MLADINSKI SERVIS •v	I	j
tel.: 854-831, 853-061
številka 35, cena 60 tolarjev velenje, 3. septembra 1992
		X	VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
snimo REBKNIK tel: 063/851-981, fax: 06)!851-684			
združena logarska -
Pozoren obisk te alpske lepotice nam pove, da so domačini strnili moči, da se kljub težavam marsikaj spreminja na bolje. Vsem dobronamernim so vrata odprta.
STRAN 5
Črni časi za
živino - Suša
traja predolgo in manjše mokre osvežitve velikih težav živinorejcev ne morejo odpraviti.
STRAN 3
nov
sponzor, novi
načrti — Šale
škemu moškemu rokometu se obeta lepša prihodnost. Sponzor, novo ime in velika zagnanost.
STRAN 10
•j^jsi*
ŽALEC
teL: 063/ 713-222
Požar na Paškem Kozjaku
Prejšnji petek okoli 15. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Stanislave Jurko s Pa-škega Kozjaka 38. Ogenj se je razširil na svinjsko kuhinjo in drvarnico, poškodovana pa je bila tudi stanovanjska hiša, od tu pa po travniku v gozd. Požar so pogasili gasilci iz gasilskih društev Velenja, Saleka, Pesja, Topolšice in Šoštanja ter Industrijskega gasilskega društva RLV, ki jim gre zahvala, da se požar ni razširil na celotno gozdno področje Kozjaka. Škodo so ocenili na milijon in pol tolarjev, vzrok pa še ugotavljajo. Več na 16. strani.
Velenjska vlada
Blažijo posledice suše
Po poletnem predahu so se zbrali člani velenjske vlade ta torek spet na seji. Osrednjo pozornost so namenili ukrepom za ublažitev suše, ki je močno prizadela tudi občino Velenje. Po prvih ocenah so zabeležili škode kar za okoli 367 milijonov tolarjev, kar predstavlja 6,4 odstotka velenjskega družbenega proizvoda.
OJede na to, da so ostali mnogi krajani v občini Velenje brez ustrezne pitne vode, so jim jo morali dovažati s cisternami. Vodo bodo seveda morali poravnati sami po ve-Vjavni ceni (23,30 SIT za kubični meter), med tem ko jim bodo stroške prevoza pokrili iz občinskega proračuna. Za ublažitev posledic suše so iz proračuna namenili tudi 1,4 milijona še neizkoriščenih sredstev namenjenih za odpravo posledic lanskih poplav in
milijon 955 tisoč tolarjev prvotno namenjenih za regresiranje reprodukcijskega materiala. Ta sredstva naj bi dodelili kmetom za regresiranje semen in krme.
Prav zaradi tega, ker je kmetijstvo utrpelo v letošnjem poletju zaradi suše ogromno škodo, člani vlade niso pristali na predlagano povišanje pristojbin za veterinarske storitve.
Potrdili pa so tudi predlog odloka o ureditvenem načrtu pokopališča Podkraj. Poslanci velenjske občinske skupščine so ga v osnutku že potrdili brez večjih pripomb. Ta dokument opredeljuje razširitev obstoječega pokopališča, in sicer tako za klasične kot žarne pokope, opredeljuje pa tudi prostor za raztros pepela in anonimni pokop.
S sprejetjem tega prostorskega dokumenta najbrž v
skupščini ne bo večjih težav, vprašanje pa je, kako bo z ureditvenimi pogoji za področje Konovega. Tu sta namreč dve sporni »črni gradnji« in ob predlogu tega dokumenta, bodo morali poslancem odgovoriti na delegatska vprašanja.
Renominacija občinskega proračuna za letošnje leto pa je bil pretrd oreh, da bi jo dorekli. To niti ni čudno, saj jim za pokritje najnujnejšega zmanjka do konca leta kar 90 milijonov tolarjev. Po dokaj obsežni in trdi razpravi, so to točko j>reložili na prihodnjo sejo. Zal verjetno do takrat ne bodo imeli na voljo nič več sredstev.
Omenimo še, da so dovolili, da se cene v domu za varstvo odraslih s septembrom povečajo za 20, oskrbnine v vrtcih pa za 6 odstotkov.
(mz)
Nova strešna okna Stell
........•
S^j^g----
KAPLJE UČENOSTI -Na prvi šolski dan je tudi prvič po dolgem času deževalo. In so bili vsi veseli.
Kapljalo je po dežnikih, obrazih, za vrat, kapljalo po razsušeni zemlji. Naj kaplje znanja vztrajno polnijo tudi brihtne glave naših nadobudnežev in bo lepše njim in nam vsem.
(foto: bm)
V firmi Instor Stell v Šoštanju je te dni stekla redna proizvodnja novih strešnih oken Stell. Na jutrišnji slovesnosti bodo ta dogodek tudi uradno obeležili.
O njeni pomembnosti najbrž ni treba izgu-
bljati besed. Dovolj pove že to, da prinaša več kot 30 novih delovnih mest, kar je v današnjih časih še posebno dobrodošla stvar. Sicer pa več o novi proizvodnji oken Stell na 3. strani.
Projektna skupina firme Instor Stell, kije realizirala zahteven in obsežen program: od leve proti desni: Ivan Pritežnik — vodja proizvodnje, Silvester Koprivnikar — direktor firme Instor Stell, Ferdinand Juvan — direktor razvojno tehničnega sektorja, Franci Rat — Lesna Šoštanj, Jelka Ocepek — direktor financ in računovodstva, Branko Ura-Adi Gorišek — komerciala, Andrej Naraločnik — Conekt izvoz, Srečna domačem trgu, Tomislav Panič — glavni projektant. A'a sliki lan — vodja projekta in Peter Čeh — proizvodnja orodij
DPZ in ZZD bosta nadaljevala že začeti seji
Sredi prihodnjega tedna bosta družbenopolitični zbor in zbor združenega dela velenjske občinske skupščine nadaljevala prekinjeni 19. seji. Družbenopolitični zbor se bo sestal v torek, 8. septembra ob 8. uri, zbor združenega dela pa naslednji dan, v sredo, 9. septembra, prav tako ob 8. uri.
Med točkami, ki jih imata na dnevnem redu nadaljevane seje omenimo obravnavo odloka o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj in poročilo o realizaciji proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Družbenopolitični zbor pa bo sejo začel z obravnavo osnutka odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(mkp)
fA[ovice
Občina Mozirje - končno (prejšnji) srednjeročni načrt
Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na nedavni seji sprejel srednjeročni plan občine Mozirje za obdobje 1986 - 9o. Plan je bil izdelan na podlagi dolgoročnega za obdobje 1986 - 2000, usklajen prvič 1989 in kasneje še z republiškimi izhodišči, prav republika pa je podaljšala njegovo veljavnost. Vsekakor občina Mozirje ni edina v Sloveniji, ki se je ubadala s tovrstnimi težavami, s sprejetjem pa so sedaj možni vsi s planom predvideni prostorski posegi na področju mozirske občine.
Obenem je izvršni svet dopolnil tudi dolgoročni plan občine Mozirje 1986-2ooo in sicer z urbanističnimi zasnovami za naselja Nazarje, Dobletina, Prihova in Rečica ob Saviqji. Zelo pomemben je tudi sprejet osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za vso Zgornjo Savinjsko dolino, s katerimi bodo urejali vsa tista področja v občini, ki jih ne urejajo prostorski izvedbeni akti.
Up)
Odloka o varstvu okolja (še) ni
V	mozirski občini odloka o varstvu okolja zaenkrat ne bodo sprejemali. Nesmiselno je namreč, da bi sprejemali tako pomemben odlok, če zanj ni ustrezne zakonske podlage. Spremembe republiške zakonod^e šele pripravljajo, zato bodo nye počakali in se kasneje temeljito lotili dela. Za nqjno ukrepanje inšpekcijskih služb in preprečevanje negativnih pojavov v okolju je dovolj normativne podlage v ostalih odlokih, ki tudi zajemajo področje ravnanja z okoljem in njegovo varovanje, zato so ustrezne določbe teh odlokov primerno proučili.
(jp)
Mladi zadružniki Šaleške doline - sedaj še državno tekmovanje
Konec prejšnjega vikenda je v Imenem pri Podčetrtku potekalo regijsko tekmovanje najboljših oračev celjske regije. Med štirimi moškimi in eno žensko ekipo so bili daleč najuspešnejši mladi zadružniki Šaleške doline.
Tako je v oranju 20.50 m velike površine zmagal večkratni zmagovalec s prejšnjih tekmovanj Franc Rot-nik, član 1. ekipe Aktiva mladih zadružnikov Šaleške doline, drugi je bil Franc Špital iz iste ekipe, Simon Menih (AMZ Šaleška dolina- 2. ekipa) pa tretji.
Med ženskami tekmovalkami sta si razdelili najboljši mesti Kristina Poljanšek (prva) in Cvetka Kolar (2. mesto), obe AMZ Šaleška dolina.
V	skupni uvrstitvi, kjer so poleg rezultatov iz oranja upoštevali še spretnostno vožnjo, so tako premočno zmagali člani prve ekipe Aktiva mladih zadružnikov Šaleška dolina pred njeno drugo domačo "klubsko" tekmico.
NajboUše s tega tekmovanja sedaj čaka še državna tovrstna preizkušnja. Ta bo 18. septembra v Novem mestu.
(tap)
Zreče dobro, Rogla slabše
V	Uniorjevem gostinstvu so sicer z letošnjo poletno sezono zadovoljni, vendar vseh njihovih pričakovanj le ni izpolnila. Predvsem pogrešajo tujcev, saj ti še vedno predstavljajo le manjši del gostov. Ob celoviti zreško-pohorski ponudbi pa beležijo izreden obisk predvsem v termah v Zrečah, ki so privabljale predvsem kopalce. Tu se je že tudi pokazalo, da imajo premalo postelj. Slabše pa je na Rogli, kjer bi lahko sprejeli še veliko več gostov. Te so bolj zaživele ob koncih tednov, čeprav so tudi sicer bile predvsem počitniške hišice raznih podjetij zelo dobro zasedene.
(k)
Suša pustoši tudi v gozdovih -nujno ukrepanje proti lubadarju
Dolgotrajno vroče in sušno odbobje ter bogat oplod semen so v naših gozdovih ustvarili izredno ugodne razmere za razvoj škodljivcev podlubnikov. Na nazar-skem gozdno gospodarskem območju so gozdarji doslej odkrili že 132 žarišč razvoja lubadarja. Ta škodljivec je že uničil 1.500 kubikov lesa, preračunano to pomeni posek 8 hektarov gozda. Takojšnje ukrepanje je nujno, sicer bomo številke o škodi beležili v mnogokratnikih. Več o ukrepih na strani 11.
tip)
Občina Velenje - že 1000 odjav
Čeprav so na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje doslej črtali s seznama že več kot 1000 beguncev iz Bosne in Hercegovine, jih pod začasno streho nad glavo živi še vedno 3140.
Večjih težav trenutno ni, razen seveda prostorske stiske pri družinah. Te še vedno nudijo zavetje 2613 beguncem, število teh v treh prehodnih republiških zbirnih centrih pa ostaja nespremenjeno (527).
Za polovico manj jabolk
na Kmetyski zadrugi Šaleška dolina ocenjujejo, da bo zaradi suše hudo prizadeto tudi sadjarstvo. Po prvih ocenah naj bi bil pridelek jabolk na Turnu manjši vsaj za 40 odstotkov. Precej manj bo seveda jabolk prve kakovosti in toliko več industrijskega sadja, zaradi pomanjkanja vlage pa so jabolka veliko bolj odpadala z dreves kot sicer.
(bm)
Ne osla za rep, bika za noge!
Spoštovani stanovski kolega Janez Strehovec je v enem svojih imenitnih zapisov pred dnevi ugotovil: "Slovenija, sestavljena s pametjo in tolerantnostjo, bi mogla biti nekega dne kar prijetna in sprejemljiva država pa čeprav z med sabo nič spravljenimi ljudmi. Tudi prepir je včasih lahko produktiven." Točno za to gre! Brez pretirano vznesene "post-osamos-vojitve" zagledanosti v našo mlado državo in njene razvojne možnosti prav zares lahko z vse večjo gotovostjo trdimo, da bi v času, ki se sploh ne zdi tako utopično oddaljen, lahko naredili zares simpatično in vsega zaupanja vredno deželo. Naj se sliši komurkoli še tako bogokletno in nedomoljubno, zagotovo drži, da zdaj to (še) nismo še najbolj zaradi kroničnega pomanjkanja obeh atributov, ki sta v uvodnih mislih omenjena kot najpomembnejši prvini za zidanje "prijetne in sprejemljive države." Pameti in tolerance.
Res škoda, kajti zdi se, da so takim možnostim ta čas dokaj prijazno naklonjene tudi mednarodne okoliščine, čeprav so nekateri "prijatelji" takšne Slovenije pripravljeni zatrjevati, da smo njeni državljani slabe volje tudi zavoljo tihe marginalizacije svoje države v svetovnih odnosih.
Mimogrede povedano, to se je zapisalo komentatorju zagrebškega "Večernjaka" Viktorju Tadiču, ko je razpredal o tej rubriki že dvakrat omenjenemu primeru Razkrižje. Pa ne le to. Da nimamo radi Hrvatov, pravi, ker ne moremo več ropati njihovega morja, ker nas skrbi za vikende na poceni kupljeni hravški zemlji, ker z letali ne moremo več brezplačno švigati po svobodnem hrvaškem nebu, ker "tega njihova" s carinami ščiti svoje gospodarstvo... Siromaštvo je neugodno, je še zapisal, jaz pa dodajam, še posebej siromaštvo uma.
No in tako smo spet tam. Pri pameti, tolerantnosti in
produktivnem prepiranju. Takile Tadiči so kajpak samo hrvaški problem, naš pa so podobni Viktorju, ki jih tudi nimamo ravno malo. Zdaj se zdi trenutek dovolj aktualen za ponovno opozorilo, da se je naposled treba vzeti skupaj in videti en sam cilj. Blagor tega ljudstva in te države.
Tisti, ki smo jim zaupali krmilo, po malem končujejo s počitniškim zajemanjem sape. Predvolilni čas, kismo mu menda vendarle blizu pa žal obeta, da bodo napolnjeni zbiralniki moči v glavnem še naprej služili brezplodnemu skakanju v lase in pritalnemu napenjanju puhlih mišic, ki v mnogočem razgaljajo politično impotent-nost namesto da bi volilcem v veselje in sebi v korist demonstrirale pravo in podpore vredno moč. Treba je prijeti bika za roge, igračkanje z oslovim repom nas ne zanima.
To seveda ni zavzemanje za enotnost v vseh pogledih
marveč za tvorno kreganje, kakršno nam vsem skupaj lahko samo koristi. Toda, ali ga zmoremo? Mnogi od tistih, ki se zdaj dajejo v našem imenu, že ne. Vsaj doslej tega niso bili sposobni, z jesenskim odpiranjem parlamenta pa se jim ponuja še nekaj priložnosti za popravni izpit.
Dekleta in fantje parlamentarci, če so vam počitnice dale novih moči, ne zapravljajte jih za neslanosti, ki smo jih siti do grla. Želimo vas videti zavihanih rokavov sredi pravih problemov ne pa našopirjenih grebenov v peripetijah skrajno obrobnega pomena. Te nas bodo morda bolj zanimale, ko nam ne bo treba skrbeti za nizke plače, za ohranjanje delovnih mest, za preteče stečaje... Nekega dne, ko bomo prijetna in sprejemljiva država, sestavljena s pametjo in tolerantnostjo. Naj začne sestavlj ati, kdor ju premore. Lego kocke pa otrokom.
«
CeCjst^g oBmočje
Celje je (že) na drugem mestu
Celjsko gospodarstvo se je že povzpelo na drugo mesto v naši državi - vendar pa to ne velja za njegovo uspešnost, prodornost in perspektivnost, ampak je celjsko gospodarstvo na tem nezavidljivem mestu po težavah. Glede tega naj bi bilo takoj za mariborskim, ki se - kot slišimo že precej časa - ukvarja z resnično težavnim položajem.
Morda je prav tak položaj Celja privedel do tega, da je tudi gospodarski del slovenske vlade svoj drugi obisk po slovenski periferiji namenil v mesto ob Savinji - takoj za obiskom Maribora. Oba obiska seveda nista bila namenjena temu, da bi tem območjem prinesla konkretno pomoč; bolj sta bila namenjena seznanjanju z vlad-
nimi ukrepi, s pripravljenimi zakoni, beseda pa je seveda stekla tudi o tem, kaj bi že lahko naredili, če ne bi bilo toliko strankarskega prepletanja oziroma spotikanja. Pri tem je bil največkrat omenjen zakon o privatizaciji oziroma lastninjenju. Zadovoljstvo v teh krajih pa je bilo po teh obiskih različno. Ovisno je bilo tudi od tega, komu - kateri stranki - so bolj ali manj "zavezani" predstavniki v teh območjih. Nekateri namreč v sedanji vladi še ne vidijo vlade Slovenije, ampak še vedno vidijo vlado Liberalno demokratske stranke.
Ob raznih podatkih in načrtih, ki so jih ministri in podpredsednik vlade Herman Rigelnik povedali v Celju, velja gotovo omeniti dva, ki
posredno ali neposredno zadevata to območje: cena električne energije se do konca leta naj ne bi povečala za več kot dobro desetino (13 odstotkov), julija prihodnje leto pa naj bi zagotovo začeli graditi avtomobilsko cesto Arja vas -Vransko. Pa še to je med drugim poudaril gospod Rigelnik, da ni prav nikakršnega razloga, da inflacije ne bi mogli brzdati še naprej.
Vladna delegacija se je med obiskom v celjski občini srečala še z enim konkretnim problemom, oziroma s pravim gospodarskim bolnikom. Obiskala je namreč tudi štorsko železarno, beseda pa je tekla seveda o vsem, o čemer zadnji čas pri nas že veliko govorimo. Usoda (tudi) štorske železarne
je odvisna od reševanja celotnega slovenskega železarstva. Čeprav so dobili štorski žele-zarji potrdilo, da so od vseh v Sloveniji največ storili za boljše delo v prihodnje, je to zanje v sedanjem času, ko jih tare skorajda nerešljiva likvidnostna problematika, slaba tolažba. Podpredsednik Rigelnik je ponovil, da bi bil stečaj najslabša rešitev, zato tudi poskušajo najti rešitev s pomočjo tujega kapitala.
Za konec pa le še "tolažba" za vse, ki se ne morejo pobrati zaradi izgube jugotrga: nadomestil naj bi ga trg bivšega SEVa, pri čemer naj bi naša vlada sklepala tudi dvostranske sporazume z nekaterimi državami s tega območja in s tem pomagala našemu gospodarstvu.
Savinjs/^o - šaCešt^a naveza
Gremo (skupaj) naprej
V teh dneh, ko nekatere stranke ponovno opozarjajo, da naj bi na novo zasnovane volilne enote povsem razbile celjsko regijo - pri tem so najbolj glasne celjske stranke, ki jim je očitno še največ do te celjske regije - pa se na tem območju tudi pripravlja letošnja tradicionalna povezovalna prireditev. Pohod od Celja do Logarske doline namreč povezuje kar polovico nekdaj te trdno povezane regije, pritegne pa tudi po-hodnike iz drugih krajev tega območja. Pa se tako pojavljajo tudi taki, ki bi tudi to rekreativno prireditev radi izrabili v politično - strankarske oziroma povezovalne namene.
Organizatorji vsaj pravijo, da so za tako akcijo še naprej zagreti najvišji pred-
stavniki vseh štirih občin, po katerih delih poteka proga. Zadnje tiskovne konference sta se sicer udeležila le celjski in žalski župan, kar pa naj ne bi pomenilo, da velenjski in mozirski ne bi bila zagreta za to manifestacijo. Velenjske občine se sicer predhodniki bolj ali manj le dotaknejo, kar pa ne pomeni, da je ne bi enakovredno sprejeli med pohodniško četverico. Pomeni pa to tudi, da organizatorji tudi pričakujejo, da se bo tudi Pankrac pridružil ostalim županom na poti. Res je sicer, da imajo župani pridobljeno kondicijo bolj za maratonske seje kot pa za take pohode, vendar bodo gotovo prehodili vsaj del poti.
Seveda ne bi bilo prav, če bi se odločili le za pot po delu poti, ki vodi po njihovi
domači občini, saj bi to pomenilo, da se vsi štirje ne bi nikjer srečali skupaj. Imeli pa bi seveda tudi zelo različno težko "delo". Po celjski občini vodi pohodni-ke pot le dobra dva kilometra daleč, pa se tako Anton Roječ ne bi niti dobro seg-rel. Lahko bi bilo tudi Semečniku, teže pa gospodu Dobniku in še posebno seveda Presečniku. Pa seveda ostalim veljakom iz teh občin, ki si bodo v soboto upali stopiti na to pot.
Težava poti seveda ni niti približno podobna težavam s katerimi se v posameznih občinah srečujejo, pot pa tudi ne ponazarja razporeditve težav v posameznih občinah. V Velenju težave seveda niti približno niso le obrobne, v Celju tudi ne na najnižji
stopnji, v mozirski pa na najvišji. Le za žalsko občino bo tudi lega pohoda nekako držala - da so nekje vmes.
Čeprav je cestna povezava proti Logarski dolini slaba, pa je vendarle moč priti tja tudi z avtomobili. Toliko v pojasnilo tistim politikom, ki bi se skupnemu srečanju na cilju radi izognili z izgovorom, da so jih med potjo noge izdale.
Ne vemo, če bo ta pohod tudi kaj povezal ljudi (politike) s tega območja, je pa to ena konkretnih savinjsko -šaleških navez. Ob tem, ko napovedujejo letos nad 700 pohodnikov, si kar mislim, kako srbijo prsti "lastnike" Logarske doline, da bi uvedli "vstopnice" še za pešce, ne le za avtomobile.
(Kr)
Gospodarstvo Zgornje Savinjske doline
Krivulja (ne)-uspešnosti bo kmalu na dnu
Podatki o poslovanju gospodarstva mozirske občine v prvem letošnjem polletju so kritični, če se kaj spreminja, se spreminja na slabše in krivulja bo kaj kmalu na dnu. Stalno ponavljanje izgovorov na (sicer objektivne) zunanje razloge je preživelo, saj je bo tem "živa resnica", da v podjetjih sami niso nič storili, ali pa zelo malo. Takšna je bila uvodna ugotovitev na minuli seji občinskega izvršnega sveta.
V lesni industriji Glin so trenutno v najtežjem obdobju. Začasno vodstvo, mandat mu poteče 1.oktobra, je pripravilo osnutek sanacijskega programa, ki mora biti sprejet do 7.septembra, ko ga bo treba predložiti republiški vladi. Vsekakor osnutek nakazuje rešitev za podjetje od katerega je v veliki meri odvisna mozirska občina. Med drugim osnutek predvideva holdinško podjetje. Mati naj bi imela direktorja in strokovne kontrolne službe, bila bi tudi loo-odstotna lastnica, vsa ostala stroka pa naj bi našla mesto v operativi osmih hčera, ki bi vsaka zase obvladovale najpomembnejše poslovne funkcije z vso odgovornostjo. ta predlog hold-inga se bistveno razlikuje od prejšnjega, ki so ga zavrnili tudi delavci.
Oblikovani so fleksibilni programi, ki bodo novim firmam med drugim omogočali, da bodo na delo poklicale sposobne in za konkretno delo potrebne delavce. Ce bi uresničili zastavljen program, začasni viški delavcev ne bi ostali brez dela. zelo varljivo je dejstvo, da bodo najbrž zaposleni takoj na začetku v slabšem položaju od začasnih viškov, razumen dolgoročni razmislek seveda ponudi drugačno sliko. Na Glinu naj bi tako
ustanovili 8 podjetij. V prvi skupini so Žaga, Iverna, Stavbno pohištvo in Pohištvo, v drugi pa Invalidsko (končnega imena še niso našli), Energetika in vzdrževanje, Trgovina (povsem nova oblika) in Gostinstvo. Kadrovskih težav je precej, razrešili pa naj bi jih v teh dneh.
Težki časi so tudi v Goren-jevih Malih gospodinjskih aparatih. Ce za koga, potem zanje gotovo velja, da jih je izguba "južnega" trga zares močno prizadela, količinsko in še bolj finančno. Rešitev so našli v tesnejši povezavi z Boschem, pogodbo z njim (tudi o večinskem deležu) bodo podpisali 7.septembra. Z njo (in pred njo) prihaja vrsta ukrepov in z enim izmed njih se občinski izvršni svet ne strinja. Kooperanti morajo namreč odpustiti svoje delavce in zaposliti viške iz podjetja. Izvršni svet meni, da bodo tako odpuščeni dobri in sposobni delavci, ob tem pa ne verjame, da bodo Mali gospodinjski aparati kooperantom poslali v zameno vsaj enakovredne delavce; moti že beseda višek. Z vsemi ostalimi korenitimi ukrepi v tem podjetju že prihodnje leto težav ne bo.
V ostalih podjetjih stanje ni bistveno boljše. Morda v Elk-roju, ki ima zmogljivosti prodane do konca leta, poslovanje naprej pa je močno odvisno od razpleta hudih pretresov v nemški tekstilni industriji. V gornjegrajski Smreki so že podpisali pogodbo s sedmimi partnerji (eden je iz Nemčije), ob nekaterih še nerešenih kadrovskih poblemih pa so se na začetku soočili z velikim problemo "na vhodu" - ni lesa. Seveda težav, načrtov in tudi določenih uspehov ne manjka v vseh ostalih podjetjih.
(jp)
M V


IVIVI
otvoritev 3. septembra
ob 8. uri na Partizanski 4
Nudimo vam vse za:
ta,
KIJMATIMCIJO,
a
brezplačno svetovanje
Suša v mozirski občini
Že prvi konkretni ukrepi
Po oceni s konca prejšnjega tedna znaša škoda zaradi suše v mozirski občini trenutno 285 milijonov tolarjev. Že sedaj to pomeni 15 odstotkov lanskega družbenega proizvoda mozirske občine, kar pomeni tudi možnost pridobitve republiških solidarnostnih sredstev. Ker so ponekod po Sloveniji posledice še bolj katastrofalne, na ta sredstva ne računajo preveč, zato ukrepajo sami kolikor pač morejo. Ta ocena seveda nikakor ni dokončna, saj se je suša nadaljevala tudi v začetku tega tedna in so bile posledice iz dneva v dan hujše. Samo pri hmelju so recimo najprej ugotavljali, da naj bi bil pridelek manjši za dobro petino, pri obiranju pa se je pokazalo, da bo hmelja manj za več kot
polovico. Občinski proračun je za pomoč pri odpravljanju posledic 3 milijone tolarjev, več ni možno. Z njimi že regresirajo nakup koruze, ki bo pod nespremenjenimi pogoji na voljo do konca leta, skušali pa bodo regresirati še nakup umetnih gnojil, semen za krmne dosevke in nadomestne krme, če bo ta sploh dosegljiva. Zanesljivo letos namreč ne bo mogoče kupiti domačih pesnih rezancev, vprašljiv je tudi uvoz, uvoženi rezanci pa so predvsem dragi. Dodatna težava ob tem je, da je že močno vprašljiva setev j arih krmnih nadomestkov, če bi se suša nadaljevala. Prvo kar je, bo zmanjkalo časa. Mleka namol-zejo iz dneva v dan manj, najhujši pa je problem odkupa
živine, ki je rejci že sedaj ne morejo nakrmiti. Trboveljska klavnica, nanjo je vezana mozirska občina, živine ni želela odkupiti niti po bistveno nižji ceni in delna rešitev se torej obeta le v obljubi slovenske vlade, da bo viške uporabila za blagovne rezerve.
Kmete seveda najbolj zanimajo takojšnji konkretni ukrepi. Dokončno oceno škode, seveda trenutne, ker bodo dolgoročne posledice še bistveno hujše, bodo pripravili ob prvem večjem deževju, ali najkasneje 15.septembra ob izplačilu za mleko. Pripravljen je poseben obrazec, ki ga bodo kmetje lahko izpolnili na vseh zadružnih enotah v občini. Tri dni jim bodo ob tej priliki v pomoč svetovalna, pospeševalna
in druge službe, občinski izvršni svet pa je tudi že potrdil posebno komisijo. Na podlagi tako prijavljene in ocenjene škode bodo potem znižali davek na katastrski dohodek. V zvezi z davki še tole. Mozirska izporava republiške davčne uprave je odložila plačilo zamudnih obresti, ki niso bile plačane do 18. avgusta, do 30. septembra. Do tega datuma so ustavili izdajanje položnic za davke in prispevke, proučili pa so tudi možnost obročnega plačevanja davka od kmetijstva, kolikor ga bo po ocenjeni škodi še treba plačati. Več seveda ni v njeni moči, saj mora počakati na republiške sistemske rešitve, na ostale prispevke pa občina nima vpliva.	(jp)
Savinjski gaj ^ dan 20() kubikoy yode
v Mozirju
Krajani Mozirja in slovenski vrtnarji bodo prihodnji konec tedna pripravili veliko mednarodno vrtnarsko in cvetlično razstavo s pomenljivim naslovom "Živeti med cvetjem 92". Marsikdo se seveda ob tem vpraša kako je kaj takega ob
katastrofalni suši sploh mogoče. Je mogoče in znan je tudi odgovor na vprašanje kako je mogoče, da je gaj lepo zelen in razcveten, ko je vse okrog njega bolj ali manj sežgano. Odgovor je seveda v velikanskih naporih upravljalcev Savin-
Veliki napori in velikanske količine vode so bile potrebne, da je gaj tudi v tem obdobju zelen in cvetoč
jskega gaja, vrtnarja Jožeta Skornška, mozirskih gasilcev in številnih krajanov. Na prodnati podlagi je redno zalivanje zelenic in gredic že sicer nujno, v času dolgotrajne suše pa delajo že male čudeže.
