UDK 811.163.42(091)
Vanda Babic
Filozofska fakulteta v Ljubljani
TEMELJNI RAZLIKOVALNI ELEMENTI GRAFlCNIH SESTAVOV
IN NJIHOV DELEZ PRI OBLIKOVANJU RAZLl£:NIH
fonetiCno-morfoloSkih SISTEMOV
v levakoviCevih in paStriCevih glagolskih izdajah
Avtorica v clanku razmejuje razlifini graficni osnovi v rimskih izdajah hrvaskih
glagolskih liturgicnih knjig iz prve polovice 17. stoletja. Misal 1631 temelji na hrvaski
glagolski tradiciji, grafiCni sistem Brevirja 1648 pa na cirilskem crkopisu in
vzhodnoslovanski pravopisni normi, izoblikovani po drugem ju2noslovanskem vplivu.
In the article author delineates two different graphic bases in the Roman editions of
Croatian liturgical books from the first half of the 17th c. The 1631 missal is based on
the Croatian Glagolitic tradition, while the graphic system of the 1648 breviary is based
on the Cyrillic alphabet and the East Slavic orthographic norm, established after the
second South-Slavic influence.
1 Uvod. Vzhodnoslovanizacija hrvaskih liturgiCnih tekstov1 je v hrvaSki
jezikovni zgodovini nedvomno negativno zaznamovana. Pri odrejanju
pozitivnosti ali negativnosti posameznega jezikovnega pojava je eden izmed
pomembnejsih kriterijev prav njegov delez pri nadaljnjem jezikovnem razvoju
ali nasprotno, njegova "odgovornost" za postopno zamiranje dolocene jezikovne
tradicije. Prav spoznanje, da je vzhodnoslovanizacija hrvaskih liturgicnih knjig
v veliki meri pripomogla k zatonu vecstoletne hrvaSke glagolske tradicije, je
odlocilno vplivalo na izoblikovanje stalisca, da je bilo obdobje
vzhodnoslovanizacije hrvaskih glagolskih liturgiCnih knjig v 17. in 18. stoletju
una triste pagina nella storia del glagolismo croato (Japundzic 1961; navedeno
po Hamm 1971: 219). Odklonilni odnos do tega cetrt tisocletja trajajoCega
obdobja je omilil in realno ocenil Josip Hamm z ugotovitvijo, da je
vzhodnoslovanizacija le odstranila glagolico iz javnega in kulturnega zivljenja
Hrvatov in tezisce prenesla na latinico in tako ni vplivala na oblikovanje
hrvaSkega knjiznega jezika. Na sreco je do vzhodnoslovanizacije prislo
prepozno: hrvaska glagolska knjizevnost je ze v 15. in 16. stoletju izpolnila
svojo nacionalno misijo in ustvarila osnove, na katerih se je razvijala naprej
knjizevnost v latinici (Hamm 1971: 218-219). Dejstvo pa je, da je prav v
obdobju vzhodnoslovanskih jezikovnih vplivov prislo do dokondne odtujitve
cerkvenoslovanskega jezika od kulturnega ustvarjanja Hrvatov (Hamm 1963:
50).
Kljub temu pa sodi obdobje vzhodnoslovanizacije med zanimivejSa v
hrvaSki jezikovni zgodovini: nedvomno zaradi opaznega razkoraka med
zeljami in teznjami samih izdajateljev liturgicnih knjig, da bi te pripomogle k
’O poimenovanju natancneje v avtoriCinem Clanku Vzhodnoslovanizacija hrvaskih
glagolskih liturgicnih knjig v 17. in 18. stoletju, JiS 42/2-3 (1996/97).
236 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
nadaljnjemu razvoju hrvaskega glagolizma ter tako utrdile in povecale njegov
ugled in polozaj v katoliskem svetu in med dejanskim, nenadejanim
rezultatom teh prizadevanj: glagoljasko duhovniStvo izdaj, natisnjenih v tujem
jeziku in v glagolici, ki so jo izdajatelji misalov in brevirjev uskladili s
cirilskim drkopisom (prilagojenim grskemu alfabetu in vzhodnoslovanskim
pravopisnim pravilom), ni moglo uporabljati. Zato so se glagoljasi vedno
pogosteje zatekali k tekstom, natisnjenim v razumljivem hrvaskem jeziku in v
latinici, k t. i. scavetu - schiavetto (Jezic 1944: 31). Vzhodnoslovanizirane izdaje
so torej opravile poslanstvo, nasprotno od pridakovanega.
Pomembnejsa znacilnost tega obdobja (od 1631 do 1893) je natancno in
dosledno preoblikovanje hrvaske redakcije cerkvenoslovanskega jezika po
foneticno-morfoloskih zakonitostih vzhodnoslovanske razlicice cerkvene
slovanscine, katero ustrezno dopolnjuje predelani glagolski crkopis. V
spomenikih takorekoc ne najdemo znacilnih elementov hrvaSke redakcije
cerkvene slovanscine, saj je vzhodnoslovanizacija na vseh jezikovnih ravninah
do potankosti izpeljana (od te zakonitosti odstopata samo izdaji misala iz leta
1631 in 1706, kjer so na trdno grafidno in jezikovno osnovo hrvaske redakcije
pritikane le nekatere znacilne vzhodnoslovanske foneticne prvine). Vendar pa
vzhodnoslovanizirani teksti ne odrazajo elementov posameznih
vzhodnoslovanskih jezikov, saj v spomenikih ni, razen redkih izjem,
jezikovnih prvin tedanjih vzhodnoslovanskih jezikov. Vzhodnoslovanizacija se
je namrec pri Hrvatih osredotodila predvsem na preoblikovanje jezika po
pravopisnih in slovnicnih normah prvih vzhodnoslovanskih slovnic
cerkvenoslovanskega jezika.
Najopaznejsi element vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanscine je v
vseh rimskih izdajah liturgicnih knjig prav gotovo svojevrstna preoblikovanost
znacilnih glagolskih grafemov, ki so do tega obdobja tako v hrvaSkih
glagolskih rokopisnih kodeksih kot v tiskanih izdajah odrazali razvojne
zakonitosti glagolskega drkopisa od najstarejsih glagolskih zapisov do posebne
oblikovanosti in funkcionalnosti oglatoglagolskega drkopisa hrvaSke redakcije.
