Zabavno-zbadljiv in šaljiv list. Št. 17.	V Ljubljani, 10. septembra 1884.	Tečaj II.
V senci.
Ljubo se v prirodi mili Na vonjavej travi leži, A srce mi v mesto sili, Kder ljubica moja živi.
Nad meno drevo prostira Ponosno veje mogoče Da solnce v me ne upira Vročine svoje pekoče. A skvozi drevesne veje Nebo se milotno smeje Obr&z mi svež vetrec ohlaja, Po drevi listju nagaja, Da rahlo sume trepeče, Se sapo tajno šepeče.
Krilatcev glasovi čisti Zvene prijazno mej listi; Cvetic prijetnih obilje Probuja mi v duši milje; A srebrno bistro vrelo Povija se vmes jasnovfto. Po polji rumeno žito O sapi se maje veselo.
Pobožna cerkvica na holmi Ozira nežno se v dol mi, A vzadi snežene gore Ponosno v nebo kipe.
Roj črmljev medu si vrlo V stan zemni tik mene nanaša; S6 slamo ga srkam v grlo, Ljubo me sladi njih paša.
Oj srce vse to proceni, Utoli vse burne želje, Napolni te nežno veselje! A srce nemirno meni:
Ljubo se v prirodi mili Na vonjavej travi leži, A slajši še v njenem krili.
Na rami jej melikej sloni: Jasnejši no neba sev, Je njen čaroben usmev: Zdravejši no vetrov pih Je devin blažilen dih; Lehno šumi listje na drevi Rahlejši je hod mojej devi. Zvočnejši no ptičje petje Je ljubičin zvonki glas Zornejši no cvetno cvetje Je ljubičin divni kras. Bistrejši no vrelo bodro Oko jasni jej modro, Milejše no žito se giblje Nje devsko se nedrije ziblje, Svetejša no bela cerkvica Je njena brezgrešna dušica, Belejša no snežna belota Nje prs je tajna čarota; Med čmrljev je slasten i ljub A slajši je njen poljub.
Zato me v mesto sili Kder ljubica moja živi Da-si se v prirodi mili Prijetno v senci leži.
Civkoslav Lažan.
Kak razloček je mej Notranjci pred zadnjo dopolnilno vo-litvijo v deželni zbor in po volitvi?
Pred volitvijo so bili vsi še „zavedni", po volitvi pa je večina obrezanih.
A.	Povej mi hitro dovtip o novem poslanci g. Obresi.
B.	Nič laglje nego to. Misli si: Requiescat in Pace!
Vprašanje.
Če doktorji v obče nemajo zaupanja pri narodu, zakaj je bil gospod dr. Štrbenec predsednik shodu volilnih mož v Postojini?
Na to vprašanje odgovarja nefrankovano gospod Ignacij Gruntar, c. k. notar v Logatci.
A.	Kdo pa je ta poslanec?
B.	To je Faber.
A.	Kaj pa je?
B.	Gozdar v službi kneza Auersperga, kakor vidiš, krepak
možak.
A.	Gozdar? Kako ta pride v deželno zbornico?
B.	I kako, ali ne veš: „Quisque suae fortunae faber"?
A.	Da, vem, a pri tej kandidaturi gospod F o rtuna ni imel
prav nič posla.
B.	Vem da ne. A ravno zaradi tega, ker se za to volitev ni
zanimal gosp. Fortuna, niti brigal „izvrševalni odbor klubu na rodnih po slance v", baš zaradi tega bil je Faber sam svoje sreče kovač.
A.	No jeden več ali manj, to nič ne stori.
B.	Ali, kakor pravi pregovor: Kdor ima dosti „špeha", škornje
ž njim maže.
*
* *
A.	Ste li že čuli? V Kleebergovi menažeriji zgodila se je pre-
teklo soboto velika nesreča.
B.	C. D. E. Kaj pa, za božjo voljo?
A.	No, gospico Kleebergovo je pri predstavi ljuta žival ugriz-
nila.
B.	C. D. E. (Unisono.) Katera, pa vender ne tiger? A. Ne tiger, ne, ampak — bolha!
Resna premišljevanja penzijoniranega filozofa Izidora Muzlovica.
