9 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah 1 Makerspaces in Public Libraries Špela Kuhar, Tanja Merčun Oddano: 17. 6. 2021 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review Article UDK 027.02 https:/ /doi.org/10.55741/knj.65.1-2.1 Izvleček Ustvarjalnica je prostor, ki uporabnikom omogoča, da brezplačno preizkusijo in upo­ rabljajo raznovrstne naprave, orodja in pripomočke za različne namene. Gre za sto­ ritev, ki se je v zadnjem desetletju uveljavila v tujih splošnih knjižnicah, medtem ko imata v Sloveniji izkušnje z vzpostavitvijo ustvarjalnice šele dve splošni knjižnici. Pri­ spevek predstavi razvoj ustvarjalnic, njihov namen in umestitev v delovanje splošnih knjižnic ter prikaže nekaj primerov dobrih praks. Poseben poudarek daje načrtovanju ustvarjalnic in opisu posameznih elementov, ki so ključni za njihovo uspešno delova­ nje. Predstavi tri skupine deležnikov, ki so ključne pri načrtovanju ustvarjalnic – upo­ rabnike, lokalno skupnost ter osebje in prostovoljce. Poleg priporočil za fizični prostor in opremo ustvarjalnic je predstavljen tudi seznam opreme s pripadajočimi orodji, napravami, pripomočki in materiali za najpogostejše dejavnosti v ustvarjalnicah. Gre za prvi prispevek o ustvarjalnicah pri nas, ki celostno obravnava to storitev v okviru splošnih knjižnic in daje izhodišča za razmisleke tako pred odločitvijo za vzpostavitev ustvarjalnice kot tudi v procesu njenega načrtovanja. Ključne besede: ustvarjalnice, splošne knjižnice, načrtovanje, knjižnične storitve Abstract Makerspace is a place where library users can try out and use equipment, devices and tools for various purposes free of charge. This service has become very common in 1 Članek je nastal na podlagi magistrskega dela Špele Švab z naslovom Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško (Švab, 2020), pod mentorstvom doc. dr. Tanje Merčun Kariž. 10 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   public libraries around the world in the last decade, while in Slovenia there are cur­ rently only two public libraries that have experience in developing makerspaces. The paper provides an overview of the development of makerspaces, their purpose and position in public libraries. It also presents some examples of successful makerspaces in public libraries. Special attention is given to service planning of makerspaces and the elements that are critical to their successful operation. Three groups of stakehold­ ers involved in makerspace planning are presented – users, local community, staff and volunteers. Along with recommendations for physical space and equipment in maker­ spaces, we present a list of equipment with appropriate devices, tools and materials that covers the most common activities in makerspaces. This is the first paper on mak­ erspaces in Slovenia that comprehensively addresses this service in public libraries. It can serve as a starting point for reflection both before the decision to set up a maker­ space and in the process of planning. Key words: makerspaces, public libraries, planning, library services 1 Uvod Knjižnice ponujajo vedno nove storitve, saj uporabniki potrebujejo in si želijo več kot le urejene zbirke knjig. Ena izmed novejših storitev, ki se je v knjižnicah razvila v zadnjem desetletju, so tudi ustvarjalnice ali makerspace 2 (angl.). Knjižnice so že v preteklosti prevzele nalogo zagotavljanja javnega dostopa do novih tehnologij. Nekoč so bili to osebni računalniki, brez katerih si knji­ žnic niti ne moremo več predstavljati, danes pa se pojavljajo nove tehnologije (McMonigle, 2020). Te tehnologije lahko vključimo v ustvarjalnice, ki se poja­ vljajo v različnih oblikah glede na vrsto in značilnosti knjižnice, katere del so, ter omogočajo ustvarjanje praktičnih ali umetniških stvaritev. Nekatere ustvar­ jalnice se osredotočajo izključno na digitalno ustvarjanje in uporabnikom za­ gotavljajo ustrezno strojno in programsko opremo. V drugih ustvarjalnicah so v središču ročna dela in knjižnica uporabnikom daje na voljo orodja za obdelavo različnih materialov. Zelo pogosto pa se v ustvarjalnicah pojavljajo različne kom­ binacije opreme, ki spodbujajo tako analogno kot digitalno ustvarjanje, s čimer knjižnica poskuša zadovoljiti najširši krog uporabnikov (Burke, 2014; Johnson, 2017b; Moorefield­Lang, 2015). Trendu vzpostavitve ustvarjalnic sledijo tako v splošnih kot tudi šolskih in vi­ sokošolskih knjižnicah. Razlogov za vzpostavitev ustvarjalnic v knjižnicah je vedno več: od dostopnejše opreme in skupnosti, ki si želi ustvarjati, do ugodnih 2 V angleščini se za te prostore večinoma uporablja izraz makerspace, medtem ko v slovenščini še ni splošno uveljavljenega poimenovanja. V članku je uporabljen izraz ustvarjalnica. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 11 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   pogojev za prenos znanja tako osebno kot virtualno, pri čemer ima knjižnica ključno vlogo pri podpori tega procesa (Balas, 2012; Compton et al., 2015). V prispevku s pregledom tujih virov predstavljamo storitev ustvarjalnic in se osredotočamo predvsem na njihov pomen za splošne knjižnice ter orišemo ključ­ ne vidike načrtovanja ustvarjalnic. Splošne knjižnice ustvarjalnost posredno že dalj časa vključujejo v nekatere svoje storitve, z vzpostavitvijo ustvarjalnic pa ustvarjanje postaja samostojna storitev. Trenutno sta v Sloveniji dve delujoči ustvarjalnici, ki delujeta v okviru splošne knjižnice. Prva je bila ustanovljena v Goriški knjižnici Franceta Bevka, 3 druga se je v začetku leta 2020 odprla v Knjiž­ nici Polje. V Sloveniji je na področju ustvarjalnih prostorov aktivna tudi mreža FabLab, 4 ki ni povezana s knjižnicami in deluje predvsem v okviru komercialnih ustanov ali izobraževalnih organizacij. Kljub dvema ustvarjalnicama, ki delu­ jeta v okviru splošnih knjižnic, o tej razmeroma novi storitvi še ni objavljenih prispevkov, ki bi ostalim knjižničarjem omogočali celostni vpogled v storitev ustvarjalnic. Tema je bila raziskana z magistrsko nalogo avtorice tega prispev­ ka, ki nosi naslov Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško (Švab, 2020), na katero se ta prispevek tudi deloma naslanja. S tem prispevkom želimo splošne knjižnice spodbuditi k razmisleku o ustvarjalnicah in preučevanju primernosti vzpostavitve te storitve za njihovo lokalno okolje. 2 Nastanek ustvarjalnic Tehnološki napredek razširja možnosti posameznikov in celotne družbe. Ustvar­ janje je prisotno že od nekdaj, a je danes vedno več možnosti, kako lahko svoje potenciale in ideje predstavimo. V zadnjem desetletju je ustvarjanje različnih vsebin postalo zelo popularno, v Združenih državah Amerike so to poimenovali »Maker movement«, kar lahko prevedemo kot gibanje ustvarjalcev. Gre za giba­ nje, ki spodbuja moč posameznika, da izkoristi dane možnosti in razvije svoje potenciale ali preizkuša nove tehnologije in se ob tem vključuje v ustvarjalno skupnost (Hatch, 2014). Gibanje, katerega uradni začetki segajo v leto 2005, ko je pričela izhajati revija Make: magazine, s svojim delovanjem vpliva na spodbujanje ustvarjalnosti, de­ loma tudi na ekonomski razvoj skupnosti ter izobraževanje. Nekateri pa omenjajo 3 https://www.gkfb.si/za­uporabnike/mojstrovalnica 4 https://fablab.si/ 12 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   tudi socialni vidik gibanja, saj spodbuja sodelovanje vseh posameznikov, na na­ čin, kot želijo sami (Dougherty, 2012; Makerspace Playbook, 2013; Wang et al., 2016, Willingham, 2018). Prvi prostori, ki so bili namenjeni spodbujanju ustvarjalnosti in nudenju raz­ ličnih orodij in tehnologij, so bili komercialne narave. Ustvarjalcem so želeli omogočiti cenovno ugodnejšo možnost preizkušanja in uporabe opreme (Bagley, 2014; Burke, 2014). Leta 2011 pa je z delovanjem pričela prva ustvarjalnica v splošni knjižnici, in sicer v knjižnici Fayetteville Free Library v Združenih dr­ žavah Amerike (FFL Fab Lab, n. d.). Za razliko od komercialnih ustvarjalnic so ustvarjalnice v splošnih knjižnicah uporabnikom omogočile, da so del gibanja ustvarjalcev brez finančnih vložkov ali pa so ti zelo nizki (Britton, 2015). 