Do prvih poskusov ustvarjanja natandnejSih grafidnih ustreznic
posameznim fonemom je pri Hrvatih prislo sicer ze v 16. stoletju, v
protestantski tiskarni v Urachu, vendar je bilo v tistem obdobju
izpopolnjevanje graficnega sistema tesno povezano s stremljenjem po jasnejSi
grafidni predstavitvi hrvaskega jezikovnega sistema in se je oprlo na hrvaSko
glagolsko in cakavsko jezikovno tradicijo. Rezultat teh prizadevanj je nastanek
kopice novih oglatoglagolskih grafemov. Posameznim grafemom so dodali
ustrezen diakriticni znak (signum superscription), npr. rib = l-»lfh = r, £ = n
-> £ = n’, 3 = e -* 3 = je (sem lahko uvrstimo tudi poseben grafidni znak a,
ki nastopa kot okrajSava oblike 3. os. ed. glagola bitr. je /stcsl. nr ivrpn:
lecnd), W = <5 -> w = Sd in ft = 6, ja -> a = ja (Hamm 1971: 221-222;
Babic 1996: 59-71).
Vzhodnoslovanizirane izdaje to tradicijo ostro prekinjajo, saj so v glagolski
grafidni sistem projicirale znacilno vzhodnoslovansko cirilsko grafijo, z njo
Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 237
ustrezni pravopisni uzus ter zakonitosti vzhodnoslovanske jezikovne reforme,
ki je z drugim juznoslovanskim vplivom (14.-17. stoletje) postavila v ospredje
jezikovnih zanimanj in zgledovanj juznoslovansko (srbsko in bolgarsko)
razlicico cerkvene slovanscine. Vzhodnoslovanskim reformatorjem je tako pri
preoblikovanju cerkvenoslovanskega jezika kot prestiznostni vzorec posluzil
grski jezik in Se posebej grSki pravopis, ki je obogaten z znadilnimi
grafidnimi posebnostmi juznoslovanske redakcije cerkvene slovanSdine
oblikoval svojevrstno vzhodnoslovansko pravopisno normo, kakrsno uzakonjata
prvi originalni slovnici cerkvene slovanscine pri vzhodnih Slovanih:
rpa/H<Hd'r!Kd caoseNCKd, avtorja Lavrentija Zizanija iz leta 1596 in
rpa<H<HdTiKH caaseNCKHA npdBH/iHoe cvHTarma Meletija
Smotrickega iz 1619.
Oblikovanost vzhodnoslovanske cirilske grafije po grsko-juznoslovanskih
pravopisnih zakonitostih je z dosledno transliteracijo cirilskih crk v glagolske
odlocilno vplivala na hrvaske izdaje bogosluznih knjig, saj je v celoti
spremenila prejSnji, v hrvaSkih rokopisnih in tiskanih spomenikih ustaljeni
glagolski grafidni in pravopisni sistem, obenem pa so bili s tem postavljeni
temelji za vkljudevanje in ustrezen zapis vzhodnoslovanskih jezikovnih prvin.
2 Levakovideve izdaje liturgidnih knjig. Zadetno obdobje
vzhodnoslovanskih jezikovnih vplivov prve polovice 17. stoletja so zaznamovale
rimske izdaje Rafaela Levakovica: bukvar Azbukividnjak slovinskij, lit
opdennim nadinom psalterid nazivaet se (1629), Missale romanum slavonico
idiomate - Misal rimskij va ezik slovenskij (1631) in Breviarium romanum
slavonico idiomate - Casoslovb rimskii slavinskimb jazikomb (1648).
Naslednje, PaStricevo izdajateljsko obdobje ni prineslo grafidno-jezikovnih
sprememb, saj sta njegova Breviarium / romanum / slavonico idiomate -
Casoslovb rimskii / slavinskimb jazikomb (1688) in Missale romanum
slavonico idiomate (1706) le ponatis Levakovidevih del. Pomnozile so se samo
tiskarske napake, ki jih je v izdajah iz leta 1688 in 1706 neprimerno ved.
Ceprav so PaStriceve izdaje grafidno in jezikovno ostale na stopnji
Levakovidevih del, so vseeno kulturno in zgodovinsko utrdile odvisnost
hrvaSkega glagolizma od vzhodnoslovanskih grafidnih in jezikovnih vplivov in
na eni strani poglobile prepad med peredim pomanjkanjem razumljivih
liturgidnih knjig pri hrvaSkih glagoljasih in na drugi med ponujenim in
predpisanim liturgidnim uzusom rimskih glagolskih izdaj.
2.1 V Levakovidevih glagolskih izdajah je opazen grafidno-jezikovni
razkorak med prvima izdajama (bukvarja in misala) in njegovo poslednjo
izdajo (brevirja). Svoj grafidni sistem je Levakovid tako v bukvarju kot v
misalu oprl na uraSko glagolsko izdajateljsko tradicijo in v vseh svojih izdajah
prevzel znadilno Konzulovo tvorbo novih grafemov z nadvrstidnimi znaki (za
tiskanje glagolskih knjig je bila v rimski tiskarni Kongregacije za Sirjenje vere
/"Typographia polyglotta s. Congregationis de Propaganda Fide"/ ze od leta
238 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
1626 namenjena ostalina protestantske tiskarne iz Uracha; Radonic 1949: 17).
Posebni grafemi Levakovicevih prvih del so tako oblikovno kot funkcijsko
identicni Konzulovim (npr. [ft = 1’, e = n’, a in 3 = je, w = Sd in a = ja).