Že cela dva meseca vsak dan po gaju razlijejo kakšnih 2oo kubikov vode, seveda iz Savinje in struge ob gaju. Mozirski gasilci so jim posodili potopno črpalko, zelo pogosto pa pri zalivanju dodatno pomagajo še sami. Zeleno in cvetočo podobo Savinjskega gaja seveda morajo ohraniti, saj sicer napori za organizacijo velike prireditve ne bi imeli pravega smisla. Žrtev velike suše pa bo nekaj smrek v zgornjem delu gaja, ki jih je napadel in uničil lubadar, ki grozi tudi ostalim, ob tem pa bo gaj kaj kmalu zavarovan pred poplavami, saj dela pri dograditvi Delejevega jeza in
utrjevanju desnega brega Savinje hitro tečejo.
Že omenjeno razstavo bodo pripravili od 11.do 14.septem-bra in organizacijska opravila so v polnem teku. Ob številnih slovenskih vrtnarjih bodo sodelovali še vrtnarji iz Avstrije, Italije, Nizozemske in Hrvaške, za še večji obseg pa je seveda zmanjkalo finančnih sredstev.
Razstava ne bo namenjena le cvetju, dopolnile jo bodo še etnografska, čebelarska in pustna, razstavljene bodo male živali, na račun pa bodo prišli tudi ljubitelji stvaritev znanih slikarjev. Ob tem se bodo v gaju zvrstili nastopi pevskih zborov, modna revija, tudi velik ognjemet in zabavne prireditve z znanimi gosti in ansambli.
Pomembno je še, da bo razstava v ponedeljek, 14.sep-tembra, brezplačno na ogled za vse šolarje.
(JP)
Instor Stell
"Iz Velenja v Evropo"
Tako trdijo zaposleni podjetja Instor Stell iz Velenja ob zaključku uresničevanja milijon in pol mark vrednega projekta. Najbrž ne kar tako, ampak na osnovi bogatih izkušenj, znaj, spoznanj,... in željo po uspešnosti. Gre za program strešnih oken, s katerim so dokazali marsikaj. Med drugim to, da ni vsak zavržen, odpisan program slab. Pravi podjetniški pristop, znanje, izkušnje- zbrane na enem mestu, pravilna organiziranost, razvoj, ki je sledil potrebam in tveganje zagotavljajo pot iz Velenja v Evro-po.
Čeprav je strešno okno podjetja Instor Stell pravzaprav nadgradnja pred nekaj leti uspešnega Ekovega programa, ni kopija bilokaterega podobnega obstoječega okna.
Instor Stellovo okno se namreč ponaša kar s šestimi novimi rešitvami, za katere so zaposleni že vložili patentne prijave v Ljubljani in Munchenu. Je sad dvoletnega dela posebne skupine ljudi, vlaganj v razvoj in v zadnjem času tudi v tehnologijo. V proizvodnjem procesu je trenutno zaposlenih 20 ljudi, vsi z liste čakajočih na delo pri velenjskem zavodu za zaposlovanje. Med njimi jih je nekaj že delalo na tem programu v bivšem EKU. Ob tem velja povedati še to, da pri uresničevanju tega projekta sodeluje tudi velenjski Vegrad, in sicer z dokaj zahtevnim lesnim delom.
Testna proizvodnja torih Vegradove bivše Lesne strešnega okna "za modrino v Šoštanju stekla prejšnji neba" je v proizvodnjih pros- mesec. Na trg prihajajo v
V vse večji stanovanjski stiski prav neizkoriščena podstrešja nudijo številne možnosti za ureditev stanovanja, poslovnega prostora, ateljeja,... S strešnim oknom podjetja Instor Stell ga zaradi mnogih izboljšav, prednosti ni težko urediti v pravi "bivalni vrt"
tem času tako že izdelki tovrstne redne proizvodnje. V septembru naj bi zapolnili vrzel s 1000 kosi, do konca leta pa naj bi jih izdelali že okrog 5000.Spodbudne pri tem niso le izboljšave, ampak tudi zagotovoljen izvoz. O tem pravi direktor podjetja Instor Silvo Koprivnikar:" Raziskava trga- tega smo dokaj dobro spoznali z dejavnostjo v okviru naše vele-prodaje- nas je pripeljala do precej močnega in uspešnega kupca, ki prodaja na nemškem trgu velike količine stavbnega pohištva. S podpisom pogodbe smo si tako zagotovili prodajo 10 tisočih kosov v prvem letu sodelovanja.Glede na njegove velike prodajne zmogljivosti nam s kakovostjo, uresničevanjem rokov, kolikortolikšno mero prodornosti ter s konkurenčnimi cenami dvig izvoznih prizadevanj na 50 tisoč kosov na leto ne bi smel biti neuresničljiv cilj."
Za zaposlene podjetja Instor Stell iz Velenja program strešnih oken še ni povsem "osvojen". Z nenehnim posodabljanjem tehnologije bodo sledili razvoju, zahtevam in potrebam trga in poti, ki vodi iz Velenja v Evropo. Čeprav so ob vstopu nanjo zastavili lastno premoženje, se jim bosta trud in tveganje gotovo obrestovalo. Vedo namreč, kaj' in kdo so, kaj hočejo in kako želijo cilj doseči.
(tap, vos)
4 stran na6 čas
3. septembra 1992
Mčotojemo to/ r/ok dcuu rozefl ob nedeljah in praznikih, od 10, do VL vre, y borv po do drvge vre zjutraj. Ye/eii bomo, če no/ bode poklicali po telefoflv 85} • 828 oli 856 - M Rezenrocije /o zoželjefle,
—-
VILA
HERBERSTEIN
penzion vila
(lerberstetu
V VELENJU
je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro
___ ^^ f V •	11* v *|
razpoloženje zaključenih skuvin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi.
Vablmc vas, da preživite prijetne trenutke v naši restavraciji cb izvrstnih jedeh.
VES
HOTEL VESNA,TOPOLŠICA
HH/
F
4
E
TOPLICI
v soboto, 5. septembra od 16. ure dalje ZVEZDE VEČERA
Faraoni in Irena Vrčkovnik ,
GOST VEČERA
MM ''''MMMiMi'"'	.
Jelko Kacin
SR00KER m TER3S TORR3R ( že 4.9.} 3ZB0R T0P0LŠ3CE 3RŠE
nastop konovskega tamburaškega orkestra, folklorne skupine KOLEDA, plesne skupine QUEEN revija latinskoanieriških in standardnih plesov tekmovanje vpitju piva na dušek vaja gasilskega društva Topolšica in jamarjev velik srečolov
SP0RZ0R33:
Pizzerija Cigler, bistro Beiie de Jour, Pluton d.o.o., fldriotic zavarovalna družba d.d.
VSTOPNINE NI! _Vabljeni!_
---
INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV IN OPREME p.o. KOVINSKO POHIŠTVO 63230 ŠENTJUR, telefon: 063/ 741411 tele*: 33565, teletu: 063/741619
ZA VRTN€ GflRNITUR€, L€S7V6 IN OPR6MO Zfl LOKflie in poseben sejemski popust za določene artikle
I0ETE UkS IM 25<
istaiiiica;
J v w V «

v soboto S« cio 12. ure
VSE LE
> ; ■ .'S
J, ' ■
NOVO V AVTOSERVISU
na Kosovelovi 16 v Velenju
O Pooblaščen servis za vozila OPEL O Prodaja rezervnih delov
in dodatHe Opreme OPEL O Prodija celotnega programa OPEL dobava najboljpopularnih vozil VECTRA in ASTRA takoj!
V mesecu septembru 1 0% otvoritveni popust no vse rezervne dele. AAožnost plačilo no 2 oli 3 čeke.
Vse informacije dobite po telefonu 855 975.
3. septembra 1992	REPORTAŽA	nas čas
Logarska v primežu nasprotij
liiristični vrvež nodnevi in (ne)moč noči
Kako je torej s tem prispevkom, za kaj ga uporabljate in kaj ste z zbranimi sredstvi doslej že naredili?
V letošnjem juliju in avgustu je Logarska dolina zaživela kot že dolgo ne. Njen turistični in delovni utrip je zavidanja vreden, če ga primerjamo z mrtvilom zadnjih let, še vedno pa je ta alpski biser ujet v neskladje možnosti in zmožnosti. Kar preveč poglavij ima (kot kaže) neskončna balada, ki poje o njenih lepotah, velikanskih možnostih in (pre)velikih ovirah na poti njihovega uresničevanja in željenega napredka. Ko domačini premagajo eno oviro, se pred njimi dvigne nova, največkrat še višja. Vendar, kakor so nekoč križem rok jadikovali nad svojo in usodo doline, tako so danes trmasto odločeni, da bodo (končno) vztrajali. Do konca in naprej, če bo treba.
Ohraniti naravno okolje
Naš gostitelj je bil Gusti Lenar, najbolj poklican, da v imenu domačinov in podjetja pove kaj več.
"Podjetje Logarska d.o.o. smo ustanovili letošnjo pomlad, v njem pa smo vsi domačini in podjetja, ki imajo v dolini še udejanjen turistični interes. Namen podjetja je več kot jasen - ohraniti naravno okolje, saj se zavedamo njegove dragocenosti ter zato urediti turistično in prometno infrastrukturo, ki je bila vse doslej močno zanemarjena. To je naša osnovna naloga. Za to zahtevno nalogo smo z koncesijah za upravljanje prostora, ki je zanimiv s turističnega vidika. V pogodbi je opredeljeno tudi pobiranje prispevka za ureditev in ohranitev doline."
"Prispevek pobiramo od 1. maja in sredstva sproti vlagamo. Že na prvi pogled je marsikaj drugače kot prejšnja leta.
Dolina je očiščena, imamo urejeno zbiranje in odvoz smeti in odpadkov, postavili smo lepe smerne table za vse pomembnejše lokacije, na nekoristnem svetu urejamo parkirišča in smo jih samo pod slapom na novo zagotovili 80 kjer je bilo parkiranje doslej najbolj kritično. Že urejamo rekreacijske proge, tudi za tek na smučeh in jih bomo še urejali, na najbolj obremenjenih mestih za divje parkiranje in kurjenje postavljamo ograje, ki se skladajo z okoljem,
Premalo postaj
Precej več reda in miru je v dolini kljub povečanemu turističnemu utripu, ki vsekakor razveseljuje. Divjih kampiranj in kurjenj vsepovsod, kot je bilo nekoč v navadi, ni več. Kakšnih 100 vozil na dan med tednom in petkrat, šestkrat več konec tedna, je zadovoljiva številka, žal ob danih pogojih že prevelika, če upoštevamo želje obiskovalcev. Manjka namreč prenočitvenih zmogljivosti. Od 30 do 50 postelj na dan iščejo obiskovalci, ki bi se radi v dolini ustavili za nekaj dni. A teh postelj zaenkrat ni, razpoložljivih 50 in kakšna več je polno zasedenih. Zakaj jih ni, bomo zvedeli kasneje, odveč pa je očitek, da se v dolini ni nič storilo in premaknilo. Staro in znamenito kaščo ob vstopu v dolino, kar njen simbol je že, so temeljito preuredili. Za njeno notranjost gre, saj želijo ohraniti njeno zunanjost s pričevanjem o nekdanjih časih. Ob njej sedaj pobirajo prispevek, kaj kmalu pa bo postala
"Resnica leži v dejstvu, da je dolina polno zasedena vsaj od 15. julija naprej. Seveda se ob tej resnici pojavlja še druga, zelo boleča. Polna zasedenost namreč pomeni le 55 postelj, še dve desetletji nazaj jih je bilo preko 250. Število je nenehno padalo z ostalo ponudbo vred. Nekaj desetletij že nazaduje Logarska in mi sedaj iskreno upamo, da bomo smer takšnega "razvoja" vendarle obrnili v nasprotno smer. Zal so trenutno prav objekti, ki so nosili glavno breme, ali zaprtega tipa, opuščeni ali potrebni temeljite obnove."
Obiskovalcev je v tem obdobju veliko, kje se torej lahko ustavijo, odpočijejo, okrepčajo?
"Izletnikov in gostov je v zadnjem času res veliko. Med tednom okrog 100 vozil, konec tedna tudi 500, 600. Večina jih prihaja iz Slovenije, zlasti Štajerske, kakšna tretjina je tujcev. Je pa ponudba res šibka. Osrednji dom je danes Palenk, za njim posebej vabi dom celjskih planincev, temeljito je preurejena postojanka ob parkirišču pred slapom Rin-ka, vabi še privatni penzion Žohar, zelo pa nas veseli, da bo poslej odprtega tipa tudi dom Elektrokovine, ki bo postal penzion Logarski kot, je pa vsekakor na najlepšem možnem mestu v dolini."
Izognila sva se Planinskega, Izletnikovega in kakorkoli že imenujemo nekoč tako znan in obiskan dom. Zdaj je zaprt, kakšna je njegova usoda?
"Njegova zgodba je vsekakor predolga, da bi jo na hitro opisal. Dejstvo je, da ga je Izletnik letos prodal in da je nujna temeljita obnova, če ne že rušenje in skoraj novogradnja. Nov lastnik ureja papirje, kar ni prav lahka zadeva, po zagotovilih pa naj bi z deli pričeli najkasneje prihodnjo pomlad. Po načrtih bo v njem 90 ležišč visoke kategorije z vsem kar sodi k zares kakovostni ponudbi, postal naj bi pravo središče ponudbe in dogajanja v naši dolini."
Ob njem v Logarski bodejo v oči nedokončane gradnje, ki so najbrž tudi razlog za hudo pomanjkanje ležišč. Gre za dodatno težavo pri vaših načrtih?
"Vsekakor. Kar nekaj objektov je v različnih fazah gradnje ali temeljite obnove. Prav zaradi te nedokončanosti gostje v dolini ne morejo ostati, pa naj si to še tako želijo. Eden temeljnih namenov podjetja je poskrbeti za dokončanje teh objektov in jih povezati v skupno ponudbo. Tu pa se že na začetku pojavlja skoraj nepremostljiva, zlasti pa nerazumljiva ovira. Šest graditeljev
Iztekajo se poletne kulturne prireditve
Za konec predice
Koledarsko poletje se počasi izteka, z njim vred pa tudi poletne kulturne prireditve. Z njimi je organizator- kulturni center Ivana Napotnika Velenje zagotovo popestril poletni čas kislih kumaric. Tako se bodo ta petek ob 19. uri na ploščadi pred Veleblagovnico Nama v Velenju predstavile predice. Tokrat prihajajo v goste Bohinjske predice.
O velenjski tovrstni skupini najbrž zvesti obiskovalci prireditev vedo že marsikaj. Pa vendarle naj ne bo odveč, če povemo, da domača tovrstna skupina deluje že šest let, da se je doslej predstavila že na več kot 80 nastopih.
S petjem ob spremljavi nežnih zvokov citer Marjana Marinška, z obujanjem običaja predenja so popestrile marsikatero poletno prireditev v velenjski občini in izven nje, otvoritev razstave Gasparijevih razglednic, novoletna srečanja, srečanja starejših občanov in
še kaj bi lahko našteli. Letos pozimi so na Banovškovi kmetiji na Paškem Kozjaku posnele video in audiokaseto z naslovom: Le predi, dekle, predi.
In na petkovem nastopu
bohinjskih kolegic, na katerem ne bo manjkalo humorja in prikaza gorenjskih običajev, bodo to svojo v samozaložbi izdano kaseto tudi predstavile širši javnosti.
Za njimi je ze več kot 80 nastopov ter snemanje audio in video kasete z naslovom Le predi, dekle, predi
Gusti Lenar je povedal marsikaj, marsikaj pa lahko s konji in še čem ponudi na svoji domačiji v srcu
Sami pravijo, da so nemara prvič enotni in njihova dosedanja dejanja pričajo, da je res tako. Preobjedli so se "širše" pomoči, ki je od nikoder ni bilo, se lani odločili za "skupen nastop" in letos pomladi ustanovili podjetje za razvoj Logarske doline, Logarska d.o.o.
Nekoliko zagrenjeni ob vseh nasprotovanjih in polemikah so vztrajali pri pobiranju prispevka za motorna vozila in ti tolarji so edina redna in zanesljiva sredstva, ki jih sproti in še hitreje vlagajo v urejanje doline.
informacijska točka, na kateri bodo obiskovalci zvedeli prav vse kar jih bo zanimalo v zvezi z Logarsko in njeno okolico. Ta "okolica" sta seveda nič manj in nič več kot prav tako - lepa in privlačna Matkov in Robanov kot, pa Solčave tudi ne kaže pozabiti. Vendarle smo na Solčavskem. Tudi navzgor po dolini popotnik srečuje domačine in upravl-jalce domov, ki pridno delajo, lične ograje z izvirnimi "zapornicami", ki preprečujejo vožnjo in parkiranje kjerkoli, nova so
Kamp urejajo, trgovina Edija Ikovica pa ie ponuja najnujnejše (tudi Naš čas)
Nekoristen prostor so izkoristili za koristna parkirišča, za nameček še v senci
V obnovljeni kašči ob vstopu v dolino bodo poslej na voljo vsi podatki in napotki za celotno področje
je že zdavnaj vložilo prošnje za kredite in prav vseh šest vlog je bilo zavrnjenih. Kdo potem še sploh lahko razume vse besede o nujnosti turističnega in siceršnjega razvoja naše doline, ki je po teh besedah pomembna za ves slovenski turistični prostor, o nujnosti povezave s sosednjo Avstrijo, saj smo tik ob meji, kdo naj še verjame lepim besedam o pomoči demografsko ogroženim področjem? Seveda je marsikaj narobe tudi v domačih logih.
Tudi z denarjem bi težko nadaljevali gradnje ali pričeli z novimi. Še vedno namreč nimamo ureditvenega in urbanističnega načrta za dolino. Prav sedaj so v pripravi dokumenti za ureditev vsaj najbolj vitalnih točk, kar naj bi bilo urejeno do pomladi.
Nalog je torej še veliko in ovir tudi, precej smo tudi že naredili, vse skupaj pa je vendarle samo začetek."
Res, začetek, ki pa veliko obeta. Trdno upajmo, da bodo domačini in ostali z njimi vztrajali na začeti poti, da bo teh skromnih in drugo leto bolj zahtevnih dosežkov še več. Ni vrag, da volja, vztrajnost domačinov in delo z vidnimi "začetki", ne bi pritegnili in potegnili še ostalih, ki danes še stojijo ob strani, so pa zelo poklicani, da bi se že zdavnaj vključili.
Izgovora, da domačini sami nič ne storijo, ni več, pa naj je to komu všeč ali ne.
Dan v hladu preživela Janez Plesnik in Stane Vovk
Peter Plesnik ima čudovito zbirko korenin in dreves, ki burijo domišljijo in navdušujejo. Velika kača je pravzaprav "malenkost" v tej zbirki
parkirišča, o privlačnih smernih tablah ne kaže izgubljati besed, nekako največjega napredka pa je bila deležna nekdanja okrepčevalnica pred slapom Rinka z okolico vred. Pomladanska obljuba je bila izjemno zahtevna, a je danes več kot uresničena.
letos nenehno deluje nadzorna služba, ki opozarja nevestne obiskovalce, da so pikniki zaenkrat možni le v kampu in podobno."
Precej je "dobronamernih" očitkov, da je dolina prazna. Kakšna je resnica v zvezi z zasedenostjo, obiskom, nočitvami, z gostinsko ponudbo in še o čem?
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Izza zastora
-Na svoji zemlji
(VIII)
Ko mlinček ropoče in voda šumlja Slovenska narodna
Korak od planskega urejanja prostora, do regulacijskega principa posegov v prostor je dolg in najbrž ne bo samo eden! V tem procesu ni problematično ideološko razbremenjevanje občinskega aparata, ki te posegu vodi. Ne. Največja zavora pri graditvi novega principa bo "zatečeno stanje". V obtoku je namreč veliko neformalnih dogovorov, predvsem v korist podjetij, drugih institucij in predvsem močnih posameznikov v občini. Gre za interese, ki so se navzven skrbno prikrivajo, a so prisotni in odločilni! Ti govorijo v prid tezi, da so se vsi "komunisti" spremenili v podjetnike (kapitaliste?). O njih pa zgovorno priča postopek sprejemanja ureditvenega načrta (UN) centra Velenja.
Pa poglejmo grobo kronologijo sprejemanja UN centra Velenja in se ob tem še spomnimo, da je bilo za sprejem UN Grajski hrib - območje skakalnic, potrebnega pol leta.
Januarja 1989 je bila na Zavodu za urbanizem končana naloga Posebne strokovne podlage za centralno mestno območje Titovega Velenja. Vodja projekta je bil g. Marijan Kac.
Aprila 1990 je bil sklenjen dogovor o "vabljenem" natečaju in sklenjena pogodba o izvedbi natečaja.
Junija 1990 so bile oddane tri idejne rešitve preureditve centra Velenja, ki so shranjene na Zavodu za urbanizem.
Od junija, do decembra 1990 so člani (g. M. Vučina, g. Gošnik, g.Vodopivec) ocenjevalne komisije dopisovali pripombe na zapisnik in predsednik komisije Pankrac Semečnik je zaključil dopisovanje s končnim poročilom decembra 1990. Kot za najboljšega je bil spoznan predlog avtorjev g. E. Vučina in N. Korpnik!
Maja 1991 se je na Zavodu za urbanizem uradno pričel izdelovati UN centra Velenja.
Junija 1991 je bila naloga končana; komunalni del je bil oddan avgusta 1991.
Avgusta 1991 je občinska oblast naročila PROSTORSKE UREDITVENE POGOJE (PUP) za center Velenja, kar je v bistvu enakovreden akt, kot UREDITVENI NAČRT, vendar ima povsem drugačen značaj (varovalni, omejevalni...).
Februarja in marca 1992 je trajala uradna razgrnitev OBEH-prostorskih izvedbenih aktov. To je v tem zakonskem obdobju verjetno edini primer v Sloveniji, da sta bila za isto območje HKRATI razgrnjena osnutka PUPa in UNja!
Junija 1992 je Prometna komisija izdala negativnosoglasje na UN Velenje in pozitivno soglasje na PUP.
Štiri letaza UN centra Velenja, pa to še ni konec!
Dolgo je kazalo, in se špekuliralo, da je glavna "ovira" pri sprejemanju UN g. Marijan Kac, direktor Uprave za varstvo okolja in urejanje prostora. Čas pa je pokazal, da sprejemanju UN-ja ni v napoto morebitna uradniški togosti g. Marijana Kaca. Oviro je mogoče iskati v že pred časom ^pripravljenih poslih, zaobseženih pod nazivom ZAZIDALNI NAČRT (ZN) MLIN! V tem trenutku niti ni važno, kdo je zainteresiran, da se ZN Mlin spravi v življenje! Važno je, da je UN centra Velenja, ki prekriva ZN Mlin, z njim v nasprotju. Še več! UN center Velenja je v interesu prebivalcev, ki ZN Mlin nasprotujejo zaradi predvidenih grobih posegov v njihovo bivalno počutje. Znani so neuspešni poizkusi g. Stumbergerja, ki je v imenu nezadovoljnih prebivalcev, ki živijo na področju ZN Mlin, ta akt posredoval na Ustavno sodišče. Znano je pa tudi, da je SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ zdaj pred tem, da začne "oddajati svojo zemljo" za zidavo manjših lokalov od optike ABA, do prvega bloka proti Ljubljanski banki v Velenju. Strokovnjaki o smotrnosti takšnih posegov v prostor na tistem območju molčijo, v javnosti pa se "usmerjeno" širijo predvsem govorice, da hočeta mlada urbanista g. Korpnik in g. E.Vučina prestaviti Titov spomenik in odpreti za promet sedanjo promenado mimo zdravstvenega doma! Pri tem pa nihče ne pove, da bodo končno sodbo o prestavilu Tita in o prometnem režimu skozi center, dali poslanci v skupščini, a kaj ko UN nikakor ne pride pred ta organ.
Kam takšna kuloarska, predskupščinska debata vodi, ni treba poudarjati. Žalostno pa je, da je interes graditeljev ZN Mlin sprožil tudi "strokovno" polemiko o urejanju prometa po Velenju! Najbolj vprašljivo vlogo je v tem kontekstu odigrala občinska prometna komisija pod vodstvom g. Petra Kosija. Ta komisija je izdala negativno soglasje na osnutek UN centralnih predelov Velenja, medtem ko je rutinsko podprla PUP za isto območje. In zakaj je vloga te komisija vprašljiva? Zato, ker je g. Marijan Kac v skupščinskih obrazložitvah pri razlagi PUPa vseskozi trdil, da je PUP, ki ga je SO Velenje sicer že zavrnila, v popolnem sozvočju z osnutkom UN za isto področje. Kako lahko torej ista komisija tako "identična" dokumenta spozna enega za v redu, drugega pa za neustreznega!?
Obrazložitev, da sta dokumenta identična pa ni zavedla le prometne komisije. Dokumenta (PUP in UN) se bistveno razlikujeta ravno za območje ZN Mlin, saj ga PUP v bistvenih potezah ohranja, osnutek UN, kot je pripravljen sedaj pa ZN Mlin odpravlja. Delegatom pa, ki so v skupščini že odločali o PUPu, je bilo predstavljena, da sta osnutek UN in osnutek PUP skoraj povsem identična! Zato je takšna razlaga zavajujoče vplivala na delegate Zbora krajevnih skupnosti in Zbor združenega dela Skupščine občine Velenje. Ta dva sta osnutek PUPa potrdila, medtem, ko je Držbenopolitični zbor le spregledal razliko med PUP in UN pa zato zahteva, da pride pred skupščino čimprej osnutek UN. Tako je ta zbor v imenu Skupščine občine Velenje odpravil možnost, da bi se PUP še naprej sprejemal!
Najnevarnejša teza, ki se vsiljuje ljudem v postopku sprejemanja UN center Velenja je pa, da bo skupščina sprejela točno to, kar je bilo narisano oziroma, kar predlagata g. Korpnik in g. E.Vučina, kar pa absolitno ni res! Ravno skupščinska razprava mora po načelu dogovora rešiti odprta vprašanja, ki jih stroka ne more rešiti! To sta na primer vprašanji prometa skozi center mesta in tudi prestavilo velikega bronastega moža pred knjižnico! Skozi problem UN center Velenja se tako lepo kaže odnos do skupščine, in njenih poslancev. Po takšnem razumevanju ti zgolj potrjujejo, kar se jim da na mizo. To pa ne predstavlja samo podcenjevanje izvoljenih delegatov skupščine, ampak se na ta način načrtno slika podobnost med prejšnjim, plansko samoupravnim režimom in zametki demokracije, ki s tako težavo rastejo na temeljih enopartijske dresure, s katero so nam v preteklosti spirali možgane.
piše: Peter Rezman
Sterilizacija
Sterilizacija žene je prav gotovo najzanesljivejša metoda zaščite. V Sloveniji je sterilizacija z zakonom dovoljena ženam starejšim od 35 let, ki so že rodile in so vložile zahtevek za sterilizacijo pri komisiji prve stopnje (na ginekološkem oddelku bolnišnice Slovenj Gradec ali Celje).
Sterilizacijo naredimo po poteku 6 mesecev. Izjemoma naredimo sterilizacijo tudi ženi po tretjem carskem rezu ali če obstaja pri ženi bolezen, ki se v nosečnosti lahko tako poslabša, da ogrozi njeno zdravje ali življenje še nerojenega ploda.
Skoraj vse žene, ki se odločijo za tovrstno zaščito so zadovoljne in bi za kontra-cepcijo ponovno izbrale sterilizacijo. majhen procent je
nezadovoljnih, večinoma žene, ki imajo težave v zakonu in le te navajajo bolečine v križu ali motnje menstruacije.
