, da ni za magne-fitno celulozo potrebna le manjša količina belilnih sredstev, ampak tudi v tem, da je manjša poraba GIO2. Izkoristek po beljenju je 47,6 odstotka in 48,9 odstotka za magmefit in 48,19 “/o do 49,01/0 za dvostopenjski magnetit. Oba torej izkazujeta približno enaka izkoristka. Dvostopenjski kisli postopek kaže na drugi strani 52,7 */o izkoristka, medtem ko je za kraift celulozo najnižji samo 43 in 45,5 »/o|. Na osnovi teh kuh je bila narejena primerjava oen o proizvodnji celuloze po teh štirih po- stopkih. Samo nekateri faktorji so bili vzeti v poštev: cena lesa, kemikalije za kuhanje pri beljenju, drugi elementi so pa za vse postopke približno enaki po ceni. Cene osnovnih sredstev so odvisne od lokacije tovarn, kar predvsem vpliva na ceno lesa. Cena kemikalij za kuhanje je računana z regeneracijo in količine 'Dotrebnih kemikalij so vzete iz izkustev tovarn, ki uporabljajo magnefitni postopek. Belilna sredstva so preračunana na porabo pri prejšnjih poizkusih in vsi izračuni se nanašajo na tono zračno suhe celuloze. Dobljena para, soprodukt regeneracije, je tudi važen moment, ■ki tudi vpliva na ceno končnega proizvoda (tabela IV). STROŠKI LESA IN KEMIKALIJ V $ (KANADSKI) ZA TONO ZRAČNO SUHE CELULOZE Postopek Les Kemikalije za kuhanje Kemikalije za beljenje Sumarno les, ku-halne in belilne kemikaJije Cena povrn, pare Skupno Dvostopenjski kisli . . . . 49,59 1,54 10,20 61,25 5,40 55,85 Magnefit . 53,37 1,40 10,82 65,59 5,76 59,85 Dvostopenjski magnefit . 54,29 1,75 10', 17 66,21 5,90 60,51 Kraft . 60,29 2,64 12,47 75,40' 5,69 69,71 Beljenje v štirih stopnjah Magnefit . 53,77 1,40 8,87 65,95 5,821 58,13 Dvostopenjski . 53,24 1,75 9,46 64,45 5,76 58,69 Kraft . 57,42 2,64 12,46 72,52 5,62 66.90 Tabela V Beljenje v Postopek zkoristek red oljenjem Klorno število — fXb Dvostopenjski kisli . . . . 57,0 7,4 Magnefit . 53,4 8,7 Dvostopenjski magnefit . . 52,2 7,6 Kraft . 46,7 5,7 Beljenje v Magnefit . 52,9 7,0 Dvostopenjski magnefit . . 53,4 8,3 Kraft . 47.9 7.3 petih stopnjah Izkoristek po beljenju Belina G. E. Stroški lesa Stroški kemikalij za beljenje Stroški lesa, kuh. in belil, kemikalij Celokupna cena z odšteto paro . 52,75 90-1 49,59 10,12 61,25 55,85 48,9 89,6 53,37 10,82 65,59 59,83 48,1 90,8 54,29 1047 66,21 60,3il 43,2 88,6 60.29 12,47 75,40 69,71 štirih stopnjah 48,5 89,3 53,77 8,78 63,95 58,13 49,0 90,2 53,24 9,46 64,45 58,69 44,8 86,5 58,20 14.08 74,92 69,46 Če vzamemo za primer kuhe, ki so bile beljene petstopenjsko, vidimo, da je pri dvostopenjsko kislem postopku cena najnižja ca. $ 61,(KVtono, medtem, ko je pri magnefitnem in dvostopenjskem magnefitnem postopku $ 65,60 in 66,20^tono. Razlika med njima je manj kot i 0/». Za eno tono kiralt celuloze pa znaša cena $ 74,40. To pa je za 15 % več kot pri magnefitnem postopku, če se napravi obračun za regenerirano toploto in s tem pridobljeno paro, je diferenca v cenah 'še večja. Sumarni prikaz je podan v tabeli V.- Jasno je, da z maignefitnim postopkom lahko dobimo beljene celuloze različnih kvalitet. Magnefitni in dvostopenjski magnefitni postopek nam dajeta celulozo vsebujočo lastnosti isulfitne celuloze, po mehanskih lastnostih pa se nahaja med klasično sulfitno in kraft celulozo. Mehanske lastnosti so predvsem dobre takrat, če je uporabljeno milejše beljenje. V vsakem primeru je celuloza, ki jo dobimo z mag-nefitnim postopkom, cenejša od kraft celuloze. Prednost že omenjene pri kuhanju je tudi v enostavnosti in učinlkovitosti regeneracije. Ing. F. M. Literatura: Povzeto po referatih na kongresu celulozno papirno