Enak nadin tvorbe - graficni znak + signum superscription - je Rafael
Levakovic (in vsi nadaljnji izdajatelji rimskih vzhodnoslovaniziranih izdaj: Ivan
Pastric, Matej Karaman in njegov pomocnik Matej Sovic) sicer obdrzal tudi v
svojem zadnjem tisku (v Brevirju 1648), vseeno pa je grafidna podoba
spomenika povsem spremenjena. Pod vplivom ukrajinskega Skofa Metodija
Terleckega* 2 in trdnega prepridanja katoliskega vrha v Rimu, da je potrebno
bogosluzne knjige natisniti v vzhodnoslovanski razlidici cerkvene slovanSdine,
je graficni sistem v brevirju popolnoma spremenil: prilagodil ga je
vzhodnoslovanski cirilski grafiji in vzhodnoslovanskim pravopisnim pravilom,
ki so po drugem juznoslovanskem vplivu temeljila na grSki grafiji in grSkem
pravopisu. Znadilni "vzhodnoslovanizirani" grafemi Levakovicevega brevirja so:
a [y] = cir. ki, g [j] = cir. h, a [6] = cir. w, a [6] = cir. ■b (medtem ko
obicajni znak a oznaduje ja), 3 [el = cir. e in posebni znaki rfb [1], e [n], a [e]
in a [i). Edini "zadrzani" znadilni znak iz Bukvarja 1629 in Misala 1631 je w
2.2 Razlicno preoblikovana sestava glagolskih graficnih znakov sta avtorju
posluzila kot osnovno ogrodje in pomagalo za vzpostavitev dveh povsem
neenakih jezikovnih sistemov: prvi za nadaljevanje hrvaSke glagolske
fonetidno-morfoloske tradicije, drugi za posnemanje tujih - vzhodnoslovanskih
- jezikovnih prvin.
2.2.1 Pri ustvarjanju razlidnih foneticnih sistemov, v prvem spomeniku
cerkvenoslovanskega hrvaske redakcije, v drugem vzhodnoslovanske redakcije,
so pomembno vlogo odigrali trije grafemi (iff, a, H). Prvi - Iff [j] (ddrvb)
soustvarja graficni sistem Levakovicevega misala; njegova uporabnost je vezana
predvsem na zapis fonema j v razlidnih pozicijah v besedi (ustrezni glagolski
grafem v brevirju je a [j]):
- na besednem izglasju za samoglasnikom: a Wff^alff [DEaDbrfi'B’un
<0*3 [i sin dskij predast se] (M 1631) : a onHjflea'ffaa ^[ftlifiaaa map [i vbznosjaj
glavu moju] (B 1648);3
- v sredini besede v poziciji za samoglasnikom in pred soglasnikom: 8
aRimska propaganda je Rafaelu Levakovicu pri tiskanju brevirja dolodila pomocnika,
ukrajinskega skofa Metodija Terleckega, ki je dobro poznal jezik vzhodnoslovanskih
bogosluznih tekstov in je bil gorec zagovornik vzhodnoslovanske redakcije
cerkvenoslovanskega jezika (Pandiic 1978: 107-108).
3Avtorici so kot osnova za natandnejSo graficno in jezikovno analizo posluiili
odlomki iz osrednjih liturgicnih knjig - iz Misala 1631 in Brevirja 1648 Rafaela
Levakovida ter iz Brevirja 1688 in Misala 1706 Ivana PaStrica. Izbrani odlomki: Cvetna
nedelja /CN/ (Matejev evangelij) in Red Sv. maSe /M/ iz misalov ter del Paalterja /P/ iz
brevirjev imajo v spomenikih naslednjo numeracijo:
Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 239
Ub3 Erh [I vzijde na nebo] (M 1631) : 8 EEft “VB83 BrtitJflfflMftaana
[I nn£ crie razumejte] (B 1648);
- na besednem vzglasju pred e- (v oblikah akuz. pi. m. in f. osebnega
zaimka za 3. osebo; stcsl. m»): a ae?B30D3 Iff3 9[D3W3 [i obrete je spece) (M
1631); v Brevirju 1648 grafema a [j] ne najdemo nikoli v tej funkciji, za zapis
vzglasnega je- uporablja Levakovic znadilni "vzhodnoslovanizirani" grafem 3
[e] = cir. g: a [Da'ffnnrfiaEBiftii 39a 3^a Erfmhi oh&tfaa [i postavilb esi ego
nadb dely] (B 1648).
D6rvb je razpoznavni grafidni element hrvaske redakcije cerkvene
slovanscine tudi po svoji prvotni funkciji - zapisu hrvaSkoiakavskega refleksa
j za gr. palatalni y, oziroma lat. g pred prednjim samoglasnikom. Kot tak
nastopa samo v Misalu 1631 (npr. 8 nnajnBaffs a IffamsE [I voprosi I jemun]
/gr. 'riyepcov/, EffflDb3UD OtmrhEIffatftiaa 983 [budet Evanjelie sie] /gr.
eu’ayyeXiov/). V Brevirju 1648 je v isti funkciji razpoznaven glagolski grafem
[g], ki je grafidni ustreznik vzhodnoslovanskega refleksa g < gr.
palatalnega y (npr. aOmrhtfbaifbi 398 8 mrfirfbami »8mi atm ithe^arfbi
[Umalilb esi i malomb £imb ot Angelb] /gr. "ayyeXoc,/).
2.2.2 Preostala grafema sooblikujeta specifidni azbuini niz Levakovicevega
brevirja. Oba - a in a - sodita med nanovo oblikovane grafeme rimskih izdaj;
njuna pripadajoda fonema sta bila v vzhodnoslovanski redakciji neposredna
nadaljevalca psl. *6 in *y s cirilskima graficnima ustreznicama 'b in ki.
HrvaSka tradicija, nasprotno, ni poznala oglatoglagolskih ustreznikov, saj je
bila ena izmed opaznejSih znadilnosti te redakcije prav postopna zamenjava *6
z e /grafem 3/ in i /grafem a/ (Hercigonja 1977: 72) ter *y z i /grafem a/
(Damjanovic 1984: 35).
V hrvaSki glagolski tradiciji se je tako ob vztrajnem opuSdanju grafema ft
za 6 obdrzala njegova druga, prav tako prvotna, funkcija zaznamovanja
glasovne skupine ja (cir. na). Tako je a na primer ze v Prvotisku misala
(1483) redko rabljen kot 6 (npr. nnrfi 0U93 ntift^a ODffi^l [va vse v£ki v£kb]),
pogosto pa za zapis ja (npr. nbih 89rfi [Jbrh'n’nnap ftrtlffloni [da isa lastiju
jamutb], ifnBtrailErfi Wl3»3EErhft [zrtva vedernaja]) itd. V spomeniku opazimo
pridakovan hrvaSki razvoj *6 v e in i in zapis z grafemoma 3 in a (npr.