Poseg napravimo v narkozi. Instrument, ki se imenuje laparOskop uvedemo po predhodni pripravi žene v trebušno votlino skozi 1 - 2 centimeter-sko zarezo tik pod popkom. S pomočjo tega instrumenta vidimo maternico, oba jajcevoda oz. tubi ter jajčnika. S pinceto, ki jo uvedemo skozi tanko vodilo nekaj prstov nad sramno kostjo, primemo jajcevod na dveh mestih ter enako ponovimo na drugem jajcevodu. Ti dve mesti na posamezni tubi sta za jajčece neprehodni. Poseg opravimo le na tubah in aktivnost jajčnika pri tem ni motena.
Komplikacijam pri tovrstni operaciji se izognemo z izborom
žena, ki so primerne za lapa-roskopski poseg. Debelost žene ali nekatere prejšnje operacije v trebuhu pa zahtevajo, da sterilizacijo naredimo z mini laparotomijo. To pomeni, da moramo trebušno steno odpreti, kot pri ostalih operacijah, tik nad sramno kostjo za nekaj centimetrov. Žene ostanejo za laparoskopsko sterilizacijo v bolnici le 2 - 3 dni.
Sterilizacijo pri moškem, tako imenovano vazektomijo, naredimo v specializirani ambulanti in po posegu ni potrebno ostati v bolnišnici. Za sterilizacijo se naši partnerji le redko odločajo, čeprav je poseg pri moškem veliko enostavnejši in tudi ne zahteva narkoze. Količina semena in sam odnos pa ostanejo isti, kot pred sterilizacijo.
V teh nadaljevanjih sem napisala res samo najbistvenejše o posamezni vrsti zaščite. Katero zaščito izbrati vam bo najbolje svetoval vaš ginekolog. Kontracepcija ima kljub vse-
mu veliko prednost pred prekinitvijo nosečnosti ali abortu-som. Ginekologi vemo, da se večina žensk odloči za abortus v stiski, ko so v situaciji, da zaradi že izpolnjene želje po materinstvu ( z enim, dvema ali več otroci), težav s partnerjem in čedalje pogosteje tudi zaradi slabega socialnega in ekonomskega stanja (brezposelnost), ne morejo imeti še enega otroka. Zelo pomembno je zagotoviti ustrezno zaščito dekletom, da bi število splavov med starostno skupino žensk, ki še niso rodile, zmanjšali.
V našem dispanzerju za žene imamo ambulanto za mlada dekleta vsak prvi četrtek v mesecu, kamor lahko pridejo na posvet, eventualno tudi na pregled za zaščito pred nezaželeno nosečnostjo.
Zagotovimo našim otrokom, da se bodo rodili zdravi in zaželeni!
Sonja Levak-Hozjan, dr. med. spec. ginekologije in porodništva
Vsi mi živimo v Razkrižju
V Razkrižju, mali vasici ob hrvaški meji, bijejo nevsakdanji boj. V samostojni državi Republiki Sloveniji, kjer je uradni jezik slovenščina, se borijo zato, da bi imeli bogoslužje v svoji cerkvi v svojem, slovenskem jeziku. Oblast v Ljubljani ta boj očitno ne zanima. Oblast in Bog sta v tem primeru enako oddaljena in enako brezbrižna. Duhovno oblast zanimajo povsem zemeljske stvari, kot so recimo cerkveni gozdovi, ljubljanska posvetna oblast pa se ukvarja tudi s takimi nadzemeljskimi projekti, kot je duhovna enotnost in solidarnost intelektualcev iz nekdanje Jugoslavije. Če si ogledamo in premislimo nekatere izjave in namene sedanjih slovenskih oblastnikov, postane jasno, da bi bilo pričakovanje pomoči povsem iluzorno. Spomnimo se Franca Jurija (LDS), predsednika
skupščinske komisije za begunce, ki je vztrajno trdil, da zgornje meje za begunce v Sloveniji ni, da jih torej lahko sprejmemo neomejeno število. Na te trditve lahko takoj navežemo besede poslanke Metke Mencin (seveda tudi LDS), ki je Slovencem takoj povedala, da se bodo morali navaditi na multikulturnost. Ta tuja beseda pomeni, da v Sloveniji ne bo več prevladovala slovenska različica srednjeevropske kulture, ampak, da bo šlo na naših tleh za sožitje vsaj dveh ali treh kultur, poleg slovenske še islamske in vzhod-noevropsko-bizantinske. Kak vaščan iz Razkrižja bi ob tem pomislil, da bi morala naša oblast pravzaprav varovati našo, jezikovno in kulturno identiteto. To pa bi bil dokaz več za njegovo naivnost in nepoznavanje sedanje ljubljanske oblasti, ki jo je v samostojno Slovenijo
pripeljal plaz, ki ga je sprožil Demos, uresničila pa plebisci-tarno izražena volja slovenskega naroda, nikakor pa ne njena volja in njena politična naravnanost.
Slovenski kulturni minister Borut Šuklje (Socialistična stranka) nas je pred kratkim presenetil z razmišljanjem o tem, da bi bilo treba v Slovenijo vabiti umetnike in znanstvenike iz Jugoslavije, jim dati službe, ter poskrbeti za njihove stanovanjske zahteve. Tudi ob tej zahtevi bi se začudil vsak vaščan iz Razkrižja ali iz katere koli slovenske vasi. Kultura je namreč bistveni sestavni del naše narodne identitete. Prav zaradi tega problemov kulture in njene cene ne moremo reševati tako kot v gospodarstvu, torej z uvozom.
Šukljetovo razmišljanje (morebiti je medtem že začel ukrepati) pa je dopolnil in do
absurda prignal znani jugoslov-enar Rastko Močnik, predsednik Socialdemokratske unije, ki zahteva, da bi v Slovenijo vabili že kar študente iz vseh delov nekdanje Jugoslavije.
Seveda ne smemo pozabiti ministra za šolstvo Slavka Gabra, zopet iz Liberalno demokratske stranke, katerega glavna zasluga je, da se bodo naši otroci v šolah še naprej učili srbohrvaščino. Množične - proteste staršev je ta tovariš ocenil za "pritisk iz ulice".
Ra^križje s svojimi problemi ostaja tarej daleč, za ljubljanske sociaV/stične in liberalno demokratske politike v nekem drugem času in drugem prostoru. Ne razumejo ga in nočejo ga razumeti. Nam, navadnim Slovencem pa ostaja le občutek nemoči in zavest o grenki resnici, da ima vsak narod tako vlado, kot si jo zasluži.
Borut Korun
ČLOVEK IN OKOUE
Okolju prijazen dom
Akcija "Ločevanje gospodinjskih odpadkov" po BIO -
PAS sistemu v KS Gorica, levi del Velenje, poteka brez večjih zapletov. Pri individualnih objektih je ločevanje skoraj idealno, le pri blokovni gradnji še ni pravega ločevanja med biološkimi in ostalimi odpadki.
Drugo pobiranje, ki je potekalo v ponedeljek, 24. avgusta, je izkazalo naslednjo količino ločenih odpadkov:
*	BIOLOŠKI ODPADKI /zajeto 185 objektov /bloki - preizkusno
*	OSTALI SKUPAJ /zajeti samo bloki -
*	STEKLO - belo bloki + centralna mesta
*	STEKLO - zeleno bloki + centralna mesta
- individuala/ 6 zabojnikov/... Z BIOLOŠKIMI 94 zabojnikov/...
/29 zabojnikov/ /29 zabojnikov/
1640	kg
2760	kg 600 kg 520 kg
SKUPAJ:
5520 kg
Ob terenskem ogledu smo ugotovili, da pri nekaterih posameznih objektih zabojnik za ostale odpadke /120 1/ ne zadostuje za 14-dnevno zbiranje le-teh.
Pri naslednjem pobiranju ostalih odpadkov bomo omen-
jenim strankam ponudili večje zabojnike - 240 1.
Neugodnosti, ki jih zasledimo pri pobiranju bioloških odpadkov so:
*	večji smrad ob izpraznjevanju zabojnikov
*	večje izcejanje iz vozila ob pobiranju le-teh.
Ugotavljamo, da je za to kriva dolgoročno visoka
temperatura zraka - 35 stopinj C in tehnologija pobiranja odpadkov - tip vozila.
Zaradi omejevanja porabe pitne vode /sušno obdobje/ do sedaj nismo čistili površin, kjer je prihajalo do večjega izcejanja iz vozila. Udeležence akcije prosimo za razumevanje!
Pri pregledih smetarnikov v blokih Velenja, Veljka Vlahoviča 39 - 65, smo ugotovili naslednje stanje pred pobiranjem odpadkov: (glej sliki!)
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE Janja DIVJAK, dig.
Divja odlagališča v Sloveniji
V Domžalah je bilo v četrtek, 27. avgusta, strokovno posvetovanje "Divja odlagališča v Sloveniji". Posvetovanja sta se udeležili Alenka Pivko - Kneževič,dia, Sekretariat za urejanje in varstvo okolja Velenje ter Janja Divjak,dig, Komunalno podjetje Velenje.
Smetarnik • klasično pobiranje dvakrat tedensko -posoda 80 l
Smetarnik • ločeno zbiranje odpadkov enkrat tedensko - zabojnik 240 l
■ "1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
JI
3. septembra 1992
OD VSEPOVSOD
naš čas
Zgodilo se je.

3. SEPTEMBRA
LETA 1882
Ob začetku letošnjega šolskega leta poglejmo, kaj so zapisali na to temo pred sto desetimi leti v Slovenskem gospodarju. Članek ima naslov "Šolske razmere (Izv. dopis iz Šaleške doline.):
"Ena najprijaznejših spodnještirskih dolin je šaleška, katero napaja reka Paka se svojimi obilnimi pritoki. Obnebje je vseskozi prijetno in tudi zemlja je dovolj rodovitna. Ljudstvo je krepko in marljivo; peča se največ s poljedelstvom; deloma tudi s trgovino. Letos se je po velikem trudu nekaterih mož osnovala čitalnica, ki bode gotovo dobrodejno uplivala na probujenje narodne zavesti.
Le eno je, kar vsi močno obžalujemo, namreč prežalostno stanje tukajšnjih ljudskih učilnic. Ko se je proglasila nova šolska postava, oveselil se je marsikateri prijatelj mladine in ljudstva, meneč, da bode sedaj mogoče zamujeno popraviti, ter ljudstvo pov-zdignoti do tiste stopnje v omiki, katero tirja sedanji čas. Sedaj pa teče že 12. leto in moramo žalostni priznati, da ni zapaziti sadu, katerega smo željno pričakovali.
Mej našimi sedajnimi učitelji je le malo odkritosrčnih prijateljev našega ljudstva, temveč so po svojih mislih in težnjah zvečinoma tujci. Prava narodna omika, kakeršno tirja vsa zdrava pedagogika, jim je malo mar, pač pa se trudijo na vso moč v ponemčevanji ljudstva, da, nekateri celo trde, da se mora Nemčija razširiti do Adrije ter ji menda tudi skrbno pripravljajo pot. Za težnje in potrebe našega slovenskega ljudstva ti gospodje nimajo ne razuma ne srca, zato si tudi bolje prizadevajo ga svoji narodnosti izneveriti, kakor pa ga na podlagi materinega jezika do prave človeške omike povzdigniti. Naši učitelji gorijo za zveličavno nemščino, katero dosledno tako za rana začnejo v šoli učiti, da se
otrokom ves poduk zgodaj pristudi, ter tudi zgube vse veselje do uka in šole.
Nekateri kmetje trde, da se dostikrat najdejo otroci, ki po večletnem obiskovanji šole niti svojega imena ne umejo pravilno napisati. Iz tega se pač vidi, kako zmeden mora ves pouk biti; vse je le posilna "dresura". Da je sveti namen ljudske šole, otroka po naravnih pedagočnih zakonih zbistriti na umu, požlahtniti na srci, vzbujati v njem zavednost in samostojno mišljenje, ga utrditi v blagem, neomahljivem značaji, o vsem tem se menda tukaj ničesar ne ve! Tako se ponižuje ljudska učilnica v zavod, v katerem se ljudstvo le "dresira" ter tako rekoč spravlja ob svojo pamet."
Že konec prejšnjega stoletja so se naši predniki zavedali pomembnosti osnovnega šolstva. Ali se ga konec 20. stoletja dovolj zavedamo tudi mi?!
LETA 1956
V mariborskem Večeru so objavili novico z naslovom "Svečan začetek regulacije Pake v Velenju":
"Več tisoč Velenjčanov je začelo včeraj regulirati Pako. Pričetek včerajšnjih del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik šoštanjske občine tov. Franc Podvratnik. Ob pričetku del je bil tudi velik miting, na katerem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode."
Pomemben dogodek, predvsem za ljudi, ki so živeli v stalnem strahu pred morebitnimi poplavami, saj je Paka, ki je v teh dneh skoraj ni, v preteklosti večkrat prestopila svoje bregove.
LETA 1961
Za konec pa še kratka novica iz ljubljanskega Dela:
"V Belih vodah v Soštanjski občini so v glavnem dogradili osnovno šolo, ki jo bodo odprli ob občinskem prazniku 8. oktobra."
Damijan Kljajič
i Finta
Nekoč sem preživljal nekaj večernih uric v družbi, kjer smo se odločili, da nevihto, ki je divjala zunaj preživimo tako, da si vsak od nas pove kakšno srhljivo zgodbo o poslednjih uricah, o znakih prihajajoče smrti in podobno.
Starejša gospa nam je povedala naslednjo zgodbo: "Nekoč je v nekem kraju v Sloveniji v poznih urah malce okajena družba sprejemala stavo. Nekaj dni prej je v tej vasi umrl vaški župnik, ki je veljal za zelo strogega in odločnega človeka. No in družba se je dogovarjala, kako bo vsak izmed prisotnih plačal 1 1 vina tistemu, ki si bo upal točno ob polnoči oditi na pokopališče in v grob preminulega zabiti 1 m dolg glogov količek. Starejša ženica, potrebna pijače, se je odločila, da bo to naredila. In res ob polnoči je zapustila gostilno in odšla na pokopališče. Ker se ni vrnila do jutranjih ur, so poklicali policijo in jo odšli iskat. Našli so jo na pokopališču ob grobu rajnkega župnika mrtvo. Uboga reva je sicer res zabila količek v zemljo, vendar si je pri tem zabila v zemljo tudi svoje krilo in sodni izvedenec je ugotovil, da jo je od straha, šoka zadela možganska kap."
Zgodba je seveda primerna za prikazovanje stiske današnjega delavca, malega kmeta in še koga. med prodajo za 1 1 vina in"prodajo za 1 kg kruha ni več velike razlike. Oni dan mi je prijatelj pov-
edal zgodbo, kako mu njegov delodajalec, pri katerem bi naj bil zaposlen ne misli plačati zasluženega dopusta. Ko sem se začudil, kako je to mogoče, je prijatelj obrazložil, da je res že šest mesecev zaposlen pri tem delodajalcu (privatna d.o.o.), toda šele po pogovoru o neplačanem dopustu je ugotovil, da ga delodajalec ne misli prijaviti in ga tudi ni prijavil. Torej je bil prijatelj zaposlen na črno, popolnoma brez vsakih pravih in bres socialnega zavarovanja.
Ker je prijatelj pošten in delaven človek, ni imel niti najmanjšega namena zboleti in potrebovati zdravniško knjižico in tako tudi ni mogel ugotoviti, da je izkoriščan kot turški državljan v Nemčiji. Dogodek seveda ni slučajen in še manj tudi edini v Sloveniji. Namreč kot ponavadi v družbenih dogajanjih so zadeve povezane.
Delodajalec, ki konkurira na nekem natečaju del in se plasira v ponudbo, nastopa kot nelojalna konkurenca, saj je na podlagi takšnega dela na črno njegova ponudba neprimerljivo cenejša. Sistem torej ponuja ugodnosti za tiste, ki sistem podirajo. Inšpekcijske službe ne dohajajo tistega, kar bi morale storiti, niti najnujnejšega ne. Država stoka in vzdihuje, kako ima premalo denarja in prazen budžet, pri tem pa zelo malo naredi, da bi uvedla
red. Pošteni privatniki so popolnoma odrezani od pametne finančne politike, saj so nestimulirani tako na področju zaposlovanja kot tudi na področju investiranja.
Družbena podjetja so pred tragiko potapljajoče ladje. Podjetja, ki poslujejo preko SDK ne morejo ovinkariti, vsaj kar se prispevkov tiče (prispevki pa vsi vemo, da so visoki), poleg tega jih tepe slaba prodaja in zmanjšana kupna moč prebivalstva in so ujeti v rime slabega gospodarjenja. Da sploh še stvar teče se ima večina podjetij zahvaliti delavčevemu odnosu do dela (bolje vrabec v roki, kot golob na strehi), saj večina delavcev vztraja na svojih delovnih mestih ravno zaradi popolne apatije in vdanosti v usodo. Ne glede na to, da dobivajo delavci nedostojno plačo za človeka vredno življenje, si po večini mislijo, bolje sploh kakšna služba kot pa nobena.
V revni državi se torej prodaja delavske duše vrši skozi sistem in delodajalce. Onemogočeni delodajalci in tisti, ki sistem in delavce z veseljem izkoriščajo so hote ali nehote orientirani v ek-sploatacijo delavca, ki vse bolj postaja proces z velikim E pisan.
Samo vprašanje časa je kdaj bo tudi nas oziroma vas pobrala možganska kap, zaradi straha ali šoka pred črno prihodnostjo.
Iz Žalca: Gregor Vovk
Več kot 850 novincev
V dobro začetem šolskem letu
1992/93 je sedlo v klopi štirih šol velenjskega Centra srednjih šol kar 850 novincev, kar je doslej največ.Potrebno znanje bodo pridobivali^ 14 programih, poklicih oziroma v dveh dvoletnih srednjih šo!ah( srednji rudarski in šoli za gospodinjske storitve ter srednji strojni), v sedmih troletnih poklicnih ter petih štiriletnih šolah.
Poleg nekatere učne opreme je v tem šolskem letu na centru nov še tretji oddelek gospodinjskih storitev. Zapolnilo pa ga je kar 45 deklet, ki so zaradi tolikšnega vpisa v ostale usmeritve ostale zunaj možnosti nadaljevanja šolanja po osnovni šoli.Med njimi se jih je ob vpisu kar precej odločilo za program oblikovalec kovin brez interesa, da bi katera od njih postala stru-
gar, orodjar ali brusilec.
Doslej so na Centru srednjih šol imeli največ 12 popoldanskih oddelkov, v tem šolskem letu jih je od 87 kar 28 takih . To so učenci drugih in tudi nekaterih prvih letnikov.Kot pravijo na centru so kljub izjemni prostorski stiski dali vso prednost izobraževanju mladine po osnovni šoli, pa čeprav je bilo treba tudi za to preusmeriti 120 učencev. V
tem trenutku nimajo evidentiranega nobenega osmošolca, ki bi ostal brez možnosti nadaljnjega ■izobraževanja.
Za novince na velenjskem srednješolskem centru praktično ni več prostega mesta. Kakšno bi se morda našlo le še v izobraževanju za poklic rudar, elektrikar ener-getik, strojni tehnik in strojni mehanik.
(tap)
MATERINSKI
Prispevke lahko nakažete na Žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana, štev: 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom" Hvala! Odbor za materiski dom pri reviji Otrok in družina, Muklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili!
OSEM HAVAJSKIH ZGODB
šesta zgodba: Opojnost havajskih rož
Botaniki, ti najbolj zahtevni ljubitelji narave, prihajajo na Havaje lagodno pohajkovat po havajskem grmičevju, nato pa ostajajo tam cele mesece, da bi razvoljali skrivnost več kot dvatisoč sedemsto rastlinskih vrst, podvrst in drugih edinstvenih endemičnih rastlin. Več kot 90 odstotkov vseh havajskih cvetočih rastlin raste samo na Havajih in nikjer drugje na svetu.
Namreč, predno je na Havaje pred kakimi sedmimi stoletji stopila človeška noga, na teh otokih ni bilo kopenskih sesalcev. Tako večina
tamkajšnjih rastlin ni imela razvitega obrambnega mehanizma, kot so trnji ali strupi. Ti bi jih namreč branili pred nadležnimi sesalci, ki so prišli na otoke veliko kasneje.
Srebrni meč - zacveti samo enkrat
Srebrni meč (Argyroxiphi-um sandvicensis) je prava havajska znamenitost, ki sem jo našel samo na dveh mestih: na pobočju vulkana Haleakala na otoku Maui ter na visokih vrhovih Big Islanda, na nadmorski višini okoli 2500 metrov.
Ta čudežna roža iz družine sončnic raste na golem skalovju ali na suhi žlindrasti zemlji. Posebnost so srebrno zeleni listi, ki so lasasto razporejeni in oblikovani kot bodalca. Pri tem se ovijajo v šopek in zakrivajo do 2 metrov visoko steblo, ki se dviguje iz listne sredice.
Srebrni meč zacveti samo enkrat: med sedmim in dvajsetim letom in sicer v mesecu maju, ko se pojavi na stotine rdečkastih in vijoličastih cvetov. Takoj zatem listi odmrejo, rastlina pa se nagloma povzpne do višine treh metrov. Ko naredi semenje, hitro odmre in usahne.
Orhideje na vsakem koraku
Orhideje (Orchidaceae) so že v antiki vzbujale občudovanje in imele pomembno mesto v religiji in v družbenem življenju. Nič kolikokrat so jih umetniško upodabljali, one pa so navdihovale filozofe od Hipokrata do Aristotela. Teo-frast je bil menda tisti, ki je skoval ime "Orkhis" (grška beseda za "modo", najbrže zaradi gomoljev), kasneje pa so iz tega izpeljali ime orhideja. Te rože so bile takrat le za užitek in za nego. Toda j)oznali so jih že veliko prej. Že v Knjigi
Plumerija
modrosti - tritisoč let pred Kristusom - opažajo orhidejin vonj ter čudežnost in gra-cioznost njenih listov.
V Evropi se orhideja pojavi šele v 17. stoletju, ko jo prinesejo z raziskovalnih potovanj. Evropo zajame prava orhidejomanija in ljudje začnejo verjeti v njeno čudežno moč.
Čeprav rastejo orhideje na vseh havajskih otokih, vidim največje nasade na otoku Big Island, kjer jih gojijo za trg. Orhideje rožnate in škrlatne barve, ki jih najdemo v lejih (cvetličnih vencih) in maitaih (kitah), spadajo med križance Miss Joaquin, ki celo leto bogato cvetijo.
Plumerija - lepa zaradi svoje enostavnosti
Havajski lei je največkrat narejen iz plumerij. Drugod poznajo to rožo pod imenom "frangipani", rdeči jasmin. Na
Havaje so jo prinesli iz tropske Amerike in popularna je predvsem zaradi opojno dišečih cvetov, ki bogato cvetijo vse leto. Iz plumerij izdelujejo najboljše parfume. Lepljiv drevesni sok pa je strupen.
Med ostalimi rožami se spominjam, da sem v senčnatih gozdovih videl ogromne površine belih, rožnatih in temnordečih flamingovcev (An-thurium andraeanum), belih, rumenih in rdečih ingvetjev (Alpinia purpurata) in strelicij (Strelitzia reginae), ki jim na Havajih pravijo "rajske ptice", zaradi barvitega "petja" in kljunasto oblikovanega tulca.
Med vzpenjalkami se mi je zdela najlepša bugenvileja (Bou-gainvillea glabra), ki raste tudi kot živa meja. Najbolj komične rože pa so se mi zdele he-likonije (Heliconia rostrata), ki spominjajo na rakove klešče, druga vrsta pa na papigin kljun. Sicer pa je v državnem simbolu cvet rdečega sleza (hi-
biskus rosa - sinensis), ki se je razvil prav na Havajih in danes so iz te rastline razvili preko pet tisoč križancev.
Vse havajske rože so predstavljene v tropskem parku Waimea, ki se razprostira na območju 728 ha. Ta botanični vrt goji okoli 380 ogroženih rastlin, ki so endemične za Havaje. Pravijo, da naj bi do konca tega stoletja izumrla vsaka deseta vrsta rastlin, to pa je okoli 30.000 vrst.
Na rojstni dan velikega poglavarja kralja Kamehame-ha (11. junija), ki je sredi preteklega stoletja združil havajsko kraljestvo, vrli domorodci kar tekmujejo kdo bo izdelal večji lei iz plumerij in drugih havajskih rož, pa tudi listja, ki jih potem obešajo na kraljevi kip v okras mestu in v ponos narodu. Rojstni dan tega priljubljenega kralja je namreč havajski državni praznik.
Marjan Marinšek
Srebrni meč v razcvetu
8
nas cas
NASI KRAJI IN LJUDJE
3. septembra 1992
Skorno nad Šoštanjem
O vodi in pridnih krajanih
Že šest let si želijo in tudi prizadevajo biti enaki tistim v dolini. Niso na vrhu Triglava, le nekoliko nad Šoštanjem, brez tegob pa vendarle niso. Skupna jim je že lep čas voda.
Nerešena oskrba s tem najosnovnejšim virom za življenje jim greni vsak dan že leta nazaj. Kaj pomeni odpreti pipo, iz katere priteče le nekaj kapljic ali nobena, si najbrž ob zadnji_ suši ni težko predstavljati. Če je tu še nekaj glav živine, je nesreča toliko večja.
Le želja in potreba sta za rešitev tega vprašanja premalo, so ugotavljali krajani.Tudi le jedikovati in tožiti je povsem brez pomena. Vsebine pregovora- brez muje se še čevelj ne obuje - so se vsa prizadeta gospodinjstva krepko zavedla, pošteno zavihala rokave in pred štirimi leti so na trasi že "pele" lopate in krampi. Pojejo še danes ne-glede ali je petek ali svetek. Krajani upajo, da jih bodo lahko povsem odložili prihodnje leto. Za 60 gospodinjstev oziroma za okrog 300 krajanov bo to gotovo nadvse radosten dan. Takrat bodo pozabili na ves preliti znoj, ki ga je zahtevalo kopanje jarkov
po skalnatem, strnem pobočju, na vse žulje, nesoglasja in še kaj.
Izgradnja vodovodnega sistema Skorno je, po besedah predsednika gradbenega odbora Toneta Skornška, največja naložba v velenjski občini. Vredna naj bi bila več kot 40 milijonov tolarjev. Breme levjega deleža izgradnje nosijo krajani sami, saj so doslej menda dobili iz občinskega komunalnega "proračuna" le okrog 3 milijone tolarjev, prav toliko pa jim je obljubila republika iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Čeprav zbirajo gospodinjstva po 25 DEM na mesec, čeprav so doslej opravili krajani več kot 18 tisoč prostovoljnih ur, je to za izgradnjo najsodobnejšega elektronsko vodenega vodovodnega sistema premalo. Tako jim strici in tete (med njimi izstopajo šoštanjske termoelektrarne) niso le v spodbudo, ampak veliko več. Ob tem pravi Tone Skornšek: "Na razumevanje naših težav smo naleteli le malokje, solidarnosti ni več. Za nameček v naši krajevni skupnosti tudi samoprispevka nismo izglasovali in od krajevne skupnos-
ti še nismo ničesar dobili. Hudo pa je tudi to, da smo za vse sami: za načrte, projekte, za... čeprav imamo v občini za takšna dela ustrezne službe."
Toda, krajani se ne dajo. Voda je voda, klenost in trdna odločenost zadevo pripeljati do konca pa tudi. Če bo vse po sreči bo v štiri gospodinjstva pritekla voda iz novega sistema že ta mesec. S položitvijo PVC cevi, s katerimi bodo povezali črpališče 2 z
vodohramom Pirečnik (to naj bi bilo prav tako letos), pa bodo rešili oskrbo še v dveh tretjinah gospodinjstev.
Čeprav naveličeni vsega z optimizmom zrejo v nadaljevanje akcije, in sicer pri izgradnji vodovodnega sistema Penk za 12 gospodinjstev. Tudi to zanje ne bo majhen zalogaj, lotili pa naj bi se ga prihodnje leto.
Kljub kriznim časom ljudem pripravljenosti in volje za izgradnjo objekta večjega družbenega pomena ne manjka. _
Čeprav bodo koristili pridobitev tudi sami, si zaslužujo vsaj zvrhano mero občudovanja.
Tone Skornšek na gradbišču glavnega zbiralnika
S^miJT, S^LČMlfE S^ČmJjT,
Inštruktorji se (tudi) znojijo
Pasja vročina močno pesti tudi voznike železnih konjičkov. Če odpreš okno, se prehladiš, sicer pa se znojiš, da je kaj. Mnogi vozniki lahko vožnjo po najhujši vročini tudi odložijo, kar za inštruktorje avto šol ne velja. Njihovega dela se pač ne da odložiti na kakšen drug termin.
Ko smo se te dni sprehajali po avtobusnem parkirišču, smo srečali Janka Pogladiča, že 8 let inštruktorja avto šole ZŠAM-a, ki je povedal marsikaj zanimivega.