industrijske tehnologije v Parizu oktobra 1963. Avtorji: I. R. G. BRVCE, S. LAMED, G. H. TOMDINSON: PULPING WITH MAGNESIA BASE LTQUORS. A COMPARISON OF PULP PROPERTIES Afctiv Združenja zveze Sorčev v papirnici na Količevem KOLIČEVO, februarja - V papirnici na Količevem imamo' tudi aktiv Združenja zveze borcev. Organizacija obstaja že več let in je bila prva tovrstna organizacija v občini. Ustanovili so jo sami člaini ZB, ker čutijo neko potrebo o medsebojna povezavi v podjetju. Tako smo tudi mnogo lažje reševali probleme članov v okviru organizacije. Organizacija ima dolžnost, da v okviru možnosti in prizadevanja posameznikov glede strokovnega izpopolnjevanja pomaga svojim članom pri tem, da skrbi iza njihovo delo in pomaga reševati druge probleme. Ob spominskih dnevih organi-aira skupne obiske in iskrbi za povezavo z drugimi organizacijami. Članom aktiva, ki so praznovali 20. obletnico ustanovitve svo- je enote, je podjetje poklonilo knjige s posvetilom. Knjige so bile s partizansko tematiko. Tudi pri odhodu svojih članov v zasluženi pokoj se je organizacija poslovila od njih s prijetnim sestankom in podelila knjige is posvetilom, kajti ,le prevečkrat se dogaja, da minevajo razna članstva neopazno. To pa ni pravilno, vsako 'članstvo se prične z neko formalnostjo, ki jo mora izpolniti, zato mora tudi organizacija, ko se člani poslavljajo, primerno zaključiti članstvo. Dobro se zavedamo, da organizacija aktiva Združenja zveze borcev še ni rešila problemov borcev, kar pa ni krivda samo na organizaciji, pač pa tudi pri posameznikih isamih. Posamezni člani si vse premalo prizadevajo za lastno strokovno izpopolnjevanje. Imeli so že mnogo možno- sti obiskovati'tečaje, toda ni jih blizu. Celo še več, večkrat so bili po programu določeni za tečaje, pa iso ise jim izognili z vsemi mogočimi izgovori. Seveda, ko pa je vprašanje, kdo bo zasedel delovno mesto, ki zahteva določeno istrokovno izobrazbo, pa nastane problem. Teh problemov pa odbor ne bo mogel rešiti, če člani ne bodo sami sodelovali lin skrbeli za svojo izo-brazbo. Opažamo tudi, da članstvo počasi upada, saj jih vsako leto odide nekaj v pokoj. Tako je v letu 1963 odšlo 10 članov. Želimo jim še dolgo uživanje zasluženega .počitka, saj so v najtežjih dneh naše zgodovine trpeli in prenašali vse tegobe okupacije in borbe. O. T. Novo v Medvodah — v besedi in sliki MEDVODE, febr. — Zaradi ureditve proizvodnih problemov in tudi zaradi izboljšane varnosti na področju tovarne in v njeni neposredni bližini pred nevarnim klorom, smo v preteklem letu pričeli graditi novo skladišče klora s stabilnimi cisternami. Na prvi sliki vidimo sedanjo začasno rešitev uskladiščenja klora, ki povzroči in še povzroča razne težave. Najvažnejše je to, da skladiščenje ni v skladu z varnostnimi zahtevami, niti najbolj ekonomično, predvsem glede prevoza in manipulacije. Z novim skladiščem bo verjetno rešeno tudi vprašanje prevoza klora in pa nemotenega delovanja belil niče. V pripravi lesa v Medvodah MEDVODE, febr. — Fotografiji nam dokazujeta, da ne posvečamo dovolj pozornosti raznim varnostnim ukrepom. Na prvi fotografiji je pogonski elektro motor s pogonskimi klinastimi jermeni, kateni vodijo na jenmenico malega stroja za sekanje ža-manja. Varovalna ograja je sestavljena iz dveh delov in eden teh delov je dvignjen in ni vrnjen na svoj osnovni in namenski položaj: tako je že precej časa. Druga slika nam kaže klasičen primer nezavarovanega jermeničnega prenosa pri drobilcu lesa. Ta primer pa je še bolj zanimiv, ker je možnost nesreče pogojena ne samo zaradi