(naoD3[fb3 Dhihtraa amai nnarfba B9ffl9anna [povele dati emu telo isusovo];
naaea 91 ffinfawajp 9maiiJrhea [vino sb zldiju smisano]).
V Levakovidevem misalu je grafem a uporabljan skoraj izkljudno za zapis
ja /tudi za dak. ja < *j?; v dakavSdini je *? za d, i in j pre§el v a, v drugih
- Mini 1631: - Brevii 1648:
CN - EM, Eti, Ini. E^jd. eA, eM
M - SHTifi, fflffDh, 9U3,
P - H Oh, 3, ®, ifi, Jfl
CN - hiflifi, Sitlffl, EE, EElh, EEC?, EEDO, EE?a
M - MU, Wfd, MOE, M3, M®, Ml, M, ffEii
- Mini 1706: - Brew 1688:
P - e, nil, % m, 3
240 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
pozicijah v e; BoSkovic 1972: 63/, npr. Eifif?lft]8nhannihE83 ^Oliamirh^ia
Onnrhclffatfbaft [naslidovanie svetago Evanjelija]; a E3 ftffuna maaa [i ne jaste
mene] /stcsl. m»ctg/; v nesporno "jatovski" funkciji jc a v odlomku le
dvakrat, npr. fi^affaa [nailDatfbft am (jakoze povele im Isus] in <jp
awonaeffl f?ae Kaffnalff ea ffaUf [V istinu sin Bozij be sij]. Osnovna refleksa
psl. *d sta e in i, npr. a aunpiaujwaeaa nnB’ajd ^Balaam] [i otpuscenie vseh
grehov], fltaa ana a®8 lffaffna ^Eipawcrai maa [Jako ti esi Boze krepostb
moja] in ^rfuihaifbam a ■ffonswifima [sb kadilom i svicami], ama Bffl'va
[DB3Dfal rfbjPffha [umi ruci predb ljudi],
Pri oblikovanju ustreznega vzhodnoslovanskega foneticnega sistema v
Brevirju 1648 Levakovic (s svojim nadzornim pomocnikom Metodijem
Terleckim) ni izhajal iz starocerkvenoslovanske glagolske enografemnosti a =
d in ja, ampak se je zgledoval po cirilski dvografemni opoziciji ■b [dj : r<s [ja],
Tako je v hrvaski glagolski tradiciji utrjenemu a = ja (cir. ra) ustvaril
njegovo razlicico z nadvrstidnim znakom a = 6 (cir. b). Z razlicnima
grafemoma je avtorju uspelo zaznamovati dve fonetidni prvini
vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovan§cine: razvoj psl. > ’a (npr.
Erfrtihflfianna'ffHi nn‘5’8 ©aohawas ^namtfba (nakazitesja vsi sudjacei zemli],
amia^tia Ea^ddi 8/dl [uvjaze noga ihb]) in ohranitev psl. *€ (npr. eft
89%8E8, 8 ee&, 8 fDEB'B’Ea: a ana oofiy'.a ona^ami [Jakoze be iskoni, i nne, i
prysno: i vo veki vekombj).
2.2.3 Grafem a [y] je nova tvorba Levakoviceve izdaje brevirja, saj oglata
glagolica, sprico hrvaskega razvoja psl. *y > i, ni poznala ustreznega
graficnega znaka za y. Grafem 8 na mestu psl. *y je bila grafidna znacilnost
hrvaskega glagolizma vse do rimske vzhodnoslovanizirane izdaje Brevirja 1648,
ko so po ustaljenem nacinu grafem + diakriticni znak iz glagolskega grafema
za i /ne pa na osnovi cirilskega digrama h.i/ oblikovali poseben grafem a za
vzhodnoslovanski y. Tako imamo v Levakovicevih spomenikih razmerje:
hrvaski i (graficno a) v Misalu 1631, npr. uhrfi •B’tmaEmsm sonanua/d,
wsffnnama masdiiflims sma^dEama nuEaotra [da ka svetim svetih, cistimi
misalmi utegnemo vniti], aDU a^dS^rih E3[DE3fna[lhaeiErfi [ot jazika
neprepodobna] : vzhodnoslovanski y (grafidno a) v Brevirju 1648, npr. a
2Bfflffa8iiirfi ma ann %aaE8 ffribaa [i uslysa mja ot gory styja], <jpaS»iffljP
UJrhnnrtiUJrfiS’a fi[jll8"V8 [Voskuju satasasja Jazyci] itd.
2.3 Medtem ko grafija in fonetika s svojo mnozicnostjo znacilnih
razlikovalnih prvin ponujata raziskovalcu vzhodnoslovaniziranih rimskih izdaj
liturgidnih knjig ogromno uporabnega gradiva za natacno analizo posameznih
jezikovnih vplivov, pa sta proucevanje in razmejitev oblikovnih posebnosti
hrvaske in vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanscine otezkodena: v
spomenikih je namrec bore malo nespornih odklonov od pricakovane
starocerkvenoslovanske norme, poleg tega pa so vse znacilnosti tesno povezane
z opisanim izcirilskim sistemom glagolskih grafemov, tako da v domala vsaki
Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 241
vzhodnoslovanski morfoloSki prvini opazimo, bolj kot njeno pripadnost
vzhodnoslovanskemu morfoloskemu sistemu, njeno odvisnost od znacilnih
pravopisnih zakonitosti vzhodnoslovanskih slovnic cerkvene slovanscine.
