PRIHOD V LJUBLJANO Letos mineva 100 let, odkar je regent Aleksander, poznejši kralj Jugoslavije, podpisal zakon o usta- novitvi Univerze v Ljubljani. V profesorski zbor Filozofske fakultete je bil že na začetku povabljen dr. Jovan Hadži. Povabili so ga prijatelji, matičarji Univerze in člani dunajskega akademskega kluba „Slovenija“. Pred tem je bil pripravnik v Narodnem muzeju v Zagrebu in asistent ter privatni docent na Zavodu za primerjalno anatomijo Filozofske fakul- tete v Zagrebu. ZOOLOŠKI INŠTITUT IN RAZISKOVALNO DELO Zoološkemu inštitutu in katedri za zoologijo so dodelili prostore v osrednji univerzitetni zgradbi na Kongresnem trgu, v prvem nadstropju, v vogalu balkona na glavnem vhodu pa vzdolž Vegove ulice. To je bil dolg hodnik in pet velikih sob. V njih je ostalo le nekaj pohištva iz nekdanjega Deželnega dvorca. Profesor je začel iz nič. Za osebno razisko- valno delo je moral z inštrumenti opremiti svoj kabinet, za pouk urediti in opremiti praktikum z mikroskopi in laboratorij za izdelavo učnih pre- paratov. Praktikum je opremil kar z denarjem od vojne odškodnine. V širokem hodniku je dal posta- viti „leseno hišico“ v dveh nadstropjih s policami za knjige. Izkoristil je povojni čas velike nemške infla- cije in za skromen denar nabavljal strokovne knjige in revije. Pridobil je kompletne zbirke vodilnih evropskih znanstvenih revij in ustvaril izjemno bogato zbirko knjig in revij. V njej so nabirali znanje PORTRET ORNITOLOGA JOVAN HADŽI – OČE SLOVENSKE BIOLOGIJE IN USTANOVNI ČLAN ORNITOLOŠKEGA OBSERVATORIJA / / Kazimir Tarman Slovenski zoolog srbskega rodu, Jovan Hadži, se je rodil v Temišvaru v Romuniji 22. novembra 1884. leta. Svoj začetek v zoologiji je opisal takole: »Bilo je 1903, pred 58 leti, ko sem kot mladenič zapustil klasično gimnazijo v Zagrebu in odšel na študij naravoslovja, predvsem meni priljubljene zoologije na Univerzo na Dunaju. Na študij sem bil dobro pripravljen. Med šolanjem sem zbral lepo zbirko zooloških objektov. Spoznal sem bogastvo oblik in načinov življenja živali skozi marljivo branje Brehmovega dela o Življenju živali in s terenskim delom. Na Dunaju sta bila moja profesorja zoologije Carl Grobben in Berthold Hatschek, zlasti zadnji, ki je bil mentor mojega doktorskega dela«. Njegova tema doktorata je bila »Živčni sistem Hidre«. S tedaj novo tehniko vitalnega barvanja z metilenskim modrilom mu je uspelo preučiti oživčenost trdoživa (Hydra) pri živem telesu. Leta 1908, v osmem semestru študija, je Jovan Hadži postal tudi doktor filozofije. PORTRET JOVANA HADŽIJA (1931). V vlogi učitelja je ostal 37 let. Sodeloval je tudi pri sestavljanju srednješolskih programov in pri pisanju gimnazijskih učbenikov. ilustracija: Ivan Vavpotič Svet ptic 01, april 2019 22 tudi raziskovalci drugih jugoslovanskih univerz. Ta zbirka je postala kasneje osnova za vzpostavitev bi- ološke knjižnice Oddelka za biologijo in Nacional- nega inštituta za biologijo. Raziskovalno je nadaljeval delo na ožigalkarjih (Cnidaria). Gradil je nov pogled na živalsko rodo- slovje. Leta 1944 je izšlo delo „Turbelarijska teorija knidarijev“. Teorija je izzvala živahno polemiko med njegovimi privrženci in nasprotniki, še posebno potem, ko je bila razložena v delu The Evolution of the Metazoa (Evolucija mnogoceličarjev, 1963). Sodobne raziskovalne tehnologije in metode kljub logiki Had- žijeve razlage njegove teorije niso podprle. Del raziskav je usmeril tudi v raziskave podze- meljskega in gorskega sveta, posebno favnistiko suhih