'MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI LETNIK XXI, ŠTEV. 1—2 Registered for posting as a periodical — Category "B" JAN./FEB. 1976 Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c Annual subscription — letno: $2.00 SLOVENEC - SENATOR AVSTRALIJE Pri volitvah v lanskem decembru je bil izvoljen za senatorja v zveznem avstralskem parlamentu g. Milivoj Lajovic iz Sydneya. Liberalna stranka ga je izbrala za to mesto izmed 25 kandidatov. G. Lajovic je prvi emigrant nebritanskega porekla, ki ga je doletela čast, da se je uvrstil med zakonodajalce Avstralije. Doma iz ljubljanskega predmestja šiške se je po razburkanih vojnih letih za stalno naselil v Avstraliji leta 1951. Iti je moral skozi vse težave in neprijetnosti, ki so več ali manj usoda vsakega emigranta. Vse od leta 1959 pa aktivno deluje na javnem polju in to predvsem med emigranti. Bil je ustanovitelj in tudi prvi predsednik Slovenskega društva v Sydneyu. Ko je bilo dokončno dognano, da je g. Lajovic postal senator ga je "VESTNIK" zaprosil, da nam odgovori na nekoliko vprašanj, ki bi verjetno zanimala naše čitalce. Rad nam je ustregel in v naslednjem so njegovi odgovori: Kdaj ste se pričeli aktivno udejstvovati na avstralskem političnem polju in kaj Vas je pripeljalo do tega? Član Liberalne stranke sem postal leta 1958 ker sem smatral važno, da se novonaseljenci aktivno udejstvujejo v političnem življenju nove domovine. Kakšni so bili razlogi, da ste se odločili za liberalno stranko? Razlog moje odločitve za Liberalno stranko je bilo dejstvo da sem osebno velik individualist in se nikakor ne strinjam z nobeno ideologijo katera ne daje prednost svobodi poedinca. Ali ste našli delo na političnem polju osebno zadovoljivo? Politika, politični problemi in politično delo je bilo zame vedno največje osebno zadoščenje. Ali je dejstvo, da ste rojen izven Avstralije imelo kakršnekoli vpliv na vzpon Vaše politične kariere? Na noben način, nasprotno, dejstvo da nisem bil rojen v Avstraliji je preprečilo mojo izvolitev za senat leta 1974. Kaj je po Vašem mnenju bil glavni vzrok za tako močno zmago liberalne stranke? Glavni vzrok tako ogromne zmage naše stranke je bila vidna razlika med idejami laburistične stranke, način njihovega vladanja zadnjih treh let in pa med programom in vodstvom naše stranke. Ali zmaga liberalne stranke pomeni poslabšanje livljenskih pogojev delavskega sloja in zmajšanje socilane pomoči neprivilegiranim? Nasprotno, življenski pogoji delavskega sloja so bili vedno boljši za časa vlad liberalne stranke — število volivcev dokazuje, da mnogi iz takozvanega delavskega sloja volijo našo stranko — kar se palice socialne pomoči neprivilegiranim je pa moje mnenje da sama materijalna pomoč ne reši osnovnega problema nepriviligiranih. Kakšno vlogo igrajo v avstralskem javnem življenju etnične organizacije? Etnične organizacije imajo važno vlogo v avstralskem javnem življenju in sicer stvoritev mostu med navonaseljenci in avstralijanci ki bo pomagal k spoznanju, razumevanju in olajšanju problemov z obeh strani. Kako naj državni sistem olajša vključen je, odnosno povečanje zavesti avstralske pripadnosti med novonaseljenci? Etnične organizacije imajo važno vlogo v avstraljanskem javnem Država kot taka se po mojem mnenju ne bi smela vmešavati v probleme ki so pravzaprav le odločitve poedinca ter njegovega osebnega mišljenja, volje ali želje o pripadnosti in vključenje v novo in v velikih ozirih drugačno družbo. Velika večina tukajšnjih Slovencev