Ko je bil nekdaj govor o tiskovnej svobodi rekel je znan mogotec, da se pri nas v Avstriji sme pisati vse, treba samo znati kako? A baš ta neznatna besedica: kako? je tisti prag, nad katerim se marsikdo spodtakne, zanjka. v katerej danes ta, jutri oni obtiči s svojo glavo. Nihče še ni te besede pojmu prišel na dno, izimši jedini nekolekovani slovenski „Tag-blatt" alias »Ljubljanski List". On sme pisati, kakor se mu ljubi, vse, kar mu pride na jezik, ali kar se muz višjega mesta zaukaže in nikdar se mu ni treba bati, da bi ga zaplenili gospodje na Žabjeku, ali pa na Turjaškem trgu.
Jaz pa, dasiravno sem že penzijoniran filozof, še dandanes ne vem, kako se sme pisati, zategadelj se je parkrat zaporedoma zgodilo, da moja resna premišljevanja neso zagledala belega dne, marveč ostala pod ključem, da sem bil, kakor se navadno pravi konfiskovan. Vsemu temu kriv je jedino omenjeni: Kako?
Res, da je ta besedica osodepolna, da mi dela preglavico a teši me to, da drugi ljudje neso srečneji, ker tudi ne vedo, kako se sme pisati, kako se sme govoriti.
Vsacega tacega sicer ne konfiskujejo, držeč se načela: Quod non est in actis, non est in mundo." A čestokrat bilo bi za dotičnika dobro, ko bi se njegovo duševno dete zaplenilo, da ne bi v svojih povojih in plenicah prišlo mej svet.
Kako dobro bi delo gospodu Ignaciju, da neso njegove pri volilnem shodu v Postojini izrečene besede prišle v časnike iz časnikov pa mej narod! Razkoi'ačil se je bil nad doktorji rekoč, da nemajo nikakega zaupanja mej ljudstvom. Huda beseda, neumestna in neopravičena! Huda bila je ta beseda, ker ni nikogar izvzel, neumestna, ker je s tem izrekel neposredno nezaupnico samemu predsedniku dru. Strbencu, kateri bi bil takoj moral odpovedati se predsedništvu, neopravičena pa, ker ta trditev ni istinita. Jaz poznam razmere v nekaterih kronovinah, to pa smelo trdi m, da so baš v Kranjskej še izredno dobre in da so zlasti kranjski odvetniki še na nekakem idejalnem stališči. Dal Bog, da bi povsod bilo jednako!
A dandanes je že tako. Fraza vrže se mej svet, vsakdo jo pobere in potem kot svojo lastno iznajdbo prodaja naprej, ne da bi premišljeval, je li opravičena, ali ne. Tako n. pr. nahajamo v zadnji čas v jedno mer in dan na dan neprestano jadikovanje in tarnanje, „da smo ubožen narod", da ničesar ne premoremo in ne zmoremo i. t. d. brez konca in kraja. Nikakor ne mislim, da smo narod bogatašev, a tako brez prestanka v nič devati nas ni treba, saj vender še nesmo taki, kakor pro-sjak, ki pred sv. Martinom kleči. Tudi se s tem javkanjem nič druzega ne doseže, nego to, da posamičniki izgube pogum, da se jih prime malomarnost, apatija. Strahopetnežev, črnogle-dov, pesimistov imamo itak že preveč, čemu torej pomnoževati njih število? Mislite mari, da s tem vzbudite domoljubje, iskrenost, požrtovalnošt ? Nikakor ne, baš naopako! Torej proč z neprestanem in neznosnim jadikovanjem, kajti naravnost nespametno je. Ne godi se nam sicer sijajno, a zakaj bi se vedno poniževali, ko nam prvi pogled v sosedne kronovine kaže, da je tamkaj marsikaj še slabeje.
Ako pa tega ne zmoremo, ako smo tako zaslepljeni, da hočemo z zaničevanjem in obrekovanjem tega ali onega stanu doseči svoj ne baš uzvišeni smoter, potem nam ni pomagati, potem te svoje hibe ne bodemo odpravili, makari, da še tako jočemo, da se v solzah raztopimo. Sicer pa — ker sem že nehotoma kranjskih doktorjev apologet — mi je dostaviti še to, da bi marsikateri drugi stan še pred doktorji moral trkati na prsa: „Mea culpa, mea maxima culpa!" Sapienti — za danes — sat!