bližnjega prehoda, temveč tudi zaradi tega, ker mora delavec pri tem stroju večkrat posredovati v lijaku .nad strojem. To delo pa lahko opravi le, če spleza na lestev, ki ni niti podložena, niti na gornjem delu pritrjena. V zagovor celotnemu stanju lahko navedem to, da je zaščitna mreža za jemnenični prenos napravljena, morali bi samo še napraviti manjšo odprtino in poseben ključ, ki bi se na-legal na jermenico stroja. To je potrebno zato, ker se stroj večkrat zamaši in ga je potrebno postopno ročno obrniti. Vsi skupaj upamo, da bo ta, posebno zadnji primer, čim-nrej ugodno rešen, posebno, ker se je tu že v preteklem letu pripetila manjša nesreča. Republiški in državni mladinski hokejski prvaki VEVČE, februarja — Vse pri ja-tedje športa v občimi Moste-Polje je prijetno presenetila vest, da so vevški mladinci letos v Ljubljani osvojili republiško tinladinsko prvenstvo v hokeju nu ledu in se teden dni kasneje, kot zastopniki Slovenije, borili za častni naslov mladinskega državnega prvaka v Zagrebu s prvaki Hr-vatiske 'in Srbije. Postali so še državni mladinski prvaki. V tretjem tednu iso zasluženo osvojili še irepubliško člansko prvenstvo. V v,soh treh 'tekmovanjih neporaženi, so si mladi vevški hokejisti nedvomno pošle,no zaslužili priznanje v obliki treh pokalov. Obe naj večji možmi trofeji v naši republiki in v vsej državi — za leto ,1964 v mladinskem hokeju na ledu sta dobili mesto v vitrini mladih Vevčamov. Če pravimo, da je to splošno presenečenje, pa nasprotno naši mladinci trdijo, da so po trdnem in discipliniranem delu ta uspeh pričakovali in ga z vsem srcem želeli, zato pa so se na vseli odločilnih tekimah trdo borili za vsak ipuck in za vsak meter prednosti pred masiprotniki iz Ljubljane, Jesenic, Zagreba, Celja in Peograda, kajti vse imiladincc iz teli jugoslovanski uh hokejskih središč je bilo potrebno premagati za ponosni naslov — »Sla-vija - Vevče — državni prvaki«. Ob teli besedah pa se bo verjetno ljubitelj športa vprašal, kje in kdaj je vse to — nastalo? Pred tremi leti, ko je bilo potrebno misliti na 4. zamenjavo generacije, so pristojni forumi, io je Obči niška zveza za telesno kimttirro v Mostah, upravni odbor »Siaivije« in vodstvo osemletke v Polju veliko .razpravljali o potrebi in možnostih za fonmira-nje novega naraščaja v tem dragem, redkem, a lepem športu. Redkim, a vztrajnim zagovornikom naše mladine pa je končno le uspelo prepričati pnistojme, da .so pričeli vse bolj sistematično irn irealno ocenjevati 'in končno tudi moralno in finanono podpirati športa željno mladino. Na in način je bil ponovno rojen hokejski šport v Vevčah, ki z letošnjimi uspehi postaja šport št. 1 v vzhodnem delu občine Moste-Polje. Na tem mestu naj omenil mo, do so na moralno pobudo predsednika občinske skupščine tov. Lada Černeta podjetja Tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode, mesna industrija »Emona« in Občinska zveza ,za'telesmo kulturo Moste-Polje odločiilmo finančno podprli mlade ljudi. SAH V prejšnji številki nam je tiskarski škrat pošteno zagodel. V problem je namesto bele dame na polje g3 postavil črno in tako popolnoma spremenil stanje »a šahovnici. Problem je seveda Postal nerešljiv. Danes vam ponovno posredujemo isti problem, to pot seveda v pravilni obliki oziroma poziciji. Upamo, da ne bo delal prevelikih preglavic. MAT V 2. POTEZI Rešitve (vsaj prvo potezo!) pošljite najkasneje do 10. marca 1964 na naslov: Vavpetič Vide, I apirnica Količevo, Domžale. . Jdje pravilni odgovori bodo izžrebani in nagrajeni. Nagrade: '• '500 din, 2. 1000 din in 3. 