3 Opredelitev in pomen ustvarjalnic Opredelitve ustvarjalnic, ki jih lahko zasledimo v literaturi, se med seboj raz­ likujejo, kar odraža predvsem raznolikost okolij in ustanov, v okviru katerih delujejo, kot tudi potrebe uporabnikov, ki so jim namenjene. Večina opredelitev ustvarjalnic v knjižnicah določa, kaj prostor nudi v smislu opreme, in povzema možnosti, ki jih ustvarjalnice omogočajo uporabnikom. »Ustvarjalnica je prostor z opremo, potrebščinami in navodili za uporabo tehnologi­ je ter za ustvarjanje, deljenje in sodelovanje pri novih projektih. Ustvarjalnica lah­ ko vsebuje tehnološko napredna orodja ali nizko tehnološka orodja« (Hirsh, 2015, str. 403). »Ustvarjalnica je fizični prostor, ki omogoča dostop do opreme in nudi prilagojeno vodenje, ki se odziva na interese in veščine uporabnikov, ki sodelujejo pri samostojno oblikovanih projektih« (Hartnett, 2016, str. 21). »Ustvarjalnica je fizični prostor v knjižnici, kjer se lahko neformalno, sodelovalno učenje zgodi s praktičnim ustvarjanjem, z uporabo različnih kombinacij tehnologij, ki niso na voljo za domačo uporabo, industrijske in likovne umetnosti« (Bowler, 2014, str. 59). Kot pravi Bronkar (2017), lahko ustvarjalnico najpreprosteje opišemo kot prostor, kjer se zbirajo ljudje, da bi nekaj ustvarili. Kaj lahko uporabniki v ustvarjalnicah ustvarjajo, je odvisno od tega, kaj jim prostor omogoča, na kar pa najpogosteje vplivajo potrebe okolja, kjer ustvarjalnica deluje. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 13 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   Ustvarjalnice imajo več vidikov delovanja. Bruke (2014) kot osnovne vidike na­ vaja: – deljenje znanja in deljenje opreme, – prosto učenje in raziskovanje, – izobraževanje na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. STEM 5 izobraževanje) ter – sodelovanje. Tudi Webb (2018) ustvarjalnico opredeljuje kot okolje, namenjeno sodelovanju, v okviru katerega so zasnovani in izvedeni umetniški, oblikovalski ter tehnološki projekti. Ustvarjalnica vsem uporabnikom daje možnost, da so ustvarjalci informacij in ne le njihovi uporabniki, da pridobivajo nova znanja in uporabljajo obstoječa (Fallows, 2016). Namen ustvarjalnic je, kot pravi Johnson (2017b), da uporabniku omogočijo: – razvoj potencialov, – samostojno izobraževanje ter – izkustveno učenje. Ustvarjalnice lahko opredelimo kot pomembne tudi na področju izobraževanja, saj se s tehnološkim napredkom posodabljajo tudi načini formalnega izobraže­ vanja. Ustvarjalnice lahko podpirajo izobraževanje v lokalnem okolju na po­ dročju STEM izobraževanja in tudi širše. Izobraževanje STEM pogosto poteka s pomočjo različnih orodij, dostop do njih pa lahko omogočajo prav ustvarjalnice (Wells, 2017). Povezavo ustvarjalnic z izobraževanjem STEM lahko prepozna­ mo tudi preko gibanja ustvarjalcev, saj se vizija gibanja zelo ujema s cilji STEM izobraževanja (Abram, 2015; Koh in Abbas, 2015). Združuje ju spodbujanje kri­ tičnega mišljenja, komunikacije, sodelovanja in ustvarjalnosti. Izobraževanju STEM se prav zaradi ustvarjalnosti vse pogosteje dodaja še črka A (STEAM), ki ponazarja umetnost (angl. art) (Johnson, 2017b). Ustvarjalnice knjižnicam omogočajo, da presežejo osnovno podporo izobraže­ valnemu procesu, ki jo lahko nudijo s svojimi storitvami. Veliko prednost pred­ stavlja način poučevanja v ustvarjalnicah, kjer so vloge učencev in učiteljev za­ brisane. Obenem pa ustvarjalnice ponujajo možnost prilagoditve učnega proce­ sa posamezniku ali dejavnosti, ki jo izvajamo (Costello et al., 2016). Prilagoditve 5 STEM (angl. science, technology, engineering, mathematic) izobraževanje združuje štiri smeri: znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. Gre za koncept izobraževanja, ki ga v tujini vključujejo v učne načrte formalnega izobraževanja. 14 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   v ustvarjalnicah, ki so najpogosteje omenjene v literaturi, so osredotočene pred­ vsem na deklice. Mnogi namreč menijo, da so ustvarjalnice primerne za vklju­ čevanje deklic v bolj naravoslovno­ tehnična področja, kamor se stereotipno še vedno bolj vključuje moško populacijo (Bagley, 2014; Keune et al., 2019; Khuon et al., 2018; Sheffield et al., 2017; Walan, 2019). 4 Primeri ustvarjalnih prostorov Različne primere ustvarjalnih prostorov poznajo predvsem v tujini, kjer je giba­ nje ustvarjalcev že zelo razvito in deluje predvsem izven knjižnic. Ti prostori so tudi različno poimenovani, njihova nadpomenka v angleščini pa je »makerspa­ ce« (Willingham in DeBorer, 2015). V Sloveniji še ni poenotenega izraza, saj lah­ ko zasledimo uporabo različnih poimenovanj, kot so ustvarjalnica, kreativnica, mojstrovalnica, vse pa predstavljajo prevod angleške nadpomenke. Predstavljeni primeri ustvarjalnih prostorov se med seboj razlikujejo glede na namen in po­ nudbo. V Evropi so se razvili »FabLabs« (fabrication laboratory), ki so pogosto sofinan­ cirani s strani izobraževalnih institucij ali različnih organizacij. Mreža FabLab določa osnovni nabor orodij in potrebščin, ki jih morajo ustvarjalnice v tej mreži zagotavljati svojim uporabnikom. Ti ustvarjalni prostori so namenjeni predvsem izdelovanju prototipov ter razvoju patentov (Cavalcanti, 2013; Willingham in DeBorer, 2015). Mreža FabLab deluje tudi v Sloveniji s 25 vključenimi ustvarjal­ nimi prostori (FabLab, n. d.). Že v sredini 90. let prejšnjega stoletja so se na področju računalništva in pro­ gramiranja razširili ustvarjalni prostori, t. i. »hackerspaces«. Gre za sproščeno obliko ustvarjalnega prostora, kjer uporabniki za svoje delo ne potrebujejo druge opreme kot zmogljiv računalnik. Te ustvarjalnice imajo nekoliko manj izobraže­ valen namen in so manj primerne za otroke ter mladostnike (Makerspace Play­ book, 2013; Bagley, 2014). V tujini poznajo tudi mobilno obliko ustvarjalnih prostorov (»mobile makerspa- ces« ali »mobile FabLabs«), ki imajo podoben namen kot potujoče knjižnice, vendar na voljo dajejo različne tehnologije in orodja. Glavni cilj teh ustvarjalnih prostorov je, da omogočijo dostop tudi tistim, ki živijo na podeželju ali so druga­ če omejeni pri dostopu do ustvarjalnih prostorov (Willingham, 2018). Težave s pomanjkanjem prostora ali drugimi omejitvami pri načrtovanju naslav­ ljajo tudi »pop-up makerspaces«. Takšno načelo ustvarjalnega prostora, ki se po Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 15 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   potrebi pojavi na različnih lokacijah, omogoča kar največjo količino orodij in tehnologij na zelo majhnem prostoru. Oprema je shranjena v vozičkih in mobil­ nem pohištvu. Te ustvarjalnice so pogosto osredotočene na določeno področje, za katerega nudijo čim več pripomočkov. Takšen način zagotavljanja dostopa do ustvarjalnice je tudi finančno bolj dostopen (Willingham, 2018). Posebno za mlajše so se v šolskih knjižnicah in na mladinskih oddelkih splo­ šnih knjižnic vzpostavili ustvarjalni prostori, ki so pogosto poimenovani »youth makerspaces«. Takšne ustvarjalnice omogočajo ustvarjanje na tistih področjih, ki so bolj zanimiva mlajšim generacijam (računalniške igre, ustvarjanje glasbe, izdelovanje kostumov …) (Willingham, 2018). V Južni Ameriki, Indiji, Afriki in delu Azije so pogosti ustvarjalni prostori, ki so poimenovani »innovation centers« in so osredotočeni na usposabljanje lokalne skupnosti za različna področja izdelovanja ter proizvodnje izdelkov z najrazlič­ nejšimi materiali (Willingham, 2018). Opazimo lahko, da različne vrste ustvarjalnih prostorov nudijo različno opre­ mo in se osredotočajo na različna področja ustvarjanja. Tudi v knjižnicah imajo ustvarjalnice različna poimenovanja, ki najpogosteje sledijo opremi in dejavno­ stim, ki jih ponujajo. Ker ponujene dejavnosti in oprema pogosto izhajajo iz pre­ poznanih uporabniških potreb, je že delujoče ustvarjalnice težje uvrstiti v katero izmed zgoraj opisanih vrst ustvarjalnih prostorov (Willingham in DeBorer, 2015; Bronkar, 2017; Willingham, 2018). 4.1 Primeri ustvarjalnic v splošnih knjižnicah Willingham (2018) v pregledu vzpostavitve in delovanja različnih ustvarjalnic v različnih vrstah knjižnic in iz različnih delov sveta ugotavlja, da je uspešnim ustvarjalnicam skupno: – osredotočenost na skupnost, – načrtovanje, – prilagodljivost, – sposobnost opolnomočenja/zagovorništvo, – pripravljenost na neuspeh, – pričakovanje in sprejemanje hrupa in nereda, – sodelovanje s strokovnjaki iz skupnosti (str. 84). Nekatere od teh elementov lahko zaznamo tudi pri opisih uspešnih ustvarjalnic, ki delujejo v različnih državah in so pomembno oblikovale razumevanje ustvar­ jalnega gibanja v okviru splošnih knjižnic. 