Gospod Ignacij torej ni dobro pogodil besedice; Kako? in v zlo mu štejem, da je on kot beležnik in juristkaj tacega izustil, vihtil t a k o orožje.
A tudi g. dr. Šteibenec ni imel takrat v Postojini srečnega dne. Da kot predsednik volilnemu shodu, kot dr. juris, kot deželni poslanec itd. ni vedel druzega navesti, nego one uborne kmetijske subvencije za kmetijske svrhe, tega bi se ne bil nikdar nadejal. To je pravi „testimonium paupertatis", bodi-si na vzgoraj, bodi-si na zdolaj. Živele subvencije! Sedaj še le razumejem, zakaj so tako silili pod ključ. Res prav treba je bilo ključa, žal, da je še to prišlo skozi ključavnico na dan, ker nam ni nikakor v čast, kajti, ako je kaj tacega možno na zelenem drevesu, česa se nam je na suhem vejevji nadejati ?
Najčmerneji naš dnevnik je glede besede: „Kako?" tudi še v škripcih. O notranjskej volitvi je namreč pisal, da mora kandidat imeti strah pred Gospodom. Zakaj ni povedal, pred katerim? Gospodov je dan danes toliko, da človek že ne ve, katerega bi se držal, pred katerim bi imel strah Ako je pa mislil gotovega »Gospoda1' v Ljubljani, je bilo to poudarjanje nepotrebno, ker je kandidat pred njim imel res veliko strahu in je bil vrhu tega s častno besedo „zapikan".
Jaz bi si želel zgol takih narodovih zastopnikov, ki bi pred nikomur strahu ne imeli, potem bi utegnila vremena se zjasniti. Dokler bodemo pa poudarjali, da mora kandidat imeti strah, tako dolgo ne pridemo iz mlake.
Kako? O tem naj bi premišljala i „Lajbaherica", dane bode več pisala, ka za »skrajne elemente" ni več prostora v zbornici.
_ _ Le praktično.
Na Gorenjskem v „pisanemtf mestu imeli so čitalnico, čitalnica pa kakor se spodobi, trobojno zastavo. Zastava bila je lepa in dragocena, svilnata, žal, da njene boje neso bile stanovitne, marveč so se ravnale, kakor ženska ljubezen sploh, po zadnjem ljubčeku. Zadnji ljubček pa je bil dež, silovit dež, ki je pri nekej svečanej priliki lepo trobojno zastavo tako goreče objemal, da so bili sledovi vidni in se ni več dobro razločevalo, kje je meja mej rudečim in belim delom zastave. Po tej nezgodi sklical se je slovesno čitalnični odbor in vse je bilo tega mnenja, da se mora zamočena zastava popraviti, da se dobi vsaj zopet trobojnica.
A v slovesni seji oglasi se pre-modra glava in nasvetuje, da nekdanja tro- sedanja jednobojnica ostane kakeršna jevspoin nna svečano priliko, sicer bi bilo to spominu na kvar.
In res sklenilo se je, da zastava ostane kakeršna je. Nobenega ugovora ni bilo čuti, le pozneje so pri čaši piva nekateri bolj hudomušni člani ugibali: „Kaj, ko bi bil Radecki pri Novari skočil čez planke in si pri tem hlače raztrgal, bi li te raztrgane hlače tudi pri paradah nosil v spomin na slavno zmago?"
A.	Ne vem, zakaj te danes kar
naprej smeh sili?
B.	Kaj bi me ne. Konšekov sinje
sodelavec Lajbaherice. To je vender presmešno. Oba. Ha-ha-ha-ha!
Odprto pismo
prijatelja Krojačeviča prijatelju Šoštariču, kramarju i. t. d.
v
Ssnt Vidu
pri Ptuji.