300 din. yy Naij omenimo, da prvotni in niti ©dimi pogoj mi bila nalaga, da bi iz mladine, ki se nam je ponujala v igimnaiziji Polje in drugod vzgajali prvake im rekorderje, ampak j.i muditi glede ma dejstvo, da šolska im ostala mladina mirna druge zaibave kot kimo im cesto, mudi razvedrilo pri Športu, Zato nam je ta uspeh še dražji. Prvotni maš mamem iorej, da ustvarimo pogoje za zdravo zimsko rekreacijo, je bil dosežen, to pa je prineslo tudi športne uspehe. Mladinci, ki so sodelovali v hokejskem klubu »Slavija«, so postavili piko na i im tako .skoraj mimogrede odpravili vse znane in neznane favorizirane ,nasprotnike in spravili v svoj žep republiško in državno prvenstvo. Jože Bezlaj Uspeh je torej več kot jasen. Kaj sedaj? Ali naj dopustimo da ostanemo pri tem enkratnem uspeliu in zaspimo na doseženih lavo,nikali ali pa se bodo za to odgovorne organizacije čutile po-klfioame, da na postavljenih temelj ih grade najprej ... im da se sredstva, ki so bila do sedaj porabljena, še naprej amortizirajo v obliki moralno in fizično zdravega imladega človeka ? Pni teh ugotovitvah smo mnenja, da bi se ne smelo mič več zgoditi, da ne bi našli skoraj mi-, ni malin ih sredstev za ureditev naravnega drsališča v Vevčah, kar je možno z malo dobre volje in se tudi mora urediti. Posebno zadnji dve zelo ugodni zinili govore temu v prid. V .prostem času, dam za dnem, bi lahko zaposlovali /mlade ljudi doma, namesto da se vozimo na umetno drsališče v Ljubljano kot Je-lois, in kjer smo zaradi preobremenjenosti drsališča iskali minute zase in vse to drago plačevali? Razen vsega, če bomo imeli drsališče doma, bo (igralo hokej • še več mladincev, da o razvoju drsalnega športa nasploh Muti me govorimo. Da bo taka ledena julošča postala splošno zimsko rekreacijsko sred išče v Vevčah, jia je ma dlaini. Ne samo naravna /drsališče, še več, potrebno je misliti na umetno drsališče. Seveda, ne še danes ali jutri, toda šl>ort se v svetu neverjetno hitro širi in iz sovražnikov dela prijatelje. Veliko smo že zamudili, zato zdaj vsaj poskušajmo ujeti korak z drugimi narodi im državami. V sedemletnem perspektivnem planu maj bi predvideli tudi gradnjo umetnega drsališča v Vevčah. Na sprejemu mladih hokejistov — državnih mladinskih prvakov — na Hokejski zvezi v Ljubljani, smo zastavili nekaj vprašanj mladim igralcem, seveda pa je prvo vprašanje bilo namenjeno neumornemu trenerju in organizatorju tovarišu Jožetu Bejlaju. 1. vprašanje se je glasilo: Dobro nam je znano, da si v klubu organizacijski in tehnični vodja, obenem pa še trener. Kako si kos temu delu? Tovariš Bezlaj je odgovoril: »Moram priznati, da je ob »ko-micah« dela .in /slknbi čez glavo, toda izgloda, da mi mladi fantje s svojo veliko voljo im veseljem sproti vlivajo novih moči im poleta pri sicer dostikrat čisto 'razmajanih živcih.« 2. Kakšne občutke si imel ob velikem uspehu svojih varovancev? »V trenutku, ko so moji fantje jirejemali visoka priznanja, sem bil plačan za ves vloženi trud in tudi za družinske žrtve — s treningov se namreč vračam .pozno pomoči.« 3. Kakšne načrte imaš za nadaljnje delo v klubu? »Vse je odvismo od nadaljnjega razumevam j a odgovornih forumov, morda tudi ustanov im podjetij.« 4. Slišali smo, da si bil na olim-piadi v Innsbrucku? Kaj meniš, koliko še manjka jugoslovanskemu hokeju do mednarodnega razreda? »Na olimpijskih igrah v Innsbrucku sem gledal Jugoslovane v borbi z Japonci im Madžari. V obeh tekmah so billi zmagovalci. Čeprav .so pri mas Je/semičaini še za razred ali dva pred drugimi, jim v mednarodni areni še veliko manjka, tako da bo potrebno še precej trdega dela, če ,se hočemo uvrstiti v deseterico najboljših — mišljeno v evroji-skem imorilu.