potuje ali pa želi potovati na obisk v staro domovino. Ali bo sprememba vlade v Canberri imela kakšen vpliv na olajšanje potovalnih formalnosti takih obiskov? Olajšanje potovalnih formalnosti v staro domovino ne odloča Canberra ampak oblasti one države katera izdaja dovoljenja. Kakšne so Vaše politične ambicije za bodočnost in kašen je Vaš nasvet za delovanje slovenskih organizacij v Avstraliji? Moja osebna ambicija je bila dosežena ko sem bil izvoljen za senatorja za NSW — nasvet slovenskim organizacijam v Avstraliji je pa to kar sem že odgovoril na vaše vprašanje št. 7. Kot Slovenci smo ponosni, da je naš rojak dosegel tako prominentno mesto. Želimo mu v bodoče še mnogo uspehov, uverjeni, da mu bo Slovenstvo povsod in ob vsaki priliki ostalo v srcu, da bomo v bodočnosti lahko zapisali: Ne zasluži mesto v naši zgodovini samo kot član avstralskega parlamenta nego tudi kot dober in zaveden Slovenec. PETER KOŠAK: TURIST Romarje nekoč vodila pot je v kraje daljne in neznane žgoča vnema, želja, da časti vladarje, pade na kolena pred malike, z mečem pokori pogane. Gnala Džingiskana, muslimane je iz Vzhoda sla po zemlji, po oblasti in po ženski; so za vero pravo bili se kristjani, da bi meč in mesec, ogenj ne požgal Zahoda. V tujino so divjali črni vlaki, v tovarne groze, v jarke — taborišča; za prgišče kruha — žrtve za morišča. Danes žalost dosti solz je posušila — Gruda rodna ves je svet in vsi brez cilja smo popotniki: prepolni "vtisov" — turistov milja. Med Slovenci v Melbournu se je pojavil pesnik. Mladi gospod Peter Košak, rodom iz Maribora se je že pred časom vdinjal muzi in nam sedaj dal na razpolago z,a objavo v "VESTNIKU" nekatere izmed svojih številnih pesmi. Nočemo se podajati v to, da bi sodili kakovost njegovih del, to bodo že storili ob svojem času bolj poklicani kritiki. Rečemo, lahko le mirne duše, da je vsako kulturno udejstvovanje med Slovenci v tujini še posebne hvale vredno pa četudi ni na najvišji stopnji. Kdo ve kako bo Petra sodila bodočnost. Iz zgodovine vemo, da marsikateri pesnik za časa življenja ni žel priznanja. Tudi naš Prešeren ne. Zato pa, le pogumno naprej, Peter. "DA ROJAK PROST BO VSAK OB OBLETNICI SMRTI DR. FRANCETA PREŠERNA Slep je, kdor se s petjem ukvarja. Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, cn živi, umrje brez dnarja. Dr. France Prešern — komu od nas nje-govo ime ne vzbudi v čuvstvih globoko spoštovanje, občudovanje, ponos in tudi hvoležnost. Kajti danes se zavedamo, da je on navzlic nerazumevanju večine svojih sodobnikov s svojim poetičnim ustvarjanjem odločno pripomogel dejstvu da Slovenci sino! Da smo Slovenci danes narod, samozavesten in napreden, da smo kljub majhnemu številu enaki drugim po kulturi. Da imamo svojo univerzo svojo Akademijo znanosti in umetnosti, svoj književni jezik, ki se da prav tako lepo oblikovati kot katerikoli drugi. Februar je za nas Slovence Prešernov mesec. Na osmi dan tega meseca je v letu 1849 ta naš velikan za vedno zatisnil oči. Ur. France Prešern je prvak naših pesnikov, slovenski rodoljub svobodomislec obzorja, čigar širina je segala preko tedanjih narodnostnih in časovnih meja. Njegovi stihi so del velkikega zaklada, ki ga je zapustil našemu narodu. S svoj-mi pesnitvami je uspel uvrstiti Slovenstvo na isto višino kulture, ki je bila tedaj svojska najnaprednejčim narodom. Kmečki rod Prešernov v Radovljiškem okraju sega nazaj v 14. stoletje. Francetov oče šimen je imel kmetijo na Vrbi in se je ukvarjal tudi s prevozništvom. Mati