Dragi prijatelj! Prav iz srca obžalujem, da nesi dobil več glasov pri volitvi nego 25. — No, petindvajset bi jih bil Ti že davno pošteno zaslužil, a vender je škoda, da ne več, Čemu si pa vender šel na led. Že pregovor pravi, da naj vsak »šoštar" ostane pri svojem kopitu. Ti pa niti šoštar nesi, ampak S o š t a r i č, torej si za nič; kam pa tudi pridemo ko bi volili šoštarje in Šoštariče v Gradec? Ali misliš, da bi tamkaj gori „dreto" vlekli? Kaj še, šoštarjev imajo v Gradci že sami dosti, da se za Šoštariče niti ne menijo. Šoštar ostani pri svojem kopitu. Šoštarič pa pri svojem vatlu ali pa pri metru, če si se zadnjemu že kaj posebno privadil; meni meter še vedno preglavico dela in mislim, da pri Tebi tudi ne bode drugače, ker do sedaj nesi bil posebno svetla luč.
Kot prijatelj ti svetujem, da se zaradi tega ne žalostiš preveč. Marsikdo je že padel, Ti morebiti tudi že večkrat. Na
zadnje si pa vender zopet ustal, čeravno si včasih imel otekle lase. Tolaži se s tem: Boljše je biti v Šent Vidu prvi kakor v Gradci zadnji. Ti imaš za Gradec že „polizeiwidrig"
ime,--i če v, tudi itschev nič kaj ne „obrajtajo" tamkaj
gori in rekli bi gotovo: „Kann den aus S t. Veit bei Pettau was gutes kommen?" In na zadnje bi še kdo napravil slab dovtip ter rekel: „ Šoštarič ist ein verklei-nerter Schuster". Navstal bi splošen smeh in še to bi Ti prav nič ne pomagalo, da si na cesarja Jožefa spomenik na Ptuji položil venec. Žalostiti se pa že zavoljo tega ne smeš, ker mora vsak pošten „šoštar" navajen biti na smolo in če so Tebi malo s terpentinom pokadili, zgodilo seje zaradi tega ker niti „šoštar" nesi, ampak le Šoštarič. Vsacemu po njego vem stanu!
Na Kranjskem je pregovor:
..Sveti Vid Črešenj sit."
Kakor čujem se pa sedaj pri Vas popeva: „ Šoštarič v Šent Vid' Je že volitev sit
Dobil glasov je samo dvajset in pet Zatorej kopito v rokah ima spet.
Vidiš kako si srečen! Pri živem telesu Te že opevajo, kaj še bode po smrti, ali ko bi dobil drugokrat šest in dvajset
„Glejte, mama, glejte, tukaj imajo tudi že pahljače!"
Kako? Tako naj bi se vprašal tudi profesor Šuklje sam In to vsako jutro rano. Potem bi se izogibal vsem lažem in obrekovanjem, katera je do sedaj zakrivil v zadevi „Sokola", „Narodne tiskarne", „Škrata" itd. itd. Temu bil bi že •skrajni čas, kajti laž je laž, če je tudi oficijozna.
A.	Koliko poslancev je bilo vo-
ljenih v Postojini?
B.	No, koliko? Samo jeden!
A.	Ne boš! Vsekako dva!
B.	Kako neki?
A.	Le pomisli: Izvrševalni od-
bor klubu narodnik poslancev se zahvaljuje volilcem, da so izbrali poslancem g. A. Obrezo, v istini pa je bil izvoljen g. A. Obresa. To sta vender dva!
B.	A-ha!
A.	Gospod Šterbenec kot doktor
ni več sposoben za poslanca. Če torej ne bode izvoljen, kaj pa potem?
B.	No potem bode »štrbonk!*
glasov. Potem pa se samega veselja prekrstiš in prosis, da se smeš pisati „K1 e inschuster" to bode pravo ime za Te! Dotlej pa Te pozdravlja in sv. Duhu priporoča Tvoj prijatelj	Kr o j a č e v i č.
Lonec.*)
(Čudite se lepej primeri !)
Izkopal v zemlji je čevljar Iz davne dobe lonec star: Se-li pač lahko v njem še kuha Krompirček, zelje, repa. juha?
Ljudem navadnim zaničljiv Zamazan ves in teinnosiv Obrabljen ves in pa razpaden, To lonec pač ni bil navaden.
In vzel ga je v roke skrbno In pazno vanj uprl oko, Se-li pač lahko v njem še kuha Krompirček, zeljce, repa, juha ?
Pred mano pesenca leži, Nezmiselno se pač glasi, Da me boli uže glavica, Da se mrgodijo mi lica!
Tako golčf vedno ta ptič: Izvirnega ne zgrebe nič, Premleto kroži ter netečno, Tako tako pač bode večnoJ
Čivkoslav Lažan.