2.3.1 Prepoznavne vzhodnoslovanske kondnice v Brevirju 1648 je Levakovic
oblikoval predvsem z dvema ze omenjenima grafemoma: a [ja] = cir. m in s
[y] = cir. h.i, ki sta omogocila zapis stevilnih koncnic vzhodnoslovanske
redakcije cerkvene slovanscine. Najznacilnejse so:
- kondnica -y v gen. sg., nom. in akuz. pi. samostalnikov zenskega spola
a-sklanjatve /prim. Smot. toa A'hKh.i gen. sg. f./ proti obicajnim zapisom
z -i v Misalu 1631, npr. ^tfaauoaoa jB9noih 3?<ia fniftrerfi 9aoTi
(Gmuze kljatvy usta plna sut] gen. sg. f., 2lDD3M[ft]jpai]9a ffanhies rraouaa
[Otemljutsja sudby tvoja] nom. pi. f., a(jt!B23 ... tfhfflEffl h ^tUma^tlDhS [uzru ...
lunu i zvdzdy] akuz. pi. f. (B 1648) : DM 90030083 <5>at?^anna [do svetie
Sobboti] gen. sg. f., Hfa/dffl ODffl Bfi3E8 rtlEa^aa [Bjahu tu zeni mnogie] nom.
pi. f., dbaa^ao foatfbrhiJBaai] ^eb^b [Dijakon polazet knigi) akuz. pi. f. (M
1631);
- kondnica -’a (v vzhodnoslovanskem cirilskem zapisu: ra na zacetku
besede, a v sredini in na koncu besede ter a za Sumniki in c; Uspenski 1987:
84) < *-$ v gen. sg., nom. pi. in akuz. pi. samostalnikov zenskega spola
ia-sklanjatve /prim. Smot. tia /UpentA nom. pi. f./ proti znacilni
koncnici hrvaske redakcije -e v Levakovicevem misalu, npr. nni ]DajdaOD3jdl
nhiiirti 90083a [vb pohotehb dla svoeja] gen. sg. f., fUBajdanbftWiha 900300a
MBE92.Ba [prehodjacaja stezja morskyja] /stcsl. cthsa < *stbga < *stigha -
po izvoru a-deblo/ akuz. pi. f. (B 1648) : ffa (tia^afa 91 Eawdifftraaonama
nhffltua ma33 [Ne pogubi sb necastivimi duse moee] gen. sg. f., <jpi ffaohatfba,
[DEih0oahE8'V8 [Vb Nedile, prazdnici] akuz. pi. f. (M 1631);
- "predelane" so tudi kondnice z § ali y razlicnih sklonskih oblik
pridevnikov in zaimkov, npr.
a) -yj (brevir) : -ij (misal) v nom. sg. m. in akuz. sg. m. /nezivo/ dolodnih
oblik pridevnikov (stcsl. -yi), npr. [oa^<*8E13 E3W39DD800B8 [pogibe necestivyj]
nom. sg. m. (B 1648) /prim. Smot. 'row Gtkih/ : 00EBlffBhauj3 ana
'n’acamaUf ?«*Erhob [vnijdoSe vu svetij grad] akuz. sg. m. /nezivo/ (M 1631);
b) -yja (brevir) : -ie (misal) v gen. sg. f., nom. in akuz. pi. f. dolodnih
oblik pridevnikov (stcsl. -yj§, npr. 9a90EEa£fba0DB DO! fflErfi'Va [DErhflflBa
•ffE'vamt [sostreljati vb mracd pravyja srcemb] akuz. pi. m. (B 1648) /prim. Smot.
tua Gtkia/ : nni »rfi900 E?tfbrlitf0383 ®rliE83 [Vb dast blazenie Marie]
gen. sg. f. (M 1631);
c) -eja (brevir) : -ee (misal) v gen. sg. f. zaimkov mehkih osnov (stcsl.
-eje), npr. a as’iftiaujrfi ma aoo ^aea 9obaa •o’nnaaa [i uslysa mja ot gory
styja svoeja] gen. sg. f. (B 1648) /prim. Smot. ckoba/ : a 110933 90030083
V3B^Q08 900833 [i vsee svetie Cerkvi svoee] (M 1631) itd.;
- med opazne zapise kondnic vzhodnoslovanske redakcije cerkvene
slovanSdine spadajo tudi oblike nom. sg. m. nedolodnih in dolodnih oblik
242 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
aktivnega participa prezenta in oblike odvisnih sklonov tega participa pri
glagolih IV. vrste prezentovih osnov, npr.
a) -yj (brevir) : -ij (misal) v nom. sg. m. doloinih oblik aktivnih participov
prezenta glagolov I. vrste prezentovih osnov (stcsl. -yi), npr. ۤftnil88 Eih
Eegajdl fna’n’rtiaaun'Q’a ami [Zivyj na nbsehb posmeetsja imb] (B 1648) /prim.
Smot. r Ijakih : 8 (namatfba ®3 nnEsnna'vajp, matffioha gdhaatia sa^alff [I
pomoli se treticeju, tozde slovo rekij] (M 1631);
b) -ja in jaj (brevir) : -e in -ej (misal) v nom. sg. m. nedoloinih in
dolocnih oblik aktivnih participov prezenta glagolov III. in IV. vrste
prezentovih osnov (stcsl. -(’)§ in -C)?i), npr. agpiErhniiailJB [DEihtmaOhErh^a,
*8S,[U8in]iha B’E'Vih [ispravisi pravednago, *ispytaja srca] nedol. obi. (B 1648)
/prim. Smot. hhtAa : pirfioha EHh tfba'va gmiaa, marfbaiff ‘5*3, a ^tfbalff
[pade na lice svoe, molej se, i glej] dol. obi. (M 1631);
c) koncnice odvisnih sklonov z -ja- (brevir) : -e- (misal) aktivnih
participov prezenta glagolov IV. vrste prezentovih osnov (stcsl. -?-), npr.
Ertaffiiftiannafffii angs ganbawaa ^damtfba [nakazitesja vsi sudjacei zemli]
nom. pi. m. dol. obi. (B 1648) /prim. Smot. tropah, h,ih 'rsopAipiH
nom. sg. m. (primera nom. pi. m. glagola IV. vrste prezentovih osnov ni) -
deleznik, tropaijig nom. pi. m. - delezje/ : a ona^tltfhaa Eih yorfthhniiffl
3^<ia ODaftdrfbatffiaWrh^ia [i vozlija na glavu ego vozlezecago] gen. sg. m. dol.
obi. (M 1631) itd.
2.3.2 Med razlikovalne elemente vzhodnoslovanskega morfoloSkega sistema
sodita tudi dva "umetna” glagolska grafema a in 3, ki prav tako kot ostali
posebni grafemi temeljita na vzhodnoslovanskem cirilskem grafidnem sistemu.