"Vroče, vroče in še enkrat vroče. Okna ne smeš odpreti, počasna vožnja, ki je za bodočega voznika razumljiva, pa še povečuje vročino v avtomobilu. Sicer v tej pasji vročini skušam voziti s kandidati, ki smejo voziti relacijsko daljšo vožnjo. Najmanj dvakrat se
"Hitro pod tuš, pa nazaj v avtor
doma stuširam in preoblečeni, pa tudi to dosti ne pomaga. Kljub dopustom je kandidatov za bodoče voznike veliko in tudi sam dopusta še nisem koristil."
Kako pa razmišlja o naraščajočem številu avto šol?
"Po eni strani je to dobro, če bi seveda bila konkurenca le v kvaliteti poučevanja kandidatov. Žal vse kaže, da so nekateri videli le zaslužek, na kvaliteto poučevanja pa niso veliko dali. To je tudi vzrok, da so nekatere avto šole že prenehale z delom."
B.Mugerle
Mrtva reka Paka in krajani Penka
Pa komu je kaj mar?
Bolje danes kot jutri ali nikoli, pravijo. Najbrž nedavni blagodejni dež po zadnjem daljšem sušnem obdobju ne spremeni toliko dejstva, da o tegobah Viktorja Češnovarja in njegovih sokrajanov v Pen-ku - o njih nam je tožil prejšnji petek- ne bi napisali nekaj besed.
Močno onesnažena, mrtva reka Paka je tista, ki mu "načenja" živce in po njego-gem prepričanju tudi zdravje. Seveda ne le njegovo, ampak vseh živečih ob njenih bregovih v soseski Penk. Neznosen smrad se razlega od Puharskega mostu do Gorenjskega Skornega že v nor-
malnih vremenskih razmerah, kajšele ob tako vročih dneh in nizkem vodostaju kot je bil v juliju in avgustu."Reka Paka se je spremenila v odprt kanal odplak, ljudje ob njej, konkret-nene jaz, pa zaman opozarjamo na to odgovorne. Doslej moje modelovanje ni naletelo še nikjer na razumevanje. Mar mi nismo ljudje? Smo res dolžni goltati smrad in vonjati strup, ki ga Paka prinaša s sabo zato, ker smo si ob njej postavili svoj dom, ker tu živimo?Gle-dam, poslušam, berem, kako se strankarski veljaki kregajo za oslovo senco, mečejo polena pod noge drug drugemu, se drže svojih stočkov, navadni
ljudje, naše zdravje pa ostaja v senci teh njihovih peripetij. Ničesar več ne razumem. Zeleni Velenja, kje ste? Gospodje Gošnik, Rezman, Ateišek, rad bi vedel, kaj bi storili, če bi bili vi na našem mestu?"
Kot pravi Viktor , če je čez dan še kolikortoliko znosno, je zvečer nemogoče. Prezračevanje prostorov je skorajda nemogoče, strupenih "gnojnih parfumskih vonjav"se je navzela že obleka.Najbrž ne po naključju se Viktorju misli "zavrte" 30 let nazaj, ko je reka Paka nekaj pomenila v lovnem turizmu ne samo za domače, ampak tudi za tuje ribiče.
"Toliko besed je bilo že izrečenih, prelitih besed na listih papirja o prebujeni ekološki zavesti v dolini,pa nič. Varstvo okolja ni le skrb za čisti zrak. Voda prav tako sodi med osnovne življenjske vire."
Viktor se ob postavljanju vprašanj ne huduje le nad Zelenimi.Med drugim obtožuje ustrezne inšpekcijske službe, šoštanjsko tovarno usnja,ribiče, ki vse to mirno gledajo in ne ukrepajo, centralno čistilno napravo, za katero odvajajo občani denar, od nje pa tako malo koristi.
Kaj malo upanja ima, da bo njemu in ostalim sokrajan-om v soteski Penk iskanje razumevanja , pomoči preko sredstev javnega obveščanja pomagalo. Toda, vredno je poskusiti. Morda se bo ob prebiranju teh vrstic v kom le "prebudil" vsaj kanček vesti.
v
Šmartno ob Paki v soboto, 5. septembra
"Jesen na gradu"
Kulturnega kruha lačni krajani Smartnega ob Paki in njegove okolice bodo to soboto gotovo potešili svojo tovrstno "lakoto". V svoje okrilje in prijetno okolje jih vabi letni oder pri razvalinah tamkajšnjega starega gradu oziroma prireditev "Jesen na gradu".
Že lani je organizator- krajevna skupnost Šmartno ob Paki (pod njenim imenom se "skriva" neumorni Jaka Dvornik) - obljubil, da bo prireditev postala tradicionalna, letni oder pa kraj za srečanja krajanov. Svojo obljubo s pomočjo ERE iz Velenja, firme BIack& Decker, stranke LDS, Mladinskega servisa in Čevljarstva Irman konec tega tedna tudi uresničuje. Prepričani smo, da krajani ponujene priložnosti ne bodo zamudili.
Prehod iz poletja v jesen bodo na letnem odru šmarških grajskih razvalin obeležili ansambli, pevci in domači kulturniki. Med njimi so letošnji zmagovalci melodij morja in sonca Faraoni, ansambel Vesna, letošnja finalistka oddaje RTV Slovenija "izbiramo amaterja leta" , domačinka Tanja Majhen, Strašna Jožeta (Jože Robida in Jože Krajnc) pa bosta ob tej priložnosti uradno predala svojemu namenu razširjeno telefonsko omrežje. Da bo res pestro in veselo, bo organizator med obiskovalci prireditve pripravil še žrebanje vstopnic. Nagrade za srečneže bodo prispevali podjetja in obrtniki Smartnega ob Paki ter okolice.
Prireditev "Jesen na gradu" bodo začeli ob 20. uri. Ce bo vreme slabo, se bodo od poletja poslovili v dvorani šmarškega kulturnega doma.
Antonija in Niko Kneževič - zlatoporočenca
"Namesto, da bi se smejala, sem zajokala"
Skoraj ne mine teden, da v našem časopisu ne bi predstavili par, ki ga življenjska pot združuje že celih petdeset let. Tudi po petih desetletjih skupnega življenja so zakonci še vedno srečni in zadovoljni skoraj z vsem kar so v življenju dosegli in ustvarili. To velja tudi za zakonca Antonijo in Nika Kneževič z Jerihove 3o v Velenju, ki sta zlato poroko slavila 22.avgusta.
Antonija, rojena Vengust, iz Škal se je rodila 8.decembra 1921. Že mlada seje odpravila v Kakanj kjer je gospodinjila pri upravniku tamkajšnjega rudnika. Tam je tudi spoznala življenjskega sopotnika Nika in se leta 1942 poročila z njim. Tri leta kasneje sta se vrnila v Škale kjer jima je oče prepustil domačijo. Hiša je bila dotrajana, zato sta zgradila novo. Toda zaradi ugrezanja tal sta se morala izseliti in zgraditi novo hišo na Jerihovi kjer živita še danes.
Niko se je rodil 11.junija 1913 v Udurliji. Imel je zelo težko mladost, najprej je ostal brez matere, nato pa še brez očeta. Že s 14 leti je pomagal pri raznih kmečkih opravilih in nekaj časa delal tudi v Sarajevu. Po poroki in prihodu v Škale se je zaposlil na velenjskem rudniku in se po 23 letih tudi upokojil.
V njunem zakonu so se rodile štiri hčerke, zakonca Kneževič pa sta zlasti ponosna na svojih šest vnukov. "Danes sem nadvse srečna, saj sem toliko lepega doživela, čeprav je bilo včasih hudo. Ne morem verjeti, da sem to dočakala," ponosno pove Antonija in nadaljuje: "Kako prijetno so naju otroci presenetili za zlato poroko. Mislila sem, da se bom na matičnem uradu smejala, pa sem se jokala, tako kot prvič." Antonija je še dodala, da ji zdravje služi, naj le tako ostane. Niko ima z zdravjem manj sreče, že dvakrat je imel
infarkt. "Zdaj se počutim dobro, nimam težav z zdravjem. Tudi sicer sem v Slovenbiji srečen, kot bi bil domačin. V vseh letih bivanja tukaj nisem imel nikakršnih težav. Zgrozim pa se, ko vidim kaj se dogaja v BiH. Tudi mi smo vzeli pod streho begunce," je povedal Niko.
Zlato poroko sta Kne-ževičeva proslavila pri Zajcu, kar trideset svatov se je zbralo. Poročni priči sta bila najmlajša vnukinja, 14 - letna Tej a in 26 - letni vnuk Valter.
Za zlato poroko tudi naše iskrene čestitke! B.Mugerle
Domače zdravilstvo
in zdravilci <xid
Piše:
Aleksander Videčnik
Kneževičeva sta zgradila topel dom za sebe in otroke
V Dol - Suhi je živela Marija F i 1 a č -Mesničar-jeva,
kmetica, ki je bila daleč znana zagovatjalka in zdravilka, tako za ljudi, kot živali. Zanimivo, da je bila tudi zelo uspešna in iskana babica. Znano je bilo njeno "zdravilo za vse bolezni", ki ga je baje pripravljala iz kafre, žganja in brinjevih vejic. To zmes je dala v steklenico in jo zakopala v gnoj, da je tam tri tedne "zorela". Gnoj je moral biti "vroč, goreč". Nato je tekočino odcedila in jo priporočala po kapljicah za razne slabosti, pa tudi za masažo. Ljudje so temu zdravilu pripisovali veliko učinkovitost in zato so te kapljice imeli običajno pri vsaki hiši. Ker pa smo omenili tudi njeno zagovarjanje, je treba povedati, da je zagovarjala staro mast proti ugrizom "pičmuža" na vime krav, mast je bila uspešna tudi za zvine udov.
Mnogi bolniki so se zatekali k Tinharju v Javorje, tam je neka stara ženica zagovarjala z rožnim vencem. Pred samim obredom so se morali navzoči prekrižati, ona pa je boleče mesto, ob
zvinu ali drugi oteklini, drgnila z rožnim vencem in zraven "modlila", zato njenega zagovora niso nikoli slišali. Stari ljudje so trdili, da je bila zelo uspešna.
Mnogi, ki so bolehali za sklepnim revmatizmom so radi hodili v Mežico, tam je neki moški zagovarjal in ob tem spraševal, če se že občutijo kakšne spremembe, rekli so, da je vsakdo čutil olj zagovoru neke vrste drgetanje v tistem delu telesa, ki je bilo prizadeto.
Pri Repniku v okolici Mozirja je še pred drugo svetovno vojno živela Repnikova Treza, ki je uspešno zagovarjala za "vogn" in bila ena redkih, ki je to opravljala z ustmi, tako, da je dejansko "ven vlekla vogn", kot so ljudje tod okoli temu rekli. Med obredom je delala križe in tiho "modlila". Baje se je pri zagovarjanju omejevala le na opekline.
Na Jugovem v Radegundi je bil gospodar Janez, ki je zagovarjal staro mast, to so potem rabili za razne otekline in revmatizem. Zelo zanimivo zagovarjanje je opravljal Hude-jev sosed v Radegundi nad Mozirjem. Pisal seje Janez Petko-Segoničnik. Če je na paši ovco pičila kača (modras ali gad), so hiteli k njemu po pomoč. Vprašal je vsakogar,
če je ovca na mestu ugriza že otekla, nato pia je odrezal košček kruha in skočil v korito z vodo, tam je "modlil", iz korita je stopil na skalo in tam z nožem pikal v kruh, nato je vanj pihal ali pljuval, tega natančno nihče ni mogel ugotoviti. Ko je to opravil, je naročil naj se kruh kar se da hitro nese k ovci in ji ga da jesti. Ljudje so rekli, da je kruh "zacopral".
K Radegundski cerkvi so se zatekali tisti, ki so trpeli za stalnim glavobolom. V kapelici je bila neka odprtina, kamor so glavo položili in glavobol je kmalu prenehal. Baje je pod kapelico vse votlo in ljudje radi pripovedujejo, da je tam stal nekoč mogočen grad.
Gotovo med posebno zanimivost sodi stara ženica v Novi Štifti, ki še danes pridno zagovarja. Angela Golob živi v Smiklavžu in se je tja primožila s kranjske strani. Nikoli ni uporabljala kakšnih zdravil ali lastnih zvarkov, ampak je le zagovarjala. Vse pa dobro svetovati katera od zelišč so za kakšno bolezen dobra. Pogovor z Golobovo je mikaven, ker je odrezava in čila, to kljub visoki starosti. Tako pribije, da pri zagovarjanju ne gre za nobeno "coprnijo", ampak preprosto za verovanje v učinek postopka.
Kako kompostiramo?
Na vrtu in v gospodinjstvu se nam pojavlja precej odpadkov organskega izvora, ki jih po navadi odvržemo. Ob pravilnem ravnanju z njimi pa lahko pripravimo izvrstno gnojilo ali kompost in temu načinu pravimo kompostiranje. Več o tem naš sodelavec in strokovnjak Stane Vanovšek.
Kompost je najboljša hrana za rastline, saj so v njem poleg humusa tudi hranilne snovi v pravilnih razmerjih in zadostnih količinah. Kompost nastaja s trohnenjem organskih snovi kot so trava, listje odpadki rastlin, kuhinjski organski odpadki, gnoj domačih živali ter šota in travna ruša. na kompostišče lahko damo tudi plevele, vendar le v tisti dobi rasti, ko še nimajo semena, sicer bomo ponovno sejali
plevel. Tudi koreninskih plevelov ne kompostiramo, saj koreninice ne bodo strohnele. Odpadki rastlin naj bodo zdravi, da ne bomo vnašali bolezni v zemljo oziroma gnojilo.
Prostor za kompostišče najdemo v odmaknjenem kotu vrta in naj bo v senci. Na poravnana tla nalagamo prej omenjene odpadke. Širina kupa naj bo 1,5 metra, dolžina pa poljubna oziroma odvisna od količine odpadkov. Naložene plasti morajo biti rahlo druga na drugi, da med njimi lahko kroži dovolj zraka in vode. Notranji del kupa je mnogokrat premoker, zunanji pa preveč suh. V takih pogojih kompost dozoreva počasi. Pomagamo si tako, da na tla pogrnemo plast vejevja (smrečje, obrezline sadja ali
trte). Tako bo kup propusten in bo vanj prišlo dovolj zraka.
Kup ne sme biti višji od enega metra. Na vsak kubični meter dodamo pet kilogramov dušičnega gnojila. Kup na koncu pokrijemo s tanko plastjo zemlje, ki vsrkava izhajajoče pline. Pokrivanje kupa s črno PVC folijo je koristno, saj preprečuje izhajanje amonija-ka. Odpadki morajo biti, glede na sestavo, dobro porazdeljeni po vsem kupu, da je kompostna mešanica že na začetku čim bolj enotna, Za sestavine, ki težje razpadajo, dodamo kupu apnenec (5 kg/ m3) ali apneni prah (2-3 kg/ m3). Apno pospeši razvoj mikroorganizmov.
Fermentacijo pospešimo tudi, če kup premečemo vsaj dvakrat v letu. Poleg kompostnega kupa pa uporabljamo tudi kompostnike. Ti so napravljeni iz plastičnih materialov, žične mreže, betonskih ali salonitnih elementov in lesa. Vanje lahko sproti mečemo odpadke, zavzamejo pa malo prostora. Glede na to, da v
tem primeru prihaja zrak v kup tudi od strani, je dozorevanje hitrejše. Zrel kompost jemljemo iz teh kompostišč pri dnu.
Pred uporabo kompost pre-sejemo. S tem odstranimo nepredelane delce, ki jih ponovno vrnemo v kompostišče. Za hitro in kvalitetno pridelavo komposta vam sedaj v cevtličarni "Beli cvet" v veleblagovnici Nama nudimo "bio-mas". To je organski dodatek poln mikroorganizmov, ki močno skrajša čas zorenja komposta. Seveda tudi črvi (tako imenovani kalifornijski črvi) močno skrajšajo čas predelave komposta. A pri tem naj vas opozorim, da je dobro pred uporabo tega komposta tega toplotno obdelati, saj se v njem še vedno nahaja precej jajčec črvov. Ti se lahko predvsem pri lončnicah in rastlinah v posodah prekomerno razmnožijo in prično objedati tudi koreninice.
Sedaj pa kar hitro na kompostiranje, saj je kompost še vedno najboljše gnojilo."
sm .mm«
OPIO -
Koncert Michaela Jacksona
Kralj pop glasbe na Dunaju
Dunaj 26. avgust Praterstadion
Množica ljudi teka naokoli, vročina je neznosna, še zadnji kupujejo vstopnice in nasploh vse je v pričakovanju nastopa M.J. Tako nekako bi lahko na hitro strnil dogodekj ki se je dogajal tistega dne. Že od nekdaj je znano, da so koncerti M.J. velik in donosen buisness, prava paša za oči različnih generacij, ki so prisotne na stadionu.
Praterstadion je na Dunaju z vsem svojim sijajem sprejel blizu 60.000 ljudi, saj je bil to edini koncert Michaela v Avstirji. Če
Zamolčana posurovelost
Slovenci se že daljši čas prištevamo med omikane narode, celo ponosni smo na to. Del splošne omike je tudi tako imenovana srčna omika. S tem izrazom mislimo na to, kako smo se pripravljeni vesti do sočloveka. Ker smo v svoji zgodovini bili pretežno kmečki narod, smo dolgo ostali preveč zaprti vase in smo se nekako sramovali kazati prave občutke. Zato nismo dovolj razvili tistih družabnih načinov, s katerimi se na zunaj izraža spoštovanje sočloveka; z drugimi besedami, nastal je videz, da nam manjka srčne omike. Tudi če smo imeli plemenita čustva, smo jih znali premalo pokazati. Surovosti pa nam menda nihče ni očital, moral je priti naš čas, da Slovenci naglo in vztrajno drsimo med najbolj nevljudne in kram-paste narode v Evropi.
Kaj se je zgodilo z našim človekom, je to res?
Včasih, ko vzamem v roke sodobno poezijo ali prozo sem v zadregi, ker ne vem: bi se smejal, se jezil ali enostavno zaprl knjigo ali revijo, da si ne bi po nepotrebnem utrujal oči in duha. N.p. tile stihi sodobnega slovenskega pesnika: "Vražjo mater / samo sranje ... vse zaserješ...ja, tako se megla poščije na pot...? Težko ščijem po: /šmarnica iz k—bela ko ji portoričan z rdečo / šprica p-—... To so samo drobci straniščne poezije, objavljene v znani slovenski reviji, ki jo bere predvsem mladina.
Kaj je sploh srčna omika? Lahko ji rečemo tudi spodobnost. Vsaka družba, tudi naša, ima pravila, ki določajo, kakšno vedenje je primerno med ljudmi. V spodobnosti se izraža naša celotna miselnost, naše razmerje do sočloveka, kako čutimo do njega.
Pravila spodobnosti pa so
v raznih časih različna. Nekatere dobe so ozkosrčne in stroge, druge razbrzdane in sproščene. Tudi se ne vede vsa družba enako: navadno so bile vrhnje plasti spo-dobnejše, vendar je bilo v tej spodobnosti veliko zlag-anega in hinavskega. Dosti je odvisno od tega, kako neka družbena plast sprejema verske in etične nauke, ali je pripravljena po njih živeti ali ne. Moralne zahteve pa vemo, da do v raznih dobah tudi različne.
Novejši čas je v imenu vsesplošne svobode vedenja in ravnanja zavrgel večino nekdanjih omejitev in prepovedi. Marsikje je prinesel nujno potrebno, koristno in pametno sprostitev, ponekod pa je ta val sproščanja pljusnil predaleč in skupaj z nepotrebnimi omejitvami podrl tudi potrebne. Povsem brez omejitev namreč ne more biti nobena družba, če se noče izroditi. Tako se v našem času zdi, da so odveč tudi vsa pravila o spodobnosti in lepem vedenju, da lahko človek počenja in govori vse, kar mu pač pride na misel. Celo starejši ob tem postajajo negotovi in dostikrat sami ne ločijo več dobro, česa bi se bilo treba še držati in česa ne. Verjetno je v ozadju strah, da bi bili videti nazadnjaški, pa spet in spet popuščajo celo pri tehtnih rečeh.
Tukaj je še učinek tujih dobrih, pa žal tudi slabih vplivov, ki se pri današnji veliki medsebojni povezanosti sveta širijo bliskovito naglo. Pravimo, da ti vplivi delujejo hitreje, kot jih more sprejemati naša presoja.
Še nekaj je: za sedanjo bojno v Bosni vemo, da je veliko surovejša, kot je bila druga svetovna vojna. Rekel bi, da je med zgoraj zapisanim in posurovelostjo te vojne določena povezava, kaj pa vi?
sem se malo ozrl po parkirišču, sem spoznal, da so tukaj poleg domačinov pristoni tudi Madžari, Čehi, Hrvatje, celo Slovenci in morda še kdo. Mimogrede naj omenim, da je M.J. začel svojo evropsko turnejo 27.6. v Munchenu in tam okoli sebe uspel zbrati natanko 70.000 ljudi.
Začetek koncerta je bil napovedan za 19. uro in vsi so zadnje trenutke pred pričetkom izkoriščali za nakupe hrane, pijače, raznoraznih plakatov majic M.J. in ostalih spominkov brez katerih pač na takšni prireditvi ne gre.
No in če se končno preselimo v notranjost stadiona, vas na vhodu najprej dobro preiščejo varnostniki, kajti na takih koncertih so znana splošna pravila. V notranjost se ne sem z raznimi ostrimi predmeti, orožje, video kamerami, foto aparati...
Ko pa kasneje le pridemo do svojega mesta nam pogled zastane na ogromnem odru, ki ga sestavljata dva stebra zvočnikov s tremi platni logotipov ali grafitov na vsakem, ki se kasneje skozi koncert mehanično spreminjajo odvisno pač od vsebine posameznega komada, ter seveda dva videowalla, ki še tako oddaljenemu obiskovalcu lepo približata sliko dogajanja na odru. Da vse to deluje tako kot je treba skrbi skoraj 150 članska ekipa in seveda glavna sponzorja Michaelove svetovne turneje PEPSI IN SONY.
Michael je za letošnjo turnejo kot predvozača izbral nov najstniški rap duet KRIS KROSS (na Dunaju jih ni bilo) in simpatično angleško pevko, rojeno v Afriki ROZALLO - na oder je prišla ob 19.15 v spremstvu dveh plesalcev in spremljevalcev na klavijaturah. Rozalla je iz svojega prvega albuma zapela sedem komadov med ostalimi tudi Povver of Love, Love Breakdovvn, Are You Ready To Fly, končala pa točno ob osmi uri zvečer z njenim največjim hitom Everybody's Free.
Na sam začetek showa M.J. je bilo potrebno čakati kar precej časa, da bi se končno ob 21. uri kot strela iz neba (dobesedno) le pojavil na odru. Samo predstavljate si lahko kaj se je takrat zgodilo z obiskovalci na stadionu. Koncert je začel z novo uspešnico zadnjega albuma Dangerous JAM, sledile so si STARTING SOME-THING, HUMAN NATURE in seveda obvezno JACKO s klobukom v komadu SMOOTH CRIMINAL. Nastopi so se odvijali tekoče, vsako pesem so spremljali odlični plesalci ter pa še bolj spektakularni svetlobni efekti. Kot peto pesem CANT STOP LOV-ING YOU je Michael odpel skupaj s SIEDAH GARRET. To je bil lep nežen komad iz LP-ja BAD, ki je ganil do srca mnogo-katerega obiskovalca. Sledila je še ena balada SHE'S OUT OF MY LIFE, takrat mu redaiji na oder pripeljejo naključno izbrano oboževalko, ki ga je lahko objela in poljubila. Nadaljeval je z uspešnico še iz časov skupine JACKSONS 5 (skupina, v kateri je prepeval še kot pravi črnec s svojimi štirimi brati) MOTOWN, nato je na videosteni sledil Video M.J. (Panther Solo) posnetek, ki ga gledamo na koncu spota Black Or White. Seveda nista izostala tudi dva največja hita drug za
drugim THRILLER in BILLIE JEAN. Proti koncu naslednjega komada WORKING DAY AND NIGHT ga njegovi soplesalci pokrijejo z ogrinjalom in prečnejo z izvajanjem MAGIJE dokler Jac-ko ne izgine, se na tem mestu pokaže stol on sam pa čisto na drugi strani na pomičnem dvigalu, ki ga popelje nad občinstvo ob zvokih že naslednjega komada BEAT IT.
Pomembno je tudi to, da se njegova spremljevalna skupina drži v ozadju, tako, da le redko opaziš koga ob Michaelu. Ena redkih takih je njegova kitaristka JEN-NIFER BATTEN, visoka plavolas-ka, ki na kitaro igra tako dobro, da se ji večkrat iz nje celo pokadi ali prileti kakšen laser. Seveda je vse to le stvar dobrih pirotehničnih efektov in brezhibne harmonije barvne svetlobe.
Zadnji del Koncerta je Jacko v celoti namenil svojemu zadnjemu albumu, v katerem so si sledili naslednji komadi WILL YOU BE THERE, BLACK OR WHITE ter pa HEAL THE WORLD, ki ga je M.J. posvetil vsem otrokom sveta in ti so se na odru tudi pojavili v različnih nošah posamezne države. Res enkraten prizor.
Michael je že dolgo znan kot velik dobrotnik in ljubitelj otrok. Za njih je letos ustanovil poseben sklad imenovan HEAL THE WORLD FAUNDATION v katerega je že po svojem prvem koncertu v Mundhenu prispeval 40.000 DEM in še po dveh koncertih v Londonu nadaljnih 350.000 angleških funtov (skoraj milijon mark).
No, čisto za konec dunajskega koncerta je Jacko izbral pesem MAN IN THE MIRROR jo v svojem stilu zapel in zaplesal ter se počasi spremenil v astronavta z belo čelado, kominezonom in rokavicami. Na ramena mu nadane-jo še posebne steklenice nekakšno verzijo raket s katerimi je trenutek za tem v popolni temi poletel nad občinstvom in skrajno levo v ozadje njegovega odra. Spremljal ga je samo svetlobni top. To je bilo najlepše in hkrati tudi zadnje dejanje tega res dobrega koncerta.
Sicer je Michael med samim koncertom izredno retkobeseden, v celoti je rekel samo: Rad vas imam!, in se tudi na koncu nemo poslovil samo z dvigom roke. Michael je 29. avgusta dopolnil 34. let, če se bo še kdaj pojavil na svetovni turneji je veliko vprašanje, na katerega bitudi sam verjetno težko odgovoril. Če je verjeti govoricam, da mu obraz po številnih operacijah razpada, potem je kaj malo verjetnosti, da bi ga po štirih letih lahko spet videli na turneji.
Tako se je končal koncert ali drugače multimedialna predstava, ki bi jo priporočil vsakemu izmed vas, kajti tudi če vam kot pevec M.J. ni všeč pa boste lahko uživali ob odlično pripravljenem spek-taklu, kjer vse deluje kot dobra švicarska ura.
Seveda saj ravno zaradi tega je MICHAEL JACKSON-JAC-KO, pravi in edini kralj pop glasbe.
Na sliki: M.J.pri izvajanju pesmi Best It.
Pripravil: Robby Bratuša
/
Čakali in čakali - le redki dočakali
Zal pesem o hudih izdatkih ob novem šolskem letu, pa nakupu ozimnice in še česa pri nas še ni izpeta. Medtem, ko čakamo na vstop v Evropo, vsak pričetek jeseni hudo prerešeta družinski proračun. Zato bi bil za marsikoga izhod v sili pred kratkim ponujen potrošniški kredit z dokaj ugodno obrestno mero. Pa so v ponedeljek navsezgodaj pred Ljubljansko banko na Šaleški stali kredita željni občani v nepregledni vrsti in čakali. Dočakalo jih je le okoli 40, potem pa so za ta teden zaključili. Sedaj pa ne vemo, ali banka ni zadovoljna z višino obrestne mere, ali to povzroča še vedno monopolni položaj te panoge, saj je znano, da naj bi banke služile ravno s posojanjem denarja. Vsaj v Evropi je tako...
Namesto fižola fina
pečenka?
Zadnjič sem prisluhnila pogovoru dveh starejših velenjčank, ki se je seveda pričel z vremenom, pa hudo sušo, ki jim je uničila ves fižol in še kaj. Komentar ene izmed njih pa je bil:"Kaj se sekiraš, kmetje bodo sedaj na veliko klali živino, meso se bo pocenilo, fižol bo pa drag ko žefran. Bomo pa jedli pečenko namesto fižola!
Dve vaški ligi
O tekmah letne lige v malem nogometu v Smar-tnem ob Paki tokrat ni bilo slišati kaj dosti. Veliko več o zagrizenem boju , ki je potekal med šmarškimi oštirji. Ti so bili namreč nekakšni pokrovitelji kar petim ekipam.