*) Primeri zadnjo številko „Kresovo" : Pergamen.
-»OC^OOo-
Mej dvema nemškutarjema.
A.	Tschau! Griiss dich!
B.	Servus! No, kaj ti praviš o položaji pri nas?
B. Kaj neki ? Izvrstno, non plus ultra, smemo si iz dna srca čestitati.
B. Kako to? Saj nemarno, razen v hranilnici, zastavnici in v kazini nikjer več odločilnega glasu. Zdi se mi, da smo se, kakor miši poskrili v luknje.
A.	Na videz je res tako. A če na drobno pogledamo, ima'
stvar vse drugo lice. Le pomisli, koliko je prišlo naših ljudij v dežel. Lahko rečem: „Hesterni sumus et om-nia vestra tenemus!" Jedva smo dobili Russa, že je^ prišel za njim Schwarz, naposled pa še Wagner. Kaj hočeš še več? Ali kakor bi rekel Heine: Mein Lieb-chen, was willst du noch mehr?
B.	Res je! Sedaj ko imamo Wagnerja, tudi „Zukunftsmusik"
ni več daleč. Potem pa bodemo mi ubirali prvo-struno. Hoch! tistim, ki delajo za nas. Hoch! A. Hoch! vsem, ki so naši ,,Gescliaftsfuhrer ohne Auf-trag!"
Čivkoslavu La/nim.
Sem po trati se sprehajal
Se mladosti veselil, Cvetja kras me je obdajal Blagim duhom me pojil.
In sem trgal cvetke krasne
V šopek mali je povil, Zrl sem šopek — misli jasne Žalni je spomin mračil:
„ Nimam de ve revče vborno
Da bi šopek ji podal Da poljub na lice zorno Za vračilo bi izbral."
V pravem času, misel dobra:
Tebi naj poklonim ga, Pesen Tvoja je milobna ' često odgnala mrak srcži.
Da zvenelo bode cvetje Naj Ti sreče ne kali: Tudi pesen bo minila, Ki to cvetje klanja Ti.
[Ljuboslav.
Pogovori
soseda Brezovičarja in Bizovičarja.
Brezovičar: No, sosed, kaj pa praviš k notranjskej vo-litvi ?
Bi sovi čar: Pač ni, da bi dejal. Če pojde tako naprej, bo-bodoči deželni zbor imel pač čudno lice.
Brezovičar: Kako to?
Bizovičar: Prav naravno. »Ljubljanski list" in »Slovenec" izdala sta gaslo, da ne sme noben v Ljubljani stanujoči narodnjak biti kandidat na deželi. Torej odpade pri prihodnjej volitvi: Detela, Klun, Murnik, dr. Papež, Robič, dr. Bleivveis.
Brezovičar: Da, da! Doktor pa že sploh nobeden ne sme biti, ker tega gospod notar Gruntar v Logatci ne trpi, čeravno je že sedaj jako čutno, da v deželnem odboru-ni nobenga j uri s t a.
Bizovičar: Kdo pa bode potem deželni odbornik?
Brezovičar: Kdo? No, Mulej iz Logatca, Potepan iz Ze--mona in---
Bizovičar: In pa midva!
*
* *
Brezovičar :v No sosed, ali si že bil v deželnem zboru?
Bizovičar: Še ne, me prav nič tjakaj ne vleče.
Bresovičar: Lej ga no, zakaj pa ne?
Bizovičar: Ker je preveč poslancev, za te poslance preveč" stroškov, za te stroške preveč davkov.
Brezovičar: Jaz pa mislim, da je pravih poslancev še premalo.
Bizovičar: I no, to je tako: Za Notranjsko je g. Obresa jedini, ki more kaj storiti, za vso ostalo deželo pa gosp. auklje. Torej bi bilo dovolj, da bi samo ta dva sklicala sejo. Pri tem bi še stenografov ne potrebovali. Obresa itak redkokdaj govori, Šuklje pa vse kar govori in misli takoj tiska v svoj nekolekovani dnevnik. Sedaj vender uvidiš, da so vsi drugi poslanci popolnem odveč, pravi statisti.
Brezovičar: Tvoje besede, sosed, so ostre, a imajo veliko resnice v sebi. Zakaj tega javno ne poveš?