Grafiini sistem v vzhodnoslovanskih slovnicah cerkvene slovanS6ine
popolnjujeta grafema w in G; prvi je neposredni prevzetek, drugi pa
ustreznik grskega grafema (gr. eo -> cir. w in gr. r| -* cir. G). V grSkem
razmerju o : co in e : t) omenjena grafema zaznamujeta dolgost samoglasnika,
ki je razlikovalna prvina grskega vokalizma, npr. Aey-o-psv. 'Govorimo.’
(indikativ) : Asy-co-psv. 'Govorimo!’ (konjunktiv). Kratkost dolgost
samoglasnikov sta avtorja vzhodnoslovanskih slovnic projicirala le grafiOno, saj
cerkvena slovanSdina ni poznala fonetiine opozicije o : 6 in e : e. Tako so po
grSkem vzoru: qocpov 'modro’ (adj. sg. n.) : t^ocpcov 'modro’ (adv.) nastale v
vzhodnoslovanskih slovnicah oblike z o : w, npr. Smot. Toe ctog ’h/ih
c'T'o (adj. sg. n.) : ^oroahw (adv.). To grSko-vzhodnoslovansko
graficno razlikovanje pridevniikih in prislovnih oblik je prevzel v svojih
izdajah (Misala 1741 in Brevirja 1791) Sele Matej Karaman, medtem ko
Levakovic v brevirju teh zapisov Se ne loiuje, tako da imamo npr. v
Karamanovem brevirju (1791) zapis prislova [DEBgEa [prysnO] z 6, v
Levakovicevem brevirju (1648) pa isto obliko z navadnim o: [DESgca [prysno].
Vecjo in opaznejSo vlogo imata grafema tako v vzhodnoslovanskih
slovnicah (w in G) kot v Brevirju 1648 (i in 3) pri oblikovanju posameznih
samostalniSkih koninic:
Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 243
- genitiva plurala saraostalnikov moskega spola s kondnico -wrti. (npr.
Ziz. mzkujbtj.) -> glag. -aofl! [-ovb], npr. erfi z.aE'va nneajai nogrfitfbmioDi
[na koncd vsehb Psalmovb] (B 1648); v izdaji misala iz leta 1631 je pri primerih
prodora u-jevske kondnice v o-sklanjatev ohranjen obidajen zapis -ann(l)
(-ov(b)], npr. nntfi agni]rfiQE[fb3E83 ^B3iaaan [va ostavlenie grehov] (M 1631);
- dativa plurala samostalnikov moskega spola s koncnico -wmiv /
(npr. Smot. rp'bxw'HrK / Th.i/«rK oVi^Gans.) ->
glag. -ami l-omb] / -3mi [-emb[, npr. pOrfifDBaunaiftll 3g8 fliflTlB^ami [Zaprdtilb
esi Jazykomb] (B 1648); v misalu je pridakovana kondnica -am(l) (-om(b)], npr.
[DE3DtaHhff£ra ®3 0D1 ESB^a ^B3Qlgavam [predast se Vb ruke gresnikom];
primera kondnice -3mi [-emb] v Brevirju 1648 ni, najdemo ga sele v kasnejiih
Karamanovih izdajah, npr. mEa^ami tftiSBsgniiatrbaniiadbami
fDBagcrafflfmftuiJami [mnogimb lzesviddtelemb pristuplSymb] (M 1741);
- uporabnost grafema w je v Zizanijevi slovnici razSirjena na celotno
pluralno paradigmo samostalnikov vseh spolov, ki v osnovi svojih oblik
vsebujejo samoglasnik o, npr. sg. m. Konk nom., koha gen., konio dat.
itd. : pi. KWNH, M KVUH'tv HOffl., KWHb, Vl KWHIH gen., KWN&Hlv
’h kwho^'k dat. itd.; sg. f. Korrk nom., kocth gen., kocmu dat. itd.
: pi. kwcth nom., kwcimh, h kwctsh gen., KUJC'i'G/HrK, ’h
KvwTexTi dat. itd.; Smotricki je problematiko pluralnih samostalniskih
oblik razresil drugade: v pluralni paradigmi je zadrzal edninski o, npr. sg.
TdA cho\a f. : pi. Gho\h itd., odnos e / e v sg. : w / e v pi. v
osnovi besede pa je ohranil le v oblikah genitiva plurala pri samostalnikih z
ustrezno kondnico o-/io- ali a-/ia-sklanjatve, npr. gen. sg. f. Bno\h :
gen. pi. CiHwxrK in gen. sg. irorw m. : gen. pi. 'r'bx"K
o’TGuTk (od tega osnovnega principa odstopa pri samostalnikih srednjega
spola, zato v njihovih sklanjatvenih vzorcih najdemo primere zapisa z
navadnim e, npr. -rfexii cGp4,eurrK itd.); Levakovic je v Brevirju 1648
prevzel Zizanijeve mnozinske zapise z w -> glag. a in 6 -* glag. 3 skozi
celotno paradigmo, tako da imamo v odlomku iz psalterja tri primere takega
zapisa, v nom. pi. f. ax gmannaniihga ^awtraa maa [jak smjatoSasja kosti
moja], v gen. pi. f. piE8 a'Ef/danhawajdl noaohl [pri ishodis^ihb vodb] in v gen.
pi. f. ffa at?ajpga anu nnsrni tfbjPBhaa [Ne ubojusja ot temb ljudij];
- dva zapisa z 3 (za a ni primera) zasledimo v Brevirju 1648 tudi pri
(nedolodnih) pridevniSkih oblikah, prvi zapis pridakovano v pluralni obliki,
drugi presenetljivo v singularu: 8 a^a ffaffanhS g^fflnb3lftlE8»a
9KE8UU8I118 a [i jako sosudy skudelnidja sbkruMSi ja] akuz. pi. m. in h Erh
ganhrluJbawa ^aeannBlftlEa E3 <5*anh3 [i na sddali^i gubitelni ne sdde] lok.
sg. n.; neposredne potrditve rabe w in e v pluralnih oblikah pridevnikov v
Zizanijevi slovnici ni, saj sta v njej navedena le sklanjatvena vzorca Gtkih,
’h ctti in Kstr'm, ’h E^r-Tv, kjer ni samoglasnikov o in e; v slovnici
Smotrickega pa je kot pri samostalnikih grafidno preoblikovana samo
kondnica genitiva plurala nedolodne oblike pridevnika, npr. T'b^
CNORHHX; HUH CNWRNb.