16 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   Fayetteville Free Library FabLab 6 Združene države Amerike, Zvezna država New York Ustvarjalnica FabLab (Fabulous Laboratory) se je odprla leta 2011 in je bila prva ustvarjalnica v splošni knjižnici. Po vzpostavitvi so se zaposleni intenzivno izobraževali na različnih področjih, povezanih z ustvarjalnico. V prvih letih je prišlo do težav s financiranjem storitve in prostorsko stisko, ki so jih uspešno rešili. Z ustvarjalnico v knjižnico uspešno privabljajo tudi nove člane. Osrednja naprava ustvarjalnice ob odprtju je bil 3D­tiskalnik. Seznam opreme so postopoma dopolnjevali in uporabnikom omogočali vedno nova področja za ustvarjanje. Sedaj uporabnikom nudijo 3D­ tiskalnik in skener, opremo za digi­ talno rezanje in graviranje, šivanje, elektrotehniko, ročne spretnosti ter ročna orodja in STEM učne komplete (FFL Fab Lab, n. d.). V drugi ustvarjalnici Creation Lab je na voljo oprema za ustvarjanje fotografij, videoposnetkov, spletnih stra­ ni, podkastov in glasbe (FFL Creation Lab, n. d.). Za uporabo nekaterih naprav morajo uporabniki opraviti izobraževanja. V ustvarjalnici so uporabnikom za pomoč na voljo bibliotekarji in prostovoljci iz lokalnega okolja, ki imajo specifična znanja, prav tako sodelujejo s študenti bližnje univerze. Zaposleno imajo tudi učiteljico, ki oblikuje učne načrte dejav­ nosti v ustvarjalnici za mlajše uporabnike. (Britton in Considine, 2012; Britton, 2012; Willingham, 2018). Makerspace, Zentralbibliothek Köln 7 Nemčija, Köln Leta 2013 je Centralna knjižnica v Kölnu, kot prva splošna knjižnica v Nemčiji, za svoje uporabnike odprla ustvarjalnico, s katero je želela zagotoviti prostor za mreženje in prenos znanja ter medgeneracijsko sodelovanje (The age of makers, 2013). Ustvarjalnica je odprta za vse uporabnike in ponuja širok nabor opreme, od naprav za 3D­ tehnologijo, robotiko, izrezovanje do opreme za šivanje, STEM učnih kompletov in računalnikov. Zaposleni v času odprtosti ustvarjalnice novim uporabnikom nudijo izobraževa­ nje in jih usmerjajo k ustreznim napravam. Izvajajo tudi posebne programe izo­ braževanj za posamezne starostne skupine, v proces načrtovanja teh programov 6 https://www.fflib.org/ 7 https://www.stadt­ koeln.de/leben­in ­ koeln/stadtbibliothek/zentralbibliothek/ Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 17 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   pa vključujejo tudi uporabnike. Otroke privabljajo predvsem v času velikonočnih in jesenskih počitnic, ko izvajajo posebne delavnice z namenom seznanjanja z najnovejšimi tehnologijami (Giersberg, 2014; Musik, Medien, Makerspace, n. d.). FryskLab, Bibliotheekservice Fryslân 8 Nizozemska, Frizija Ustvarjalnica v splošni knjižnici je lahko tudi mobilna oziroma potujoča. Na Nizozemskem, v provinci Frizija, od leta 2013 deluje FryskLab, prva potujoča ustvarjalnica v Evropi. Gre za potujočo ustvarjalnico, katere cilj je reševanje težav lokalnega okolja (revščina otrok, nedokončano formalno izobraževanje, pomanjkanje usposobljenega kadra) ter vrnitev splošne knjižnice v središče družbe. Ustvarjalnica je odprta za vse zainteresirane. Sodelujejo z osnovnimi šolami, manjšimi podjetji in okoliškimi vasmi, kjer je dostop do sodobne tehno­ logije omejen. Ustvarjalnica, ki je bila v prvem letu nagrajena za inovativnost, je tudi del mreže FabLab (fabrication laboratory) (de Boer, 2015; FryskLab, n. d.). FryskLab, ki lahko sprejme do 12 odraslih ali do 20 otrok, uporabnikom omogoča dostop do naprav za 3D­ tehnologijo in izrezovanje, kompletov za električna vezja ter različnih ročnih orodij. Uporabnikom so na voljo tudi prenosni računalniki in dostop do brezžične internetne povezave (FryskLab, n. d.). GKR Lab, Gradska knjižnica Rijeka 9 Hrvaška, Reka V splošni knjižnici v Reki so leta 2014 odprli inkubator 3D­ tiskanja. GKR Lab je namenjen otrokom in mladostnikom do 24. leta, njegov cilj pa je, da mladim približa nove tehnologije, s 3D­ tiskom pa spodbudi ustvarjalnost, eksperimen­ tiranje, preizkušanje ter učenje s pomočjo sodobnih digitalnih orodij. Z ustvar­ jalnico so se odzvali na uporabniške potrebe, hkrati pa razvili knjižnico in pri­ pomogli k njeni večji prepoznavnosti v družbi (Lab, n. d.). Poleg opreme za 3D­ tehnologijo lahko uporabniki dostopajo tudi do Raspberry Pi majhnih računalnikov, kompletov električnih vezij in drugih potrebščin za ustvarjanje. Osebje skupaj s prostovoljci nudi pomoč uporabnikom pri različnih aktivnostih, hkrati pa izobražujejo skupine iz osnovnih in srednjih šol. Zaradi 8 https://fers.nl/ 9 https://gkr.hr/ 18 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   dobrega obiska in sprejetja med mladimi se že srečujejo s prostorsko stisko (Lab, n. d.; Willingham, 2018). Mojstrovalnica, Goriška knjižnica Franceta Bevka 10 Slovenija, Nova Gorica Goriška knjižnica Franceta Bevka je prva splošna knjižnica v Sloveniji z ustvar­ jalnico. Ustvarjalnico so odprli septembra 2017, dve leti od prve ideje, ki so jo pridobili v okviru projekta Erasmus+ na Finskem. Z ustvarjalnico so želeli rešiti zaznano težavo nizke informacijske in digitalne pismenosti osnovnošolcev ter srednješolcev. Z organizacijo različnih dogodkov sodelujejo z lokalnimi osnov­ nimi in srednjimi šolami. Osrednja dejavnost ustvarjalnice je 3D­ tehnologija: uporabnikom sta na voljo dva 3D­ tiskalnika, več 3D­ pisal in 3D­ skener ter dva računalnika z ustrezno programsko opremo za 3D­ modeliranje. V sodelovanju z lokalnim zagonskim podjetjem je v ustvarjalnici na voljo tudi »tihi glasbeni studio« Play2Me. Ustvar­ jalnica je bila zelo dobro sprejeta, knjižnica pa želi uporabnikom v prihodnosti ponuditi nove naprave in programsko opremo za ustvarjanje ter daljši odpiralni čas (Mojstrovalnica, n. d.; Vidmar, 2019). 5 Umestitev ustvarjalnic v splošne knjižnice 5.1 Ustvarjalnice kot orodje za uresničevanja poslanstva knjižnic Splošne knjižnice načrtujejo in vzpostavljajo vedno sodobnejše storitve. Načr­ tovanje ustvarjalnih storitev zato nekateri razumejo kot logičen korak za razvoj splošnih knjižnic (Torrone, 2011). Ameriško knjižničarsko združenje namen ustvarjalnice kot storitve knjižnice natančneje utemeljuje v svoji objavi (Ameri­ can Library Association, 2014): Ustvarjalnice v knjižnicah omogočajo vsakomur razviti kritično mišljenje in spret­ nost reševanja problemov. Dajejo priložnosti za sodelovanje ter udejstvovanje skup­ nosti, kar bo pripomoglo k podjetniškemu razmišljanju in novi generaciji služb s področja STEM. Ustvarjalnice omogočajo dostop do orodij (od knjig do 3D­ tiskalni­ kov) in, kar je najpomembneje, ‘dostop drug do drugega’. Ustvarjalnice v knjižnicah 10 https://www.gkfb.si/ Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 19 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   so pomembni prostori neformalnega izobraževanja, ki lokalni skupnosti omogočajo, da ustvarja in usmerja lastno prihodnost. Ustvarjalnice namreč poslanstvo knjižnic, da zagotavljajo dostop do znanja, dopolnjujejo z zagotavljanjem dostopa do orodij, hkrati pa knjižničarji ustvar­ jalnice vidijo tudi kot storitev, ki »razširja koncept dostopa do ustvarjanja mreže znanja« (Barniskis, 2016, str. 111). Ustvarjalnice, kot pravi Willingham (2018), »povečujejo pravičnost dostopa do znanja s tem, ko dostopu do knjig ter spleta dodajajo tudi dostop do orodij ter drugih virov za ustvarjanje« (str. xi). Lokalnemu okolju knjižnica z ustvarjalnico ponuja prostor, kjer se lahko posa­ mezniki družijo, podpirajo ter medsebojno dopolnjujejo svoje ideje. Kot narav­ no nadgradnjo knjižnic pri zagotavljanju dostopa do računalniških ter avdio in vizualnih tehnologij ustvarjalnice prepoznava tudi IFLA v poročilu za leto 2017 (IFLA, 2017). Evropska unija pa je predvsem splošne knjižnice prepoznala kot ključne pri pridobivanju digitalnih veščin (Libraries lead with digital, n. d.), ki bi jih uporabniki lahko pridobili tudi v ustvarjalnicah. Splošne knjižnice s svojimi informacijskimi viri in storitvami pogosto služijo kot neformalni prostori za učenje. Za mlajše uporabnike pripravljajo pravljične ure in ustvarjalne delavnice, starejši se zbirajo na različnih prireditvah ali delavnicah, vsi pa so posredno ali neposredno vključeni v informacijsko opismenjevanje. Ustvarjalnice nobene od teh aktivnosti splošne knjižnice ne prevzemajo, pač pa predstavljajo prostor, ki lahko obogati te dejavnosti in hkrati doda nove, ki bodo izhajale iz potreb uporabnikov (Fontichiaro, 2015, 2018). Ustvarjalnice razširjajo možnost vseživljenjskega učenja v knjižnici (Williams in Willett, 2019; Abron, 2018). Prav tako pa lahko v splošnih knjižnicah predstav­ ljajo podporo formalnemu izobraževanju, predvsem kot dodatna izobraževalna enota osnovnih ali srednjih šol. Prednost ustvarjalnic, ki so del splošnih knjiž­ nic, je tudi možnost spoznavanja in povezovanja različnih področij, ne glede na predhodna znanja ali formalno izobrazbo uporabnikov (Abram, 2015; Barton et al., 