Bizovičar: Kako pa bi? Saj nesem poslanec. A k letu bo že vse drugače ?
Brezovičar: Kaj bo drugače?
Bizovičar: Kaj? No, čez leto bodo zopet volitve. Pri nas je mogoč le tisti za kandidata, ki je iz Bizovika doma. Drug nobeden ne. In takrat nastopim jaz. Potem jim bodem že dal vetra! *
* *
Brezovičar: Sosed, kaj pa je s sestankom treh cesarjev?
Bisovičar: Nič gotovega se še ne ve. Cesar Viliem baje ne pride.
Brezovičar: Zakaj pa ne ?
Bizovičar: Ker še ne ve, bi li to bilo uredniku Sukljeju prav ali ne.
Gospodarske predloge, s katerimi se marsikdo najrajši temeljito peča.
Lastnosti bodočega notranjskega poslanca.
1.	Ne sme biti Ljubljančan, Bog ne daj, da bi bil Štajerec, kajti to je naglaven greh. (Več o tem pove g. Sajovic v Slavini.)
2.	Kdor je doktor, je eo ipso že od kandidature izključen, kajti vsak doktor je „ izmeček človeštva". ((Referenta: bivši profesor in sedanji urednik Šuklje, pa gospod notar Ignacij. Gospod dr. Šterbenec se v ozadji sramuje svoje doktorske diplome in jo slovesno sežge.)
3.	Mora javno izpovedati, da o n j e di n i m o r e osrečiti Notranjsko. (Kako? tega ne treba takoj povedati, dovolj je če si to misli.)
4.	Ce ni vladen, ne velja. Dotično spričevalo podpiše profesor Šuklje.
5.	Mora biti vstrajen v obljubovanji, odločen pri nasve-tovanji tretjega kandidata in dosledno sedeč na deželnozborskem sedeži.
6. Skrbeti mora, da so razna oblastva zanj, kajti No-tranjec sme voliti le tacega, ki se ne boji vsacega, ampak prvega, ki pride.
V letovišči.
A.	Sosed N. je pač ljubezniv gospod. Vsakokrat prinese svojej
gospej kaj lepega, česar se ni nadejala.
B.	Res je, a najbolj iznenadil jo je danes.
A.	Kako? Povej, povej, povej s čim?
B.	No s svojim nepričakovanim prihodom.
Najnovejše.
Mnogokrat se je že izrekla želja, da bi Slovani vsaj v toliko bili jedini, da imeli jednaka imena mesecev. Kakor vse-kdar, smo mej južnimi Slovani mi Slovenci storili prvi korak ter posinovili latinska imena, odstranili zloglasni „Kozoprsk" in druga taka malo dostojna imena. Od vseh nekdanjih imen ostal nam je jedini „kimovec", ta pa je že „plurale tantum", kadar se ozremo v deželno zbornico, ali sploh v politično življenje, kjer „kimavcev" kar mrgoli.
Vender pri vsem tem še ni nade, da se popolnem odkri-žamo posebnih svojih mesečnih imen. V našem stoletji izumi se vsak dan kaj novega in tako je tudi dovtipen naš prijatelj z ozirom na posebne razmere skoval troje novih imen:
To pa je bilo tako:
Neki gospodek ima tako navado in tako ugodno znanje, da v poletnem času od 15. julija do sredi septembra redno leto za letom ostavlja našo prvostolnico ter odhaja v letovišče na svojega prijatelja graščino, kjer se mu tako godi, kakor svoje dni Izraelcem v Egiptu pri loncih, polnih mesa.
Ko je nekdaj v veselem društvu bil o tem govor, rekel je -omenjeni dovtipni prijatelj:
KZopet se bode okoristilo naše slovstvo. N. N. je že pri svojem prijatelji na graščini. A ker je v juliji določenih le petnajst dnij, nadel bode temu mesecu ime: „Mali Skledo-liz n i k."
„Avgusta pa bode ondu prebil poštenih 31 dnij, torej bode ta mesec odslej: „Veliki Skledoliznik".
„Septembra pa se bode zopet treba ločiti, zaradi tega se bode ta mesec v bodoče imenoval: „Skledopad".
Se non e vero, e bon trovato.