244 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
3 PaStrideve izdaje liturgidnih knjig. Med vsemi posebnimi grafemi
Levakoviceve prve in druge liturgicne knjige so prav zgoraj nasteti grafemi: Iff
[j] (misal) : 8 [j] (brevir) ter novi grafemi v brevirju: a [e] (poleg a [ja]), a [y], a
[o] in 3 [e] najodlocilneje vplivali na oblikovanje razlidnih
foneticno-morfoloskih sistemov prvih rimskih liturgidnih glagolskih izdaj. V
popolnoma enaki funkciji so ti grafemi tudi v PaStricevih izdajah brevirja
(1688) in misala (1706). Do odklonov od zacrtanih Levakovicevih smernic rabe
posameznih grafemov prihaja v PaStricevih delih le zaradi tiskarskih napak,
kot je npr. zamenjava 3 [e] z 3 [e] v osnovi samostalniSkih oblik genitiva
plurala v Brevirju 1688, npr. Lev. ffa aeajPS’ft 80D oi]3mi dbpuhsa (Ne
ubojusja ot temb ljudij] : Past, ffa aaeajPfi’a ann nnami rfbjpnhaa [Ne ubojusja
ot temb ljudij] in Lev. fflmrfidtlHlftll 3ffH 8 Mrfilfoaffll »affl ann dhE^i3lftll
[Umalilb esi i malomb dim ot Angelb] : Past. Mmrfidbaiffal 3S>a a rtlrhdbarttl
WKrtl ann sDlE^iaiRll [Umalilb esi i malomb dim ot Angelb], deprav ima PaStrid
tudi primere "pravilne" rabe obeh posebnih grafemov a in 3, npr. a Hrta
•ffaffanha ,B>j;ffl[ih3iJb28»& fpftESinauia a [i jako sosudy skudelnicja sbkrusisi
ja] in [deb afp/danhawa/di nnanbi [pri ishodi^ihb vodb] itd.
PaStric se je v svojem glagolskem izdajateljskem obdobju povsem podredil
grafidnim in jezikovnim zakonitostim Levakovicevih izdaj; pri tern je
presenetljivo dejstvo, da je PaStricevo drugo delo - Misal 1706 - natisnjen v
azbudnem nizu Levakovicevih zgodnjih del (tj. Bukvarja 1629 in Misala 1631),
s katerim so bili dani pogoji za vzpostavitev foneticno-morfoloske osnove
hrvaSke redakcije cerkvene slovansdine, ne pa s drkami Levakovicevih
kasnejsih, ze vzhodnoslovaniziranih izdaj. Tako je v rimskih
vzhodnoslovanizacijskih stremljenjih po izidu dveh vzhodnoslovaniziranih izdaj
(Brevirja 1648 in Brevirja 1688) prislo do zastoja, saj se je PaStric z Misalom
1706 povrnil na izhodiSdno pozicijo prve rimske glagolske izdaje (Misala 1631)
in na njeno hrvaSkoglagolsko graficno osnovo. Grafidno-jezikovno neskladje
med obema PaStricevima izdajama, predvsem pa vzhodnoslovanizacijo brevirja
so znanstveniki sprva pripisovali njegovemu "Sarlatanstvu": "Kaj bi pa dobrega
pridakovali od cloveka, ki se ni niti latinsko udil in celo posteno prizna, da
tudi glagolskih drk ne pozna dovolj; od dloveka, ki neudene Rutene obduduje
se bolj neuceno!" (Kopitar 1995: XVI), v danaSnjem dasu pa se je, zahvaljujod
natandnim raziskavam Ivana Goluba, izkristalizirala drugadna podoba
Pastriceve osebnosti. Bil je namred priznan znanstvenik, pisec Stevilnih
razprav s podrocja hebraistike in orientalistike (njegova rokopisna zapuSdina
obsega prek sedemdeset zvezkov, natisnil pa je samo delo Patens argentes
mystics), bil je profesor teologije, filozofije, grSkega in hebrejskega jezika,
bibliotekar in prevajalec. Ukvarjal se je s pesniStvom (pisal je pesmi v
latinskem in italijanskem jeziku) in bil sprejet v akademijo Arkadija (1671), ki
je zdruzevala najpomembnejse znanstvenike in umetnike tistega dasa (Golub
1988: 22, 117, 121-122 in 132).
Tiskanje glagolskih liturgidnih del je bilo Pastricu bolj ali manj vsiljeno;
ker rimske cerkvene oblasti niso nasle primernejsega dloveka, ki bi bil kos
Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 245
temu opravilu, so tiskanje novih izdaj bogosluznih knjig zaupale Ivanu
Pastricu, ki se je temu delu sprva upiral, saj se je zavedal svojega
pomanjkljivega znanja cerkvene slovanScine, ponovno pa se je moral seznaniti
tudi z glagolskim crkopisom. Ko je iskal najboljSo predlogo, se je med vsemi
razpolozljivimi brevirji navdusil prav nad Levakovicevo izdajo, zato mu je to
delo posluzilo kot vzorec pri urejanju in tiskanju brevirja. Z nasveti sta mu
sicer pomagala dva ukrajinska studenta (Golub 1971: 381), kljub temu pa se
PaStric ni niti grafidno niti jezikovno oddaljil od Levakoviceve predloge. Nov
je le dodatek z oficiji svetnikov, ki so nastali med 1648 in 1687 (Golub 1971:
378).
Med Levakovicevimi in PaStricevimi izdajami liturgidnih knjig sta dve
opazni razlikovalni posebnosti: izdaji misala se razlikujeta v zapisu title (” v
Levakovicevem : v Pastricevem tisku), izdaji brevirja pa v rabi dveh titel (”
in ) v Levakovicevem in samo ene title ( ) v Pastricevem tisku.
Pri prvi posebnosti gre za razlicno grafidno resitev enakih funkcij v obeh
spomenikih, npr.