Če nihče ne ve zakaj, zagotovo to vedo šmarški oštirji.O, kje si, nekdanji sloves."
"Okrasje" ob cesti
Ob komunalnem odlagališču odpadkov, na ovinku ceste, proti Skalam, je bilo že več nesreč. Gotovo večina ali kar vse zaradi prehitre vožnje na spolzki cesti. Velikokrat rečemo, bolje preprečiti , kakor... zato predlagamo, da cestni delavci zaradi večkje preglednosti, porežejo ( pokosijo)obcestno grmičevje in travo, ki se je razrastla.
"Varno" čez cesto ^
Čeprav je več načinov in možnosti, kako priti čez Kidričevo cesto (Nama- pošta), še vedno izbiramo najnevarnejšo
10
nas cas
ŠPORT
3. septembra 1992
Izola : Rudar 0:1 (0:1)
Vzeli mero "evropejcem"
Prav gotovo se nogometaši Rudarja niso nadejali, da bodo na vročem terenu v Izoli vzeli kar obe točki favorizirani domači ekipi, ki jo čaka tudi nastop v evropskem tekmovanju. Bil je to kar dober obliž na rano iz prvega kola. "Rudarji" so poraz z SCT Olimpijo (0:5) vzeli za katastrofo, če pa pogledamo usodo Olimpijinih naslednjih dveh nasprotnikov, je bil to vendarle čisto "normalen" poraz. Nekaj takega je v nedeljo doživela Ljubljana, ki si je nadela vlogo drugega favorita, pa so jo "zmajčeki" z njenim (in svojim bivšim) trenerjem Šoškičem odpravili kar s 5:1.
Vrnimo se v Izolo. Velenjčani so dokazali, da mlada ekipa veliko obeta in prav mladost je odločila nedeljsko tekmo. Na vso nesrečo se je že v 25.minuti poškodoval najboljši igralec in kapetan Matjaž Cvikl, mladost pa je odločala v tem, da je njegovo vlogo in odgovornost prevzel mladinec Amir Karič, ki je bil v vseh poročilih iz Izole daleč najboljši igralec srečanja in bil deležen številnih pohval. Vodilni in zmagoviti zadetek je v 28.minuti dosegel Omerovič.
V 4. kolu bo v Velenju gostoval celjski Publikum, ki je vsem okrepitvam navkljub v nedeljo doma klonil proti Muri (0:1). Obeta se torej "nevarna" tekma z ranjenimi Celjani. Tega se "rudarji" gotovo zavedajo, potrditi pa morajo tudi dobro igro in nepričakovani točki iz Izole ter lepo mesto na lestvici.	(vos)
v
Dravograd : ERA Šmartno 4:0
Denar in vse bolj prodirajoči profesionalizem v marsičem odločata tudi v drugi slovenski ligi, kjer v tem pogledu močnih favoritov ne manjka. Nogometaši ERE Smartnega seveda niso dovolj močni, da bi se kosali z njimi in boj za obstanek bo izjemno težak. V nedeljo so drugič zapored gostovali in v Dravogradu z domačini izgubili z o:4. Potruditi se bo torej treba predvsem doma. Prvič bodo na svojem igrišču nastopili v nedeljo, ko bodo v 3.kolu gostili ekipo SET iz Vevč.
KMN Skale odločno, Wild boysi mlačno
V	ligi malega nogometa "Škale 92" so odigrali ll.kolo. V slcupini A so vodilni Wild boysi z Mušketirji izgubili točko in Kava bar Čuk se jim je približal le na točko, v skupini B pa KMN Škale (zaenkrat) ne dovoli presenečenja in tudi pred 12.kolom vodi s petimi točkami naskoka.
Rezultati 11.kola - skupina A: Mušketirji:Wild boj;s o:o, Zlatorog Škale:Kava bar Čuk 1:5, Ka se pa zamudiš:Konovo Šalamon II 1:5, Madl:KMN Alf 1:1, Topolšica:Otd Rabit's 2:3; vrstni red: l.Wild boys 19, 2.Kava bar Čuk 18, 3.Madl 16, 4.01d Rabit's 14, 5.Mušketirji 13,
6.KMN	Alf lo, 7.Konovo Šalamon II 9, 8.Zlatorog Škale 6, 9.Topolšica 5 in 10. Ka se pa zamudiš 0.
Skupina B: Šverc Komerc:Jokeri 2:1, Texas:KMN Škale 1:3, Konovo šalamon I:Sportklub 1:4, Lipov list:AP Skaza Peter o:o, Veterani Škale:Rednjak Unikroj 3:4; vrstni red: l.KMN Škale 21, 2.Sportklub 16, 3.Konovo Šalamon I 14, 4.Lipov list 13, 5.Texas 12, 6.Unikroj Rednjak 11,
7.AP	Skaza Peter 9, 8.Šverc Komerc 7, 9.Veterani Škale 5 in lo.Jokeri 3.
_
Atletika - Cetveroboj v Pragi
V	soboto je bil v Pragi četveroboj atletskih reprezentanc Češke in Slovaške federacije, Romunije, Avstrije in Slovenije v tekih na srednje proge, v disciplinah torej, v katerih so omenjene države izjemno močne. Velenjski atletski klub je v slovensko reprezentanco prispeval Hrapiča, Pozničevo in Steblovnikovo, ki so precej prispevali k točkovnemu izkupičku slovenske ekipe. Za vsako državo so nastopili po štirje atleti in atletinje v vsaki disciplini. Hrapič je bil s 6.mestom najboljši slovenski predstavnik, Pozničeva je bila na 3.ooo metrov 9.in za Vivodovo druga Slovenka, Steblovnikova pa je na 8oo metrov na cilj pritekla kot enajsta	. M.S.
"Modelar" Velenje - Mednarodno tekmovanje
Po uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu na Švedskem bodo člani velenjskega modelarskega društva organizirali mednarodno tekmovanje z modeli daljinsko vodenih motornih čolnov. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo, 5.septembra, ob 9.uri, na velenjskem Jezeru, udeležili pa se ga bodo znani tekmovalci iz Avstrije, češke in Slovaške federacije, Italije in Madžarske, med njimi tudi dvakratni svetovni prvak s Švedske Italijan Mazzoni.	(bm)
M CLUB p.o.
VELENJE Koroška 37/a
ODDAJA V NAJEM
opremljen poslovni prostor v Velenju, na Cankarjevi 1, v izmeri 22,40 m2 pod naslednjimi pogoji:
-	da je ponudnik nosilec gostinske dejavnosti
-	da bo zagotavljal prodajo VINAG-ovih vin
-	da bo prevzel dve delavki, zaposleni v VINOTEKI M CLUB
Ponudniki naj v ponudbi navedejo višino najemnine. Na podlagi natečaja bo izbran najugodnejši ponudnik.
Vloge pošljite v zaprti kuverti v roku 14 dni od dneva objave. O izbiri boste obveščeni v roku 30 dni od dneva objave.
OPAŽNA OPREMA ŠOŠTANJ Kajuhova 12/A - ŠOŠTANJ
GflfiDTTeue IN OBRTNIK6 OBVEŠČAMO, Dfi NUDIMO V NRJ6M RflZUČNO OPflŽNO OPA6MO:
T PODPORE - kratke in dolge w STROPNE NOSILCE za opaž ploSč T CEVNE FASADNE ODRE ali Skip odre T VELIKOPANELNI 0PAZ Grosuplje -
opaž primeren za opaženje opornih sten, bazenov, rezervoarjev itd. T SPONE za vezanje opaža
0 pogojih najema se lahko dogovorite z našim predstavnikom vsak delovnik od 6.00 do 15.00 ure po telefonu 063/ 881 - 200 ali osebno v Šoštanju, na Kajuhovi 12/A.
S pravim pokroviteljem novi časi
Miro Poiun: "Letos smo se naslonili na mladost, prave uspehe s pravim sponzorjem pa pričakujemo v prihodnji sezoni"
V Šaleškem rokometnem klubu, ki bo to imel nosil le še do 18.septembra, imajo v teh dneh veliko dela in ga bodo imeli v prihodnje še več. Novosti je veliko in prvo vprašanje trenerju Miru Požunu je bilo prav to - kaj je novega v klubu?
"Moška ekipa je s pripravami na novo tekmovalno sezono pričela že lo.avgusta in je precej spremenjena. V Trbovlje je odšel Voglar, vratar Matovič pa v Mursko Sobotoj igrati sta prenehala Vrečar in Šeško, Čater pa prav tako ne misli pričeti s treningi. Iz celja je prišel krilec Tome, nov je še vratar Pučurica, v delo s prvo ekipo pa smo vključili tudi 8 mladincev. Ekipa je torej precej spremenjena, pomlajena in os-
Smučarski skoki v Velenju
Podmladek Alpe Jadran
V precej čudnem nedeljskem vremenu, ko so se menjavali pripeka, nalivi in veter, je bila na skakalnicah z umetno snovjo pod velenjskim gradom zanimiva tekma v smučarskih skokih. Šlo je prvo tekmo 4.turneje podmladka Alpe Jadran. To turnejo so pred leti pričeli z osnovnim namenom, da bi imeli mladi skakalci čim več možnosti za uveljavitev. Njena organizatorja sta velenjski smučarsko skakalni klub in avstrijski klub iz Eisenerza. Na nedeljski tekmi je sodelovalo preko sto starejših pionirjev ter mlajših in starejših mladincev, izven uradne konkurence pa tudi nekateri slovenski člani. Turnejo bodo nadaljevali in končali v petek (jutri) in soboto v Eisenerzu.
Pri starejših pionirjih je zmagal Poljanšek (gorenjska regija), Jerele je bil šesti, Ograjenšek 13., Kadliček 19., Miklavžina 21. in Kokol 22.(vsi štajersko-koroška regija) itd.; uvrstilo se je 51 skakalcev. pri mlajših mladincih (29 skakalcev) je zmagal Stecher (avstrijska Štajerska), s 4.mestom je bil
Trgovina ŠPORT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV
TENIS, SQUASH, BADMINTON
Murko (Ljubno) drugi najboljši slovenski predstavnik, ostali skakalci štajersko koroške regije pa so se uvrstili takole: ll.Kopušar, 12.1ršič, 13.Jerele, 15.T.Lipičnik, 17.Čeh in 2o.I.Lipičnik. Pri stare-jpih mladincih je zmagal Kladnik (ljubljanska regija). Spomnimo se, da je ta skakalec od julija rekorder velenjske skakalnice z 82,5 metra, navdušil pa je tudi v nedeljo s skokoma 82 in 8o,5 metra. V tej konkurenci so se naši predstavniki uvrstili takole: 6.Kolenc, 7.B.Rednjak, 12.Kaligaro, 13.Jer-man, 21.Lukič. pri članih je zmagal Primož Kopač pred Žagarjem in Jekovcem.	(vos)
Snooker
Snooker, angleški bilijard, je pri nas manj poznan. Šele s kabelsko televizijo smo lahko začeli uživati v tej lepi igri. Ljubiteljski in jasno, zaenkrat še amaterski igralci pa lahko uživamo v igranju v Termah Topolšica, kjer od letos stoji ena Snooker miza. Ta petek in soboto bo v hotelu tudi snooker turnir z nagradnim skladom 40 000 SIT, za katerega je bil generalni sponzor Mladinski servis Velenje. Upamo na dobro konkurenco in zanimive dvoboje.
Prijetno igranje vam želimo !
labljena. Tu so vratarji Vajdl. Pučurica in Brinovšek, leva krila Plaskan, German in KaŠnik, desno krilo Tome, krožni napadalci Cvetko, Ojsteršek in Borovnik ter zunanji igralci Krejan, Ocvirk, Rozman, Lisac, Juršič, Račelj in Kreslin."
Takšna ekipa se torej ne bo mogla boriti za sam vrh?
"Prav gotovo so se vsi nasprotniki močno okrepili; profesionalizem vedno bolj prodira tudi v rokomet, drugi imajo več denarja in pri vsem tem smo mi zelo "kratki". Naslonili smo se na naše mladince in se bonio borili za uvrstitev od 5.do 8.mesta, za kar pa se bomo morali prekleto potruditi."
Vendarle se vam obetajo boljši časi. Kot smo zvedeli ste končno dobili pravega pokrovitelja.
"Res je. Res opa je tudi, da nam vedno gre nekaj narobe. Imeli smo odlično ekipo, pa ni bilo denarja, moštvo se je vsako leto osipalo, odlični igralci so vedno odhajali. Sedaj smo se dokončno dogovorili z Gorenjem, ki bo 18.septembra tudi uradno postalo naš pokrovitelj. Ko smo torej dobili pokrovitelja, pa imamo slabšo ekipo, ne glede na to je to za nas velika spodbuda, veliko močneje smo motivirani, pošteno delamo s 4 selekcijami in skupaj z Gorenjem upamo, da bomo prihodnje leto že sposobni za večje podvige."
Kakšne zahteve prinaša takšno pokroviteljstvo?
"Gorenje je bilo zelo korektno. Nobenih posebnih zahtev niso postavili. Pokrivali bodo polovico vseh naših potreb, njihova osnov-
na zahteva pa je, da bomo_ aktivno delali z mladino v Šaleški dolini in skušali uveljaviti velenjski šport in njihovo ime tudi izven naših meja. Poslej se bomo imenovali Rokometni klub Gorenje Velenje."
September bo torej izjemno naporen, kako se pripravljate?
"Igralci so izjemno delavni. To je naša rezerva, da s pridnostjo in trdim delom nadoknadimo zaostanek v kakovosti, delamo dvakrat dnevno, v soboto smo gostovali na turnirju v Sevnici, 3.septembra gremo na štiridnevne priprave v Kranjsko Goro, že 11.pa nas čaka tradicionalni Jarnovičev memori-al. Letos bo jubilejni deseti, računamo na dvodnevni turnir, povabili pa smo dve slovenski ekipi ter po eno iz Avstrije in Hrvaške. Prvenstvo se bo pričelo 3.oktobra in do takrat imamo še dovolj časa, da se res dobro pripravimo. Vsaj deset tekem še načrtujemo, že v prvem kolu pa nam prihaja v goste odlični trboveljski Rudar in z njim naša bivša igralca Voglar in Medved."
Kako so sicer razdeljene moči v letošnji ligi?
"Razmerja se bistveno niso spremenila. Močnejši in bogatejši pač imajo boljše ekipe, saj so se vsi po vrsti dobro okrepili. Po moje je prvi in najbrž edini kandidat za prvaka celjska Pivovarna Laško. Moštvo je ostalo nespremenjeno, nov je le trener Šojat iz Zagreba. Celjani so izredno močni in to že dokazujejo na prijateljskih in drugih tekmah. V "drugi" ligi za njimi je vrsta odličnih ekip, liga bo izjemno kvalitetna, boj za visoka mesta zelo hud, prav tako za obstanek." (vos)
Namizni tenis - dobri rezultati
Zares temeljite priprave mladih velenjskih namiznoteniških igralcev so se obrestovale. Vzdržljivost za naporno tekm ovalno sezono so si med drugim nabirali tudi na enotedenskih pripravah na Hočkem Pohorju v družbi igralcev še nekaterih slovenskih klubov. Priprave so sklenili s turnirjem štirih mest, ki so ga v Velenju pripravili delavci kluba ERA Tempo. Zmagal je Jure Slatinšek pred Srečkom Videcom in pionirskim državnim prvakom Urošem Slatinškom.
Dobro pripravljenost so potrdili tudi na 23.odprtem mednarodnem pionirskemn prvenstvu Murske Sobote. V ekipnem delu sta brata Jure in uroš Slatinšek osvojila četrto mesto, prav tako četrti pa je bil v posamični konkurenci Damijan Vodušek, ki je bil obenem najbolje uvrščen slovenski predstavnik.	Stane Gruber
Tenis - Matej klonil šele v finalu
Pretekli ponedeljek se je na teniških igriščih TK Olimpija v Ljubljani končalo odprto prvenstvo fantov in deklet do 14 let, na katerem so lep uspeh dosegli velenjski upi. Pri fantih se je izkazal Matej Črešnik, ki je klonil šele v finalu in to proti prvemu nosilcu Kraševcu iz Domžal z 1:6, 1:6. Pri dekletih se je dobro odrezala Katarina Srebotnik z uvrstitvijo v polfinale kjer jo je premagala, dve leti starejša Vujničeva in Maribora.	A.Benetek
Štiri desetletja moškega rokometa
Moški rokomet v Šaleški dolini slavi letos 4o - letnico. Ta lep jubilej bodo nekdanji in sedanji igralci in rokometni delavci proslavili v septembru, ko bodo med drugim pripravili srečanje vseh generacij. Stroške bodo seveda krili sami, slavje ob obletnici pa bodo finančno podprli tudi igralci, nekdanji in sedanji. Člani organizacijskega odbora proslave bodo pobirali po 5oo tolarjev na osebo, za takšen prispevek in sodelovanje pa se bo sedanji klub oddolžil s podaritvijo celoletne vstopnice za vse njegove prireditve in tekme.	(vos)
ŠRK Velenje - Zmagali v Sevnici
Članska ekipa ŠRK Velenje se je v soboto udelež:aiJa "lovrekovega" memoriala v Sevnici. Ob gostiteljih in Vel<enjčanih sta nastopili še moštvi Zagorja in Dobove. Igralci ŠRK Velenje so najprej premagali domačine, ekipo Sevnice s 14:13 (6:5), v finalu pa veliko lažje še Dobovo z lo:4 (3:1). Z izvrstnimi obrambami se je izkazal kapetan Vajdl, ki je bil tudi najboljši vratar na turnirju, najboljši igralec pa reprezentant Plaskan.	Tomaž Juršič
Trgovsko podjetje d.o.o. Teharska 111
|—|-mtmmmm mm ■	63000 CfiljO
DK)#yi 11 TeMax: 063/29-144
UGODEN GOTOVINSKI NAKUP
*	pisalne mize in stoli od 6.900,00 SIT dalje
*	jedilni koti iz masivnega lesa (smreka) od 14.900,00 SIT dalje % mize, stoli, vitrine..- iz masivnega lesa proizvajalca
LIPA Ajdovščina - ostanek od izvoza t vzmetnice Meblo (temal, de Ime) še po stari ceni
*	trosed v modnih barvah - uvoz • od 39.900 SIT
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT
kuhinje Svea in Marles
Športna zveza Velenje
Prireditve ob tednu športa Slovenije '92
Ponedeljek, 7. septembra od 14. do 18. ure:
Trim plavanje v bazenu v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj).
od 17. do 20 ure:
(vsak dan od ponedeljka do petka): Rekreacijsko igranje namiznega tenisa v Rdeči dvorani v Velenju, pod strokovnim vodstvom Namiz-notehniškega kluba Tempo Velenje (organizator: NTK Tempo in Rdeča dvorana), od 17. do 19. ure:
Cooperjev test na mestnem stadionu (organizator: Atletski klub Velenje).
Torek, 8. septembra
16.00: Turnir dvojic _v badmintonu za pokal mesta Šoštanj na rokometnem igrišču v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj). Sreda, 9. septembra
15.30: Turnir v odbojki za ženske in moške rekreacijske ekipe na rokometnem igrišču v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj), od 17. do 19. ure: Cooperjev test na mestnem stadionu (organizator: Atletski klub Velenje). Četrtek, 10. septembra
16.00: Rekreacijski turnir v kegljanju za ženske in moške na kegljišču Termoelektrarne Šoštanj (organizator: Kegljaški klub Šoštanj 18.00: Turnir veteranov v rokometu na rokometnem igrišču v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj).
od 16. do 18. ure: Rekreacijsko igranje badmintona v telovadnici OŠ Livada v Velenju (organizator: OSnovna šola Livada Velenje). Petek, 11. septembra
16.00: Rekreacijski turnir v tenisu na teniških igriščih ob jezeru v
Velenju (organizator: Šaleški teniški klub Velenje).
18.00: Turnir v malem nogometu za veterane na rokometnem igrišču
v Šoštanju (organizator: Nogometni klub Usnjar Šoštanj).
18.00: Rekreacijski turnir v košarki v telovadnici OŠ Biba Ročk in
Livada (organizator: Košarkarski klub Elektra, OŠ Biba Ročk, OŠ
Livada).
od 17. do 19. ure: Cooperjev test na mestnem stadionu (organizator: Atletski klub Velenje). Sobota, 12. septembra
9.00: Turnir moških ekip v odbojki na mivki na ploščadi ob restavraciji Jezero v Velenju - turnir bo potekal tudi v nedeljo (organizator: Gost d.o.o. Velenje).
-	: Planinski pohod (dvodnevni) Robanov kot - Korošica - Velika planina (organizator: Planinska sekcija Podkraj-Kavče).
-	: Planinski pohod na Krn (dvodnevni) (organizator: Planinska sekcija Konovo).
-	: Predstavitev dejavnosti Kluba vodnih športov (tudi v nedeljo): jadranje na deski in jadranje z jadrnicami na velenjskem jezeru (organizator: Klub vodnih športov Velenje).
19.00: Nastop folklorne skupine "Koleda" iz Velenja na rokometnem igrišču v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj). 20.00: Športni ples na rokometnem igrišču v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj).
21.00: Prikaz aerobike na rokomentem igrišču v Šoštanju (organizator: Športno društvo Šoštanj).
22.00: Prikaz vadbe starejših rekreativcev na rokometnem igrišču v Šoštanju (organizator: Športna zveza Šoštanj). Nedelja, 13. septembra
5.30: Planinski pohod na Olševo, odhod izpred Rdeče dvorane (organizator: Planinsko društvo Velenje).
-	: Izlet čuvarjev žigov Šaleške planinske poti na Bizeljsko (organizator: Markacijska komisija PD Velenje).
od 10. do 12. ure: Rekreacijsko igranje malega nogometa v Rdeči dvorani (organizator: Rdeča dvorana Velenje).
od 16. do 18. ure: Rekreacijsko igranje odbojke v Rdeči dvorani (organizator: Rdeča dvorana Velenje).
Športni pozdrav!
Priporočeni sortni izbor ozimnih žit za setev 1992-1993
^ OVEN od 21. marca do 21. aprila
Kar ob pravem času ste vrgli trnek, sedaj pa malce preveč ležerno čakate, da se bo kaj zgodilo. Nič ne bi škodilo, če bi se vsaj malo zganili, saj se sicer kaj lahko zgodi, da bodo vabo pojedli, ujeli pa se tisti, ki jim je namenjen, brez malo vašega truda ne bodo. Pričakujete lahko veliko spremembo v načinu vašega družinskega življenja, kar vam bo prineslo precej dobre volje in smeh*d. Z denarjem ne boste znali ravnati, zato bo finančna injekcija prišla v zadnjem trenutku.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Nikar se ne zanašajte preveč na dobro voljo sorodnikov, še manj pa na dobre zveze. Te bodo v najbolj potrebnem trenutku zbledele in se poskrile po temnih luknjah, od koder jih ne boste znali zbezati. Zato vam ne bo preostalo drugega, kot da si pričnete sami iskati pot iz nastalega položaja. Ne oklevajte, ker čas ne dela za vas. Se najlepše se boste počutili na delovnem mestu, kjer bo jesen prinesla novo simpatijo in zelo očitno spogledovanje.
II DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Hočete ali nočete, sprijazniti se boste morali s starimi navadami in tokovi v vašem življenju. Prav nič vam ne bo odgovarjal iz dneva v dan podoben dnevnik in med sabo zelo podobni dnevi. Zabavo, ki vas bo vlekla iz te sivine, boste iskali na vseh koncih in krajih, zato bo vaše nočno življenje v naslednjih dneh kar pestro. Doma bo nekaj narobe, pa se ne boste preveč obremenjevali s tem. Mogoče sploh ne bi bilo slabo, če bi se!
23 RAK od 22. junija do 22. julija
Poleti niste počivali, zato ste jesen in njene spremembe pričakali dobro pripravljeni. Od tistega, kar ste si napeljali že pred meseci, vam bo uspelo izpeljati skoraj vse. Nekaj stvari pa bo prišlo zraven še novih in vse boste zgrabili z obema rokama. Potem pa kar naenkrat ne boste imeli več nobenega prostega časa in vam bo po malem žal. Vendar vam vaše ambicije kar nočejo dopustiti, da bi kakšno zapeljivo slišno ponudbo zavrnili. Več spanja potrebujete!
SI LEV od 23. julija do 23. avgusta
Bolj kot vse drugo vam bo odgovarjalo v službi, saj bo delovnih izzivov veliko, pa še takšni bodo, da jih boste z veseljem opravljali. Od prvih kazalcev pododpustniškega časa si lahko do konca leta obetate še zelo pestre mesece. Vse to bo zelo dobro vplivalo na vaše razpoloženje. Veliko se boste smejali, dobro voljo pa prenašali tudi na vse okoli vas. S partnerjem se bosta zelo razumela, saj bo povsem razumevajoč z vašimi pogostimi odhodi z doma, kar ni ravno v njegovi navadi.
ITJ) DEVICA od 24. avgusta do 23.septembra
Dobili boste zalet in voljo in se zagnali proti visoko zastavljenemu cilju. Pri tem ne boste izbirali sredstev, zato se boste marsikomu močno zamerili. Nekaj jih boste pustili v prepričanju, da so prave žrtve, kar dolgoročno ni najbolje za vas. Sovražnikov bo iz dneva v dan več, vaš uspeh pa bližje. Ce ste se še do nedavnega "sekirali" za vsako malenkost, boste sedaj postali trdi in neizprosni, na mnenja drugih pa se ne boste ozirali.
— TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra
Če bo šlo tako naprej, se jih bo našlo kar nekaj, ki se vas bodo pričeli bati. Drugi vas bodo zaradi vaših neverjetnih sposobnosti še bolj spoštovali. Spet tretji pa bodo tako ljubosumni, da si sploh ne bodo želeli biti v vaši bližini. Vi se zaradi vsega tega sploh ne boste obremenjevali, ampak boste velike korake delali še naprej. In to zelo uspešno. Tudi doma bo vse v najlepšem redu, le časa za vsakdanje opravke bo premalo.
lit ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Tisti prvi delovni dnevi, ki ste se jih po svoje kar bali, bodo prinesli kar nekaj dobre volje v vaše življenje. To sploh ne bo čudno, saj bo večina vaših sodelavcev spočita, vi pa boste še vedno živeli od lepih spominov, ki jih boste delili tudi z mnogimi drugimi. Stiki z nekaterimi, ki ste jih spoznali v počitniških dneh bodo ostali pristni, z osebo, ki vam veliko pomeni, pa morda še kaj več. Za najljubši hobi vam bo ostalo zelo malo časa.
X* STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Večino časa boste zaposleni z matematiko in to tako najmanj prijetno. Preštevali, seštevali in množili boste, vse pa bo povezano z denarjem. Ker boste imeli spet neverjetno srečo pri zapravljanju svojega premoženja, se bo vse izteklo zelo dobro. Res, da se sami ne boste veliko pretegnili, saj bo partner uredil vse najbolj zoprne posle, vendar boste vseeno precej zaposleni. In iz dneva v dan bolj zadovoljni in srečni.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Skoraj neutemeljeno boste vedno bolj zaskrbljeni. Preganjali vas bodo stari strahovi, kar bo povzročilo veliko delavno vnemo, ki bo vsekakor prinesla tudi nekaj pozitivnih rešitev. V dilemi, ki sploh ni majhna, vam bo z mnenjem pomagal partner. Prisluhnili mu boste, vendar se ne boste povsem ravnali po njegovih napotkih. Res, da vam bo to malo zameril, vendar bo čas pokazal, da ste prav ravnali. Noči bodo vroče.
^ VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Obnašali se boste, kot da tega, kar se vam je zgodilo, sploh niste pričakovali. To je seveda le samoobramba, saj ste zaplet že dolgo pričakovali, niste pa najbolj pripravljeni se sprijazniti z nastalim položajem. Postaviti se boste morali na lastne noge, ker pač ne bo šlo drugače, saj boste sicer v vaše nemogoče in živčno napeto življenje potegnili še vaše bližnje. Tistim, ki imate partnerja, bo v naslednjih dneh veliko lažje. Ostali pa si časa in volje za iskanje ne boste vzeli. '
K RIBI od 19. februarja do 20. marca
Toliko lepih stvari, kot ste jih doživeli v zadnjih dneh, prav gotovo niste pričakovali. Zato bo vaša dobra volja in veselje še toliko bolj očitna. Se najlepše pri vsem skupaj bo to, da boste še tiste stvari, ki jih nikoli niste marali, opravljali z velikim veseljem. Pri nakupih, ki ne bodo ravno majhni, boste imeli veliko sreče, saj boste izbrskali marsikaj zelo ugodnega. Doma bo vladala prava sreča in prijetno razpoloženje.