2017; Hartnett, 2016; Martin et al., 2017). Ustvarjalnice imajo v kombinaciji s klasičnimi knjižničnimi storitvami in viri informacij potencial, da postanejo okolje, kjer se bodo iskale inovativne rešitve različnih nalog in kjer se bo razvi­ jala ustvarjalnost (Costello et al., 2017). Splošne knjižnice so primerne ustanove za vzpostavitev ustvarjalnic predvsem zato, ker že sedaj v svoje delovanje vključujejo naprave ali pripomočke za upo­ rabo novih tehnologij, podpirajo izobraževanje in svoj prostor nudijo lokalnemu okolju za medsebojno povezovanje. Z vzpostavitvijo ustvarjalnice splošna knjiž­ nica ohranja svojo prvotno nalogo posredovanja informacij in hkrati dodaja nove 20 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   oblike, prostore ter tehnologije, s čimer še dodatno podpira ustvarjalnost upo­ rabnikov (Johnson, 2017b), vzpostavlja nova sodelovanja z lokalno skup nostjo (Fallows, 2016) in z brezplačnim dostopom do ustvarjalnice odraža odnos celot­ ne skupnosti do napredka in razvoja (Willingham, 2018). Koristi, ki jih ustvarjalnice lahko prinesejo knjižnici in lokalni skupnosti, na­ vaja tudi Kemp (2013). H koristim uvršča navduševanje mladih za izdelovanje, prisotnost učnega okolja za celotno skupnost ter izobraževalno orodje, ki pripo­ more k povezovanju z lokalnimi in izobraževalnimi institucijami. Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah služijo posameznikom, ki želijo razviti svoje ideje, kot tudi širšemu okolju, na primer lokalnim podjetjem, če se s to storitvijo vključujejo v različne projekte (Burke, 2014; Hartnett, 2016). Predvsem v manjših krajih je lah­ ko ustvarjalnica v splošni knjižnici edini prostor, ki omogoča odkrivanje lastnih potencialov in medsebojno povezovanje ter prepoznavanje lokalnih talentov in mojstrov, ki lahko s svojim znanjem pomagajo drugim v lokalnem okolju (Bar­ niskis, 2016). 5.2 Ustvarjalnice kot del proaktivnega delovanja knjižnic V današnjem času naj bi splošna knjižnica predstavljala platformo, ki omogoča razvoj znanja in lokalnega okolja, je konstantno prisotna in ustvarja mreže ljudi in idej, ki so podprte z različnimi storitvami (Weinberger, 2012). Splošna knjižni­ ca prisotnost v lokalnem okolju in svoje namensko delovanje za uporabnike ures­ ničuje s proaktivnim delovanjem. To pomeni, da splošne knjižnice »ugotavljajo in predvidevajo potrebe prebivalcev v lokalni skupnosti. Svoj program načrtujejo v dialogu z lokalno skupnostjo in njenimi prebivalci glede na potrebe okolja in razpoložljive zmožnosti knjižnice« (Strokovna priporočila, 2018, str. 3). Temelj za proaktivno delovanje splošne knjižnice so knjižnične vloge, ki defi­ nirajo dejavnost splošne knjižnice in predstavljajo okvir za strateško načrtova­ nje. V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018) lahko identificiramo tudi nekaj vlog, ki bi jih splošne knjižnice lahko uresničevale z vzpostavitvijo ustvarjalnic: – Pridobivanje znanja, ki kot ciljne skupine zajema vse prebivalce lokalnega okolja. Kot je zapisano v opisu te vloge (str. 42), »knjižnica prebivalcem […] omogoča učenje v ustreznem prostoru z ustrezno opremo, […]«. Posamezniki in lokalna skupnost imajo zaradi ustreznega prostora več koristi, med drugim tudi večjo produktivnost, ustvarjalnost ter sodelovalno kulturo. – Vključevanje v družbo, ki kot ciljno skupino predvideva vse, še posebej ran­ ljive skupine prebivalcev. Namen te vloge je, da »vključi prebivalce v družbe­ no življenje za doseganje enakosti ter nudi podporo in ozavešča prebivalce Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 21 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   lokalne skupnosti pri uresničevanju socialnih, državljanskih in potrošniških pravic« (str. 47). V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018) je kot možna oblika dela za to knjižnično vlogo predvidena organizacija dogodkov, s katerimi lokalno prebivalstvo pridobiva znanje ter veščine in se medsebojno povezuje. – Spodbujanje povezovanja in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti pa je knjižnič­ na vloga, ki jo lahko ustvarjalnice najbolj izpolnjujejo s svojim delovanjem v okviru splošnih knjižnic. Namen te knjižnične vloge je povezovanje prebival­ cev, kjer gre tako za povezovanje in sodelovanje posameznikov kot tudi raz­ ličnih organizacij. Hkrati ta vloga spodbuja inovativnost, skupno reševanje problemov in osebno ustvarjalnost. V opisu je zapisano, da knjižnica za to vlo­ go zagotavlja tudi ustrezen prostor, posameznik pa pridobi določene koristi, kot so: »uresničevanje potencialov, osebni napredek, […] izboljšanje možnosti v življenju, poklicu in poslovanju, […] večja osebna ustvarjalnost« (str. 56). 6 Načrtovanje ustvarjalnice Načrtovanje je ključnega pomena pri vseh storitvah v knjižnici, zato je potrebno v fazi načrtovanja preučiti vse vidike ustvarjalnice in razmisliti, kaj knjižnica potrebuje, da uporabnikom omogoči ustvarjanje v ustvarjalnici (Compton et al., 2015). Storitev ustvarjalnice je novost v knjižnicah, zato se je najprej potrebno seznaniti s konceptom ustvarjalnic in gibanja ustvarjalcev ter z vsemi vidiki ustvarjanja in uporabe različnih orodij in tehnologij. Za lažji proces načrtovanja in kasneje njenega delovanja je smiselno vzposta­ vitev ustvarjalnice vključiti tudi v strateški načrt knjižnice (Johnson, 2017b). Ustvarjalnica mora biti smiselno vpeta v ostale dejavnosti knjižnice in se z njimi dopolnjevati. Vsaka knjižnica pa mora na lastnem primeru ugotoviti, kako lahko poveže novo storitev z ostalimi dejavnostmi knjižnice in tako spodbudi uporab­ nike, da prehajajo med različnimi dejavnostmi in izkoristijo vse danosti, ki jim jih nudi knjižnica (Moorefield­ Lang, 2015; Williams in Willett, 2019). 6.1 SWOT analiza Kot pravi Willingham (2018), je nemogoče, da bi ustvarjalnice v knjižnicah funk­ cionirale na enak način kot ostale storitve. Da pridobimo vpogled v notranje in zunanje dejavnike ustvarjalnice in da bomo lahko naslednje korake v načrtova­ nju in kasneje pri vzpostavitvi prilagodili prepoznanim prednostim, slabostim, priložnostim in nevarnostim, lahko storitev ustvarjalnice preučimo tudi s SWOT analizo (FabLabNet, 2017; McFarland, 2017). 22 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   Po pridobljenem znanju o ustvarjalnicah lahko knjižnice pričnejo z načrtova­ njem nove storitve. V izogib težavam pa lahko pred pričetkom načrtovanja knjiž­ nica opravi SWOT analizo. Z njo lahko ugotovi, ali za vzpostavitev ustvarjalnice v njihovi knjižnici obstaja več prednosti in priložnosti ali prednjačijo slabosti in nevarnosti, ki bi morebiti ogrozile uspešnost ustvarjalnice med načrtovanjem kot tudi po vzpostavitvi. SWOT analizo lahko uporabimo tudi kasneje za vsako potencialno orodje, ki bi ga želeli vključiti v ustvarjalnico. V preglednici 1 smo na podlagi tuje literature o načrtovanju in delovanju ustvar­ jalnic poskušali identificirati nekaj možnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ustvarjalnice kot nove storitve splošne knjižnice. Preglednica 1: SWOT analiza o primernosti ustvarjalnice kot nove storitve splošne knjižnice PREDNOSTI SLABOSTI – proaktivno delovanje knjižnice – usmerjenost v razvoj knjižnične dejavnosti – osebje, ki se je pripravljeno izobraževati in sodelovati pri novi storitvi – izkušnje z načrtovanjem – poznavanje lokalne skupnosti – poznavanje uporabniških potreb – vzpostavljena podpora izobraževanju – omogočanje povezovanja lokalne skupnosti v prostorih knjižnice – pomanjkanje kadra – prostorska stiska – pomanjkanje razumevanja in sodelovanja s strani ustanovitelja – težave pri zagotavljanju in pridobivanju finančnih sredstev – nevzpostavljena sodelovanja z lokalnim okoljem PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI – pridobivanje novih uporabnikov – razvoj knjižnice in pestrosti knjižničnih storitev – vključevanje uporabnikov v načrtovanje – storitev je primerna za večino uporabnikov – nudenje podpore izobraževalnim ustanovam in lokalnim podjetjem – zaposlenim je omogočena uporaba veščin in znanj iz drugih področij – sodelovanje s ključnimi deležniki – vključitev strokovnjakov iz lokalnega okolja – v lokalnem okolju se podobna storitev že izvaja – uspešnost storitve je težko predvideti – storitev v premajhnem obsegu zadovoljuje uporabniške potrebe – opuščanje ostalih storitev – sprememba vloge in podobe knjižnice v lokalnem okolju – nepredvidljiv razvoj družbe in tehnologije 6.2 Izhodišča za načrtovanje V procesu načrtovanja ustvarjalnice se lahko ves čas pojavljajo nove ideje in možnosti, vendar knjižnica ne bo imela vedno časa, financ ali osebja, da bi jih lahko uresničila. Pri odločitvi, katere ideje sprejeti ali zavrniti, ključno vlogo tako igrajo (Johnson, 2017b): – razumevanje strateških usmeritev knjižnice in njenega poslanstva, – poznavanje lokalne skupnosti ter – opredelitev usmeritev in ciljev ustvarjalnice. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 23 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   Ker bo ustvarjalnica del splošne knjižnice, mora ta storitev odražati oziroma nadgrajevati poslanstvo knjižnice. Skladno s poslanstvom knjižnice je tako smiselno opredeliti tudi poslanstvo, cilje in usmeritev ustvarjalnice. Usmeritev ustvarjalnice naj ne bo preozka, cilji pa naj ne bodo omejeni zaradi proračuna ali časovnega okvirja. Da bo ustvarjalnica primerna za vse potencialne uporab­ nike, Johnson (2017b) tudi poudarja, da mora ustvarjalnica zagotavljati prostor, ki omogoča odkrivanje novih področij ustvarjanja in hkrati ne omejuje tistih, ki so področje ustvarjanja že odkrili. Willingham (2018, str. 29) predlaga sedem korakov, ki nas bodo vodili pri vzpo­ stavitvi, kasneje pa tudi pomagali pri razvoju ustvarjalnice, da jo bomo lahko prilagajali uporabniškim potrebam in ne bo postala zastarel prostor, ki bo vedno manj obiskan: 1. opredelitev obsega raziskave uporabniških potreb (kaj želimo preučiti); 2. določitev načina izvedbe raziskave uporabniških potreb; 3. zbiranje podatkov (npr. anketiranje, fokusne skupine); 4. oblikovanje ključnih ugotovitev na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov; 5. opredelitev prednosti, pomanjkljivosti, izzivov in priložnosti na podlagi zbra­ nih podatkov; 6. določitev prednostnih nalog in oblikovanje akcijskega načrta, ki določa na­ daljnje korake in opredeljuje, kdo bo odgovoren za posamezne naloge; 7. komunikacija podatkov, analiz in načrta z vsemi, vključenimi v načrtovanje ustvarjalnice, in tudi drugimi deležniki. Ob načrtovanju ustvarjalnice je priporočljivo pripraviti tudi razvojne dokumen­ te, kjer začrtamo smernice za ustvarjalnico. Tako bomo lahko zagotovili konsi­ stentnost v razvoju, hkrati pa bomo lahko zagovarjali odločitve pri financerjih in partnerjih. Freeman in Freeman (2017, str. 13) kot ključni pri načrtovanju novih storitev izpostavljata vprašanji: »Zakaj smo se tega lotili in kaj želimo doseči?«. Tudi Fontichiaro (2015, str 194; 2018, str. 223) opozarja na najpomembnejša vpra­ šanja, ki si jih moramo zastaviti pri načrtovanju ustvarjalnice: – Kakšen je namen ustvarjalnice v organizaciji? Kakšni so želeni vplivi ustvar­ jalnice? Kako bo organizacija vedela, da je bila uspešna? – Katere druge ustvarjalne dejavnosti se odvijajo v lokalnem okolju in kako or­ ganizacija dopolnjuje obstoječe ustvarjalne projekte? – Ali je naloga ustvarjalnice, da zagotovi vrsto zanimivih, zabavnih in praktič­ nih dejavnosti? – Ali je naloga ustvarjalnice zagotoviti možnost stalnega izobraževanja na do­ ločenih področjih? – Ali je ustvarjalnica v knjižnici edina v lokalnem okolju ali pa je le ena izmed možnosti za preizkus različnih dejavnosti, preden se posameznik odloči za 24 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   formalno izobraževanje na določenem področju ali za ustvarjalnico, ki po­ kriva specifično področje? Skupaj z odgovori na zgornja vprašanja je smiselno v razvojne dokumente vključiti tudi določila o delovnem času, različnih pogojih in omejitvah uporabe ustvarjalnice (npr. starost otrok, časovne omejitve za zagotavljanje pravične rabe opreme) ter varnostna določila. Hkrati naj dokument predvideva tudi kodeks ravnanja uporabnikov v ustvarjalnici. Hatch (2014) dodaja, da naj bo dokument oblikovan tako, da bo dostop do ustvarjalnice omogočen čim širšemu krogu po­ tencialnih uporabnikov. Dokument naj bo skladen s poslanstvom knjižnice in politiko njenega delovanja ter naj hkrati vključuje tudi cilje razvoja ustvarjalni­ ce. Ti naj odražajo potrebe, želje in predloge vseh prepoznanih ključnih delež­ nikov. Tako se bomo zavezali k napredku storitve, ki jo šele načrtujemo (Burke, 2014; Willingham in DeBorer, 2015). Ker se zavedamo, da ustvarjalnico načrtujemo tudi za prihodnost, se moramo odzvati na trenutne potrebe ključnih deležnikov in hkrati začrtati načine, kako bomo ustvarjalnico razvijali v prihodnje in kako jo bomo ohranjali uspešno (Johnson, 2017a). Pri načrtovanju moramo zato razmisliti tudi o različnih napo­ vedih tehnološkega napredka kot tudi o spremembah v izobraževalnem sistemu. 6.3 Ključni deležniki Prepoznavanje ključnih deležnikov je pomemben korak v procesu načrtovanja ustvarjalnice. Willingham in DeBorer (2015) navajata tri skupine, katerih stali­ šča o storitvah in razvoju knjižnic so ključnega pomena za uspešen razvoj storit­ ve: potencialni uporabniki, lokalna skupnost, osebje knjižnice in prostovoljci. Vse skupine je smiselno vključiti že v načrtovanje ustvarjalnice. Uporabniki Uporabniki kot prva skupina deležnikov vplivajo predvsem na vsebino nove storitve, saj mora biti storitev za uspešno delovanje načrtovana na podlagi upo­ rabniških potreb (Barniskis, 2016). Priporočljivo je, da v procesu načrtovanja preučimo in analiziramo vsako uporabniško skupino ločeno ter tako identifi­ ciramo potrebe in želje posameznih skupin. V ustvarjalnici lahko pričakujemo uporabnike različnih starostnih skupin, z različnim predznanjem in z različnimi idejami, kaj želijo ustvarjati (Bronkar, 2017). Prav tako se njihove potrebe in želje lahko precej razlikujejo od pričakovanj, ki jih imajo vodje v knjižnici, osebje ali zunanji financerji te storitve (Moorefield­ Lang, 2019). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 25 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   Z namenom prepoznavanja potreb potencialnih uporabnikov in celostnega ra­ zumevanja skupnosti uporabnikov ustvarjalnice Willingham (2018) predlaga anketiranje in izvedbo fokusnih skupin. Z izvedbo metode spraševanja lahko pridobimo ključne podatke o uporabniških potrebah, ki bodo vplivale na vse­ bino ustvarjalnice, tako z vidika opreme kot tudi dejavnosti. Uporabnike lahko povprašamo po njihovih interesih in motivaciji za ustvarjanje, na podlagi česar lahko prepoznamo zaželena področja ustvarjanja (Vecchione et al., 2017). Pov­ prašati jih moramo, kaj želijo početi in česa se želijo naučiti pri delu z različnimi orodji (Fisher, 2016). Med načrtovanjem pa moramo spremljati tudi vedenje upo­ rabnikov, ki že zahajajo v knjižnico in preučiti njihove aktivnosti (Bagley, 2014). Lokalna skupnost Knjižnica se lahko z dobrim poznavanjem lokalne skupnosti poveže s potenci­ alnimi partnerji, ki so lahko vključeni že pri načrtovanju ali kasneje pri izvedbi, lahko pa so tudi uporabniki ustvarjalnice (Willingham in DeBorer, 2015). Po­ znavanje lokalne skupnosti lahko pridobimo z analizo okolja, kjer prepoznamo različne skupine (od strokovnjakov s posameznih področij, do podjetij in orga­ nizacij), s katerimi bi lahko sodelovali. Osebje in prostovoljci Osebje vpliva tako na načrtovanje storitve kot tudi na kasnejše delovanje ustvar­ jalnice. Z njihovim sodelovanjem pridobimo pomembno vrednost njihovih pre­ ferenc in izkušenj z uporabniki (Willingham in DeBorer, 2015). Prostovoljci so v ustvarjalnico vključeni predvsem kot strokovnjaki iz lokalnega okolja. Njihov doprinos je najpogosteje njihovo lastno znanje, ki ga predajajo ostalim uporab­ nikom. Knjižnica lahko z njihovo vključenostjo gradi lokalno mrežo ustvarjalcev (Willingham, 2018). 6.4 Usmeritve za vzpostavitev ustvarjalnice Načrtovanje novih storitev v knjižnici lahko privede do spoznavanja, načrto­ vanja in upravljanja novih področij, s katerimi se pred tem nismo srečali, ta področja pa lahko zahtevajo tudi specifične pristope, vezane na novo storitev. Z vidika načrtovanja in vzpostavitve storitve ustvarjalnice so ta področja vezana predvsem na upravljanje s človeškimi viri in njihovim znanjem, pripravo prosto­ ra in izbiro opreme. Gre za tri elemente ustvarjalnice, katerih medsebojni vplivi so, skupaj s ključnimi deležniki, nujni za delovanje in definiranje posamezne 26 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   ustvarjalnice. S sliko 1 smo želeli shematsko ponazoriti povezave med ključnimi elementi ustvarjalnice. Slika 1: Elementi ustvarjalnic z medsebojnimi vplivi 6.4.1 Osebje Ustvarjalnica že od načrtovanja naprej potrebuje eno ali več odgovornih oseb, ki so seznanjene s trendom ustvarjalnih prostorov v knjižnicah in imajo hkrati ustrezna znanja (Fisher, 2016). Osebje ustvarjalnico načrtuje, vzpostavi, vzdr­ žuje in kasneje upravlja (Horton, 2019). V ustvarjalnicah, za katere želimo, da bodo dolgoročne in da bodo njihovi programi ustrezni, Koh in Abbas (2015, str. 119) ugotavljata, da so potrebne kompetence osebja: – sposobnost učenja, – sposobnost prilagajanja spremembam, – sposobnost sodelovanja, – zagovorništvo, – sposobnost pomoči različnim uporabnikom. Hkrati so potrebne tudi veščine upravljanja, razvoja in načrtovanja programov, zbiranja sredstev, tehnološke pismenosti ter poučevanja in pomoči različnim skupinam uporabnikov. Te veščine pa dopolnjujejo tudi mehke veščine, ki teme­ ljijo na osebnostnih lastnostih (Koh in Abbas, 2015). Osebje mora poznati orodja in tehnologije, ki so na voljo uporabnikom v ustvar­ jalnici, prav tako pa morajo poznati ustrezne protokole varnosti in zaščite, da lahko poskrbijo za varnost uporabnikov (Willingham, 2018). Zato je nujno izo­ braževanje osebja (Horton, 2019; Moorefield­ Lang, 2015), za katerega lahko po­ skrbimo na več načinov, tudi preko spletnih seminarjev ali z izobraževanji v drugih ustvarjalnicah (Fisher, 2016; Willingham, 2018). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 27 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   Koliko zaposlenih potrebujemo za delo v ustvarjalnici, je odvisno od »števila uporabnikov, ki jih pričakujemo, projektov, ki se bodo odvijali, in od načina oziroma vrste podpore, ki jo želimo nuditi uporabnikom« (Bagley, 2014, str. 11). Zavedati pa se moramo, da je podpora s strani osebja zaželena pri vseh dejav­ nostih, vendar se stopnja podpore razlikuje glede na zahtevnost dejavnosti (Ba­ gley, 2014). Za dobro uporabniško izkušnjo v ustvarjalnici lahko poskrbimo z ustrezno izobraženim osebjem. To so lahko zaposleni, ki v svoje strokovno delo bibliotekarja vključijo lastne hobije in veščine (Fisher, 2016), ali pa k sodelovanju povabimo strokovnjake iz lokalnega okolja, ki razbremenijo osebje, ki pogosto v knjižnici opravlja tudi druge naloge (Willingham, 2018). 6.4.2 Prostor Ustvarjalnica za svoje delovanje potrebuje tudi fizični prostor, kjer bo uporabni­ kom na voljo oprema. Prostor ustvarjalnice načrtujemo glede na vrsto ustvarjal­ nice, ki jo želimo vzpostaviti, izbrano opremo, proračunske zmožnosti in glede na to, kakšne pogoje imamo za vzpostavitev. Za uspešno ustvarjalnico ni po­ trebe po gradnji novih prostorov ali celostni preureditvi obstoječih, vsekakor pa umeščanje v obstoječe prostore pomeni določene omejitve pri načrtovanju ustvarjalnice (Bagley, 2014). Prostor, ki bo namenjen ustvarjalnici, je potrebno izoblikovati v procesu načrto­ vanja, znanih pa je nekaj splošnih priporočil: – ustvarjalnica naj bo hkrati funkcionalna in udobna (Burke, 2014); – zasnova prostora naj omogoča prosto gibanje in uporabnikom nudi možnost izbire med samostojnim in skupinskim delom (Wells, 2017) – s postavitvijo večjega delovnega prostora na sredini spodbudimo sodelovanje v ustvarjal­ nici (Abron, 2018), hkrati pa z mesti za samostojno delo omogočimo razvijanje posameznikovih idej (Makerspace Playbook, 2013); – v ustvarjalnico je smiselno vključiti police z referenčnim gradivom in s tem uporabnikom ponuditi izbiro pridobivanja informacij od osebja ali iz drugih dostopnih virov (Wells, 2017); – del ustvarjalnice je lahko razstavni prostor, kjer uporabniki predstavijo svoje izdelke. Lahko pa ga umestimo tudi izven ustvarjalnice in tako privabimo še ostale uporabnike knjižnice (Abron, 2018; Webb, 2018). Število uporabnikov, ki bodo lahko hkrati uporabljali ustvarjalnico, je odvisno od velikosti prostora. Kemp (2013) in Willingham (2018) predlagata na upo­ rabnika minimalno 4,6 m 2 delovnega prostora. Ob tem moramo biti pozorni na posamezna orodja, ki lahko za varno delo zahtevajo večji delovni prostor (Willingham, 2018). Med načrtovanjem je smiselno razmišljati tudi o razvoju 28 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   ustvarjalnice in možnih prilagoditvah, tako da vključimo mobilno pohištvo, zagotovimo možnost hrambe manjših naprav in menjave z drugimi, dostopnost materialov pri delu, smiselno razporeditev električne napeljave in prezračeva­ nja, ipd. (Johnson, 2017b). Ti elementi prostora pa vplivajo tudi na razporeditev opreme v ustvarjalnici. Da bomo smiselno razporedili opremo, moramo poznati vse lastnosti orodij (Bronkar, 2017) in skladno z njimi zagotoviti dovolj vtičnic, namestiti primerno razsvetljavo (Delecki, 2017; Makerspace Playbook, 2013; Willingham, 2018) in prezračevalni sistem (Kemp, 2013; Willingham, 2018). Da zagotovimo nemoteno delo, moramo prostor organizirati tako, da so ustrezni ma­ teriali in potrebščine na voljo pri orodjih ter delovnih mestih, kjer se uporabljajo. Za bolj samostojno delo uporabnikov je dobro, da na vidnih mestih označimo, kje se nahajajo posamezni materiali in potrebščine (Compton et al., 2015). V ustvar­ jalnici moramo zagotoviti tudi prostor za hrambo polizdelkov, ki še čakajo na dokončanje (Kemp, 2013; Willingham, 2018). Ena izmed glavnih skrbi pri načrtovanju ustvarjalnice mora biti tudi varnost uporabnikov. Z vidika varnosti moramo omogočiti delo uporabnikov brez nepo­ trebnih premikov po celotni ustvarjalnici, kjer je potrebno, moramo poskrbeti za zaščitne pripomočke (očala, rokavice, maske, oblačila …) (Kemp, 2013). Delovne površine morajo biti primerne glede na orodja in naprave, ki so v ustvarjalnici. Namestiti moramo tudi primerno, nedrsečo talno oblogo in zagotoviti, da na tleh ni prostih kablov ali drugih predmetov, ki bi lahko bili nevarni za uporabnike (Delecki, 2017; Wells, 2017). 6.4.3 Oprema Oprema je pomemben del ustvarjalnice, saj zgolj prostor, brez opreme, orodij, naprav in pripomočkov, ne more biti definiran kot ustvarjalnica. Prednost dobro opremljene ustvarjalnice je, da lahko zaradi pestrosti opreme privabi širok krog ljudi, ki želijo ustvarjati na različnih področjih, ter z dostopom do prave opreme, orodij in potrebščin spodbudi lokalno okolje k ustvarjanju (Hatch, 2014). Kljub temu, da je kot oprema v ustvarjalnici najpogosteje omenjen 3D­ tiskalnik (Burke, 2014; Fontichiaro, 2018), je to le eno izmed možnih orodij, ki jih lahko vključimo v ustvarjalnico (Bronkar, 2017; Burke, 2014). Pogosto se z ustvarjalnico povezuje visokotehnološka oprema, vendar Abron (2018) opozarja, da uspeš­ nost ustvarjalnice ni pogojena s sodobnimi in naprednimi tehnologijami, pač pa s smiselno vključitvijo opreme glede na uporabniške potrebe. Pri izbiri opre­ me ima skupaj s cilji ustvarjalnice in prepoznanimi uporabniškimi potrebami ključno vlogo še razpoložljiv proračun ter osebje in prostor, ki ga imamo na voljo (Bronkar, 2017). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 29 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   V ustvarjalnici nastajajo tako izdelki kot ideje in koncepti. Uporabniki pri ustvar­ janju uporabljajo različne materiale in ustvarjajo tudi v digitalnih formatih. Za posamezne dejavnosti je torej potrebno izbrati primerno opremo in poznati raz­ lične možnosti zasnove ustvarjalnice (Bronkar, 2017). Opremo delimo na dve skupini: 1. orodja in naprave, ki so uporabnikom na voljo in jih moramo vzdrževati, 2. materiali in potrebščine, ki se v procesu uporabe ustvarjalnice porabljajo in jih moramo za nemoteno delo dodajati (Willingham, 2018). Pri načrtovanju ustvarjalnice in izbiri opreme si lahko pomagamo z različnimi seznami predlagane opreme. Seznami se med seboj razlikujejo glede na usme­ ritve ustvarjalnice ter aktivnosti (Fisher, 2016; Freeman in Freeman, 2017), fi­ nančni okvir (Bronkar, 2017) in uporabnike, ki jim bo ustvarjalnica namenjena, ali pa zajemajo širok nabor orodij in naprav (Burke, 2014; Compton et al., 2015; Hatch, 2014; Makerspace Playbook, 2013; Willingham in DeBorer, 2015; Willin­ gham, 2018). V preglednicah 2 in 3 je prikazan seznam možne opreme ustvarjalnic, ki je bil se­ stavljen na podlagi seznamov opreme iz literature in opreme različnih ustvarjal­ nic (Bronkar, 2017; Burke, 2014; Compton et al., 2015; FFL Creation Lab, n. d.; FFL Fab Lab, n. d.; Fisher, 2016; Freeman in Freeman, 2017; FryskLab, n. d.; Hatch, 2014; Lab, n. d.; Makerspace Playbook, 2013; Mojstrovalnica, n. d.; Musik, Me­ dien, Makerspace, n. d.; Willingham in DeBorer, 2015; Willingham, 2018). Preglednica 2: Seznam možne visokotehnološke opreme v ustvarjalnicah Visokotehnološke naprave 3D tehnologija 3D tiskalnik 3D skener 3D pisala Polnila za tisk Programska oprema za modeliranje 3D objektov Izrezovanje Laserski rezalnik Gravirni stroj CNC rezalnik Programska oprema za vsak rezalnik posamezno Robotika Kompleti za sestavljanje robotov Že izdelani roboti za programiranje Roboti namenjeni različnim starostnim skupinam in predznanju