- okrajSave v besedi: Lev. ^ba'n’fDaOhrfi FifiLU.T^ia 8®* Ijbrh
[Muka Gospoda naSego Isa Ha] : Pa§t. ^awpjanbih Fihuta^a 8®*
jjhrfi |Muka Gospoda naSego Isa Ha];
- oznaditve mehkosti 1' in n’: Lev. dbaa^aE fnarfbrlitfnarm *.zh%ih [Dijakon
polazet knigi] : Pa5t. cTba&^aE fnatfbrh063110 [Dijakon polazet knigi].
V Brevirju 1648 je Levakovic obe omenjeni funkciji razlikoval tudi
grafidno: s titlo je zaznamoval okrajSavo v besedi, z pa mehkost
kondnega soglasnika v besedi (to je razpoznavna fonetidna prvina
vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanSdine, ki jo je dosledno in do
popolnosti v svojih izdajah razvil §ele Matej Karaman), npr. gtfba f?EI ttlfbttl,
ft^g fna'ff&Wrhauja a [ili sm> cldb, jako poses^aesi i] (okrajSava v besedi) : S^a
•ffanoaB’llDi ^1 pifflnn piErfiDLOaobEaldl IJako sovdstb Gdb put pravednyhb]
(mehkost koncnih soglasnikov v besedi). PaStric je dvojnost graficnega
razlikovanja poenostavil v zapisovanje ene title ( ): gifljg f?ei a^a
[oaffawdiaiUB a [ili snb dldb, jako posd§eaeSi i] : fi^a 'c’ano&'o’noi $bnh! piano
piEihooaohEaJdl [Jako sovestb Gdb put pravednyhb].
Na koncu naj omenim se opazno tiskarsko napako PaStricevega brevirja (v
odlomkih iz misala takih primerov ni). Levakovicevo ligaturo [m1] Pastric
dosledno zamenjuje z napadno [m*], npr. Lev. HS^rfbauiih <porib tifraEaa
maa, *$b[Tb ^OPOOffl map [Uslysa Gd m’enie moe, *Gd mW moju] : PaSt.
89s>lfhguirti $brrb qfeagaa maa, ■g&nonoa map [Uslysa Gd m^enie moe,
*Gd m*tvu moju] itd.
Vendar so to le manj§a odstopanja od Levakovicevih predlog, katerim je
PaStric grafidno in jezikovno zvesto sledil in Stirideset ter petinsedemdeset let
po izidu prvih rimskih izdaj ustvaril brevir in misal, ki sta nepretenciozna
posnetka Levakovicevih glagolskih izdaj.
246 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
LITERATURA
Vanda BABit, 1996: Vpliv vzhodne cerkveae slovanScine na hrvaske glagolske
tekste iz 17. in 18. stoletja. Ljubljana. Doktorska disertacija.
Vanda BABit, 1996/97: Vzhodnoslovanizacija hrvaskih glagolskih liturgiinih
tekstov iz 17. in 18. stoletja. JiS 42/2-3. 55-72.
Radosav BOSKOVIC, 1972: Ochobm ynopeme rpariariiKe cjiobchckmx jegHKa I -
0oHCTMKa. Beograd.
Stjepan DAMJANOVIC, 1984: Tragom jezika hrvatskih glagoljaSa. Zagreb.
Ivan GOLUB, 1971: Rad Ivana Pastrica na izdavanju glagoljskih liturgiiskih
knjiga. Slovo 21. 377-387.
Ivan GOLUB, 1988: Ivan Pastric - Joannes Pastritius polihistor i teolog
(1636-1708). Sabrana grada. Zagreb.
Josip HAMM, 1963: Hrvatski tip crkvenoslovenskog jezika. Slovo 13. 43-67.
Josip HAMM, 1971: Ruska redakcija u glagoljskim spomenicima. Slovo 21.
213-222.
Eduard HERCIGONJA, 1977: Prinosi studiju ortografije srednjovjekovnih
hrvatskoglagoljskih tekstova. Zagreb (Radovi Zavoda za slavensku
filologiju 15). 69-82.
Marko JAPUNDZIC, 1961: Matteo Karaman (1700-1771) arcivescovo di Zara.
Excerpta e dissert, ad lauream. Roma.
Slavko JEZIC, 1944: Hrvatska knjizevnost od poietka do danas. Zagreb.
Jernej KOPITAR, 1995: Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus - Clodev glagolit
Uredil in spremno besedo napisal Joze ToporiSic, prevedel Martin
Benedik. Ljubljana.
B. PANDZIC, 1978: Franjo Glavinic i Rafael Levakovic u razvoju hrvatske
pismenosti. Nova e vetera 1/2. 85-112.
Jovan RADONIC, 1949: ffiraMnapHje h iuKone pMMCKe Kypnje y MxaniijH h
jy>KHOCJioBeHCKHM 3eM/Lana y XVII Beicy. Beograd (nocebHa H3aaua
CAH, kh>. CXLIX).
B. A. USPENSKI, 1987: Mcropua pyccxoro jinreparypHoro aguKa (XI-XVII bb.)
Miinchen.
SUMMARY
The influence of the East Slavic languages on Croatian Glagolitic books
began with the publication of Levakovic’s missal (1631) and breviary (1648).
The two publications greatly differ from each other, as the former is based on
the Croatian Glagolitic graphic tradition (of the Protestant Glagolitic printing
house in Urach), while the latter based its Cyrillic alphabet system on the
Cyrillic alphabet with East Slavic orthographic norm after the second South
Slavic influence. The Glagolitic graphic character system in the breviary of
1648 is adapted to the Cyrillic graphic system. This resulted in a host of new
Glagolitic graphemes, which constituted a separate phonetic-morphological
Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 247
system of East Slavic version of Old Church Slavic. Typical "East-Slavicized"
. _ V A
graphemes in Levakovic’s edition of the breviary are: h [yl = Cyr. ki, b [j] =
Cyr. h, a [6] = Cyr. w, a [6] = Cyr. ■b, 3 [e] = Cyr. 6, and special characters
[ft] II], E [n], 3 [e], and a Ul-
Ivan Pastries East-Slavicized editions of a breviary (1688) and a missal
(1706) are not original, but, rather, they follow Levakovic’s Glagolitic editions
of liturgical books and are based on the graphic and phonetic-morphological
rules of the first Roman editions.