južin, ščipalcev in paščipalcev. Sestavil je prvi zoogeografski pregled Balkana. V PREDAVALNICI Hadžijeva predavanja so bila v »balkonski preda- valnici« na Univerzi, v predavalnici, ki ima izhod na glavni balkon proti Kongresnemu trgu. V prvi sobi od balkona proti vogalu z Vegovo ulico je bil njegov delovni kabinet. Predavanja so vsa leta po- tekala od devetih do desetih dopoldne. Profesor je vstopal v predavalnico neposredno iz svoje sobe. Predavanja so obsegala predmete: specialna zoolo- gija nevretenčarjev, splošna zoologija (biologija) in descendenčna teorija (darvinizem). Takrat ni bilo učnih načrtov, ki bi zapovedovali uči- telju obdelavo celotne tematike učnega predmeta. Učitelj je imel popolno svobodo. Snov je izbiral in predstavljal po svoji presoji. Zato so bila predavanja v ciklih. Profesorju najljubše teme so bile evolucij- sko razvojne izpeljave mnogoceličarjev (Metazoa) iz enoceličarjev prek vrtinčarjev (Turbellaria). Ožigalkarje (Cnidaria) je odmaknil od glavnega debla, ki vodi proti višje razvitim nevretenčarjem, v stransko vejo na razvojnem drevesu. Ta novost ni bila v skladu z dotedanjim pojmovanjem rodo- slovnega sistema. To temo je poglabljal do tolike podrobnosti, da smo študenti začutili njegov raz- iskovalni žar. Čeprav ni slovel kot govorec, se je sproščeno razgovoril in svoje zamisli zapisoval in risal po tabli. Pri poslušalcih, mladih zoologih, je tako vzbujal raziskovalni nemir. Nekaterih pogla- vij zoologije se je loteval le občasno. Zelo redko je predaval o žuželkah, le na vsakih nekaj let, zato je bila priprava na izpit zahtevna. To ni bilo učenje, kot smo ga poznali iz srednjih šol, ampak študij po tujih učbenikih, zapisi s predavanj so bili le vodilo. Izpitna vprašanja so zajemala tudi snov, ki ni bila obravnavana na predavanjih. V sobi z anatomsko- -histološkimi slikami na velikih kartonih ali kaši- ranih zvitkih smo se pripravljali na izpite. PETKOVI SEMINARJI Ob petkih ob petih popoldne je potekal zoološki seminar, namenjen študentom višjih semestrov. Eden od študentov je vedno poročal o izbrani temi. Sledila je razprava. Vodila sta jo oba profesorja zoologije, Hadži in Miroslav Zei, sodelovali so tudi vsi asistenti. Hadži je prinašal s seboj nove revije in knjige ter nas seznanjal z vsebino. Tudi temami za naslednje seminarje. Poročal je tudi o strokovnih srečanjih s tujimi zoologi in dogodkih s kongresov. O njem: Rojstvo: 22. 11. 1884, Temišvar v Romuniji Smrt: 11. 12. 1972 (88 let), Ljubljana Poklic: biolog, zoolog, sistematik, favnist, zoogeograf Trdoživ je bila Hadžijeva raziskovalna žival pri doktorski nalogi. Na sliki je ZELENI TRDOŽIV (Hydra (Chlorohydra) viridissima). foto: Wikipedija OŽIGALKARJI so bili priljubljene živali Hadžijevih raziskovanj. foto: Wikipedija V vrtinčarjih je videl izvor ožigalkarjev. Na sliki je ČRTASTI VRTINČAR (Prostheceraeus vittatus). foto: Wikipedija Hadži posluša čirikanje rastlinskih stenic. foto: Matija Gogala Svet ptic 01, april 2019 23 »kvazi genetiki« je bilo nevarno. Hadžijeva avtorite- ta in neupogljivost nas je obranila te „znanstvene“ neumnosti. Njegovi nastopi na semenarjih in pred širšim občinstvom v Kazini so bili v bran resnici in uveljavljeni genetiki. Pokončno držo profesorja smo študenti cenili. S Stalinovo smrtjo je po letu 1965 lisenkizem odplaknilo na smetišče zgodovine. Pre- živeli ruski genetiki pa so se vrnili v laboratorije. Hadži je bil pisec številnih poljudnoznanstvenih spisov. Tudi sodelavce je spodbujal k temu pisanju: „Tako