Mina je napravila nekaj šol pri nunah in je bila zelo nadarjena, praktična in odločna. Rodilo se jima je osem otrok. France, dru-gorojenec, je zaghdal svet na 3. decembra 1800. Prvo šolanje je dobil s pomočjo svojega ujca v Ribniški normalki, nadaljeval pa ga je v gimnaziji v Ljubljani. Bil je vedno med najboljšimi učenci, toda vsa priznanja so pobrali njegovi sošolci nemškega rodu. Študije je potem nadaljeval na Dunaju, kjer se je kljub protivljenju matere, ki je hotela da bi postal duhovnik, leta 1822 odločil za pravno vedo. Pomagal si je preživljavati s tem, da je nastopil mesto domačega učitelja na enem izmed zavodov za plemiške sinove. Tu je prvikrat prišlo do spora med njegovim svobodnjaškim gledanjem in ozkosrčnojstjo ravnateljstva. Učencem, ki jim je bilo prepovedano branje nešolskih antičnih in modernih pisateljev je dovolil dostop v svojo zasebno knjižnico in ko je ravnateljstvo to zvedelo je bil takoj odpuščen. Leta 1828 je dosegel doktorat in se vrnil v Ljubljano iskat službe. Prisiljen je bil brezplačno opravljati prakso pri fiskalnem uradu, ker mu tedanje oblasti niso naklonile uradne podpore. Da se je živel je naskrivaj delal pri advokatu dr. Baumgartnu. V tem času je doživel velika razočaranja v svojem življenju kot so nenaklonjenost uradnih krogov, nerazumevanje njegovih pesniških del s strani tedanjih mogotcev slovenske književnosti ter pritisk svoje družine, da bi ga oženili z bogato Nemko iz Gradca. Vse to je vplivalo nanj, da je popustil v svojem prizadevanju, da se še bolj usposobi za odvetniški stan. Leta 1933 je prvič zaprosil za mesto samostojnega odvetnika, kajti oblasti so v tistem času Ljubljani dovolile samo nekaj odvetnikov. Prošnja mu je bila odbita in tako tudi naslednje. Mesta so bila podeljena seveda Nemcem. To ga je še bolj zagrenilo in mu odvzlo vse možnosti, da bi uspel v svojem prizadevanju za roko Primičeve Julije. Sledila su najhujša reta. Zavrnitev s strani Primičeve Julije, smrt prijatelja Čopa in starega strica Jožefa. Pokazali so se prvi. znaki dedne bolezni: vodenice. V tem času se je zbližal z mlado Ano Je-lovšek. Hotel si je to dekle vzgojiti in si ga približati pa brez uspeha. Tako se je zapletel v nerazveseljivo razmerje, v katerem so se rodili trije otroci, za katere pa radi pomanjkanja ni mogel skrbeti. Šele 1846 leta mu je uspelo, da je dobil advokatsko mesto v Kranju. Vendar si tudi sedaj ni mogel popraviti gmotnega t-nja. Iz pravd si ni znal ustvariti rumenjakov in tudi s tem kar je imel je bil prt radodarni. Revolucija leta 1848. ga je nekoliko poživila toda bolezen je resno potrkala na vrata in konec je bil blizu. Moško je prenašal hude bolečine, nadlegovanje Ane ter zavest, da ne more preskrbeti za bodočnost otrok, ki jih je sedaj uradno priznal za svoje. Šele dan pred smrtjo se je vdal prigovarjanju sorodnikov in se dal spovedati. Kot beleži "Zgodovina slovenskega slovstva" je le nerad in s sol-z rai v očeh sprejel naloženo pokoro: da dovoli uničiti vse svoje še neobjavljene spise. Novico o njegovi smrti so v Ljubljani oznanili z zvonenjem vseh zvonov. Za častno stražo so mu ob mrtvaškem odru stali slovenski visokoškolci in ob tej priliki je bil natisnjen prvi slovenski osmrtni list. O pesnikovi podobi, ki naj bi bila napravljena za časa njegovega življenja so samo ugibanja. Najbolj znana njegova podoba je bila napravljena po spominu na leto po njegovi smrti. Bil je srednje velikosti, vitke vendar trdne postave proti koncu v život nekoliko ohlapne. Imel je '">dol