Elektrotehnika Kompleti za izdelovanje vezji za začetnike in otroke, uporaba vsakdanjih predmetov Kompleti za izdelovanje vezij za poznavalce Predizdelana vezja, ki omogočajo povezavo z osebnim računalnikom in učenje programiranja ter nadgradnje vezja 30 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   Preglednica 3: Seznam možne nizkotehnološke opreme v ustvarjalnicah Nizkotehnološke naprave Zvok Naprave za ustvarjanje glasbe, glasbila Snemalniki zvoka Ojačevalci Mikrofoni Slušalke Predvajalniki glasbe iz različnih nosilcev Programska oprema za snemanje in obdelavo zvoka Fotografija in videografija Različni fotoaparati (digitalni, zrcalno refleksni) in kamere Virtualna očala Zeleno platno Komplet za osvetlitev Mikrofoni Stojala Programska oprema za obdelavo fotografij in videoposnetkov Izdelovanje iz tekstila, oblikovanje oblačil, šivanje Šivalni stroji Stroji za vezenje Komplet za ročno šivanje Naprave za izdelovanje gumbov Preša za tisk na tekstil Likalnik Potrebščine (tekstil, sukanci, šivanke, metri, škarje, bucike, naprstniki, zadrge, gumbi, zaponke …) Programska oprema za oblikovanje oblačil Gradnja, sestavljanje LEGO kompleti Kompleti lesenih gradnikov Kompleti magnetnih gradnikov Kompleti plastičnih gradnikov Kompleti gradbenih komponent Obdelava različnih materialov Pripomočki za obdelavo kovin (brusilniki, rezalniki, varilniki, žage, svedri, stružnice, različne kovine) Pripomočki za obdelavo lesa (brusilniki, žage, svedri, stružnice, pripomočki za rezbarjenje, različne vrste lesa) Pripomočki za obdelovanje gline (orodja za ročno obdelavo, lončarsko kolo, peč za sušenje, glina) Umetniško ustvarjanje Različni materiali (papir, karton, les, keramika, steklo, tekstil, guma, plastelin, glina, modelirna masa, kinetični pesek …) Pripomočki za ustvarjanje nakita Odpadni materiali Pripomočki za slikanje, risanje (različne podlage, različne vrste barv …) Seti za kaligrafijo Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 31 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   Čeprav lahko uporabimo katerega od seznamov opreme ali si ogledamo že de­ lujoče ustvarjalnice, naj nam bodo to le usmeritve in možnosti za pridobivanje idej za lastno ustvarjalnico (Abron, 2018) ter prispevek k boljšemu razumevanju koncepta ustvarjalnic in njihove vzpostavitve (Freeman in Freeman, 2017). Fon­ tichiaro (2018) pravi, da je zmotno, če želimo potrebo uporabnikov po ustvar­ jalnici zadovoljiti s prenosom dobrih praks že delujočih ustvarjalnic. Johnson (2017b) pa dodaja, da ni enoznačnega načrta ustvarjalnice, ki bi bil uspešen. Ko pridobimo ideje o opremi, moramo v izbiro na primeren način vključiti tudi uporabnike. Zavedati pa se moramo, da uporabnike vključujemo v načrtova­ nje storitve, ki je večini od njih neznana. Uporabniki, ki bi potrebovali storitve ustvarjalnice, se ne zavedajo, da je lahko knjižnica tista, ki bi jim lahko to po­ nudila brezplačno ali z zelo nizkimi stroški (Bagley, 2014; Compton et al., 2015). Tako kot poteka nakup knjižnega gradiva skladno z nabavno politiko, je z vi­ dika uspešnega načrtovanja, delovanja in razvoja v fazi načrtovanja smiselno pripraviti dokument nabavne politike za opremo ustvarjalnice. Pri vzpostavitvi ustvarjalnice sledimo temu dokumentu in vključimo tista orodja in tehnologije, ki jih želimo dati na razpolago uporabnikom in ki hkrati ustrezajo finančnim okvirjem (Fontichiaro, 2015; Johnson, 2017b). V nabavni načrt je priporočljivo vključiti tudi vso opremo, za katero smo prepoznali potrebo v okolju, vendar se zaradi finančnega okvirja ali drugih omejitev trenutno še nismo odločili za nakup. S takšnim sistematičnim pristopom se lahko izognemo nesmiselni porabi finančnih sredstev za opremo, ki je ne potrebujemo ali za katero nismo prepo­ znali uporabniških potreb in želja (Kemp, 2013). Glede na izbrano opremo in prepoznane uporabniške potrebe lahko pripravi­ mo tudi podporne programe, kot so skupinska ali individualna izobraževanja in delavnice individualne pomoči (Yi in Baumann, 2018). S tem bomo dosegli primerno seznanjenost s celotnim prostorom, pravili v prostoru ter varnostnimi ukrepi (Delecki, 2017; Webb, 2018; Willingham, 2018), ter ustrezno stopnjo začet­ nega znanja uporabnikov (Fisher, 2016; Vecchione et al., 2017). 7 Zaključek Ustvarjalnice uspešno dopolnjujejo poslanstvo splošnih knjižnic, tako v Evropi kot širše po svetu in postopoma tudi v Sloveniji. Namen ustvarjalnic, da uporab­ nikom brezplačno omogočajo preizkušanje in uporabo različnih naprav, orodij in pripomočkov, ima veliko koristi tako za posameznika kot za celotno lokalno okolje knjižnice. 32 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   Ker je bil razvoj ustvarjalnic, tako v knjižnicah kot izven njih, zelo pester, lahko ideje in usmeritve za lastno vzpostavitev ustvarjalnice črpamo iz različnih virov. Ustvarjalnica mora ustrezati poslanstvu, ciljem in viziji razvoja knjižnice, katere del bo. V načrtovanje je priporočljivo vključiti uporabnike, osebje knjižnice in lokalno skupnost. Predvsem ponudba ustvarjalnice mora odražati preučene po­ trebe in želje uporabnikov. Za ustvarjalnico moramo zagotoviti ustrezen prostor in opremo ter izobraženo osebje, ki bo na voljo uporabnikom. Zaključimo lahko, da so ustvarjalnice zanimiva sodobna storitev, ki splošnim knjižnicam nudi novo priložnost za zadovoljevanje uporabniških potreb in pove­ zovanje z lokalnim okoljem. Navkljub dodatnemu finančnemu strošku, ki nasta­ ne s tako bogato storitvijo, je lahko vpliv ustvarjalnic zelo velik in pozitiven. Ob ustreznem poznavanju storitve in njenih koristi bi verjetno marsikatera splošna knjižnica v Sloveniji prepoznala, da se lahko ustvarjalnico individualizira do te mere, da bo ustrezala lokalnemu okolju in potrebam ter željam uporabnikov. Navedeni viri Abram, S. (2015). Librarianship. V S. Hirsh (ur.), Information services today: an introduc- tion (str. 41–52). Rowman & Littlefield Publishers. Abron, D. (2018). Journey to a makerspace. Public Libraries, 57(4), 14–15. American Library Association. (2014). American Library Association supports makerspa- ces in libraries. http://www.ala.org/news/press­ releases/2014/06/american­ library­ asso­ ciation­ supports­ makerspaces­ libraries Bagley, C. A. (2014). Makerspaces: top trailblazing projects: a LITA guide. ALA TechSo­ urce. Balas, J. L. (2012). Do makerspaces add value to libraries? Computers in Libraries, 32(9), 33. https:/ /teamhughmanatee.files.wordpress.com/2013/04/do­ makerspaces­ add­ value­ ­ to­ libraries.pdf Barniskis, S. C. (2016). Access and express: professional perspectives on public library makerspaces and intellectual freedom. Public Library Quarterly, 35(2), 103–125. https:// doi.org/10.1080/01616846.2016.1198644 Barton, A. C., Tan, E., in Greenberg, D. (2017). The makerspace movement: sites of possibilities for equitable opportunities to engage underrepresented youth in STEM. Teachers College Record, 119(6), 1–44. https://eugenemakerspace.com/wp­ content/up­ loads/2018/10/The­ Makerspace­ Movement_­ Sites­ of­ Possibilities­ for­ Equitable­ Oppor­ tunities­ to­ Engage­ Underrepresented­ Youth­ in­ STEM.pdf Bowler, L. (2014). Creativity through »maker« experiences and design thinking in the education of librarians. Knowledge Quest, 42(5), 58–61. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 33 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   Britton, L. in Considine, S. (1. 10. 2012). The makings of maker spaces, part 3: a fabulous home for cocreation. Library Journal. https://www.libraryjournal.com/?detailStory=the­ ­ makings­ of­ maker­spaces ­ part­ 3­ a­ fabulous­ home­ for­ cocreation Britton, L. (26. 10. 2012). A fabulous labaratory: the makerspace at Fayetteville Free Li­ brary. Public Libraries Online. http://publiclibrariesonline.org/2012/10/a­ fabulous­ laba­ ratory­ the­ makerspace­ at­ fayetteville­ free­ library/ Britton, L. (14. 12. 2015). »Making« the future: conclusion of making & the maker move- ment blog post series. https://tascha.uw.edu/2015/12/making­the ­ future­ conclusion­ of­ ­ making­ the­ maker­ movement­ blog­ post­series/ Bronkar, C. (2017). How to start a library makerspace. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 3–28). Facet Publishing. Burke, J. (2014). Makerspaces: a practical guide for librarians. Rowman & Littlefield Pu­ blishers Publishers. Cavalcanti, G., (22. 5. 