Uredništvo „Škrata"
konštatuje za danes samo to, da je gospod urednik Šuklje laž i■> obrekovanje, katero smo mu v lice vrgli, mirno
v žep utaknil. S tem je javno sam priznal, da je vse, kar je pisal o našem listu, bilo laž iu obrekovanje. Čestitamo!
Olika na prodaj pri Antonu Pr o seniku, kramarji in I. obč. svetovalci v Metliki.
„Jurij s pušo" streljal je v št. 9. v Metliško tarčo, kjer so stali novoimenovani paše, mufti, definitor, age iti begovi Metliški, Prosenik mej njimi kakor kramarpaša.
Da pokaže Prosenik mimogredočim, kako finoizobra-ž e n o pesmice zlagati zna, začne pred hišo svoje žene tik državne ceste v pričo blagorodnega gospoda Samse, c. kr. uradnika, njegove gospe Antonije in svoje Alojzije, da se je po Dragah razlegalo, tako-le škandirati:
„Eni so paše, eni so age, eni so beg, Ki je to notri dal, je pa en d . . . !"
Ta kitica se mu je tako dopala, da jo je ponavljal in z velikim krohotom začinil.
In takega, na tako nizki stopinji omike stoječega človeka, s takimi iz vsake količkaj pristojne družbe izključenimi izrazi naj še kdo obrajta v Metliki! Greuter bi rekel: Pf . . !
r —-^
?
Tonček. Ali je res, da bode Šuklje Dolenjcem izposloval železnico ? Pepčelc. Res je, res. Samo tega še ne ve, ali naj bode kolodvor v Kolodvorskih ulicah, tikoma uredništva, ali pa v Kurji vasi.
Brezova.
Profesor radi v prvi šoli Dijakom so tako dejali, če smo zaradi kake boli Kedaj se opravičevali: „Izgovor dober je i brezov. Da bode le odrezov."
Zavedni Notraujci pa bili Za tron so se v deželnem zboru
Ter nanj junaka posadili, Ki kimal zmir bo v svojem koru, Ki vedno prav se bo odrezov — Saj vender je 0-brezov.
Ivedo da tamkaj je pritiskal, Pač res da mene briga malo; Pa dobro, menim, da je piskal, Ker vse po notah je plesalo. Pa bil li brezov, bil Obrezov, Le „fajn" se je odrezov.
Zavedni Notranjec, o kje si, Ki prej ponos si bil nam vedno ? Sedaj oči le k tlom povesi, Ker nisi več, kar bil si predno
Tako si fino se odrezov--
Sedaj postal si — brezov.
Koštrun.
Izredno klasičen slovensk stavek
nahaja se v nekej starej liturgični knjigi v Preski: Ur um tud suh uk. Lepa zastavica za naše filologe in slovničarje. (Rešitev) Tudi suhi uk uri um (auch ein trockenes Thema iibt den Geist).
Stavek se glasi kakor kak kineški „King-Fu".
„Dolgo čakaj, "bo kmalu"
je že star pregovor, pa še vedno nov.
Dolgo čakamo že na ravnopravnost, a ni je. Dolgo čakamo na mestno hranilnico v Ljubljani — a kmalu bodo baje predložena pravila. Kdaj pa začne hranilnica poslovati, to se pa še ne ve, gotovo — kmalu.
Dolgo že leži Šutnanova grško-slovenska slovnica na nekej mizi, in grščina se bode kmalu poučevala v slovenskem jeziku, a v tem letu še ne.
V čem sta si podobni predmestje Kandija v Rudolfovem in Ljubljana, v čem pa različni?
Obe sti podprti. A Kandija je podprta samo z jednim kolom, da v Krko ne zdrkne, Ljubljano pa brani štirinajst tramov, da v Ljubljanico ne zleze.
Kdor še tega ne ve, naj se malo ogleda na Hradeckega mostu. Zares, krasen prizor!
P. n. naročnikom!
v
Prosimo, da vsi p. n. naročniki „Skrata" pouove pravočasno naročnino, tudi tisti, ki so Še na dolgu, sicer bi bili p rimo rani ustaviti dopošiljanje našega lista.
Opravništvo „Škrata"
Izhaja 10. in 25. dan vsacega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četert leta 80 kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v .Narodni Tiskarni", kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati.
Slednji računijo se po dogovoru