« 5. Kdo vas je pri delu kluba tudi materialno podprl in kako boste shajali v bodoče? »To so: podjetji Tovarna pa-]>i'rja im celuloze Vovče-Medvode in mesna industrija Emona, ki sta nas materialno podprli, Občinska zveza, za telelsmo kulturo L j u b 1 j am a -Most e -Pol j e. pos ebu o pa smo dolžni zahvalo naslednjim tovarišem — predsedniku abčinlske skupščine Moste-Polje Ladu Černetu, Albinu Vengustu. ing. Framcu Videju, Goljarju, Melju, Puharju, ing. Rojcu, Go-lofu itd.« Is albuma fotoamaterja Velenje (Foto ing. Janez Mežam) gel do 'Uspeha. Žarnima nas, kako si pridoibivaš kondicijo, da lahko vzdržiš napor cele tekme? Viktor Lamovšek: Hokej igram 2 leti, kondicijo nabiram čez leto ]>ri nogometu, pozimi pa visalk dan ma ledu. Zelo mi je ‘bilo hudo, ker sem na zadnjem treningu zadel najboljšega gol man a Oblaka, ki ni mogel .z mami ma državno prvenstvo. Sam sebi sem obljubil, da bom izpolnil viša trenerjeva /navodila im zato sem dal vise od sebe. Vse priizjiianje gre tovarišu trenerju Jožetu Bezla-ju. v _ 3. vprašanje: Čeprav /stanuješ v Šiški, sodeluješ pri društvu z /nasprobnega konca Lju/bljanie. Bil si na državnem prvenstvu. Prosimo, da nam opišeš potek im organizacijo tega prvenstva? Stojan Kralj: Organizacija državnega juniorsikega prvenstva v in moštvo napredovala v teni športu im kako? Janez Sekirnik: Kot Moščan, sem ponosen, da lahko igram za občinski hokejski klub, 'ki ima svoj sedež v Vevčah. Hokej igrami drugo leto. Igram pni mladincih in pri članih. Z rednim treningom im disciplino smo pod vodstvom trenerja tov. Bezlaja dosegli kar lepe uspehe, katerih se v začetku sezone mi nihče nadejal. Klub ,sestavljajo igralci iz Vevč in nekaj igralcev jz Šiške. Med iseboj se odlično razumemo. Za mam/i je osvojeno slovensko mladinsko im člansko im državno mladinsko, prvenstvo. Pred nami so tekme za vstop v zvezno ligo. Na teh kvalifikacijskih tekmah se bomo potrudili, kolikor bo v naših močeh da bomo v ponos naši občini. Mladinci »Slavije« po osvojitvi republiškega prvenstva Vprašali smo tudi nekatere izmed mladih igralcev o /njihovih o/bamtikili pri tekmovanju na teh prvenstvih. Objavljamo vprašanja in odgovore. 1. maše vprašanje: Vemo, da si kapetan mladinskega moštva. Kakšno vlogo si odigral kot kapetan im kako se počutiš kot igralec? Franci Kvartuk: Zelo sem zadovoljen, da sem kapetan mila-dInskega moštva, ki je .v letoš-njem mladinskem prvenstvu o-mladinskem prvenstvu, sem izelo •zadovoljen, saj smo s tem dokazali, da se da s količkaj volje in marljivim treningom doceči zelo velike uspehe. Mladim vevškim hokejistom moramo 'še enkrat čestitati. Želimo jim veliko 'uspehov v prihodnji sezoni, predvsem pa, da bi bili še vnaprej talko marljivi pri 'treningu kot doslej. Četudi jim bi športna sreča na bližnjih preizkušnjah obrnila hrbet, naj jih to ne prizadene. Tako delo, kot so se ga lotili, bo gotovo dalo nove uspehe. Čez dve leti bomo v Ljubljani priča tekmam za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Kdo ve, če takrat ue bo med kandidati za dres z jugoslovanskim grbom 'tudi kateri izmed današnjih mladincev »Slaviije«. Za konec naj zapišemo, da so naišti mladi hokejisti vredni še vse izdatnejše podpore. Zimski šport v Količevem KOLIČEVO, februarja — Zima nudi mPžnost udejstvovanja v zimskih športih, mnogim drugim pa zima 'konča sezono. Pri nas so lahiko pozimi nemoteno tekmovali le 'kegljači, igralci namiznega tenisa in išahisti. Smučarji pa kljub temu, da je to njihov edini čas, niso v našem kolektivu prišli na svoj račun. Smučali so lahko le kot posamezniki ali pa v drugih klubih. 