2013). Is it a hackerspace, makerspace, techshop, or fablab? Make: DIY Projects and Ideas for Makers. https://makezine.com/2013/05/22/the­ difference­ be­ tween­ hackerspaces­ makerspaces­ techshops­ and­ fablabs/ Compton, E., Boese, A., Lewis, J., Teeri, S. in Yusko, S. (2015). Making in the Library Tool- kit. American Library Association. http://www.ala.org/yalsa/sites/ala.org.yalsa/files/ content/YALSA%20Making%20Toolkit.pdf Costello, L., Powers, M., in Haugh, D. (2017). Pedagogy and protoryping in library ma­ kerspaces. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 3–28). Facet Pu­ blishing. de Boer, J. (2015). The business case of FryskLab, Europe’s first mobile library FabLab. Library Hi Tech, 33(4), 505–518. https://doi.org/10.1108/LHT­ 06­ 2015­ 0059 Delecki, K. (2017). Safety and guidelines in the library makerspace. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 73–84). Facet Publishing. Dougherty, D. (2012). The maker movement. Innovations: Technology, Governance, Glo- balization, 7(3), 11–14. https://www.mitpressjournals.org/doi/pdf/10.1162/INOV_a_00135 FabLab (n. d.). FabLab. https://fablab.si/ FabLabNet (2017). Joint SWOT analysis to explore network synergies. http://fablabnet.net/ wp­content/uploads/2017/11/DT144_JointSWOT_PP10 ­ V2_27­ 11­ 17.pdf Fallows, D. (11. 3. 2016). How libraries are becoming modern makerspaces. The Atlantic. https://www.theatlantic.com/technology/archive/2016/03/everyone­ is­ a­ maker/473286/ FFL Creation Lab. (n. d.). Fayetteville Free Library. https://www.fflib.org/creation­ lab FFL Fab Lab. (n. d.). Fayetteville Free Library. https://www.fflib.org/fab­ lab Fisher, J. P. (2016) Building and operating a digital media lab. Public Library Association. http://www.ala.org/pla/sites/ala.org.pla/files/content/pdfs/membersonly/pla_quick­ reads_03_medialab_digital_FINAL.pdf Freeman V. in Freeman, R. (2017). Creating a new library: recipes for transformation. Chandos Publishing. 34 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   FryskLab. (n. d.). http://www.frysklab.nl/ Fontichiaro, K. (2015). Creation culture and makerspaces. V S. Hirsh (ur.), Information Services Today: an Introduction (str. 192–198). Rowman & Littlefield Publishers. Fontichiaro, K. (2018). Creation culture and makerspaces. V S. Hirsh (ur.), Information Services Today: an Introduction: second edition (str. 220–228). Rowman & Littlefield Pu­ blishers. Giersberg, D. (2014). The creative workshops of the 21st century. Goethe­ Institut. https:// www.goethe.de/en/kul/bib/20440837.html Hatch, M. (2014). The maker movement manifesto: rules for innovation in the new world of crafters, hackers and thinkers. McGraw­ Hill Education. Hartnett, E.J. (2016). Why make? Public Libraries, 55(5), 20–25. Hirsh, S. (ur.). (2015). Information services today: an introduction. Rowman & Littlefield Publishers. Horton, J. (2019). Continuing education and professional development of library staff involved with makerspaces. Library Hi Tech, 37(4), 866–882. https://doi.org/10.1108/LHT­ 06­ 2018­ 0081 IFLA (2017). IFLA trend report 2017 update. https://trends.ifla.org/files/trends/assets/ documents/ifla_trend_report_2017.pdf Johnson, E. (2017a). The future of library makerspaces. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 345–367). Facet Publishing. Johnson, E. D. M. (2017b). The right place at the right time: creative spaces in libraries. V S. Hines in K. Crowe (ur.), The Future of Library Space (str. 1–35). Emerald. Kemp, A. (2013). The makerspace workbench. http://www.farnell.com/datashe­ ets/1895152.pdf Keune, A., Wohlwend, K.E. in Peppler, K.A. (2019). Recognition in makerspaces: Suppor­ ting opportunities for women to »make« a STEM career. Computers in Human Behavior, 99, 368–380. https://doi.org/10.1016/j.chb.2019.05.013 Khuon, L., Ertekin, Y., Carr, M. E., Terranova, B. B., Hoque, S., Fiori, C. M., in Laing, C. C. (2018). MAKER: Simple making activities to expose middle school girls to STEM careers. ASEE Annual Conference and Exposition, Conference Proceedings, 2018– June. Koh, K. in Abbas, J. (2015). Competencies for information professionals in learning labs and makerspaces. Journal of Education for Library and Information Science, 56(2), 114–129. Lab. (n. d.). Gradska knjižnica Rijeka. https://gkr.hr/Lab Libraries lead with digital (n. d.). https://publiclibraries2030.eu/resources/libraries­ lead­ ­ with­ digital1/ Makerspace playbook: school edition (2013). Maker Media. https://makered.org/wp­ con­ tent/uploads/2014/09/Makerspace­Playbook ­Feb ­ 2013.pdf Martin, K., Compton, M. in Hunt R. (2017). Mobile makerspaces. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 307–344). Facet Publishing. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 35 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah   McFarland, R. D. (2017). How to create a makerspace: a real-world case-study. https:// www.slideshare.net/highervista/how­ to­ create­ a­ maker­ space­ v2­ ebook McMonigle, P. (2020). Introduction. V B. Thomsett­ Scott (ur.), Makerspace and collabora- tive technologies : A LITA guide (str. xi–xv). Rowman & Littlefield Publishers Publishers. Mojstrovalnica. (n. d.). Goriška knjižnica Franceta Bevka. https://www.gkfb.si/za­ upo­ rabnike/mojstrovalnica Moorefield­ Lang, H. (2015). Change in the making: makerspaces and the ever­ changing landscape of libraries. TechTrends, 59(3), 107–112. https://doi.org/10.1007/s11528­ 015­ 0860­z Moorefield­ Lang, H. (2019). Lessons learned: intentional implementation of second ma­ kerspaces. Reference Services Review, 47(1), 37–47. https://doi.org/10.1108/RSR­ 07­ 2018­ 0058 Musik, Medien, Makerspace. (n. d.). Stadt Köln. https://www.stadt­ koeln.de/leben­in ­ ko­ eln/stadtbibliothek/zentralbibliothek/musik­ medien­ makerspace Sheffield, R., Koul, R., Blackley, S. in Maynard, N. (2017). Makerspace in STEM for girls: a physical space to develop twenty­ first­ century skills. Educational Media International, 54(2), 148–164. https://doi.org/10.1080/09523987.2017.1362812 Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 – 2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/ Zakonodaja­ ki­ ni­ na­ PISRS/Kulturna­ dediscina/2ffbd52377/Strokovna­ priporocila­ in­ ­ standardi­ za­ splosne­ knjiznice.pdf Švab, Š. (2020). Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta. The age of makers; 3D printing in the public library of Cologne. (14.6.2013). IFLA Public Libraries Section Blog. https://blogs.ifla.org/public­ libraries/2013/06/14/the­ age­ of­ the­ ­makers ­ 3d­printing ­in ­ the­public ­ library­ of­ cologne/ Torrone, P . (10. 3. 2011). Is it time to rebuild & retool public libraries and make »techshops«? Make: DIY Projects and Ideas for Makers. https://makezine.com/2011/03/10/is­ it­time ­to ­ ­rebuild ­retool­public ­ libraries­ and­make ­ techshops/ Vecchione, A., Brown, D., Brasier, G. in Delaney, A. (2017).Encouraging a diverse maker culture. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 51–71). Facet Publi­ shing. Vidmar, S. (2019). Mojstrovalnica. V Pogled nazaj, polet naprej: zbornik ob 70-letnici Go- riške knjižnice: 1949-2019. Goriška knjižnica Franceta Bevka. Wang, F., Wang W., Wilson, S. in Ahmed, N. (2016). The state of library makerspaces. In- ternational Journal of Librarianship, 1(1), 2–16. https://doi.org/10.23974/ijol.2016.vol1.1.12 Walan, S. (2019). The dream performance – a case study of young girls’ develop ment of interest in STEM and 21st century skills, when activities in a makerspace were combined with drama. Research in Science & Technological Education. https://doi.org/10.1080/026 35143.2019.1647157 36 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Špela Kuhar, Tanja Merčun   Webb K., K. (2018). Development of creative spaces in academic libraries: a decision maker’s guide. Chandos Publishing. Weinberger, D. (4. 9. 2012). Library as platform. Library Journal. https:/ /www.libraryjo­ urnal.com/?detailStory=by­ david­ weinberger Wells, S. (2017). Foundations of makerspaces. S. Wells. Williams, R. D.in Willett, R. (2019). Makerspaces and boundary work: the role of librari­ ans as educators in public library makerspaces. Journal of Librarianship and Information Science, 51(3), 801–813. Willingham, T. in DeBorer, J. (2015). Makerspaces in libraries. Rowman & Littlefield Pu­ blishers. Willingham, T. (2018). Library makerspaces: the complete guide. Rowman & Littlefield Publishers. Yi, F. in Baumann, M. (2018). Guiding principles for designing an accessible, inclusive, and diverse library makerspace. https://assets.pubpub.org/j7m623zt/61583446049824.pdf Špela Kuhar e pošta: svab.spela@gmail.com Dr. Tanja Merčun, doc. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e pošta: tanja.mercunkariz@ff.uni­ lj.si