Ozimna pšenica
Ana - je najzgodnješa in primerna za setev na vseh pridelovalnih območjih. Rasti je nizke in je odporna proti poleganju. Srednje odporna je proti pepelasti plesni in občutljiva na rjavenje plevic. Uvrščamo jo med dobra krušna žita. Najprimernejši čas setve je med 10. in 25. oktobrom.
Marija - Ta sorta je pri nas že zelo razširjena in primerna za setev na vseh območjih. Je srednje nizka sorta, dokaj
odporna proti rjavenju plevic, manj pa proti pepelasti plesni. Optimalni rok setve je od 10. do 25. oktobra. Spada med krušne sorte.
Džerdanka - Je primerna za setev v vseh pridelovalnih območjih. Srednje občutljiva je na pepelasto plesen in rjavenje plevic in precej odporna proti poleganju. Po kakovosti spada med dobra krušna žita. Sejemo jo med 10. in 25. oktobrom.
Zagi 87 - Je zelo rodovitna sorta, primerna za pridelovan-
je na vseh področjih. Je nizka, odporna proti polaganju in srednje občutljiva na pepelasto plesen. Spada med krušne sorte. Optimalni čas setve je od 10. do 25. oktobra.
Ozimni ječmen
Robur - Je šestredec, primeren za intenzivno pridelovanje. Po višini slame je srednje nizek, po času dozorevanja pa srednje zgoden. Občutljiv je na pepelasto plesen in listno pegavost. Najprimernejši čas
setve je od 25. septembra do 10. oktobra.
Plaisant - Primeren je za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih področjih. Je šestredec in ima srednjenizko slamo. Srednje odporen je proti pepelasti plesni in listni pega-vosti. Čas setve je isti kot na Roburju.
Zagotovite si seme pravočasno!
Lidija Diklič, ZZV Celje, Enota za kmetijsko svetovanje občine Velenje
Obvestilo gozdnim posestnikom
Lubadar v naših gozdovih
Na območju občine Velenje je prišlo do močnega napada podlubnikov. Ker so vremenske razmere za razvoj podlubnikov izredno ugodne in ker so smrekovi sestoji zaradi semenskega obroda oslabeli, je nevarnost nadaljnjega širjenja podlubnikov zelo velika.
Zato Gozdna uprava Šoštanj poziva vse lastnike gozdov, da upoštevajo določila o gozdnem redu in storijo vse potrebne preventivne ukrepe, ki preprečujejo razvoj podlubnikov:
-	Vsa posekana drevesa smreke iz redne sečnje je treba takoj izdelati in obeliti. Obeliti je treba tudi panje.
-	Vejevino in ostale sečne ostanke je treba zložiti na kupe. Veje smreke morajo biti
zložene na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce in vrhače.
-	Neobeljen les iglavcev se sme spravljati iz gozda samo zaradi strojnega lupljenja. Neobeljen les se mora spraviti iz gozda takoj po sečnji in odpeljati na strojno lupljenje v nakrajšem možnem času, najkasneje pa v štirinajstih dneh po poseku. Če odvoz ni pravočasen, je treba sortimente obeliti in lubje na ustreznem mestu sežgati.
-	Posebno pozornost je treba nameniti zdravstvenemu stanju gozdov. Z rednimi obhodi gozdov lahko lastniki še pravočasno odkrijejo drevesa, ki so jih napadli podlubniki.
Prva znaka napada podlubnikov na streho sta:
-	Pretirano odpadanje iglic. Ko stojimo pod drevesom, je na tleh vse polno odpadlih iglic. Od daleč opazimo drevo po tem, da izgublja značilno zeleno barvo in rumeni.
-	Izcejanje smole iz debla. Na mestih, kjer se izceja smola, lahko odkrijemo majhne luknjice (izvrtine), ki jih je naredil hrošč, ko je zavrtal v drevo.
Če odkrijete v svojem gozdu novo žarišče podlubnikov, takoj obvestite revirnega gozdarja, ki vam bo dal podrobna navodila o sanaciji žarišča. Posebej opozarjamo gozdne posestnike, da je sežiganje zalege podlubnikov v gozdu zaradi suše izredno nevarno, saj lahko povzroči gozdni požar. Pravočasno odkritje in takojšnja
sanacija žarišča nam prihranita to tveganje.
Gozdarska strokovna služba redno kontrolira gozdove in skrbi za izvajanje ukrepov proti podlubnikom. Trenutno so v večini odkritih žarišč podlubniki v razvojni stopnji hroščka, ki je tik pred tem, da izleti. To pomeni, da je treba ukrepati hitro, dobesedno takoj.
Če lubadarja ne bomo uspeli obvladati, se lahko razširi na nekajkrat večji površini kot sedaj. Zato pozivamo vse lastnike gozdov, da upoštevajo navodila o preprečevanju širjenja podlubnikov in o sanaciji žarišč, ki so jim jih dali revirni gozdarji ali gozdarski inšpektor, z vso resnostjo.
Gozd je življenje!
Gozdna uprava Šoštanj
Zakaj odstranitev neprometnih znakov in reklam?
Pojasnilo v zvezi z odstranitvijo znakov in reklam ob lokalnih cestah ter mestnih ulicah v občini Velenje
Glede na to, da se v zadnjem času pojavljajo nekatera vprašanja v zvezi z odstranitvami neprometnih znakov in reklam ob lokalnih cestah ter mestnih ulicah v občini Velenje, daje inšpekcija za ceste naslednja pojasnila:
Najprej moramo ločiti prometne in neprometne znake.
Prometni znaki so tisti, ki jih na osnovi soglasja občinskega upravnega organa postavlja, zamenjuje, dopolnjuje, odstranjuje in redno vzdržuje organizacija za redno vzdrževanje cest (90. člen zakona o cestah - ur. list SRS, št. 2/88).
Neprometni znaki pa so znaki, ki obveščajo oziroma opozarjajo na: kulturni spomenik, zgodovinsko ali naravno znamenitost, spomenike in krajenarodnoosvo-bodilne borbe, turistično pomembni objekti ter naprave in objekti, ki so v neposredni zvezi s samim prometom na cesti (7. člen pravilni-
ka o neprometnih znakih - ur. list SRS, št. 17/82).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za napise oz. znake, s katerimi se udeležence v prometu usmerja k delovnim in drugim organizacijam, katerih dejavnost je vezana na večji obisk udeležencev v prometu (usmerjevalne table).
Dovoljenje za postavitev neprometnih znakov in usmerjevalnih tabel izdaja organizacija za vzdrževanje cest (26. člen omenjenega pravilnika).
Reklamne table in panoji pa ne spadajo med prometne, prav tako pa tudi ne med neprometne znake in jih na cesti in na njenem varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati (106. člen zakona o cestah - ur. list SRS, št. 2/88). Ker pa se je v zadnjem letu, dveh, povečalo število reklamnih tabel ob cestah, sta v januarju in marcu letošnjega leta organizaciji z vzdrževanje cest v občini Velenje (za lokalne ceste je to Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje, za mestne ulice pa Komunalno
podjetje Velenje) opozorili večino lastnikov reklamnih tabel na njihovo nedovoljeno postavitev in zahtevali, da le-te v predpisanem roku odstranijo, sicer bodo odstranjene s strani vzdrževalcev cest.
Po izteku roka je inšpekcija za ceste na lokalnih cestah in mestnih ulicah ugotovila, da večina opozoril s strani organizacij za vzdrževanje cest ni bilo upoštevanih.
Zaradi tega je na podlagi 6. točke 117. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88) izdala istočasno odločbi Podjetju za vzdrževanje in varstvo cest Celje ter Komunalnemu podjetju Velenje, v katerih se zahteva, da morata organizaciji za vzdrževanje cest odstraniti vse brez dovoljenja postavljene reklamne table ter neprometne znake na stroške lastnikov le-teh.
Ta zahteva je bila realizirana, reklamne table in neprometni znaki so bili odstranjeni in jih lastniki lahko dobijo nazaj, seveda s predhodnim plačilom stroškov pri omenjenih organizacijah. Da bi se izognili podobnim konfliktnim
situacijam, inšpekcija za ceste poziva vse zainteresirane obrtnike in podjetnike, da si pred postavitvijo raznih usmerjevalnih tabel, ki so po veljavnih predpisih dovoljene, pridobijo ustrezno dovoljenje in sicer:
-	za neprometne znake oz. usmerjevalne table pri organizaciji za vzdrževanje cest (za magistralne, regionalne in lokalne ceste je to Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje, za mestne ulice pa Komunalno podjetje Velenje),
-	za prometne znake pa pri občinskem upravnem organu, pristojnem za promet.
Vse tiste, ki so v zadnjem času postavili kakšno reklamno tablo oz. neprometni znak, pa inšpekcija za ceste poziva, naj si v čimkrajšem času pridobijo ustrezno soglasje.
Prav tako pa bodo tudi pismeno opozorjeni na odstranitev ali pa na legalizacijo neprometnih znakov in usmerjevalnih tabel s strani organizacije za vzdrževanje cest.
Inšpekcija za ceste: Bogomir/ Potušek, ing. gr.
MODA
Čeprav se nam ob od sonca razpokani in izžeti zemlji in vsak dan znova vročih dnevih morda zdi, da jeseni še dolgo ne bo, se bodo hladni dnevi verjetno kmalu pričeli. Takrat bo spet treba prevetriti omare in garderobo, ugotoviti, kaj še sploh imamo in kaj potrebujemo.
Glede na to, da najbolj znana imena modnih ustvarjalcev za to jesen in zimo niso predvidela ne vem kakšnih sprememb, bo verjetno veliko lanskih stvari prišlo čisto prav. Kakšen pleten ali kvačkan pulover, jopica ali obleka, pa prav nikoli ni odveč. Še najbolje bo, da se z volno in iglami spoprknete kar takoj, da vas prvi hladni dnevi ne bodo presenetili.
Rožice, luknjice, fantazija
In kaj prinaša jesen na področju modnih pletenin? V poletnih mesecih ste se
navadile na pajkove mreže, luknjice, različne vzorčke, ki se prenašajo tudi na jesen.
Vendar je nekaj sprememb, ki bi jim lahko rekli kar uporaba fantazije. Veliko bo letos mehkih materialov, kot je moher, angora... Iz njih pa bodo nastajali puloverji z fantazijskimi vzorci in še bolje - s fantazijskim mešanjem več barv istega materiala. Rože, te bodo najpogostejše. Večje, kot bodo, bolj bo pletenina modna. Otroški puloverji so spet pjsa-ni in otroško razposajeni. Že s čisto navadnimi vzorci pa lahko ob uporabi fantazije dosežete veliko. Nekaj navdiha boste morda našli že v tehle slikah, vendar se bojim, da se na našem tržišču tudi v naslednjih dneh ne bodo pojavile večje količine zanimivih voln, saj te že nekaj časa primanjkuje...
Poteptana priroda
Nujno dopolnilo h knjigi
Z zanimanjem sem vzela v roke knjigo, ki je izšla pred nedavfiim in opisuje ekološko in razvojno turistično analizo Savinje in Pake ter njunih pritokov. Predvsem me je zanimala ekološka stran naše "reke" Pake. Ne iz sebičnih razlogov, ampak iz širše potrebe sem se odločila, da napišem to v naš časopis, ker je tudi zadeva lokalnega značaja.
Pod naslovom Ostali vodni viri piše o pitni vodi in od kod jo pridobivamo. Takoj sem opazila, da je manjkajoče črpališče tik ob Paki v Šmartnem ob Paki izpuščeno. Navedba je naslednja: "Na osnovi podatkov in študij problematike vodnih virov se sklepa, da je minimalni pretok zajetij za regionalni vodovod Šaleške doline okoli 280 l/s. K temu moramo dodati še načrpano vodo iz vodnjaka v Rečici ob Paki..." In še naslednje: "Vodna oskrba sloni na rabi izvirov zajemanja vode iz zgornjih tokov potokov in črpanja talne vode v Rečici."
Nikjer pa ni omenjeno črpališčev cca 100 metrov od Pake v Šmartnem ob Paki. To je glavni vir vode, ki v nesušnih dneh priteka delno iz teh zgornjih tokov, ki pa na žalost tečejo pod nasadi Erinih hmeljišč in koruznih njiv. To črpališče je bilo dolga leta edino vodno zajetje v neposredni soseščini Pake in škropljenih tfr gnojenih njiv. Šele pred leti se mu je priključilo črpališče v Rečici ob Paki, ki pa je resnično voda iz zgornjih neonesnaženih tokov, le v samem vodnjaku ni več take vofle, ker je tudi obdano z njivami hmelja in ostalega.
Če se vrnem nazaj k glavnemu črpališču ob Paki, bi navedla še nekatere opise iz knjige:" Stran 22 - Paka / Šmartno ob Paki: Zaradi prisotnosti zelenih alg je stanje Pake uvrščeno v 3 - 4 kakovostni razred. Voda je še vedno zelo kalna, z neprijetnim vonjem. Prevladujejo kre-menske alge, vedno so prisotne modrozelene, občasno pa zelene alge." Nadalje: "Stran 24 - Paka/ rečica ob Paki: večini primerov je opazna zmanjšana obremenitev vodotoka, razen izjem, ki so posledica vpliva komunale, drobnega gospodarstva in manjših industrijskih obratov v spodnjem toku reke ob izjemnih razmerah. Za 3. in 4. kakovost-
ni razred so presežene koncentracije kemične in biokemične potrebe po kisiku, olj in masti, anion aktivnih snovi, občasno pa tudi vrednosti pH in usedljivih snovi. Normativi za odpadne vode, ki odtekajo v vodotoke, presegajo koncentracije amonija, občasno pa tudi nitriti, vrednosti pH, usedljive snovi in biokemične potrebe po kisiku po petih dneh /BPK5/. Za večino parametrov so koncentracije podobne koncentracijam na zajemnem mestu Paka /Velenje/ Velenje/Pesje/ za iztoki iz tovarne Gorenje. "Stran 24 - Paka velenje/Gorenje:... Vidno so povečane koncentracije kemijske in biokemijske potrebe po kisiku, niklja, cinka, aluminija, nitratov, sulfatov, kloridov in posameznih trdot vode. Skokovit je porast amonija, nitritov, fosforja, bakra, anion aktivnih snovi /detergenti/, olj in masti." In če še pogledamo tabele o raziskavi kakovosti vode, je bila Paka 7. avgusta 1990 tako onesnažena, da je sicer Savinjo, ki je vedno v 2. kakovostnem razredu, onesnažila tako, da je na vzorčnem mestu Braslovče spadala v 4. kakovostni razred.
Vse zgoraj navedno je zaradi spoznanja kvalitete Pake ob črpališču, saj je nedvomno po-datalnica Pake naš največji vir pitne vode. Nihče me ne more prepričati, da je 100 metrov zemlje zadosten filter za neoporečno pitno vodo, ki jo črpajo v rezervuar. To ni moja prva pritožba glede pitne vode, ki jo uživajo prebivalci dveh krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. In vode ne bo primanjkovalo, dokler se bo Paka valila taka, kakršna pač je do izliva. Vendar mislim, da sta ob prenekaterih delih obe krajevni skupnosti pozabili na to, da mi nimamo zdrave vode. Vodni viri so, samo poiskati bi jih morali. Slatinčani so si poiskali dobro vodo iz Ljubije.
Zakaj se takrat ni nihče pobrigal, kolkšna je rezerva vode tam in ali jo lahko še kje poiščemo. Ironija je, da so tu sedaj v tej suši usahnili potoki, ki so kar jaz pomnim, tekli, da pa potok iz kamnoloma tufa, pravzaprav iz Gneča, še vedno teče. Se pravi, da so bile zelo malomarno izbrane lokacije za deponijo odpadkov, ki so jo hoteli graditi po občinskem odloku, sedaj pa spet nekaj govorijo, da _bi sem vozili pepel in sadro. Če je vse drugo "ratalo", to ne bo nikoli! Predlagam funkcionarjem krajevnih skupnosti,
da se pobrigajo za kakovostno pitno vodo in malo manj mislijo samo na politiko. Vsaka krajevna skupnost naj si kupi knjigo Poteptana priroda in iz nje prebere, kakšno podtalnico mi uživamo.
Moram pa pohvaliti knjigo in pobudo Liberalno-demokratske stranke ter vsem, ki so jo financirali, saj je zanimiva in takore-koč prva ekološko znanstvena študija, ki je prikapljala v javnost. Upam, da jih bo še več.
Marinka Obu Gorenje 9a
Anarhisti
Vemo, kdo se skriva za tem imenom, vemo pa tudi, kam pripeljejo takšna nagnjenja, zato takšno početje ostro obsojamo in zavračamo! Četudi gre za člana SNS, o čemer so se razpisali vsi slovenski časniki, ob tako imenovani "aferi" z orožjem, kjer je med osumljenimi tudi g. Z. Jelinčič, predsednik naše stranke!
Postavljajo se takšna ali drugačna vprašanja, da pa je napad najboljša obramba, pa tako že vsi vemo. Zakaj pravimo napad? To ni prvič, da SNS nekateri "prebarvanci" želijo prikazati javnosti v najslabši luči, po že znani "boljševistični" metodi, in to ravno v času kongresa SNS v Kočevju! Da gre za preizkušeno taktiko bivše takšne službe, menda potreben komentar! V isti koš metati vse člane SNS in stranko, pa obsojamo, v istem stavku pa tudi gonjo proti nam in našim vodilnim članom stranke, ki ni od včeraj! Spomnimo naj se samo na "podpisnike" raznih "veledemokratov", ki so nas že na samem začetku našega delovanja hoteli sodno preganjati in nas celo prepovedati! Zakaj se pa naša stranka zavzema, pa tako jasno piše v našem programu in statutu. Da se število članov in simpatizer-jev SNS iz dneva v dan povečuje, govori podatek sam zase. Ne mislimo s tem sami delati reklame. Prisluhniti je treba vsak dan bolj obubožanemu našemu človeku (narodu), pa bo slika še bolj jasna, kar ve tudi sedanja "ekspertna" vlada in tisti, ki takšno politiko vodijo! Ne potrebujemo orožja za dosego naših ciljev, naše orožje so vsi zavedni Šlovenci, ki so siti strankarskih razprtij in ki hočejo samo tisto, kar imajo drugod pri naprednih "demokratičnih" družbah!
Za pravo (karantansko) demokracijo se borimo tudi mi, (svoj gospod na svoji zemlji) v želji in upanju o čimprejšnjih volitvah. Vse to pa prepuščamo v presojo že tolikokrat prevaranim "volilcem", da sami odločajo o naši skupni usodi!
P.S.: Imamo zaupanje v naše vodstvo, sicer pa bo čas pokazal svoje!
Območni odbor SNS Velenje
Javno vprašanje g. Rigelniku, podpredsedniku vlade
Sem ustanovitelj družbe z omejeno odgovornostjo SVIT, trgovina na debelo in drobno v Velenju. Pri firmi sem zaposlen samo jaz.
Doslej smo v firmi vodili poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, zdaj pa nam je SDK na podlagi 7. člena Zakona o knjigovodstvu naložila, da moramo voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. 'Takšno vodenje poslovnih knjig pa je bistevno zahtevnejše in seveda dražje, saj bom za to moral zaposliti računovodja, ker sam takšnega knjigovodstva ne zmorem.
V zvezi s tem vam spoštovani gospod podpredsednik postavljam javno vprašanje, ali ima Skupščina Republike Slovenije v programu tudi spremembo zgoraj navedenega neživljenskega predpisa bivše Jugoslavije in ali je res potrebno, da takšna, manjša podjetja, s samo enim zaposlenim in manjšim obsegom poslovanja, morajo voditi poslovne knjige po tem zapletenem sistemu, če pa je očitno, da je tudi pri sistemu enostavnega knjigovodstva omogočena evidenca o stanju in gibanju premoženja in terjatev, kapitala in obveznosti, prihodkov, odhodkov in rezultata poslovanja?
Togo vztrajanje pri takšnem predpisu gotovo zaviralno vpliva na razvoj malega podjetništva. Znano je namreč, da je že marsikdo opustil podjetje prav zato, ker ni zmogel stroškov takšnega poslovanja.
Odgovora bodo veseli tudi drugi prizadeti.
Branko Flisar, Šaleška 7 Velenje
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24.8. do 30. 8. 1992 so povprečne 24 - urne koncentracije S02 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij.
Pregled po območjih v naslednjih dneh:
25.	8. 92	AMP ŠOŠTANJ	170 mikro - g/m3
AMP ZAVODNJE 110
26.	8. 92	AMP TOPOLŠICA 130
27.	8. 92	AMP ŠOŠTANJ	130
28.	8. 92	AMP ŠOŠTANJ	210
29.	8. 92	AMP ŠOŠTANJ	190
AMP GRAŠKA GORA 240
Sekretariat za varstvo okolja
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 24. 8. do 30. 8. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
MERILNE POSTAJE
H 24. 8. W-A 26. a. CZj 2«. 8. H 27. 8.
Elišii 28. 8-. CZ] 29. 8. Bi 30. 8.
sekretariat za varstvo otolja
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 24. 8. do 30. 8. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) 250 ' ----
150
100
50
0
SOS.
TOP.	V.V.	ZAV.	VEL
MERILNE POSTAJE
24. 8. 28. 8.
25. B. 29. B
26. 8. t 30. 8
sekretariat za varstvo okolja
Borza vrednostnih papirjev
Dijaki, študentje preberite!
Čas počitnic je za nami in spet smo tu spočiti, polni delovne energije. Pred nami je novo šolsko leto, ki prinaša številna nova znanja in izkušnje.
Tudi v naši banki smo se odločili, da vam pomagamo pridobiti vsaj delček znanja s področja vrednostnih papirjev, ob tem pa si lahko prislužite lepo nagrado in s tem pocenite kak izlet ali denar kako drugače porabite.
Prijetno s koristnim, zato pazljivo preberite naslednje vrstice.
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je pripravila nagradno igro z naslovom MLADINSKO VARČEVANJE. Igra je namenjena učencem srednjih šol v Velenju in študentom.
Potekala bo v dveh delih: prvi del od 1.10.1992 do 31.12.1992 in drugi del od 1.2.1993 do 30.4.1993.
V	prvem delu udeleženci vložijo enak znesek fiktivno (ne potrebujete pravega denarja), v drugem delu pa tudi dejansko vložite denar - efektivna naložba. Na ta način smo omogočili investitorjem, da najprej pridobijo izkušnje pri trgovanju z vrednostnimi papirji, nato pa vložijo svoje prihranke. Oglejmo si natančneje pravila prvega dela igre.
Vsi udeleženci - razredne skupnosti in študentje posamezniki (ne dijaki, saj so vključeni v razredne skupnosti) vložijo 1. oktobra 5.000 DEM v nakup vrednostnih papirjev. Ponovno poudarjamo, da ne potrebujete dejanskega denarja, saj gre le za fiktivno naložbo. Do 31. decembra lahko spreminjate naložbo, t.j. prodate vrednostni papir in kupite drug vrednostni papir. To opravite z naročilom borznemu posredniku na naši banki. 31. decembra je zaključek igre. Zmaga razredna skupnost oziroma študent posameznik, ki je v času igre prislužil največ novcev, saj je vlagal denar v najbolj donosno naložbo. Zmagovalec med razrednimi skupnostmi prejme nagrado v višini 1.000 DEM tolarske protivrednosti, zmagovalec med študenti posamezniki pa v višini 200 DEM tolarske protivrednosti.
Omenili smo le nekaj osnovnih pravil nagradne igre, za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefonsko številko 855-964 ali 854-251 int. 285.
Mesec dni je še ostalo do pričetka igre, zato vam svetujemo, da kar hitro pričente z listanjem dnevnih časopisov in gledate Poslovno borzo, ki je na sporedu vsak torek in četrtek.
V	novem šolskem letu vam želimo obilo učnih uspehov, kot tudi uspešno sodelovanje v naši novi nagradni igri.
LB Splošna banka, d.d., Borzni posrednik Marija Zimšek
Branku-Martinu Primožiču v spomin in slovo
6.12.1919 - 26.8.1992
Včasih ljudje poreko, da je mir največja sreča na svetu. Res je, kadar govorimo o vojni in miru. Človek pa živi svoje - samo svoje in tudi odvisno živ-
ljenje. Včasih je mir v povsem drugačni vlogi. Pa vendar človeka primerjamo s človekom, a vsak človek je človek po sebi, je enkraten, neponovljiv in drugačen. Da, Branko je bil drugačen. Težko je reči, kaj posebnega bi ga ločilo od ostalih smrtnikov, pa vendar ga je odlikovalo toliko posebnosti in kvalitet človečnosti, da smo bili srečni, ko smo z njim sodelovali in še posebej srečni, kadar smo skupaj reševali neštete težave posameznika ali skupne probleme.
Malo nas je, ki bi zmogli govoriti o njegovi mladosti v rojstni Lokovici. Toda veliko nas je, ki smemo govoriti, da mu je mladost minevala v zelo težkih in burnih časih, da mu je ob delu in trpljenju tekla šola prihodnosti. Čeprav se je usposobil za tehniški poklic, ga je vse življenje prevzemala skrb za usodo človeka. Tak se je kmalu po okupaciji pridružil naprednemu gibanju. Odločil se je za sodelovanje z OF in za boj proti okupatorju. Terensko ilegalno delo je terjalo izredne napore, tveganj življenja in poguma. V oporo mu je bila okolica in domačija, ki so jo zaradi hitrega zbiranja informacij in poročil imenovali "Pri telefonu". Branko je opravljal celo vrsto nalog in funkcij v partizanjenju po našem domačem terenu in v Tomšičevi brigadi.
V priznanje za junaštvo, za dobro in vestno delo je bil na samo Novo leto 1944 sprejet v članstvo KPS in ostal zvest vsemu poštenemu in humanemu tudi v SDP do prerane smrtk.
Branko je bi! borec, bil je komandir, bil je strateg in mobilizator. Vse to mu je uspevalo, ker je bil vedno na strani resnice, na strani zatiranih, na strani tistih, ki so hoteli imeti pravico, resnico in tudi krivico dokazano. Za vse to je bil dosleden in nikoli popustljiv. Vodil je delovni kolektiv, bil je nosilec odgovornih funkcij v krajevni skupnosti, v občini Socialistični zvezi, neštetih organih socialnega področja; zaupanje je užival povsod, kjer sta za človeka morala delati srce in razum. Neštetokrat je postavljal vprašanja: "Ali je to resnično tako?" in "Smo se resnično pravilno odločili?" Pogosto je imel variantne predloge in bil povsod tvoren razpravljalec.
Da, Branko. Ob Tvoji pomoči smo veiiko veliko postorili; velikokrat smo se prav in dobro odločali, a ob vsej dobri volji smo imeli tudi drugačne sopotnike. Poleg vsega plemenitega, kar je bogatilo Tvoje delo in Tvojo osebnost smo spoštovali Tvoj mir, vztrajnosti in še posebej smelost, ponos in vero, da nisi nikoli sklonil glavo in pred nikomer umaknil pogleda. Nikoli nisi hodil z ljudmi ali mimo njih kar tako. Vsakdo je bil zate konkretna oseba in Ti si bil z njim. Tvoji sodelavci in tudi celotna družba je cenila Tvoje delo, Tvojo marljivost, zato si dobil visoka državna, vojška in druga priznanja, ki so tudi nam v ponos.
Tvoje moči so zgorele, Tvoje delo pa rodi sadove, ki bodo jutri še kako sladki. S Tvojo soprogo Dragico delimo neizmerno bolečino za izrednim človekom, neumornim aktivistom in članom.
Stane Zula SDP Velenje
V spomin Karliju Kordešu
Leto dni je naokrog od smrti Karlija Kordeša, učitelja in predvsem kulturnika, ki je s svojim delom in delova-njem v šaleškem kulturnem prostoru pustil svetlo sled.
Človeka, ki je v svojem času zoref za bodočnost, dogorel v sedanjosti na poti navzgor. Človeka z dušo, ki lahko objame svet modrih videnj in s srcem, utripajočim za sočloveka.
Skromnega človeka optimalnih razsežnosti in resnice.
Da, takšen je bil Karli, toda brez glasu, kakor v sanjah, brez glasu za svoj jaz in prav ta fenomen ga v mojih očeh dviga visoko navzgor po poteh kjer so krajine, postojanke in pesem ptic.
Pa še kako se spominjam njegovih toplih, zvenečih besed, ko bistrejše so mene, bledijo sumi, rastejo odpuščanja.
Pogovarjava se tudi danes, po težavni poti navzgor - vse bolj postaja jasno, zakaj je obnemelo dobro in slabo postalo glasno.
In ko se odpre dan kakor cvet, globoko diha duša, živahno utripa srce, bistrejši postaja um. Karlijev nasmeh poln neslutenega optimizma zmede obiskovalca (v bolnišnici) v dneh tik pred odhodom ...
Od kod takšna moč volje, od kod takšna tolažba?