8. in 9. februarja je organiziral smučarski klub Grafičar iz Maribora pod pokroviteljstvom Republiškega odbora sindikata delavcev tiska in papirja Slovenije smučarske tekme in sicer v veleslalomu, slalomu in tekih. Kljub dobri volji nismo mogli sestaviti niti članske niti mladinske ekipe, ki bi mogla nastopiti na tem tekmovanju. Delno je vzrok premajhno število smučarjev v našem ikolaktivu, delno pa pomanjkanje opreme, 'posebno opreme ža tekače, ki jo imajo le redki nosameznikii. V bodoče 'bi bilo potrebno, da bi se tudi smučanje pri nas razvijalo tako kot druge športne panoge. Nabaviti bi morali nekaj opreme in pritegniti mlade smučarje. ki jih je nekaj takih, ki samo zaradi opreme ne morejo tekmovati. Če bomo izkoristili še možnost treninga smučarjev na Veliki planini, kjer imamo planinsko kočo in možnost dostopa z žičnico, bomo prihodnjič lahko sestavili smučarsko ekipo, ki bi nas zastopala na raznih tekmovanjih. S. A. Kegljači za pusta KOLIČEVO, februarja — Pustovanje ne sme kar tako mimo nas. so dejali količevski kegljači in se dogovorili, da bodo na pustni torek organizirali kegljanje v maskah. Tako so tudi 'storili. Vsak po svoje so se našemili in se začeli zbirati na kegljišču. Kmalu jih je bilo dovolj za borbeno partijo. Začela se je velika pustna borba. Na eni strani so igrale maske z imeni Mama, Turek, Gumba im Miha, na drugi strani pa Čombe, Gospod, Gospa in Mumba. Sreča se je smejala zdaj enim, zdaj drugim, gledalci za stekleno steno pa vsem skupaj. -jim Dne 8. II. 1964 je naš upokojenec Anton Kocjančič, ki je delal v tovarni od svojega 15. leta do upokojitve, ponovno ponudil prstan svoji ženi Jerici. Antonu in Jerici je matičarka na magistratu prinesla prstan ob zlati poroki. Mnogim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! V šolskem letu 1964/65 — vpis meseca septembra 1964 — bo podjetje ponovno sprejelo do 25 moških učencev v DVOLETNO PAPIRNIŠKO ŠOLO pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani Pogoji za vpis so: Uspešno dokončana osemletka Popolno zdravje Z dokončano šolo si učenci pridobijo poklic kvalificiranega papirničarja (celuloza, papir). Prednost pri vpisu imajo otroci staršev, ki so že zaposleni v naših obratih oziroma, ki stanujejo v okolici. Podrobne informacije dobite lahko vsak dan v izobraževalnem centru podjetja. KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu januarju 1964: Cirila Prepeluh, skladiščnik Anica Koprivc, org.-analitični tajnik Ivanka Anžur, teleprin/tist Jože Lesar, sušilec papirja Edvard Kamnar, nanosilec na ho-landcih Viktor Znoj, nanosilec na holandcih Janez Juratovec nanosilec na ho-landcih Janez Vodopivec, pomočnik kurjača Jože Maznik, II. pom. PS Bogo Lokar, nanosilec na holandcih Peter Lajovic, nanosilec na holandcih Jože Anžur, električar III. Stane Ocepek, natakar I. Vid Novak, pospravljalec izmeta Anton Mulh, nanosilec na holandcih Ilija Manču, pomožni ključavničar Janez Godec, nanosilec na holandcih Odšli: Omer Kapdč, samovoljno zapustil delo Olga Tičar, prekinitev v poskusni dobi Jože Senica sporazumno Janez Vodopivec, prekinitev v poskusni dobi Smail Kapič, samovoljno zapustil delo Ivan Perc, neopravičeno izostal 7 dni ing. Nebojša Novak, na lastno željo Poročili so se: Jože Gašperšič, ključavničar, z Antonijo Zupančič Pepca Bregant, fasonirka papirja, z Najdanom Ščopulovičem Jože Stembalj, skladiščnik gotovih izdelkov Ivo Stebljaj, konstruktor, z