seznanjate širše bralstvo z dognanji znanosti in razvijate slovensko izrazoslovje“. Sam je prispeval 25 člankov iz življenja ptic, večina objavljenih v hrvaški Prirodi in slovenskem Proteusu. ALI JE „TATI“ NA INŠTITUTU V času, ko uradno pri nas ni bilo v rabi naslavljanje z „gospod“ ampak s „tovariš“, je ostal za nas profe- sor Hadži gospod, a ne zaradi formalnosti. V vsej njegovi drži do študentov in sodelavcev smo čutili njegovo znanstveno in etično trdnost, tudi tradi- cijo dunajske šole in okolja. Ker smo ga bližnji so- delavci zares spoštovali in imeli radi, smo mu med seboj rekli kar „tati“. Na starost, ko je bil navezan na dom, smo ga občasno in za njegov rojstni dan obiskovali doma. Srečanj je bil vedno vesel, kajti skozi to svoje učno „potomstvo“ je ohranjal stik z delom inštitucij, ki jih je postavil. ZAPUŠČINA Profesor Jovan Hadži je osnoval in organiziral študij biologije na Univerzi v Ljubljani in Inštitut za biologijo na akademiji, ki nosi njegovo ime „Bio- loški inštitut Jovana Hadžija“. S svojo turbelarijsko teorijo je segel v sam vrh svetovne zoologije. Zapus- til je 901 objavljeno delo, knjige in članke s področij zoologije, splošne biologije, evolucije, favnistike in zoogeografije. Pomen njegovih raziskav potrjujejo Literatura: – Bo Le , j . (1984): Ob stoletnici rojstva Jovana Hadžija. – Proteus 47, 83-85. – č urćič , B. p . m . (2000): Život i delo akademika Jovana Hadžija. – Biološki fakultet, Beograd, 218 s. – h a DŽi , j . (1970): Razvojna pota živalstva. – MK, Ljubljana, 318 s. – Tarman , k . (2005): Mož, ki je sistem živalstva postavil na noge. – Proteus, 67, 208-215. – Zei , m . (1954): Profesor Jovan Hadži – sedemdesetletnik. – Proteus 17, 33-34. V ODBORU ORNITOLOŠKEGA OBSERVATORIJA Leta 1926 so priznani naravoslovci in ljubitelji ptic ustanovili zavod Ornito- loški observatorij v Ljubljani. Njegova naloga je bila znanstveno raziskovanje ptičjega življenja, predvsem ptičje selitve, zlasti z obročkanjem, pa tudi ugoto- vitev koristnosti ali škodljivosti domačih ptic ter na ta način koristiti raznim panogam v gospodarstvu. V kuratoriju Ornitološkega observatorija v Ljubljani je bil Hadži delegat ljubljanskega vseučilišča, saj je observatorij postal znan- stvena ustanova univerze. Za predsednika je bil izvoljen dr. Stanko Bevk. DIPLOMA Hadžijevega častnega članstva Prirodoslovnega društva Slovenije Hadži je leta 1949 v Proteusu poročal o prihodu TURŠKE GRLICE (Streptopelia decaocto) v naše kraje. foto: Duša Vadnjal Bilo je leta 1948, ko je v Sovjetski zvezi nad biolo- gijo zavladal Stalinov privilegiranec T. D. Lisenko (1898–1976). Razvil je svojo „ultra-lamarkistično genetiko“ ali „lisenkizem“ in nasilno spravil v gulage odlične ruske genetike. Žal se je na Lisenkovo stran nagnila tudi slovenska politika. Nasprotovati novi Hadžijeva knjiga RAZVOJNA POTA ŽIVALSTVA (1970) je namenjena bralcem, ki jih zanima zoologija. številne nagrade in priznanja. Omenim naj le Pre- šernovo nagrado (1956), Kidričevo nagrado (1963), nagrado Avnoja (1966), Levstikovo nagrado (1970) in častni doktorat Univerze v Ljubljani. Bil je častni član Društva za raziskovanje jam, Prirodoslovnega društva Slovenije in Španskega naravoslovnega združenja, redni član SAZU in dopisni član čeho- slovaške, jugoslovanske ter srbske akademije. Po akademiku Hadžiju so poimenovali okoli 20 vrst (ali podvrst) ter rodove Hadziella, Hadzinia, Hadzia in tudi družino Hadziidae. Jovan Hadži nas je zapustil 11. 12. 1972. Svet ptic 01, april 2019 24