Ne more biti drugače kot prepričanje: po poti navzgor smisel odpira vrata bremenu dobrih del. Po poti navzgor pomaga vera v boljše.
To vero je imel Karli.
Josip Bačič, Savski

3. september
		
	% |£|>	
		
10.30 Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana nanizanka. 10.40 Sapramiška. 11.00 Šolska TV. 12.00 Poročila. 17.20 Športna sreda, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Košnikova gostilna. 21.10 Hollywood se jih spominja: Ameriška dok. serija. 22.00 Dnevnik 3; Žarišče. 23.05 Sova: Dragi John, amer. nanizanka; Polnočni klici, amer. nanizanka. 0.20 Video stra-
17.45 Sova, ponovitev. 19.00 Modro poletje, španska nadalj. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Videolestvica. 20.25 O raku, angleška poljudnoznanstvena serija. 21.15 Madež, ameriški film. 22.00 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Humoristična serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Prime suspect, serija, pon. 14.40 Modre čelade. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program 17.10 Calebove hčerke, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni program. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Da prijetno mine čas. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
TVfiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Me ženske. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Prost ring za Stokerja Thompsona, ameriški film (Robert Ryan). 11.40 Razglednica: New York. 11.45 Črno na belem. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Dežurni tepec, ameriška komedija (Jerry Lewis, Susan Oliver). 15.50 Morski levi. 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Junak, ki vedno pade, otr. serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trpper John, zadnji del serije. 19.22 Znanje. 19 30 Čas v sliki. 20.15 Koncert ljudske glasbe po željah. 21.20 Pogledi od
•strani. 21.30 Skrivnost železne maske, film (Sylvia Kristel, Uršula Andress, Jose Ferer). 23.10 Jesenska sonata, nemško-švedski film (Ingrid Bergman, Liv Ulman). 0.40 Čas v sliki. 0.45 Chi-cago 1930, kriminalka.
SATELITSKA TV
sat 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra, pon. 10.20 Dvoje src in krona, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Šport. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Hunter, serijska kriminalka, 1989. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Vam-pirski cirkus, grozljivka, 1971 (Anthony Corlan). 0.30 MacGyver.
rtl plus
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef, Čips. 16.45 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili (Hans Meiser). 22.15 Lepi Johnny (Johnyy Handso-me), kriminalka, 1989 (Mickey Rourke, Ellen Barkin). 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Hammer. 1.00 Tenis.
pro 7
5.35 Vegas, Trick 7, Hartovi. 10.35 Za masko, ponovitev filma. 12.15 Starsky in Hutch. 13.10 Ashanti, ponovitev filma. 15.10 Perry Mason. 16.05 Zvezde in živali. 16.15 Hartovi. 17.05 Trick 7. 18.50 April odkrije Rim. komedija, 1963 (Cindy Carol. James Darren). vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Kot panter v noči, kriminalka (Robert Du-vall, Verna Bloom). 23.10 Starsky in Hutch. 0.05 Petrocelli. 1.10 Mladi levi.
super channel
6.30 Denar in politika, mix. 9.00 Chan-nel E. 11.00 Video moda. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Evropski film. 22.00 Novice.
P€T€K
4. september
» A Ml
9.15 Smrkci, amer. risana serija. 9.40 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 10.00 Hollywoood se jih spominja: amer. dok. serija, pon. 10.50 O raku, ang. poljudnoznanstvena serija, pon. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 16.15 Madež, ameriški film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Sammyjeva super majica, angl. film. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 J. Morti-mer: Odloženi raj, angl. nadaljevanka. 21.15 Sova: Roseanne, amer. nanizanka. 21.50 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Polnočni klici, amer. nanizanka; The Wicker Man, angl. film. 0.50 Video strani.

16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi: Maribor. 18.00 Modro poletje, španska nadalj. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Jazz in blues. 20.25 Večerni gost. 21.15 Studi City. 22.15 Koncert kvarteta trombonov Slokar. 0.00 Video strani.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Murphy Brovvn, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 14.40 Modre čelade 15.05 Nonni in Manni, serija, pon. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Bangkok-Hilton, serija, pon. 18.05 Alpe-Donava-Jadran. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavni program. 21.40 Ekran brez okvirja. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 0.20 Film.
TVfiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Venezuela: Kavboji in krokodili. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Usoda Jackie O., pon. 12.05 Televizijski živalski vrt: Sršenar. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu. 14.25 Ura trdih mož, ital. film (Alan Steel, Helene Chanel). 16.00 Najboljše zgodbe Jima Henso-na. 16.25 Otroško življenje v Butanu. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00
Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Otok sanj. 19.20 Znanje 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nerešeni akti XY, kriminalna policija prosi za pomoč. 21.15 Zdravstvo. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Zmeša-nec, franc. filmska komedija (Jean-Pa-ul Belmondo, Raquel Welch). 23.10 Večerni šport: Atletika. 23.40 Nerešeni akti: Odmevi. 23.50 Prekleti, ameriška grozljivka (Mark Damon, Myrna Pahey. Vincent Priče). 1.05 Poročila (tele-tekst). 1.10 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
rtl plus
11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Skrivnost rumenega meniha, agentski, 1966 (Karin Dor, Curd Juergens). 22.00 Nogomet. 22.15 Osamljeni volk McOuade, akcijski, 1982 (Chuck Nor-ris). 0.05 Grozno prijazna družina. 1.05 Tenis.
pro 7
19.00 Sladko življenje grofa Bobbyja. komedija, 1962 (Peter Alexander, Gu-enther Philipp), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21:00 Oueimada, pustolovski, 1989 (Marlon Brando, Renato Salvato-ri). 23.25 Starsky in Hutch. 0.25 Petrocelli.
super channel
14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun, serija. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Vedi se spodobno, črna komedija, 1951 (Shelly VVinters).
sat 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zdravje. 9.30 Hotel. 10.20 Hunter. 11.10 Ulrich Meyer: Ugovarjam. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Šport. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova, Scarlett? 20.15 Letalo 2, znanstveno fantastični, 1982 (Lloyd Brid-ges, Peter Graves, William Shatner). 22.00 Nogomet na Sat 1: Borussia (M)—Eintracht in Borusia (D)—Dyna-mo Dresden. 23.00 Šolarkin raport, 11. del. 0.30 Jogger, kratki film. 0.55 Safir, kratki film. 1.25 Srečno ločeno, pon.
SOBOTO
5. september

9.45 Radovedni Taček: Slon. 10.00 Lonček kuhaj: Zdrobovi skutini žli-čnfki. 10.05 Modro poletje, pon. 11.00 Zgodbe iz školjke. 11.50 Za prihodnost Narodne galerije, pon. 12.00 Poročila. 14.45 Intervju: Dr. France Bučar, pon. 15.35 Thirty Seconds over Tokyo, angl. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 W. Creaturex: Letalska družba, angl. nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Ona + on. 21.35 Sova: Murphy Brown, amer. nanizanka. 22.00 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Polnočni klici, amer. nanizanka; Mejna črta, amer. film. 0.00 Video strani.

16.20 Sova, pon. 17.35 Da ne bi bolelo. 18.05 Modro poletje, španska nadaljevanka. 18.00 Domači ansambli: Slovenski muzikantje. 19.00 Šaljivec, slovaška humor, serija. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Klasika. 20.25 The hootist, amer. film. 22.05 Tračarije. 23.05 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.05 Poletni šolski program. 12.00 Poročila. 12.05 Game. Set. Match, serija, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Glasba. 14.15 Izbor sporeda za tujino. 14.45 I Pagliac-ci, opera. 15.15 Dok. oddaja. 16.00 Poročila. 16.10 Dot and the Smuggler, avstralski risani film. 17.25 Denver, poslednji dinozaver, risana serija. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svvorn to Silence, ameriški film 21.40 Dok. oddaja. 22.15 Dnenvik 2. 22.35 Glasba.
TV fiVSTRI Jfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Angleščina za napredne. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Ladijski kuhar ima morsko bolezen, angl. komedija (Sidney James) 12.25 Sonce na mizi. 12.30 Hello Austria, odddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Gospodje z belimi telovniki, nemški film (Martin Held, Mario Adorf). 15.05 Jug ZDA: Mississippi. 15.30 Otroški prometni klub. 15.35 Najbojše zgodbe Jima Hensona. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Knjiga o džungli. 17.30 Cirkussimo. 17.55 Ribje zgodbe.
risanka. 18.00'Cas v siiki. 18.05 Nogomet. 18.30 Otok sanj. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 21.15 Kdor reče A, igra in zabava (Peter Rapp). 22.00 Zlata dekleta, serija. 22.25 Zbogom in amen, ital. politična srhljivka (Toni Mu-sante, Claudia Cardinale). 0.00 Čas v sliki. 0.05 Divja dvajseta leta, amer. gangsterski film (James Cagney, Humphrey Bogart, Priscilla Lane). '
SATELITSKA TV
sat 1
6.15 Nogomet. 7.15 Otroški spored: Batman, Silverhawk. 10.25 Otroški šov. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovanje: Od Luebecka do Ko-penhagena. 13.35 Sanje o Zahodu, serija. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Hannerl in njen ljubimec, romanca, 1936 (Olly van Flint). 16.35 Raji za živali. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra. 18.00 Nogomet, nemška liga. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Ime mi je Steven, drugi del drame.
rtl plus
6.00 Otroški spored. 8.45 Igra za otroke. 9.25 Srečni Lukec, Peter Pan, Planet. 10.45 Robocop, Marvel, Spider-man. 12.30 Michel Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 Jackson v akciji. 14.00 Ameriški gladijatorji. 15.00 Knight Rider. 16.00 A-team. 16.55 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.20 Beverly Hills, 90210. 20.15 Berta, veseloigra. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Erotični filmi po želji: V planini ni greha, 1974; Gola Bovary, 1969, in Silvia, 1977. 0.20 Play-boy Late Night. 1.15 Tenis, prenos.
pro 7
12.50 M.A.S.H. 13.20 Petrocelli. 14.15 Čudne stvari so se pripetile na poti v Forum, komedija, 1966 (Zero Mostel). 15.55 Angel na ZemljH^&.SO Povsem normalno 17.20 Blagoslovljeni par 18.20 Pekel na koncu sveta, pustolovski, 1970 (Stanley Baker, Claudia Cardinale). 20.00 Dnevnik. 20.15 Nora igra, kriminalka, 1978 (Goldie Hawn, Chevy Chase). 22.35 Insekt, grozljivka, 1987 (Steve Railsback). 0.20 Vojna svetov. 1.25 Oueimada, ponovitev filma.
super channel
14.30 Okolje, nova serija. 15.00 Potovalni magazin. 15.30 Znanost. 16.00 Divja Amerika 16.30 Fokus. 18.30 Video moda. 19.00 Klasični filmi. 21.30 Film Europe. 22.00 Poročila. 23.00 Športni šov. 0.00 Patrick, avstralski, 1978.
M WIWH11BBM Mlf 1f	W BIIBBMMMBI	M B B ■ ■ M	M M M M ^ 1
red. 21.15 Vsakdanja zgodba: Vrti-čkarji. 22.00 Islam. 22.05 Showbusi-ness v filmu. 22.30 Jaz o sebi (Frie-drich Gulda). 23.30 Pianist Gulda non stop (Bach, Mozart, Chopin in drugi). 1.00 Cas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin.
I V \l « > I SI IA I
9.45 Živ žav. 10.40 O preizkušnji (Lausanne 92). 11.05 Kronika, pon. kanad. poljudnoznanstvene serije. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 12.55 Begunci, tu z nami. 15.20 Šaljivec, pon. slovaške humor, serije. 15.50 Domači ansambli, Slovenski muzikantje, pon. 16.20 Mon oncle Benjamin, francoski film. 18.00 Poročila. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet narave: Haida-Gwai: Otoki, ki pripadajo ljudem, angl. poljudnoznanstvena serija. 22.25 Dnevnik 2. 22.55 Sova: Ameriški verietejski program; Polnočni klici, amer. nanizanka. 0.10 Video strani.
SATELITSKA TV
sat 1
13.20 Moško gospodinjstvo. 13.50 Enterprise. 14.50 U 4000, panika pod oceanom, znanstveno fantastični, 1969 (Joseph Cotten, Cesar Romero). 16.30 TV-stava. 17.05 Nož na vratu, vestem, 1958 (Randolph Scottt, Virginia Mayo). 18.20 Kdo bo nova Scarlett? 18.30 Nogometni šov na Sat 1. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Grofica Marica, glasbeni, 1958 (Christine Garmer). 22.05 Pogovor v stolpu. 23.25 Poročila. 23.30 Olimpijada v Berlinu, dokumentarec, 1938. 1.05 U 4000, pon.
liž^lnisiliillmb rtl plus
14.30 Sova, pon. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Druga godba '92: Trevor Watt's. 20.30 Metode prepričevanja, angl. dok. oddaja. 21.20 Očetje in sinovi. 22.30 Mali koncert: Jurka Zoroja — flavta. 22.35 Športni pregled. 23.05 Video strani.
8.15 Slika na sliko. pon. 9.00 Otroški program. 10.00 Poročila. 11.05 Aero-navtika, poljudnoznanstveni film. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 15.50 Risanka. 16.00 Poročila. 16.10 Operna skrinjica. 16.40 Dokumentarna oddaja. 17.10 Nightstick, film. 18.30 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Ljubezen za Lidijo, serija. 22.10 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
TV fiVSTRI Jfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 VValther Reyer. 10.15 Lepotica in avstralski kit. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik.. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Heidi in Erni, serija. 13.35 Dekle s podeželja, ameriški film (Grace Kelly. Bing Crosby). 15.15 Risanke. 15.25 Če misliš, ljubi Bog. 15.30 Pogumni krojaček, lutke. 16.15 Kapitan Sodček, risanka. 16.20 Sedem želja. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Otok sanj. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Luka Resetarič, kabaretni spo-
6.00 Otroški spored. 8.30 Flintstonovi, Yogi, Scooby Doo. 10.15 Boragora, pustolovska serija, 1983. 12.00 Tropi-cal Heat. 13.00 Moj oče Zunajzemljan, Munst?rjevi. 14.00 Tretji mož na hribu, pustolovski, 1959. 16.00 A-team. 17.00 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.10 Kilometer 330. 20.15 Vohun, pustolovski, 1987 (Kenneth Gilman). 22.00 Spiegel TV. 22.45 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 0.10 Kanal 4. 0.40 A-team. 1.30 Tenis, prenos.
PON€D€U€K 7. september
summia i
9.35 Sammyjeva super majica, pon. 10.25 Odloženi raj, pon. 11.05 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Ovca. 17.25 Bratovščina sinjega galeba. 17.55 Norčije v živalskem vrtu. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Wer-ner Fend: Moja knjiga o džungli, poljudnoznanstvena serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Dokumentarec meseca: Jamborska cesta. 20.35 Iztok Alidič: Mars, predstava gledališča »Čez cesto«, Kranj. 22.00 Grajske stavbe na Slovenskem. 22.05 Dnevnik 2, Žarišče. 23.05 Sova: Stara vohunska mačka, angl. nanizanka; The Assasinati-on Run, angl. nadaljevanka; Ameriška kronika, amer. dok. serija.
pro 7
5.05 Lassie, Divje kraljestvo. 8.10 Srebrni kelih, zgodovinski, 1954 (Virginia Mayo, Jack Palance). 10.35 Izdaja, vojni, 1958 (Richard Todd). 12.05 Povsem normalno. 12.35 M.A.S.H. 13.05 Blagoslovljeni par. 14.00 Divje kraljestvo. 14.55 Ostati in preživeti, drama, 1987 (E. James Olmos, Lou Diamond Phillips). 16.45 Preveč tatov, kriminalka, 1965 (Britt Eklund, Peter Falk). 18.35 Superfoce. 19.00 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Štirideset voz zahodno, vestem, 1965 (Burt Lancaster, Lee Remick). 23.05 Simon Templar. 0.15 Harryjeve sodbe 0.45 Insekt, ponovitev.
super channel
17.00 Športni šov. 17.30 Video moda. 18.00 Variete. 19.00 Dokumentarec. 20.00 Prepad med ljubimcema, romanca, 1979 (Lee Remick, Joseph Bologna). 22.00 Poročila. 22.30 Moja najljubša rjavolaska, komedija, 1947 (Bob Hope).

15.45 Sova, pon. 17.00 Športni pregled, pon. 17.30 Kasači, tekmovanje na Brdu. 18.00 Regionalni programi: Ljubljana, slovenska kronika. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Razvedrilna oddaja. 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija. 21.30 Miklos Jancso: Ljudje brez upanja, madžarski film. 22.10 Under 25.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Poletel bom, serija, pon. 14.40 Modre čelade. 15.05 Pozabljena zgodba, serija za otroke, pon. 15.30 Skrivnosti mesteca U, serija za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 1800 Poročila. 18.05 Dok. oddaja. 18.35 Santa Barbara.
-19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 7/7. 20.55 Prenom Carmen, film. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi otroški prometni klub. 10.00 Zakladi Avstrije. 10.20 Šport Sorts: Jet Skiing. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Rod Sabink, nemška komedija. 11.55 Nenavaden živalski svet: Albini. 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Bos v posteljo, serija. 14.40 Tarzan in zrušeno letalo, amer. film. 16.00 Ri-
sanka. 16.25 Dva otroka v divjini, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Otok sanj. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šporina arena. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 22.10 Apropos film. 22.40 Tudi konje ubijajo, kajne?, amer. film.
S/tTEUTSftt TV
I
sat 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Raji za živali. 9.30 Enterprise. 10.15 Grofica Marica, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Hallo Heino! 21.15 In večni so gozdovi, domovinski, 1959 (Gert Frobe, Joachim Hansen). 23.00 Poročila, šport.' 23.05 Magazin. 23.50 Kanal 4, kabaret. 0.40 MacGyver.
rtl plus
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep (531). 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, info šov v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Dvoje življenj na nitki, kriminalka, 1973 (Leonard Nimoy). 21.45 Na življenje in smrt (Olaf Kracht). 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Magazin za moške. 0.00 Grozno prijazna družina.
pro 7
5.45 Planet velikanov, Trick 7. 10.40 Pekel na koncu sveta, ponovitev filma. 12.15 Shortlist. 12.30 Starsky in Hutch. 13.25 Nora igra, ponovitev kriminalke. 15.20 Agentka s srcem. 16.10 Hartovi. 17.00 Trick 7. 18.50 Angel na vročem tlaku, komedija, 1959 (Bing Crosby, Debbie Reynolds), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Mož s torpedovo kožo, kriminalka, 1970 (Lilli Palmer, Klaus Kinski). 23.15 Starsky in Hutch
super channel
6.00 Super shop 7.00 Poslovne novice. 9.00 Channel E. 11.00 Fokus. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Poročila. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun, serija. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Magazin. 22 00 Novice.
Niro). 0.55 Čas v sliki. 1.00 Poročila (teletekst) 1.50 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
IV \i i \ i S i i v i
10.35 Nekoč je bilo ... življenje. 11.30 Da ne bi bolelo, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Tv dnevnik BiH. 15.20 Ljudje brez upanja, pon. madžarskega filma. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Biskvitki, amer. risana serija. 17.35 Popotovanje ob reki Zali. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Osmi dan. 20.55 Novosti založb: Odprta knjiga: Atlas Slovenije. 21.35 F. He-brard-L. Velle: Ambasadorkin soprog, franc. nadalj. 22.00 Dnevnik 3. 23.00 Kronika, kanadska dok. serija. 23.35 Sova: Problemčki, angl. nanizanka; The Assasination Run, angl. nadalj.; Glasbeni utrinek: Jan Sibeli-us: Pelleas in Melisanda.
sat 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Hello, Heino. 10.20 In večno pojo gozdovi, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19 00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Kotch, družinska drama, 1971 (Walter Matthau, Felicia Farr). 22.15 Alien, Zunajzemeljsko, znanstveno fantastični, 1979 (Sigourney VVeaver, Tom Skeritt). 0.20 Poročila. 0.25 MacGyver, ponovitev. 1.25 Na begu.
14.30 Dokumentarec meseca: Jam-borna cesta, pon. 15.10 Sova, pon. 16.50 Slovenci v zamejstvu. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi: Koper. 19.00 Orion, 19.30 Tv dnevnik BiH. 20.00 Razvedrilna oddaja. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.40 Omizje: Kontaktna oddaja. 2.40 Svet poroča, pon. 0.20 Video strani.
8 15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. .13.45 Poročila. 14.40 Modre čelade. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Bangkok-Hilton, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 18.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Človeška rasa, dok. serija. 21.05 V ospredju 22.40 Dnevnik 2. 0.05 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9 30 Angleščina za napredne. 10.00 Mi. 10.24 Vroč čaj. 10.30 Usoda Jackie O., 2. del amer. filma. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Bos v posteljo, serija. 14.40 Nore noči v Las Vegasu, amer. komedija (Elvis Pre-sley, Ann-Margret). 16.00 Oddaja z miško. 16.25 Sama skozi divjino, avstralska serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mi, Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Otok sanj. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.50 Dežela dolin: Ziller-tal. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Bilo je nekoč v Ameriki, ameriški gangsterski film (Robert De
rtl plus
8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje (109). 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Dobri časi, slabi časi (91). 20.15 Hellingerjev zakon, kriminalka, 1980 (Telly Savalas). 22.00 Ninja policisti. 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Hammer. 1.00 Tenis, prenos.
pro 7
7.10 Planet velikanov, Trick 7, Agentka s srcem. 12.00 Štirideset vozov, ponovitev vestema. 13.35 Starsky in Hutch. 14.30 Štirideset vozov, drugi del filma. 15.30 Kobra, prevzemite. 16.20 Hartovi. 17.10 Trick 7. 19.00 Pustolovščine grofa Bobbyja, komedija, 1961 (Peter Alexander, Vivi Bach), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 V kletki groze, vietnamska drama, 1985 (Stacy Keach, Teri Garr). 22.55 Starsky in Hutch. 23.55 Petrocelli. 0.55 T.H.E. Cat.
super channel
8.30 Novice. 9.00 Channel E. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Poročila. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice 21.30 -Media Europe. 22.00 Novice. 22.30 Baj, baj, Brazilija, brazilsko francoski, 1980 (Betty Faria)

Kdor išče, ^ ta najde! \fs%
im^mmmmm,
9.45 Biskvitki, amer. risana serija. 10.10 Popotovanje ob reki Zali, pon. 11.00 F. Hebrard—L. Velle: Ambasadorkin soprog, pon. franc. nadalj. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Tv dnevnik BiH. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Živ žav. 17.55 Prigode Toma Sawyerja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 FIlm tedna: Noč, ko je moj oče ..., japonski film. 21.45 Hamburg v štirih stavkih, nemški kratki film. 22.00 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, amer. nanizanka; The Assasination Run, angl, nadalj. 0.15 Video strani.
15.25 Osmi dan, pon. 16.15 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi — Maribor 19.00 Psiho 19.30 Tv dnevnik BiH 20.00 Športna sreda. 22.00 Koncert komornih del Uroša Kreka, pon. 23.00 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 The New Statesman, humor, serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 14.40 Unprofor 15.05 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Bang-kok-Hilton, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Very Like a VVhale. film. 22.0 Dok. oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
TV fiVSTRIIfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.00 Zmešanec, francoska komedija (Jean-Paul Bel-mondo, Raquel VVelch). 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Bos v posteljo, serija. 14.35 Prišel je kot tujec, amer. film (Ann Sheridan, Steve Cochran). 16.00 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 16.25 Dobro glej 16.30 Sama v divjini serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Otok sanj, serija. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Usoda Jackie O, serija. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Model in vohljač, serija. 22.45 Bela skrivnost, francoski tv film. 0.10 Čas v sliki. 0.15 Poljubi in udarci, angl. film (Terence Tramp, Carol White). 1.55 Poročila (teletekst). 2.00 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
sat f
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Kino. 9.20 Hotel. 10.10 Kotch, ponovitev, drama. 12.05 Kolo sreče 12 45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje. Hotel. 16.00 Mac-Gyver. 17.05 Pojdi na vse (Joerg Drae-ger). 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Ljubezen na Tirolskem, romanca, 1955 (Hans Moser, Doris Kircher). 22.05 Akutno, afere, analize (Karlo Malmei-de). 22.35 Schreinemakers v živo. 23.40 Poročila. 23.45 Ljubljena talka, drama, 1975 (Linda Blair, Martin She-en). 1.25 MacGyver,
rtl plus
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje 13.20 Santa Barbara (860). 14.15 Springfieldova zgodba. 1500 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Tenis, prenos. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Dvakrat v Rim in nazaj, komedija, 1989 (Ann Jillian, Tim Matheson). 22.00 Sterm TV 22.30 Gong Shovv (G.oetz Alsmann). 23.00 Pa prav Alaska!
pro 7
6.25 Vegas, Trick 7, Kobra, prevzemite. 11.20 Angel na vročem tlaku, ponovitev komedije. 13.05 Starsky in Hutch. 14.00 Kletka groze, ponovitev drame 15.35 Colt za vse primere. 16.20 Hartovi. 17.10 Trick 7, nonstop risanke. 19.05 Zlomljena sablja, vestem, 1965 (Chuck Connors. Kamala Devi), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Zdravo, sovražnik, komedija, 1981 (Giuliano Gemma, Johnny Dorelli). 23.10 Star-sky in Hutch. 0.10 Petrocelli. 1.10 Av-toštopar.
super channel
6.00 Super shop. 7.30 Novice 9 00 Channel E. 11.00 Onkraj jutri. 13.00 Japonsko gospodarstvo 13.30 Novice 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza, vestem. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.30 Požar v tovarni, drama, 1979 (Tom Bosley. David Du-kes).
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 4. SEPTEMBRA: 15.00 Pozdrav: 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 23.00 Lahko noč.
SOBOTA, 5. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. SEPTEMBRA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje ...
TOREK, 8. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 9. SEPTEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
AKVIZITERJI POZOR!
Nudimo zelo visok honorar za prodajo kvalitetnih proizvodov za izvoz (gospodinjski pripomočki iz plastike).
Informacije na tel. 063 856-913 (med 10. in 12. uro) vsak delovnik razen sobote.
AVTO
ŠK0RJANEC
O avtostekla O rezervo i deli O odkup poškodovanih vozil
Šentjur, o&3/ 741 - oos
C€U€ - TRGOVINA Mariborska 115, tel.: 38-811
KV/MER
(v poslovnih prostorih Doline na Gorici) Informacije: tel.: 063/ 852 592
Cenjene stranke obveščamo, da lahko v mesnici Kumer vsak dan dobite sveže meso in mesne izdelke po konkurenčnih cenah.
Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19.00 ob sobotah od 7.30 do 15.00
mi!
mano vm
Bohinjske predice
Sezono poletnih kulturnih prireditev bodo zaključili v petek, 4. septembra, z nastopom BOHINJSKIH PRE-DIC.
Prireditev bo ob 19. uri na ploščadi pred velenjsko NAMO.
Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi video kaseto z naslovom LE PREDI, DEKLE, PREDI, ki so jo izdale Šaleške predice.
Razstava del Nace Rojnik
Kulturni center Ivan Napo-tnik Velenje — Galerija vas vabi na otvoritev razstave del kiparke
NACE ROJNIK iz Slovenj Gradca
Otvoritev bo v petek, 4. septembra, ob 20. uri v prostorih galerije. Otvoritev bo popestril Cveto Kobal — flavta.
Res Nullius na Novem rocku 92
To soboto, 5. septembra bo v Ljubljanskih Križankah že dvanajsti NOVI ROČK zapored. Letos se bo na NOVEM ROCKU '92 predstavila tudi skupina RES NULLIUS, prva skupina iz Velenja, ki bo nastopala na tej prireditvi. Poleg njih se bodo predstavili še Gottche, Spacecakes, Hit et nune, Butcerr's bili, Howitzer in Res Nullius. Kot gost večera bo nastopila renominirana skupina iz Pulja — Messerschmitt.
D
TOPLOTNA TEHNIKA
TONI-: d«o.
Ljubljanska 15/b 63320 Velenje
Telefon: 063/851-210 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
PRODAJALNA /ftdftl
Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a
TeL: 0602/ 55-237
BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
UNIKROJ
Podjetje za proizvodnjo, kooperacijo In trgovino na debelo In drobno d.o.o.
Florjan 37, Šoštanj In* tel.: 063/881-175
izdelkov lastne proizvodi)
visoki ženski čevlji
za 3500 SIT usnjene ženske in moške jakne že
za 13600 srr
usnjene torbice že
r*: ■ Kor fT.vOK 11
šolski copati po 350 SIT
Posebna ugodnost: plačilo na 2 čeka
Del. čas: vsak dan od 8. do 15 ure, ob četrtkih od 15. do 19. ure
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAS ČAS, d.o.o.-, Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Eoitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek. "
LINGUA
NEMŠČINA — začetni in nadaljevalni tečaji za učence in dijake
ANGLEŠČINA — za 7. in 8. razred po knjigi Headway Pre-Intermediate.