Metko Vahčič. Čestitamo. Rojstva: Matiju Lampelju se je rodila hči Mojca Joži Oblak in Petru, hči Zlatka Majugu Muranoviču, sin Refik, Francu Pečarju, hči Nataša Ivanu Podgorelcu, hči Milenka Alojzu Malovrhu, sin Alojz Mirku Kocjančiču, sin Marko Čestitamo. IZ OBRATA MEDVODE V januarju 1964 so se zaposlili: Jože Ropret, nakladalec lesa in ža-manja Ibrahim Djuzelič, razkladalec surovin Djulaga Djaferovič, razkladalec surovin Stjepan Raduha, nakladalec celuloze Stjepan Novak, II. pomočnik kuharja celuloze Josip Vuroišič, II. pomočnik kurjača Svetko Bratič, raizkladalec surovin Nazdi Asani, razkladalec surovin Ismet Beširevič, razkladalec surovin Vahid Zahirevič, nakladalec lesa in žamanja Miloš Milašinovič, nakladalec lesa in žamanja Obrat je v januarju zapustil: Emil Bertoncelj, VK strojni ključavničar, lastna odpoved. Poročil se je tovariš Ostoja Davido-vič, delavec iz kuharije. — Čestitamo. Iz papirnice Količevo V mesecu januarju so se zaposlili: Janez Lebeničnik, snemalec lesovine Radovan Baoič, razkladalec surovin Jakob Ložar, delavec na holandcih KS I. Pojasnilo kadrovskega sektorja Predmet: Dopusti, boletzini, odre jevatn je in evidentiram je delavnega časa v pogojih 42-u.rne-ga tednika. Gospodarske orgamiizacije, ki so poskusno uvedle skrajšan delavnik, v obdobju preizkušanja same urejajo mekaitera organizacijska in kadrovska vprašanja, ki v novih pogojih terjajo spremembe, nimajo pa zanje ustreznega vzora razen morda določila v ustanovah, ki so imele že prej skrajšan delavnik. V vrsito talkah vprašanj spadajo itmdii: Odrejanje rednih im izrednih dopustov, odrejanje različnih sistemov delovnih turnusov, evidentiranje delovnega časa ter obračunavanje boleznin dn drugih bonitet iz 'socialnega zavaro-rovamja. Zaradi enotnosti teh vprašanj za celo podjetje izdajamo naslednja začasna pojasnila: Jbmarft.an/e 'sode na Vevčah Ure san*s ! - ne jo' salo ŠE ENA OB 120-LETNICI VEVČ Andrej: Kakšna spominska darila bodo dobili dolgoletni člani kolektiva? Božo: Sklep je bil — ročne ure. Andrej: Ali bo kaj boljšega? Božo: Nič posebnega, 24 kamenčkov. Andrej: Kaj 24? Slabo. To je že pesek. Odrejanje dopustov V podjetju je uvedeno itrenul-no 5 sistemov razporejanja delovnega časa s 7-, 8-, 9-urnim in občasno tudi 12-umim delavnikom. Da bi bili pri koriščenju letnega dopusta vsi v enakem položaju tako glede trajanja dopusta kot itudi obračunavanja nadomestila osebnega dohodka, maramo ugotoviti, da je z uvedbo skrajšanega delovnega časa skrajšan delovni dan na 7 ur tj. pni odrejanju dopusta je treba upoštevati 1 delovni dan = 7 ur ne glede na to, v kakšnih turnusih kdo dela. Torej pomeni 20 dni odobrenega dopusta otsotnost z dela 20X7 ur = 140 mr enako za tistega, ki dela v 7-, 8- in 9-mrmem delavniku. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi imel tisti, ki ima daljši delavnik z več prostimi dnevi, večj i časovni razmak v koriščenja' dopusta in bi pri tem prejel še večje nadomestilo. (Npr. v 9-urnem delavniku bi delavec ob odobrenih 20 dopustnih dneh koristil 28 koledarskih dni in pri tem prejel še nadomestilo za 180 izostalih delovnih ur —nasproti onemu, ki dela v 7-unneni turnusu — 20 delovnih dni dopusta = 23 koledarskih dni in 140 ur za nadomestilo OD) Evidenca dopustov Odrejanje in evidentiranje dopustov naj se v bodoče izvaja z istimi obrazci, pri čemer je treba navesti odsotnost z dela v dnevih in mrah, katerih število je enako onemu, ki bi jih moral po razporedu opraviti, če bi bil prisoten. Isto velja tudi iza izredne dopuste. Vodje oddelkov, mojstri oz. pooblaščenci za