Informacije in prijave na tel. 881-232 do 12. 9. 1992.
TAMPOTISK BORIS NIEGELHEL tel. 858-597
Za popestritev vaših izdelkov, iadelava kvalitetne reklame na različne materiale (baloni, PVC, steklo, kovina, les, poliestri itd.), nudimo tisk v eno ali več barvnih kombinacijah. Tisk je možno izdelati na ravne, okrogle in valovite materiale. S poživitvijo svojih izdelkov — uspešnejša prodaja. Izdelujemo tudi izdelke iz pleksi stekla.
AVTO ŠKORJANEC
rezervni deli, avto stekla, renta car, odkup poškodovanih vozil, Celje, Mariborska c. 115, tel. (063) 38-811, Šentjur (063) 741-008.
SEZAM ŠOŠTANJ NUDI:
—	rabljene učbenike
—	šolske potrebščine na dva obroka
—	otroške zimske hlače po 700,00 SIT
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA S TABURE-JEM
za gotovino samo 59.900,00 SIT
velikost 200 x 220 cm, 5 različnih modnih barv, dobava takoj! Plačilo je možno tudi s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje, Teharska 111, tel. 29-144
INSTALACIJSKI MATERIAL ZA GRADITELJE IN PODJETJA
za vodovod, kanalizacijo, centralno ogr., kopalniško opremo in elektro material po najugodnejših cenah v ŽELEZN1NI MARTIN V ŠOŠTANJU. Ugodnosti: brezplačna dostava na dom do 15 km, plačilo tudi na obroke. Informacije: 881-307 ali 854-312.
TRGOVINA ELAN, FOITOVA 4, VELENJE
UGODNE CENE: bund - puhovk od 7.423,00 SIT dalje, otroških jakn po 3.592,00 SIT in zimskih moških puloverjev po 4.487,00 SIT.
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. SEPTEMBRA 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
letne mesečne obrestne obrestne mere mere
Tekoči računi občanov	8,88 %	0,70 %
Žiro računi občanov	8,88 %	0,70 %
Hranilne vloge na vpogled	8,88 %	0,70 %
Varčevalna knjižica	18,48%	1,40%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	33,89 %	2,42 %
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	35,07 %	2,49 %
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	36,26 %	2,57 %
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	13,59%	1,05%
Depoziti, vezani od 3! do 90 dni -	depoziti do 50.000,00 SIT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT -	depoziti nad 100.000,00 SIT	25,59 % 27,96 % 29,15%	1,88% 2,04 % 2,12%
Depoziti, vezani nad 3 mesece -	depoziti do 50.000,00 SIT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT -	depoziti nad 100.000,00 SIT	29,15% 31,52% 32,70 %	2,12% 2,27 % 2,35 %
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	32,70 %2,35 %	
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	33,89 %2,42 %	
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	42,18 %2,93 %	
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	58,77 %3,86 %	
FRIZERSTVO ŠPEGEL JOŽICA, Kavče 14 b, Velenje, cenjenim strankam sporoča spremembo telefonske številke, ta je ® 852-849.
UA
teL 883 481,888 480 faz 881 990
ijiz&sJi ocjCoa, ocjCas v naX Sas
NOV, DOBRO VPELJAN in
moderno opremljen bistro prodam. ® 721-131, od 18. ure.
STANOVANJE, 80 mJ prodam in dam garažo v najem (možnost skladiščenja). © dopoldne 851-970, popoldne 851-280. GARSONJERO v Velenju ali okolici vzamem v najem. ® 841-328, po 14. uri. SOBO ALI ENOSOBNO stanovanje v Velenju najamem. © 850-744.
BARVNI TV (ni na daljinsko upravljanje) ugodno prodam. Jože Novak, Jenkova 15, Velenje. NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, z rodovnikom in barvno strešno kritino (Salonit) prodam. ® 851-022, po 15. uri. GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem. Ponudbe pod šifro: Nekadilec—VIS. DVE SIVI TELICI, breji, 8 mesecev, A. TKG., prodam. ® 892-149, zvečer. SKLADIŠČNE PROSTORE V ŠOŠTANJU ali okolici išče MARTIN Železnina Šoštanj. ® 881-307, 854-745, 854-312. KINTA KUNTE (I. ob jezeru) prodam. ® 858-265. DVOREDNI PLETILNI STROJ PASSAT DUOMATIK 80 prodam. ® 895-128. GARSONJERO ALI SOBO S KOPALNICO v privat hiši vzamem v najem. ® popoldan 856-471.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za enako ali večje, z dvigalom, v 1., 2. ali 3. nadstropju, v Šaleku ali na Kardeljevem trgu. Informacije po 14. uri, po © 851-122.
V FLORJANU PRI ŠOŠTANJU
ugodno prodam enodružinsko hišo s prizidkom delavnice. Možnost polovičnega plačila takoj, ostalo na obroke. © 881-175. A.L.G., tovarniško nov enoposteljni komplet 200 x 90 prodam. Popust.&852-701. NOVE SALONITKE, m x m, nizko valne in golf diesel, letnik 1979, 4 vrata, zelo ugodno prodam. ® 855-017.
Trgovin« s mefcanlm Mesom
Koroška B c, Velenje Tel.: 855-098
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.

martln
centralno OQfH-an/6 etaklro matenal
d.o.o.
854 - 524. .854 - 745
ZELEZNINA MARTIN
Prešernov trg 5, Šoštanj, tel.: 881 - 307 IZJEMNO UGODNE CENE)
DVE PERZIJSKI MUCI prodam. ® 885-046. ENOSOBNO STANOVANJE v
Velenju prodam ali zamenjam za podobno v Celju. ® 26-165, konec tedna.
RAČUNALNIK SCHNEIDER
CPC 464 z barvnim monitorjem in JOYSTICKOM, primeren za igre, prodam. ® 854-100. TELEFONSKO ŠTEVILKO v centru Velenja prodam. Ponudbe pod šifro: Telefon. HONORARNO zaposlimo dekle, vajeno strežbe, za pomoč v bistroju. Delovni čas: popoldne in zvečer. ® 776-220.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Dežurstva
GD VINSKA GORA oddaja v najem pritlične prostore za mirno obrt, velikost prostorov je 24 m2 do 60 m!. Vloge pošljite na naslov: GD Vinska gora do 15. septembra 1992.
TEČAJ ŠOLANJA MLADIH PSOV (4—9 mesecev) in TEČAJ ŠOLANJA MALIH PSOV (kodri, španjeli, pekine-zi). PRIČETEK v soboto, 5. septembra ob 10. uri na vežba-lišču društva v Pesju.
V NAJEM VZAMEM PROSTOR do 50 m2 namenjen za butik ali trgovino. © 858-274.
Občina Velenje — Zdravstveni dom:
Zdravniki:
Četrtek, 3. septembra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Friškovec in dr. Vidovič
Petek, 4. septembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Janežič
Soboto, 5. septembra in nedeljo, 6. septembra — dr. Žuber in dr. Kočevar
Ponedeljek, 7. septembra — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Pirtovšek in dr. Rus Zobozdravstvo:
V nedeljo, 6. septembra — dr. Vesna Pupič-Gaberšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 4. septembra do 11. septembra — Rok Pečnik, dr. vet. med., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322.
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
Poslovni prostor v izmeri 51 m2 v večnamenskem objektu v centru Topolšice prodamo oziroma nudimo v najem. Prostor je primeren za opravljanje trgovske ali storitvene dejavnosti.
Ogled prostora je možen ob predhodnem dogovoru s predstavnikom banke.
Pisne ponudbe za odkup oziroma najem sprejemamo do 15. 9. 1992. Informacije in dogovor za ogled na tel. 854-302 ali 852-012.
marlTn
vodovod centralno ogr&vn/e eteklro matenal
d.o.o.
Veleprodaja: Štrbenkova 10. Velen/e Tel.. 0631
854 524 854 745
Maloprodaja: Železnina Martin, Prešernov trg 5, 63325 Šoštanj Tel.: 0631 881 307
RAZPISUJE DELA IN NALOGE:
—	montažer vodovodnih in centralnih ogrevanj
—	poslovodja maloprodaje / smer železnina
—	trgovski potnik
POGOJI:
Delovne izkušnje z dokazilom o samostojnem uspešnem delu. Delovni čas sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom za dobo po dogovoru. Pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: MARTIN d.o.o., Vrnjačke Banje 5, Velenje.
Kandidate bomo povabili na razgovor in jih 7 dni kasneje obvestili o izidu razpisa.
NAGRAJEVANJE STIMULATIVNO GLEDE NA OSEBNO USPEŠNOST!
ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in tast
Ivan Krivec
18. 5. 1938-26. 8. 1992
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem; hvala RLV, M clubu. Gorenju HZA, upokojencem in vsem ostalim za darovano cvetje in sveče, za
izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo duhovniku za opravljen pogrebni obred, govornikoma g. Voglerju in g. Borovniku ter rudarski godbi za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: žena Fanika, hči Irena z družino in ostali sorodniki
Občina Mozirje — Veterinarska postaja:
Do 6. septembra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Od 7. septembra do 13. septembra — Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769.
&Om3£S
Občina Velenje
Izet Avdija, roj. 1970, Šoštanj, Kajuhova c. št. 11 in Ajša Balji, roj. 1968, Ferizaj, Ul. Ibishi št. 154, Milan Pistotnik, roj. 1967, Ljubija št. 44 in Mirjana Marge-tič, roj. 1968, Veliki vrh št. 5, Marijan Golob, roj. 1966, Florjan št. 165 in Nataša Nahtigal, roj.
1971,	Topolšica št. 203/a, Boris Razgoršek, roj. 1969, Vinska gora št. 43 in Mateja Oštir, roj.
1972,	Vinska gora št. 43, Marko Vasle, roj. 1971, Zaki št. 2, Go-milsko in Andreja Kumer, roj. 1971, Florjan št. 208, Marko No-vinšek, roj. 1968, Šmarton ob Paki št. 30 in Marija Omladič, roj. 1964, Šmartno ob Paki št. 30, Ru-dan Stanič, roj. 1966, Seoce in Elena Petrovna Korjagina, roj. 1968, Sankt Peterburg.
Občina Mozirje:
Franc Beričnik, roj. 1965, Mozirje, Nove trate 36 in Breda Za-vršnik, roj. 1968, Mozirje, Podvrh 4, Milan Šepec, roj. 1963, Spodnja Rečica 16 in Biserka Or-lovič, roj. 1963, Spodnja Rečica 16, Samo Tesovnik, roj. 1968, Šoštanj, Cesta talcev 11 in Renata Brgles, roj. 1971, Šoštanj, Koroška ulica 1, Goran Polak roj. 1967, Kokarje 14 in Matejka Ramšak, roj. 1971, Zavodice 9.
SMETI
Občina Velenje:
Vladimir Šumej, roj. 1912, Sevnica, Florjanska ul. št. 49, Alojz Zlodej, roj. 1920, Velenje, Prešernova c. št. 2, Marija Berlo-čnik, roj. 1914, Šoštanj, Kajuhova c. št. 3, Martin Primožič, roj. 1919, Šoštanj, Tekavčeca c. št. 13, Franc Breznik, roj. 1913, Krnica št. 51, Franc Ježovnik, roj. 1909, Migojnice št. 4, Andrej Je-zernik, roj. 1931, Založe št. 71, Franc Stopar, roj. 1922, Perovec št. I, Angela Vrečar, roj. 1922, Kompole št. 29.
Občina Mozirje:
Marija Boršnak, roj. 1913, Prihova 4, Jakob Cernivšek, roj. 1911, Okonina 3.
DIMNIKARSTV0 PEČNIK
Kavče 15 nova telefonska številka: (063)
850-883
PLOSCE
in ves ostali montažni material po sistemu KNAUF.
Nudimo tudi dostavo In montažo.
Obiščete nas lahko tudi na Celjskem sejmu v hali F.
I TE d.o.o. Žalec, Gotovlje 76
Tel.: 711190 Fax: 712 154
ELEKTRO ODDELEK: BTV 55 NIMBUS
50,490,00 SIT, cena velja za nakup z gotovino 59,400,00 SIT, velja za nakup s 5 čeki.
ODDELEK PAPIRJA:
Vse česar še niste kupili za šolo dobite v NAMI.
KOZMETIKA:
Posebna ponudba budilk, primernih za šolarje in vse, ki morajo vstajati zjutraj.
išcb,t^aJDE-
Obvestilo
Vse zainteresirane občane obveščamo, da bo VPIS V ČLANSTVO Konjeniškega kluba Velenje od 2. 9. 1992 do vključno 11. 9. 1992 med 10.00 in 12.00 uro in popoldne med 17.00 in 20.00 uro v prostorih kluba v Skalah 111.
Članarina za to leto znaša 1.500,00 SIT za odrasle člane, za člane, mlajše od 18 let, pa 1.000,00 SIT.
izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
C Titov trg 2, Velenje
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE BO V S. L. 1992/9» poleg nalog, ki jih zahtevajo zakonski predpisi ■ter opravljanja storitev po naročilih delovnih in dragih organizacij IZVAJALA še NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
—	OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred v 1 šol. letu)
—	šole IV, st. zahtevnosti za pridobitev poklicev: VOZNIK, ŠIVILJA—KROJAČ, KUHAR-NATAKAR, KEMIK, ADMINISTRATOR, GRAFIČAR, USNJARSKI GALANTERIST
—	šole V. st. zahtevnosti za pridobitev poklicev: UPRAVNI EKONOMSKI, ŽIVILSKI IN GOSTINSKI TEHNIK TER GOSTINSKI IN TRGOVINSKI POSLOVODJA
—	zaradi ev. organiziranja enote v Velenju ugotavljamo VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ NA
J« (VI. st. zalit.)
I šol bomo izvajali še naslednje oblike: -AJE USPOSABLJANJA ZA DELO (viličaristi, snažilke, skladiščniki, varnostniki, polagalci talnih in stenskih oblog, vodenje poslovnih knjig) TEČAJ STROJNEGA PLETENJA
Cj	DF
TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA TEČAJ KUHANJA
TEČAJE ROČNIH DEL (vezenje, pletenje, vozla-
®je •• •)
ODRASLI (Nemščina, An-čina in Slovenščina) — MLADINA (Nemšči-
(slikanje ter oblikovanje
gline—otroci in < - JEZIKOVNI gleščina, Italiji PREDŠOLSKA na, AngleščinA, Latinščina) Prijave za vse navedene izobraževalne oblike bomo sprejemali do 16.9.1992. ob prijavi vam bomo posredovali še dodatne informacije. Prijavite se lahko osebno ali po tel. na št. 853-576, in sicer vsak delovat dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
Ljudje,
bodite previdni!
Če bi se v velenjski turistični zvezi odločali, komu podeliti "bodečo nežo," bi jo minuli teden gotovo morali podeliti tistim, ki so določili , kakšno drevje mora rasti na prostoru med KSC, prodajalno Alpina, Erino športno trgovino v središču Velenja in tudi tistim , ki jim je danes vseeno, kakšna je ta ploščad. Hoja po njej je po dogajanju zadnjih dni zelo nevarna.
Morda bo kdo menih, da napihujemo vso stvar, pa se zdi , da jo je včasih potrebno, še zlasti, ker lahko temu pod-pihovanju dodamo konkreten dokaz. Skorajda pred dvema desetletja(morda še kakšno leto prej), ko so asfaltiorali to površino, so se spomnili, da bi bila tu najbolj primerne pla-tane. Tedaj pač nihče ni pomis-- lil, da bodo te enkrat zrastle in da bodo že njihove kore-
V Andražu 9. prireditev "družina poje"
Pele so hkrati tri generacije
Prizadevni organizatorji v Andražu pod Oljko so v nedeljo že deveto leto zapored uspešno organizirali kulturno prireditev "družina poje" s sloganom "peli so jih mati moja". Zbralo se je 18 družin iz raznih krajev Slovenije in zamejskih družin iz Italije in Madžarske, ki tudi prepevajo slovenske pesmi in jih ohranjajo.Povabljeni iz slovenske vlade in kulturnega življenja so se pismeno opravičili zaradi drugih obveznosti, prišli pa so predstavniki prosvetnega društva in drugih kulturnih ustanov iz Trsta, Celovca in Madžarske. Seveda pa so bili marljivi organizatorji na-
jbolj veseli vsakoletnega množičnega obiska poslušalcev od blizu in daleč. Tudi letos jih ni manjkalo, čeprav jih je bilo nekaj manj kot prejšnja leta.
Srečanje ni tekmovalnega značaja, kljub temu pa so družine, v nekaterih so skupaj prepevale že tri generacije, s svojim petjem navdušile obiskovalce. Ti so jim pevske užitke vrnili z veselim in bučnim ploskanjem. Prireditev je vodil Slavko Pižorn, ki je pred začetkom med drugim dejal: "Za nas Andražane je to velik dan, saj prvič prirejamo to tradicionalno prireditev v suv-
Lep obet za državno tekmovanje
Gasilsko društvo Mozirje je v soboto pripravilo vsakoletno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev, ki od letos dalje nosi ime "memorial Viktorja Lukšeta". Nastopilo je 16 moških in 4 ženske ekipe. Najstarejša je bila moška ekipa ekipa Velenja, ki je skupaj '^nabrala" 474 let, najstarejši tekmovalec pa Ivan Tanjšek iz Šmartnega ob Paki z več kot častitljivimi 89 leti. Še nekaj je ob tem pomembno. Desetine so dosegle izredno dobre rezultate, kar je lep obet pred državnim prvenstvom starejših gasilk in gasilcev, ki bo v soboto v Mengšu.
Rezultati - moški: l.Prevalje 958,7 točk, 2.Mežica 954,7, 3.Bevče 952,8, 4.Mengeš 952,6, 5.Velenje 947,5 itd.; ženske: 1.Šalek 938, 2.Bevče 937,2, 3.Lokovica 919,9, 4.Šmartno ob Paki 916,6. (jp)
Traktor brez črpalke
Neznani storilec je v noči na 26. avgust v Velikem vrhu s traktorja, ki je stal pod kozolcem, odtujil črpalko za diesel motor. Tako je lastnika traktorja Marjana J. oškodoval za deset tisočakov.
Motorno kolo brez merilca hitrosti
Marjan H. iz Šoštanja se je 30. avgusta okoli 20. ure z motornim kolesom namenil na planinski dom na Sleme. Medtem, ko je bil v koči, pa se je zunaj nekdo lotil njegovega motornega kolesa. Ostal je brez merilnika hitrosti in merilnika obratov in tako oškodovan za okoli deset tisočakov.
Grozil s sekiro
31. avgusta okoli 21. ure je Anton S. pripeljal drva Viktorju Š. v Kavče. Pri tem je moral peljati po cesti čez zemljo last Rafaela N., ki mu to ni bilo všeč, zato je vožnjo Antonu prepovedal. Ker pa je ta kljub temu peljal po tej cesti, je Rafael vzel v roke sekiro in
Antonu grozil, da ga bo ubil in mu raznil kamion. Posredovati so morali policisti, Rafaelu so vzeli nevarno orožje, svoje pa bo zdaj reklo tožilstvo.
S pestmi nad bivšo ženo
Salko K. bo bržčas sodniku za prekrške le razložil, zakaj še je 30. avgusta okoli 5. ure zjutraj lotil svoje bivše žene Marice K., jo pretepel in ji grozil z nožem. Kljub posredovanju policistov se Salko ni pomiril, zato so ga ti vzeli s seboj in ga imeli pri sebi, dokler se ni streznil.
Pripeljala po levi in odpeljala naprej
26. avgusta ob 18.15 je prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti Podkraj - Kavče. Doslej še neznana voznica Zastave 126 P je pripeljala po levi strani v trenutku, ko je nasproti z motornim kolesom vozil Karel Lipičnik, 43 let iz Podkraja. V levem nepreglednem ovinku v bližini stanovanjske hiše Podkraj 44, mu je voznica zaprla pot. Lipičnik je, da bi preprečil trčenje, zapeljal v jarek. Pri
tem je na motornem kolesu nastalo za okoli deset tisočakov škode. Voznica je za hip ustavila, nato pa odpeljala naprej. Za njo poizvedujejo.
S ceste v jarek
30. avgusta okoli pol pete zjutraj je v naselju Laze voznik Zastave 101 na lokalni cesti zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v jarek. Pri tem je sopotnica v osebnem avtomibilu Darja Š. iz Velenja dobila lažje telesne poškodbe. Voznik stoeneke je potem, ko je videl, kaj je naredil, z avtomobila vzel registerske tablice in jo mahnil pQ svoje. Darji je do zdravniške pomoči pomagal voznik, ki je pripeljal mimo. Dan kasneje so policisti spoznali še voznika. Aleš Turičnik iz Podvina, ki je pozabil vzeti s kraja nesreče prometno dovoljenje, bo imel že kmalu priložnost povedati, zakaj jo je popihal.
Zadel verigo in padel
27. avgusta okoli 22. ure je 14-letni S.K., begunec, vozil kolo -z motorjem po naselju Šalek. V bližini stanovanjskega bloka Šalek 90 je pripeljal do zaporne verige, ki preprečuje vožnjo po zaprtem delu naselja. Ker ni mogel ustaviti je zadel v verigo
in padel. Pri tem se je poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v slovenjegraško bolnišnico. S.K. je vozil motorno kolo brez potrdila o znanju CPP in brez varnostne čelade.
Izsiljevala prednost
29. avgusta ob 01.15 je Tanja Dragič, 21 let, vozila osebni avto proti križišču lokalnih cest v Gaberkah. Pred prednostno cesto ni ustavila, zaprla je pot Alešu Sešlu, 18 let iz Velenja, ki je pripeljal po cesti iz Raven in trčil v vozilo Dragičeve. V nesreči se je lažje telesno poškodovala sopotnica Dragičeve Vesna Gavrilovič, 19 let.
Podtaknil požar
V noči na 31. avgust, okoli 02.30 je izbruhnil požar na drvarnici, ki se je razširil na bližnjo stanovanjsko zgradbo Lilijska 16 in bližnji gozd v Pesju. Požar so pogasili gasilci, v raziskavo vzrokov požara pa so se poleg policistov vključili še kriminalisti UNZ Celje. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je požar podtaknil 34-letni Z.D. iz Velenja, ki je osumljen še dveh požigov in enega poskusa požiga. Z ovadbo so ga predali preiskovalnemu sodniku, ki je Z.D. po zaslišanju spustil na prostost.
Leta niso ovira za resno delo in dobre dosežke
Zagorelo je na Paškem Kozjaku
ereni in mednarodno priznani Sloveniji. Pesem je dedna preteklost in bo tudi prihodnost. To pričajo številne družine, ki negujejo in ohranjajo slovensko pesem, da ta nikoli ne bo šla v pozabo, menim, da se Sloveniji ni treba bati za to
dragoceno narodno vrednoto. Sicer pa - kdor poje, ne misli slabo." Prireditev "družina poje" je lepo uspela tudi letos. Organizacijski odbor se je trudil in uspel. Ševeda s prireditvijo živi ves Andraž - to se vidi na vsakem koraku. B.Mugerle
Stanislava Jurko: "Groza, gori!"
Vročina, ki je letošnji avgust spremenila v najtoplejši mesec v tem stoletju, je dodobra osušila polja, pašnike, travnike, gozdove... Marsikdo se je bal, kaj se lahko zgodi, če pride do požara. Vse je suho, vode pa je primanjkovalo povsod, še zlasti pa po hribih. K sreči imamo budne in zavzete gasilce, ki so usposobljeni, da v najkrajšem možnem času pridejo na kraj požara in rešijo, kar se rešiti da.
Jurkovi živijo na Paškem Kozjaku 38. Na tej domačiji prebiva mati Stanislava s sinovoma. V petek popoldan je bila mati sama doma, eden od sinov je bil še v službi, drugi pa je opoldne šele odšel na delo. Nenadoma je zavonjala dim. "Mislila sem, da pač sosedje kaj kurijo in pogledala skozi okno. Groza, pri nas gori! Stekla sem sosedom na telefon in poklicali gasilce."
Gospodarsko poslopje, ki ga je požar najprej zajel, je bilo polno sena, v štali pa je bila živina. Krava in bikec ter dve svinji. Na pomoč so seve-
da takoj prihiteli sosedje in drugi krajani, ki so od vrednjših stvari lahko rešili le traktor, saj se je požar silovito širil in kmalu zajel še svinjsko kuhinjo in drvarnico, zagorelo pa je tudi ostrešje stanovanjske hiše. V najkrajšem možnem času so prišli na mesto požara gasilci. Bilo jih je kar štiriinpetdeset iz gasilskih društev Velenja, Šaleka, Pesja, Topolšice in Šoštanja ter IGD Rudnika lignita Velenje. Gasilcev kljub prizadevanju ni uspelo rešiti vse živine, seveda pa so jim Jurkovi in prebivalci Kozjaka hvaležni, da so uspeli vendarle rešiti hišo in gozd. Požar je grozil celotnemu gozdnemu področju Paškega Kozjaka, saj je kmalu za tem začelo goreti že po travniku in podrast gozda. Z dobro sodobno opremo so gasilci preprečili še večjo škodo.
Kako zahrbten in nevaren je bil požar v tem sušnem obdobju, dokazuje podatek, da so se morali gasilci naslednji dan spet podati s cisternami na Paški Kozjak, ker je v gozdu spet začelo tleti.
V
Ce so pa tako lepe!
Ogenj je zajel tudi stanovanjsko hišo (Stane Vovk)
nine nevarne za gibanje ljudje . Trdno smo prepričani, da se je že marsikateri občan spotaknil na njih, v zadnjih letih pa povzročajo tudi veliko škodo. Dvigujejo asfalt in betonirano površino, po kateri ljudje hodijo; nastajajo novi in novi ljudem nevarni robovi, vidne in za mimoidoče nevarne so tudi že električne cevi. Je že tako! Zaradi morebitnega razbitega kolena, nosu drugega si ne delamo skrbi.
V torek minuli teden je zapretila nevarnost s krošnje. Z enega od dreves se je odlomila velika veja. Na srečo tedaj ni bilo nikogar pod njim. V življenju pogostokrat uporabljamo če je.. Torej, kaj bi bilo: če bi bil takrat pod platano kakšen človek - starejši, mlajši, če bi tam mimo slučajno šla mati z vozičkom; če bi se odlomila veja s platane, pod
katero so mize in stoli s sedečimi gosti, če...!?
Na to novo nevarnost so nas opozorili iz prodajalne Alpina. Povedali so, da so"odgovorne na občini" - kot rečemo v vsakdanjem jeziku -na grozeče korene, opozorili že pred približno sedmimi leti. Tedaj so poslali dopis na tedanji oddelek za varstvo okolja... Prišla je na hitro zbrana komisija, ki je najprej ugotavljala, komu pripada določeno zemljišče, da bi lahko nato določili, kdo bo kaj saniral, kot so temu strokovno dejali. Dobili so tudi mnenja strokovnjaka Arboretuma. Ta je sicer potrdil, da so platane ena najlepših dreves, in da žal v to okolje ne sodijo, ker je premalo zemlje. Napovedal je, da bodo korenine kmalu postale huda nadloga. Predlagal je odstranitev vsaj "kotnih" platan;
pa je ženski glas nasprotoval: "To bi pa bilo škoda, ker so tako lepe..." In potem vse tiho je bilo.
Minilo je sedem let.. V tem dolgem času nihče od odgovornih ni opazil (!?), da korenine povzročajo vse večjo škodo. Ne verajamem, da v zadnjih letih vsaj enkrat niste šli tam mimo. Morda ste se celo kdaj spotaknili na korenini, dvignjenem asfaltu ali be-tosnki plošči. In kaj bi bili storili, če bi zgrmela veja na vašo glavo, že tedaj pred sedmimi leti, ko ste modravali: odstraniti ali ne platane!? Gotovo bi takoj našli tistega, ki je dolžan skrbeti za drevje in sploh izgled atrija in gotovo ne bi čakali na naročlinico.
Pohvala: veje v petek popoldne ni bilo več. Upamo, da se medtem ni zlomila že nova. Ljudje, ki zahajate v KSC, Alpino, Loterijo, Zlatarno ali hodite tam mimo..., bodite previdni in upajte, da bo kdo le "saniral" ta atrij, a ne samo z odvažanjem vej.
P.s: Naše upanje se je potopilo. V ponedeljek nov klic v redakcijo: " Močna nedeljska nevihta je odlomila novo vejo, tisto pri Alpini. "Ja, zakaj se pa pritožujete," bo morda kdo zlobno pripomnil.
Kako že pravi pregovor? V tretje gre rado.
Zato še enkrat: Ljudje, bodite previdni, ko hodite med KSC, Alpino... Glejte pod noge in v zrak, vse dotlej, dokler atrija ne bodo "sanirali"!
(vos)