odpiranje dopustov morajo v bodoče evidentirati, koliiko delovnih ur je kdo porabil iza dopust. Dopuste se tudi v bodoče odreja na cele dneve. Dopustov na dela proste dneve (po razporedu) tudi v bodoče ni mogoče priznavati. Odrejanje delovnih turnusov in evidentiranje delovnega časa Sporazumno s komisijo za skrajšan delovni čas se je uvedel v posameznih oddelkih različen delovni turnus na podlagi upoštevanja 'tehnološkega procesa, zahtev poslovanja in želja zaposlenih. Talk uveden režim razporeda delovnega časa ni mogoče menjati za poedinca ali za cel oddelek poljubno, pač pa se lahko za poedinca spremeni v interesu boljšega 'poslovanja s pismenim nalogom vodje sektorja z obrazložitvijo, za oddelke oziroma ekonomske enote pa z odobritvijo obratnega delovskega sveta. Evidentiranje prisotnosti na delu in sploh koriščenju delovnega časa se izvaja v proizvodnih oddelkih z delovnimi izkazi. V uslužbeuskih oddelkih pa morajo izdelati vodje sektorjev pismen nalog oz. seznam za vsakega zaposlenega, v kakšnem turnusu dela, z navedbo delovnih sobot za dobo najmanj 3 mesecev v naprej. Ta seznam prejme po i izvod oddelek za delovno razmerje, glavni vratar, vratar pri vhodu v upr. poslopje in oddelek za obračun OD. V usliužbenskih oddelkih in delavnicah je možen delovni čas samo 6X7 ur v tednu ali 5X8 s 3 prostimi sobotami v 4 tednih, v dnevnem času od 7.—14. ure ali 6.—14. ure. Izjemoma se lahko dovoli za itiste, ki prihajajo iz Ljubljane začetek delovnega časa ob 6,45 ali 7,15 vendar pod pogojem, da je ustrezno podaljšan tudi odhod z dela, ki se mora v primeru zamud dnevno izravnavati. Boleznine Nadomestilo za izostanek iz dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana se obračuna na osnovi razporeda delovnega časa le za delovne dneve po 'stvarno opravljenih urah. To pojasnilo je začasno, dokler ne sprejme delavski svet ustrezne poprave pravilnika o dopustih in drugega sklepa v zvezi s tem. Vodja kadrovskega sektorja Vevče Andrej Brnot, delavec na holandcih KS I. Janez Grčar, izdelovalec lesne embalaže Franc Stele, vodja močilca Pavel Novak, delavec na holandcih KS I. Alojz Herbaj, delavec na holandcih KS I. Franc Dermastja, razkladalec surovin Peter Filipovič, razkladalec surovin Alojz Pungrčar, snemalec lesovine Marjan Kenda, strojni ključavničar Marjan MuSič, razkladalec surovin Nikola Nadoveza, razkladalec surovin Viktor Klemenc, razkladalec surovin Janez Klopčič, izdelovalec stročnic Jože Prvlnšek, vnašalec v Hy Peter Maselj, pazilec sita KS II. Ivan Urbanija, razkladalec surovin Karl Zdravič, delavec na hol. KS I. Anton Peterka, pomoč, vodje glad. Maksim Stevanovič, razkladalec surovin Janez Cerar, razkladalec surovin Mllorad Basarič, razkladalec surovin V mesecu januarju so odšli: Marjan Rešek, vnašalec v Hy Jožef Raščan, razkladalec surovin Anton Kogoj, izdelava lepenke Pero Tarič, mlinar na holandcih Peter Filipovič, razkladalec surovin Radovan Stojanovič, razkladalec surovin Pavel Novak, preizkusna doba Rojstva: Mihi Benda se je rodila hčerka Darinka Antonu Zavbiju se je rodila hčerka Tatjanca Čestitamo! Poroke: Stane Mav se je poročil z Marijo Stojanšek Marija Lederer se je poročila z Leopoldom Salamonom Jože Kuret se je poročil z Anico Urbanija Vsem želimo veliko sreče in razumevanja med seboj! M DELO _ Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevee-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Marijan Černe, Majda Fras, ing. Janez Mežan, Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanj-ko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani