Prihod drugega jutranjega potniškega vlaka iz Kočevja na ljubljansko železniško postajo. (foto: Miško Kranjec) Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 19. 2. 2021 Dobrodošli v evropskem letu železnic! Da je železniški promet varen in trajnosten, si že dalj časa prizadevamo ozaveščati javnost predvsem železničarji in zaposleni v podjetjih, ki poslujejo v želez- niški industriji. V transportnem sektorju bo v prihodnje železnica, kot napovedujejo mednarodni strokovnjaki iz prometnega sektor- ja, pridobivala na deležu v primerjavi z drugimi oblikami prevoza. Kar je še posebej pozitivno, je to, da je železnica med drugim tudi najbolj okolju prijazna oblika javnega prevoza. V vsem segmen- tu prometa v Evropi železnica prispeva zgolj 0,4 odstotka emisij toplogrednih plinov. Delež cestnega prometa, za primerjavo, pa je več kot 71 odstotkov. Institucionalna podpora našim prizade- vanjem za promocijo železniškega transporta na najvišji ravni, na ravni Evropske unije, je izjemno pomembna, saj pomaga spremi- njati razmišljanje o vlogi železnice v sodobni družbi in povečuje zavedanje o vključevanju skrbi za okolje v vse elemente našega dela. Letos bo tako v evropskem medijskem prostoru bistveno več poudarka na železnicah, več bo promocije, več prireditev, poveza- nih z železnicami v državah članicah, kar med drugim pomeni, da bodo bolj vidna tudi naša stališča in izzivi, s katerimi se srečujemo železničarji. Letošnje leto pa je pomembno tudi z več drugih vidikov. Pra- znujemo namreč trideset let samostojnosti in torej tri desetletja delovanja železnice pod samostojno slovensko upravo. O po- membni vlogi železničarjev pri osamosvojitvenih naporih smo v Novi progi že pisali, letos pa bo še več priložnosti, da bomo tudi tej temi namenili prostor v reviji in se spomnili dejanj, ki so v mo- zaiku hibridnih pritiskov na nekdanje oblasti omogočile, da smo danes samostojni, in o svoji prihodnosti odločamo v uspešnem lo- gističnem podjetju. Skupino Slovenske železnice je do konca preteklega leta zapu- stilo več sto železničark in železničarjev, vključenih v tako imenova- ne ukrepe mehkega zmanjševanja števila zaposlenih. Tako je bilo v skupini SŽ konec leta 6924 zaposlenih. Po besedah generalnega direktorja si bomo tudi letos prizadevali ohraniti relativno dobre poslovne rezultate in uresničili več odličnih novih projektov. Na najvišji ravni je namreč med drugim načrtovano, da v potniški pro- met uspešno vključimo nova vozna sredstva, da objavimo razpis za dodatnih petnajst do dvajset potniških vlakov, da postanemo 50-odstotni lastnik podjetja Nomago ter da z družbo EPH začne- mo strateško partnerstvo. Leto 2021 pa bo tudi v znamenju pri- prav na začetek gradnje Emonike, ki je načrtovana za leto 2022. Na naših tirih se bodo nadaljevala obsežna investicijska dela, saj je letos kar 290 milijonov evrov namenjenih prav za investicije, 78 pa za vzdrževanje. Leto 2021 nam prinaša izzive na mnogih področjih, med dru- gim tudi na športnem, ki ga v zadnjih letih na Slovenskih želez- nicah še posebej spremljamo in podpiramo. Zaradi COVID-19 so bile na letošnje leto prestavljene olimpijske igre na Japonskem, to pa pomeni, da je letošnje leto tudi olimpijsko leto. Svojo podporo našim vrhunskim športnikom, ki jo uresničujemo na več načinov, bomo tako lahko uspešno nadaljevali tudi v vlogi sponzorjev, pod- pornikov in navijačev naših najboljših olimpijcev! Želim vam prijetno branje! Pogumno v 2021! Aktualno Dobrodošli v evropskem letu železnic! 2 5 10 14 18 24 26 Aktualno Kje vozijo novi potniški vlaki? Aktualno Investicijski gradbeni projekti na naših progah Fotoreportaža Prenova karavanškega predora v polnem teku Kadri Kaj določa novi Kodeks ravnanja skupine Slovenske železnice? Reportaža Z vlakom na Gundiše Zanimivosti Lokomotiva 153-006 v Kočevju Leto 2021 je Evropska komisija označila za evropsko leto železnic. 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Dobrodošli v evropskem letu Na pobudo Evropske ko- misije je leto 2021 evropsko leto železnic. Letos bodo tako na različne načine poudarjene prednosti železnice kot trajno- stne, sodobne in varne oblike prevoza. Vse leto bodo z raz- ličnimi prireditvami in dogodki evropske železnice postavljene v središče pozornosti. Odločitev o posebnem evropskem letu železnice so na evropski ravni sprejeli predvsem zato, da bi državljane držav čla- nic in evropska podjetja spod- budili k večji uporabi železnice. S tem bi med drugim občutno prispevali k enemu od ključ- nih ciljev evropskega zelenega dogovora, in sicer da do leta 2050 Evropska unija postane podnebno nevtralna. Podneb- no nevtralnost pa bomo dose- gli, ko bosta uravnoteženi raven zmanjševanja emisij in raven emisij, ki jih ustvarjamo. Adina Vălean, evropska ko- misarka za promet, je ob tem povedala: »Naša mobilnost v prihodnosti mora biti trajno- stna, varna, udobna in dosto- pna. Železnica ponuja vse to in še veliko več! Evropsko leto železnice nam daje priložnost, da spet odkrijemo to obliko prevoza. Z različnimi ukrepi bomo pomagali, da bi želez- niški promet izkoristil ves svoj potencial. Vse vas vabim, da tudi vi sodelujete v evropskem letu železnice.« Prihodnost je v železnicah Železniški promet v Evropski uniji prispeva manj kot 0,5 od- stotka emisij toplogrednih pli- nov, ki jih ustvarja promet. Zato so železnice ena najbolj trajno- stnih oblik potniškega in tovor- nega prometa. Poleg tega pa je raven varnosti na železnicah iz- jemno visoka, s sodobnim vsee- vropskim prometnim omrežjem – TEN-T pa povezujejo ljudi in podjetja po vsej Uniji. Vendar pa se po podatkih Evropske ko- misije po evropskih železnicah prepelje le približno sedem od- stotkov potnikov in enajst od- stotkov blaga. Cilj vseh dejavnosti ob evrop- skem letu železnic je, da bi se povečal delež železniškega pro- meta v skupnem potniškem in tovornem prometu v Evropi. S tem bodo v EU znatno manjše emisije toplogrednih plinov in manjše onesnaževanje zaradi prometa. To pa bo ogromno prispevalo k prizadevanjem EU pri evropskem zelenem dogo- voru, katerega cilj je, da Evropa postane prva podnebno nev- tralna celina. Leto 2021 bo, kot prvo leto, v katerem se bo v celoti izvajal četrti železniški sveženj legisla- tivnih ukrepov, pomenilo tudi pomemben korak k enotnemu evropskemu železniškemu ob- močju: učinkovitejše evropsko železniško omrežje z neovirano čezmejno mobilnostjo. V letu 2021 so vse oči uprte v železnice Evropska komisija je prve- ga januarja objavila spletišče 2 Aktualno z dodatnimi informacijami o evropskem letu železnice, na katerem je tudi pregled načr- tovanih dejavnosti in priredi- tev. Različni dogodki, projekti in druge dejavnosti po vsej EU bodo poudarili številne razse- žnosti železnice – od evropske vodilne, inovativne železniške industrije do vloge železnice v evropski kulturi in dediščini, njenega pomena za povezova- nje regij, ljudi in podjetij, njene vloge v trajnostnem turizmu ter na primer pri odnosih EU s so- sednjimi državami. Poudarek na železnicah bo videti tudi v zakonodajnem programu Komisije, in sicer s predlogi o novem železniškem industrijskem partnerstvu, pri boljših povezavah železniškega prometa z drugimi oblikami prevoza ter prizadevanjih za povečanje trajnostnosti tovor- nega prometa, kot je zapisano v nedavno sprejeti Strategiji Evropske komisije za trajnostno in pametno mobilnost. Cilj je 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu Pobudo o evropskem že- lezniškem letu je marca lani predlagala Evropska komisija, Evropski parlament in Svet pa sta jo sprejela decembra, in je del prizadevanj EU v okviru evropskega zelenega dogovo- ra, tj. načrta EU za trajnostno gospodarstvo z doseganjem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Eden od ključnih elemen- tov načrta je uporaba čistejših in zdravju manj škodljivih pre- voznih sredstev, saj prometni sektor za zdaj ustvari okrog četrtino emisij toplogrednih pli- nov v Evropski uniji. Cilj evrop- skega zelenega dogovora pa je 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu do leta 2050. Evropska komisija železnic! Povezava do spletišča evropskega leta železnice https://europa.eu/year-of-rail Vir: EUROSTAT 3 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Aktualno Evropske železnice prihodnosti Kaj Evropska unija počne na področju železniške infrastrukture, kam in koliko vlaga, kateri so njeni ključni projekti Evropska unija za okreva- nje gospodarstva v vseh svojih državah članicah namenja 2,2 milijarde evrov za 140 ključnih projektov na področju prome- ta. S tem želi pospešiti gradnjo manjkajočih evropskih promet- nih povezav, podpirati trajno- stni promet in ustvarjati nova delovna mesta. Evropska unija financira projekte prek instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). To je shema nepovratnih sredstev Unije za podporo prometni infrastrukturi. S temi sredstvi izpolnjuje svoje podnebne cilje iz evropskega zelenega dogo- vora. Zelo velik poudarek na- menja projektom za izboljšanje železniških povezav, vključno s čezmejnimi ter povezavami do pristanišč in letališč. Evrop- ska komisarka za promet Adi- na Vălean sredstva v višini 2,2 milijarde evrov za prometno in- frastrukturo ocenjuje kot ključ- na za to, da bodo pripomogla k zagonu okrevanja, in bodo po njenih ocenah ustvarila za pet milijard evrov naložb. »Instru- ment za povezovanje Evrope je eden ključnih pri oblikovanju zanesljivega prometnega siste- ma, odpornega proti krizam, in je izjemno pomemben zdaj ter tudi dolgoročno,« meni komi- sarka za promet Adina Vălean. Štirje bistveni povezovalni koridorji Kateri projekti na področju železniške infrastrukture so v novi strategiji Evropske komi- sije? V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) je za zdaj aktivnih 396 železniških projektov v vrednosti 16,4 mi- lijarde evrov. Prednostni projekt ostaja gradnja osrednjega vsee- vropskega prometnega omrež- ja (TEN-T), ki naj bi bil končan do leta 2030. Evropska komisija je jeseni objavila nove delovne načrte, v katerih bodo zajeti vsi infrastrukturni projekti za osre- dnje koridorje. Med njimi bodo tudi štirje bistveni železniški projekti: Lyon–Torino, Rail Balti- ca, Fehmarnbelt in bazni predor Brenner. Leta 2019 objavljena strate- gija za trajnostno in pametno mobilnost bo sektor usmerila k trajnostnemu in digitalnemu prehodu, pri čemer se bo za prihodnje generacije oblikoval zanesljiv prometni sistem, ki bo odporen proti krizam. Strate- gija obenem daje tudi zagoto- vilo o uresničevanju ambicij o evropskem zelenem dogovoru in Evropi, pripravljeni na digi- talno dobo. Kateri so trije ključni evropski strateški projekti, v katere inve- stira Komisija? 1. EU bo z 1,6 milijarde evrov podprla 55 projektov želez- niške infrastrukture v vse- evropskem prometnem je- drnem omrežju TEN-T. Med njimi sta projekt Rail Baltica, ki baltske države povezu- je z evropskim železniškim omrežjem, ter čezmejni od- sek železniške proge med nemškim Dresdnom in Pra- go, glavnim mestom Češke. 2. EU bo s skoraj 142 milijo- ni evrov podprla prehod na bolj zelena goriva v pro- metu, predvidenih je 19 pro- jektov. 3. Devet projektov bo prispeva- lo k interoperabilnemu žele- zniškemu sistemu v EU ter k neoviranim vožnjam vlakov po Evropi prek evropskega sistema za upravljanje želez- niškega prometa (ERTMS). Z nadgradnjo lokomotiv in železniških tirov v skladu z enotnim evropskim siste- mom za nadzor vlakov se bo povečala varnost, skrajšal čas potovanja in optimizira- la uporaba tirov. Teh devet projektov bo prejelo skoraj 50 milijonov evrov. 2,2 milijarde namenja EU za okrevanje gospodarstva na področju prometa 140 ključnih projektov je financiranih s temi sredstvi 396 železniških projektov trenutno poteka v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope 16,4 milijarde je vrednost omenjenih projektov Strategija Evropske unije za trajnostno in pametno mobilnost bo sektor usmerila k trajnostnemu in digitalnemu prehodu, pri čemer se bo za prihodnje generacije oblikoval zanesljiv prometni sistem, ki bo odporen proti krizam. 4 Aktualno Kolektivni dopust 2021 – od 26. 4. do 30. 4. 2021 (4 dni) – od 27. 12. do 31. 12. 2021 (5 dni) *** Službena vozovnica SP-4 Službene vozovnice SP-4 za leto 2021 ni treba podaljševati. Vozovnice so izjemoma veljavne najmanj do junija 2021 oziroma eno leto od dneva izdaje. *** FIP in MKV vozovnice Od januarja je mogoče naročati izkaznice FIP ter mednarodne kuponske vozovnice, MKV za leto 2021. To lahko storite tako kot doslej, s svojo personalno številko na potniških blagajnah. Cena nove izkaznice je deset evrov. Cena MKV je prav tako deset evrov. *** Kodeks ravnanja skupine Slovenske železnice Slovenske železnice so decembra lani izdale kodeks ravnanja, v katerem so opredeljena temeljna načela sprejemljivega ravnanja in obnašanja zaposlenih v skupini Slovenske železnice. Do Kodeksa lahko dostopate na spletni strani Slovenskih železnic ali tako, da skenirate QR kodo. Kje vozijo novi potniški vlaki? V rednem prometu januarja vozi prvih pet dizelskih potniških vlakov FLIRT. Z njimi se lahko peljete med Ljubljano in Kamnikom, Kočevjem in Ljubljano ter Grosupljem in Metliko. Za zdaj je v Sloveniji na testiranju tudi ena električna garnitura, dve pa bomo prevzeli predvidoma februarja. Med Ljubljano in Kamnikom Novi potniški vlaki so začeli v rednem prometu voziti 15. decembra 2020. Prvič je novi dizelski vlak potnike zapeljal po kamniški progi od prenovljene- ga postajališča Kamnik - Graben do Ljubljane. Odtlej med Kamnikom in Ljubljano redno vozijo večinoma samo novi dizelski vlaki. Po petdesetih letih spet do Kočevja Četrtega januarja 2021 pa so novi vlaki začeli vo- ziti tudi na regionalni progi med Kočevjem in Lju- bljano. Poleg omenjene relacije pa dizelske garniture vozijo tudi med Ljubljano in Metliko. V voznem redu jih prepoznate tako, da se njihova številka začne s 44, denimo vlak 4473 je novi vlak. Novi dizelski vlaki FLIRT so predvideni za vožnje po regionalnih progah, prvenstveno na kamniški in kočevski progi, ter na progi do Metlike. Na omen- jenih progah je namreč do nedavnega tudi najbolj primanjkovalo vlakov. Kmalu v rednem prometu tudi nova elektromotorna garnitura Testiranja električne potniške garniture FLIRT za tehnično skladnost z zahtevami javne železniške infrastrukture v Sloveniji so v sklepni fazi. Za zdaj je v Sloveniji ena električna garnitura, dve pa bomo prevzeli predvidoma februarja. Električne garniture bodo vozile po glavnih progah. Novi potniški vlak na kočevski progi, pri kraju Prilesje v občini Velike Lašče. 5 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Uporabno Konec preteklega leta je bila končana prenove proge med Grosupljem in Kočevjem. Po njej so tretjega januarja 2021 po petdesetih letih spet začeli voziti tudi potniški vlaki. Dan pred rednim začetkom voženj sta se na promocijsko vožnjo z novim potniškim vla- kom do Kočevja odpravila mi- nister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Minister je na prvi vožnji po- vedal: »Vzpostavitev potniške- ga prometa med Ljubljano in Kočevjem bo v precej razbreme- nila ceste, povečala prometno varnost ter prispevala k čistej- šemu okolju. Železniški promet mora biti konkurenčnejši ce- stnemu prometu.« Nova železniška povezava bo namreč po analizah prome- ta precej razbremenila ceste, ki povezujejo Kočevje s prestolni- co. Potniki pa bodo imeli več možnosti za uporabo okolju najbolj prijazne oblike javnega prevoza – vlaka. 70 minut med Ljubljano in Kočevjem Ob delovnikih vozi iz Kočev- ja do Ljubljane šest vlakov, v obratni smeri pa sedem. Prva jutranja vlaka iz Kočevja od- peljeta ob 5.45 in 6.27, v Lju- bljano prispeta v uri in desetih minutah, kar je povsem primer- ljivo z vožnjo z avtomobilom. Na kočevski progi večinoma vozijo novi dizelski vlaki FLIRT, na katerih je ves čas vožnje omogočena wi-fi povezava z internetom. Potniški vlaki na kočevski progi vozijo s povpreč- no hitrostjo 60 kilometrov na uro. Prenova proge vredna 99,6 milijona evrov Zadnja faza del je vključevala še zamenjavo in posodobitev signalnovarnostnih ter tele- komunikacijskih naprav, ki so temelj učinkovitega in varnega železniškega prometa. Skupna vrednost vseh faz prenove pro- ge je po potrjenem investicij- skem programu 99,6 milijona evrov. Sredstva za prenovo je v celoti zagotovila država. V zadnji fazi prenove so ure- dili tudi službene in tehnične prostore na postajah ter zava- rovali nivojske prehode. Nada- ljevanje prenove telekomuni- kacijskih naprav bo v prihodnje omogočilo daljinsko vodenje železniškega prometa iz postaje Dobrepolje. Na postajališčih in postajah so za potnike urejeni sistemi za obveščanje, ozvoče- nje in table, posebna komuni- kacijska mesta, sistem za klic v sili – SOS stebrički in več drugih Po petdesetih letih spet potniški Zimska idila z januarske redne prve vožnje novega dizelskega potniškega vlaka na kočevski progi. 6 Aktualno vlaki na kočevski progi Celovita ureditev nivojskih prehodov na vsej progi Pred začetkom prenove je bilo na kočevski progi 81 nivojskih prehodov ceste čez železniško progo. Kljub temu da so bili označeni in zavarovani, so po- menili veliko varnostno tveganje za vse udeležence v prometu. Med prenovo jih je bilo 50 ukinjenih, 31 pa zavarovanih. Tako je zagotovljena bistveno višja raven varnosti na progi. Od 31 nivojskih prehodov, ki so še na kočevski progi, jih je 26 zavarovanih z zapornicami oziroma avtomatsko napravo za zavarovanje, po dva z avtomatskim cestnim signalom in zapornim bru- nom ter eden z labirint ograjo. Celovito zavarovanje nivojskih prehodov Število nivojskih prehodov – NPr pred začetkom modernizacije: 81 Število ukinjenih NPr po končanju projekta: 50 Število urejenih NPr po končanju projekta: 31 • 26 NPr zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje, • 1 NPr zavarovan z labirint ograjo, • 2 NPr zavarovana z labirint ograjo in avtomatskim cestnim signalom, • 2 NPr zavarovana z zapornim brunom Kočevska proga – Regionalna proga 82 Grosuplje–Kočevje Regionalna proga med Grosupljem in Kočevjem je dolga 48 kilometrov. Je neelektrificirana eno- tirna proga kategorije D4. Najvišja točka pro- ge je pri Gornjih Retjah pod kamnitim mostom, na nadmorski višini 581 metrov. To je tretja naj- višja točka na slovenskem železniškem omrežju, ta- koj za Postojno in progo v Karavanškem predoru. Kočevska proga je bila zgrajena leta 1893. Zadnji redni potniški vlak je v Kočevje peljal 18. aprila 1968, nato so potniški vlaki vozili le še do Velikih Lašč. Tri leta pozneje pa je bil potniški promet na kočevski progi popolnoma ukinjen. Do marca 2009 so po progi vozili samo tovorni vlaki, odtlej pa je bila zaprta za ves promet. Zadnji tovor- ni vlak je po njej peljal 5. marca 2009. Leta 2008 se je začela prenova železniške proge, najprej do skladišč državnih blagovnih zalog v Ortneku, nato do Ribnice ter konec leta 2018 do Kočevja. Proga je bila za tovorni promet odprta prvega aprila 2019. Nato se je začela še prenova telekomunikacijskih in signalnovarnost- nih naprav. novosti. Službeni prostori na postajah so prenovljeni in opre- mljeni s sistemi za protivlomno in protipožarno obveščanje ter zavarovani z videonadzornim sistemom. Zemljevid kočevske proge z označenimi postajami. 7 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Aktualno Poslovanje Slovenskih železnic v 2020 Skupina Slovenske železnice je lani ustvarila 540,7 milijona evrov prihodkov, EBITDA v vi- šini 52,4 milijona evrov, EBIT v višini 6,7 milijona evrov ter čisti poslovni izid v višini 2,9 milijona evrov. Zaradi epidemi- je COVID-19 je Skupina sredi lanskega leta sprejela rebalans poslovnega načrta. Kot smo za- pisali v intervjuju z generalnim direktorjem v decembrski reviji, pa je poslovni rezultat nižji tudi zaradi izplačanih odpravnin, in sicer v višini 36 milijonov evrov. Konec leta 2020 je bilo v sku- pini Slovenske železnice 6924 zaposlenih. Ključni podatki o poslovanju skupine SŽ v 2020 Število zaposlenih (31. 12.) Intenzivna prenovitvena dela na gorenjski progi se nadaljujejo tudi januarja. 8 Aktualno 6924 Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic: »Zaposlitev na Slovenskih železnicah je postala zaželena in po mojem mnenju so Slovenske železnice dober ter zanesljiv delodajalec.« Vir: Revija SŽ, Nova proga, december 2020 Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo RS: »Vzpostavitev potniškega prometa med Ljubljano in Kočevjem bo v veliki meri razbremenila ceste, povečala prometno varnost ter prispevala k čistejšemu okolju. Železniški promet mora biti konkurenčnejši cestnemu prometu.« Vir: Twitter, 15. 12. 2020 Peter Verlič, direktor Prometnega instituta Ljubljana in župan občine Grosuplje: »Železniška postaja v Grosupljem bo s prenovo postala intermodalno vozlišče v smeri Novega mesta in Kočevja. Prestopanje bo optimizirano in vozni redi lažje prilagodljivi.« Vir: Dolenjski list, 14. 1. 2021 Adina Vălean, evropska komisarka za promet: »Naša mobilnost mora biti v prihodnje trajnostna, varna, udobna in dostopna. Železnica ponuja vse to in še veliko več! Evropsko leto železnice nam daje priložnost, da spet odkrijemo to obliko prevoza. Z različnimi ukrepi bomo pomagali, da bi železniški promet izkoristil ves svoj potencial. Vabim vas, da tudi vi sodelujete v evropskem letu železnice.« Vir: Evropska komisija Esad Babačić, pisatelj, pesnik in novinar: »Vlak predstavlja najbolj elegantno potovanje skozi čas. Še posebej, če je počasen. Vlaki so bili hoteli moje generacije. To so bili naši airbnbji.« Vir: Intervju na Val 202 v oddaji Nedeljski gost Pavle Hevka, predsednik uprave 2TDK: »Hitri vlak bo v Koper pripeljal leta 2026.« Vir: Delo.si, 12. 1. 2021 Samo Pogorelc, župan občne Ribnica: »Želimo, da je tudi zaledje večjih mest še bolj povezano z vlaki.« Vir: Slovenske novice 7. 1. 2021 Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniškega prometa: »Potovanje z vlakom je najbolj varno, trajnostno, okoljsko naravnano, in mislim, da je prihodnost v takšni mobilnosti, če želimo dobro našemu zelenemu planetu.« Vir: TV Slovenija, 5. 1. 2021 Matjaž Kranjc, direktor SŽ-Infrastrukture: »Prepričan sem, da se za obstoj potniškega prometa na tej progi (kočevski progi op.ur) sploh ni bati.« Vir: Radio Slovenija, 6. 1. 2021 Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo RS: »Leta 2022 bomo začeli graditi dolgo pričakovani projekt Emonika Ljubljana.« Vir: Facebook, 25. 1. 2021 Povedali so 9 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Izjave Vele Dravograd Novo mesto Me Borovnica Ribnica Postojna Pivka Ilirska Bistrica Kranj Bohinjska Bistrica Jesenice Most na Anhovo Nova Gorica Podgorje Koper Grosuplje Ljubljana S Trebn Zidani Mo Trst Gorica Železniški predor Karavanke Nadgradnja proge Ljubljana – Jesenice dm. Nadgradnja proge Ljubljana - Divača V železniškem predoru Karavanke nadaljujejo s tehnično prenovo. Po koncu del bodo urejene evakuacijske poti, komunikacijski sistemi, sistemi za zagotavljanje požarne varnosti ter učinkovitejšega reševanja v primeru nesreč. V celoti bodo sanirani poškodovani deli konstrukcije predorske cevi, obnovljeni in restavrirani bodo vstopni portali ter urejeno odvodnjavanje. S tem bodo izboljšane varnostno-tehnične razmere v predoru ter varnost železniškega prometa in potnikov nasploh. Nadaljevala se bodo dela na progi med postajami Podnart in Lesce-Bled, ter Kranj in Podnart. Letos pa se bodo dela začela tudi na odsekih Lesce-Bled – Žirovnica, Žirovnica-Slovenski Javornik ter Slovenski Javornik – Jesenice. V sklopu nadgradnje proge Ljubljana – Divača se bodo letos začela dela med Ljubljano in Borovnico. Dela bodo vključevala tehnično in tehnološko nadgradnjo proge, ureditev nivojskih prehodov, zunajnivojskih dostopov na postajališča ter ureditev postajališč. Temeljni cilji so odpraviti ozka grla na progi, nadgraditi progo na kategorijo D4 ter povečati prepustno in prevozno zmogljivost proge. Nadgradnja postaje Grosuplje Na postaji Grosuplje bodo prenovljeni tiri in tirne naprave, zgrajena dva otočna perona z nadstreški, podhoda ter urejeno postajno poslopje in okolica postaje. Dva od temeljnih ciljev sta povečanje prevozne in prepustne zmogljivosti proge in nadgradnja v kategorijo D4. Drugi tir Letos se bodo začela glavna gradbena dela pri drugem tiru me Koprom in Divačo. Pogodbe z izbranimi izvajalci bodo podpisane spomladi, dela pa se bodo začela predvidoma pred poletjem. Nadgradnja postaje Domžale Na postaji Domžale bodo prenovljeni tiri, tirne naprave in peroni, zgrajena bodo dvigala in urejene parkirne površine. Zmogljivost postaje bo višja, na njej bodo lahko ustavljali daljši vlaki. Postajno območje bo prilagojeno gibalno oviranim osebam. 10 Aktualno Investicijski gradbeni p enje Ruše Gornja Radgona Maribor Tezno Ljutomer Murska Sobota Lendava Hodoš Pragersko Rogatec Stranje Imeno Celje Dobova tlika Maribor Sevnica je ost Zabok Slovenska Bistrica Nadgradnja proge Maribor – Šentilj Emonika Letos se bodo nadaljevala dela pri nadgradnji proge Maribor-Šentilj. Načrtovano je povečanje zmogljivosti proge, nadgradnja v kategorijo D4, prenova železniških postaj in postajališč, rekonstrukcija voznega omrežja ter ureditev nivojskih križanj cest z železniško progo. Gradnja avtobusne in železniške postaje v sklopu projekta Emonika se bo začela leta 2022. Nadgradnja vozlišča Pragersko Nadgradnja vozlišča bo vključevala prenovo železniške postaje Pragersko, nadgradnja tirov in tirnih naprav, signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter voznega omrežja, gradnjo dveh peronov, ureditev dostopov, parkirišč in protihrupnih ograj. Dva od temeljnih ciljev sta namreč povečanje kategorije proge s C3 (20 ton/os) na D4 (nosilnost 22,5 ton/os) ter izboljšati tehnične in tehnološke parametre postaje in vozlišča, ki je sestavni del TEN-T omrežja na stičišču mednarodnih transportnih koridorjev. Večji investicijski projekti na JŽI v 2021 Načrtovani večji infrastrukturni projekti Legenda: Za investicije v železnice je v proračunu RS za leto 2021 namenjenih 290 milijonov evrov. Investitor DRSI - MZI Druga večja projekta, ki se nadaljujeta v 2021: - Vgradnja sistema ETCS med Zidanim Mostom in Dobovo ter Pragerskim in Šentiljem - Daljinsko vodenje prometa na odsekih proge Zidani Most-Maribor-Šentilj in Zidani Most – Ljubljana 11 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Aktualno rojekti na naših progah SŽ-ŽGP z ambicioznimi načrti v Sloveniji in tujini V več desetletjih obstoja je bilo podjetje SŽ-ŽGP glavni iz- vajalec pri večini gradbenih pro- jektov na slovenski železniški infrastrukturi. Podjetje je pusti- lo viden pečat pri gradnji novih železniških prog ter tudi pri redni in investicijski obnovi slo- venskega železniškega omrež- ja. S kakovostno opravljenim delom si je Železniško gradbe- no podjetje pridobilo zaupanje države kot lastnice javne želez- niške infrastrukture. Svoje bo- gate izkušnje, strokovno znanje in kakovost pa dokazujejo tudi pri gradbenih projektih v drugih panogah, denimo pri cestni in- frastrukturi. Obnavljajo, vzdržujejo in gradijo nove povezave Lansko pomlad je večina Slovenije zaradi novega virusa Prenovljena železniška postaja Maribor, ki ima med drugim prenovljeno peronsko infrastrukturo, ki je posebej prilagojena gibalno oviranim osebam. Dela na gorenjski progi januarja 2021 12 Aktualno ostala v izolaciji, vendar pa so se investicijska dela na slovenskem železniškem omrežju neovira- no odvijala. Skupaj s partnerji je SŽ-ŽGP uspešno in v rokih končalo nadgradnjo železniških odsekov Rimske Toplice–Laško– Celje in Zidani Most–Rimske Toplice. Slednji odsek je bil celo eno največjih gradbišč v državi. Zaradi dobrega in učinkovitega dela so bili na državni ravni iz- postavljeni kot zgled dobre pra- kse v gradbeni panogi. Lani je- seni pa je podjetje končalo tudi obnovo mariborske železniške postaje. Uspešni tudi zunaj slovenskih meja Lani je podjetje SŽ-ŽGP od- stranilo obstoječo tramvajsko progo in jo obnovilo. Dela so bila opravljena v sklopu rekon- strukcije krožišča Remetinec, dela južnih vrat v mesto Zagreb. Podjetje nadaljuje modernizaci- jo kontejnerskega terminala v luki Reka, v sklopu katerega bo- sta zgrajena intermodalni ter- minal in prenovljena železniška postaja Reka. Letos bo podjetje kot partner sodelovalo pri obnovi gorenjske proge, nadaljevalo nadgradnjo odseka Maribor–Šentilj–držav- na meja ter dela pri prenovi železniškega vozlišča na Pra- gerskem. V podjetju se pripra- vljajo tudi na rekonstrukcijo železniškega odseka Ljubljana– Divača ter železniških postaj Brezovica, Preserje in Prestra- nek. Pogledujejo pa tudi k pro- jektu zgraditve drugega tira Divača–Koper. Čeprav predvsem v zadnjih nekaj letih pri gradbenih pro- jektih na železniški infrastruk- turi sodelujejo tudi druga slo- venska gradbena podjetja, pa ostaja podjetje SŽ-ŽGP na več področjih edinstveno. Je med drugim edino podjetje v državi, specializirano in usposobljeno za izvedbo zgornjega ustroja železniških prog. Alenka Ravnik Škerbinc Obnova tira na Jelenovem viaduktu, enem od velikanov južne železnice (foto: Dejan Pavlović) Na Hrvaškem so 31. maja 2020 slovesno odprli južna vrata v mesto Zagreb. Pri projektu rekonstrukcije krožišča Remetinec je sodelovalo tudi podjetje SŽ-ŽGP, odstranili so obstoječo in postavili novo tramvajsko progo (foto: Boštjan Rigler) 13 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Aktualno Prenova predora V železniškem predoru Karavanke nadaljujejo s tehnično prenovo. Najprej so stene predora očistili in frezali ter v obok vgradili podporne elemente. Sledila sta razširitev predora in izkop tehničnih prostorov za vgradnjo električne strojne opreme, trafoje in druge opreme, ki bo nujna za zagotavljanje višje ravni varnosti v predoru. Omenjena dela se končujejo, pred kratkim pa so bila končana dela na tunelskem obodu. Z delom nadaljujejo pri centralni drenaži, izkopu in odvozu materiala, betoniranju obstoječega centralnega kanala in betoniranju novega centralnega kanala. Talne plošče pa bodo betonirali predvidoma marca. Ko bodo ta dela končana začela montaža oziroma dovoz tolčenca in vgradnja tirov. a karavanškega v polnem teku Ko bo sanacija končana bodo urejene evakuacijske poti, komunikacijski sistemi, sistemi za zagotavljanje požarne varnosti ter učinkovitejšega reševanja v primeru nesreč. V celoti bodo sanirani poškodovani deli konstrukcije predorske cevi, obnovljeni in restavrirani bodo vstopni portali ter urejeno odvodnjavanje. S tem bodo izboljšane varnostno-tehnične razmere v predoru ter varnost železniškega prometa in potnikov nasploh. Proga skozi predor bo zaradi del zaprta do 10. julija 2021. Med deli v karavanškem predoru, kot tudi med drugimi deli na železniškem omrežju, je vloga zaposlenih na SŽ-Infrastruktura sila pomembna, saj koordinirajo različna dela, zagotavljajo varnost ter ustrezno vodenje prometa med postajami in gradbiščem. V prvi fazi del je bilo precej dela na jeseniški postaji tudi za vodjo lokacije in prometnike. Predvsem je bilo bistveno več usklajevanja voženj dvopotnih in drugih vozil, ki so iz predora odvažala dele voznega omrežja, pragove, tirnice, optični kabel. Svoje delo je jeseniška prometna ekipa v sodelovanju z drugimi službami SŽ, ki delajo na postaji Jesenice, opravila odlično. V teh tednih se že pripravljajo za dostavo novega materiala, ki ga bodo uporabili pri delih v predoru, strokovna ekipa ÖBB in SŽ pa se pripravlja na spremembo predpisov na mejni progi Jesenice–Podrožca ter na ustrezno izobraževanje. 9 87 1 1. Polaganje betonskih korit za komunikacijske in SVTK kable 2. Odstranjevanje stare betonske podlage – priprava za polaganje nove 3. Pogled na avstrijsko stran tunela z novo betonsko podlago in z betoniranim obokom 4. Eden od petih tehničnih prostorov, kjer bo nameščena elektromehanska oprema 5. »Meja« – levo je Slovenija, desno Avstrija 6. Polaganje tretje, osrednje drenažne cevi, ki bo odvajala vodo s slovenske strani 7. Prometna gneča in mora za voznike betonskih hrušk, ki morajo v poltemi voziti vzvratno tudi tri kilometre daleč in paziti pri tem na delavce in stroje 8. Betoniranje podlage za betonska komunikacijska korita 9. Odstranjevanje pilotov – tračnic, ki so ostale po prejšnjem remontu leta 2002 10. Kontroliranje nivoja podlage, na katero bodo položena komunikacijska korita 11. Izkopavanje enega od tehničnih prostorov, v katerem bo nameščena elektro oprema 1110 4 2 5 6 3 Kaj določa novi Kodeks ravnanja skupine Slovenske železnice? Slovenske železnice so de- cembra lani izdale kodeks ravnanja, v katerem so opre- deljena temeljna načela spreje- mljivega ravnanja in obnašanja zaposlenih v skupini Slovenske železnice. S spoštovanjem do- ločil Kodeksa krepimo ugled zaposlenih in podjetij v skupini SŽ, integriteto in odgovornost ter omejujemo korupcijska tve- ganja ter protipravno in neetič- no ravnanje. Štiri temeljne vrednote • Poštenost in zakonitost Zaposleni opravljamo svoje naloge pošteno, odgovorno, po pravilih in zakonodaji. • Zaupanje in spoštovanje Naše delo na Slovenskih že- leznicah mora vzbujati zaupa- nje in spoštovanje. • Integriteta vodenja Vodstveni delavci s svojim delom in načinom vodenja predstavljajo Slovenske železni- ce. Odgovorni so za integriteto v podjetju. Med njihove naloge spada tudi opozarjanje na po- membnost ustreznega vodenja, etično delovanje ter zgledno ve- denje. • Neodvisnost, objektivnost in nepristranskost Pri svojem delu smo neodvi- sni. Nepristranskost, objektiv- nost in neodvisnost so temelji za naše delo. Izseki iz Kodeksa Kodeks ravnanja opredeljuje štiri temeljne vrednote, osem- najst temeljnih načel ter šest načel za boljše odnose na de- lovnem mestu. Kaj kodeks določa pri komuniciranju na družbenih omrežjih? Na družbenih omrežjih ko- municiramo skrbno, skladno z vrednotami in načeli družbe, saj se zavedamo, da družbo, kot zaposleni v skupini SŽ, tudi predstavljamo. Nikoli ne ko- municiramo v imenu skupine Slovenske železnice. Pri javnih objavah na spletu, povezanih s skupino SŽ, vedno pojasnimo tudi, da izražamo svoje mnenje, in ne mnenja skupine SŽ. Kaj kodeks določa pri pripadnosti podjetjem, v katerih smo zaposleni? V poklicnem in zasebnem življenju smo lojalni do deloda- jalca. V javnosti ga predstavlja- mo v pozitivnem duhu in se ob tem izogibamo njegovi nekon- struktivni kritiki. Prijava neetičnega ali nezakonitega ravnanja Zaposleni ne dopuščamo neetičnega ali nezakonitega ravnanja ali vplivanja. O more- bitnem nezakonitem ravnanju ali poskusu vplivanja na nas obvestimo pooblaščenca za skladnost poslovanja. Ob sumu na kakršno koli nepravilnost se odzovemo in o tem poročamo pooblaščencu za skladnost po- slovanja. Dolžni smo poročati tudi o domnevnih nepravilno- stih zaposlenih, članov organov ali delovnih teles v skupini SŽ ali o neprimernem ravnanju oseb, ki bi od zaposlenih v družbi zahtevale nezakonito ali neetič- no ravnanje, nad njimi izvajale nejavne vplive, pritiske, dušev- no ali telesno nasilje ter posre- dovale neprimerne ponudbe. Prijave podajamo po določilih Pravilnika o načinu prijavljanja in obravnavanja domnevnih kršitev korporativne integritete v skupini SŽ. Domnevna neetič- na dejanja oziroma domnevne kršitve korporativne integritete lahko prijavimo pooblaščencu za skladnost poslovanja ali pa anonimno sporočimo na elek- tronski naslov prijave.nepravil- nosti@slo-zeleznice.si. Kje lahko preberem Kodeks ravnanja skupine Slovenske železnice? Kodeks je objavljen na splet- ni strani Slovenskih železnic, do njega lahko dostopate na spletni povezavi https://www. slo-zeleznice.si/images/skupi- na/KodeksRavnanjaSZ.pdf ali tako, da skenirate QR kodo. 18 Kadri Praktično usposabljanje dijakov Srednje pro- metne šole Maribor na Slovenskih železnicah Prometna šola Maribor je zgodovinsko zelo povezana z železnicami. Leta 2018 smo praznovali 60 let vzgojno-izo- braževalne dejavnosti. Več kot 40 let smo izobraževali kadre za potrebe železnic. Dijaki so se izobraževali v 3-letnih progra- mih, skladiščnik, sprevodnik, telegrafist ali transportni mani- pulant, ter 4-letnih programih, prometno transportni tehnik, transportni komercialist, po- zneje so se lahko pri nas speci- alizirali še za strojevodje. Usta- novitelj šole so bile Slovenske železnice. Šola je to označevala tudi s svojimi imeni, iz katerih je bilo razvidno, da gre za želez- niško srednjo šolo. Šola je večkrat spreminjala svoje ime in prenavljala progra- me, jih na novo uvajala oziroma dopolnjevala. V srednješolskem strokovnem programu se je bilo najprej mogoče izobraziti za prometnega tehnika. S pre- novo programov smo pridobili program logističnega tehnika, pozneje pa še tehnika varova- nja. Ustanovljena je bila tudi višja strokovna šola, na kate- ri se je začelo izobraževanje s področij prometa, komunale in ekonomije. Po prenovi progra- mov se študentje danes lahko izobražujejo v programih logi- stično inženirstvo, varstvo oko- lja in komunala, ekonomist in informatika. Dijaki pridobivajo sodobno teoretično in praktično znanje iz logistike Srednja prometna šola Mari- bor kot del Prometne šole Mari- bor je danes umeščena v sistem javnega šolstva, vendar smo še vedno povezani s Slovenskimi železnicami. Naši dijaki svoje teoretično pridobljeno znanje koristno uporabljajo na praktič- nem usposabljanju tudi pri SŽ. Dijaki se med drugim izobra- žujejo iz logistike in varovanja. V programu logistični tehnik pridobijo vso potrebno teore- tično in tudi določeno praktično znanje, da bodo potniki, blago in informacije najhitreje, najce- neje in najbolj varno prispeli od starta do cilja. Med šolanjem spoznajo osnovna načela delo- vanja in praktične primere upo- rabe posameznih elementov mehanizacije ter razliko med posameznimi vrstami prijemal, elementi vrvnih in verižnih po- gonov. Na praktičnih primerih spoznajo dejavnike, ki vplivajo na izbiro manipulativnega in transportnega sredstva ter se učijo spremljati in nadzorovati prevoz blaga, spoznajo eviden- ce tehničnih pregledov in regi- stracij ter račune različnih do- baviteljev v zvezi z opravljenim prevozom. V teoriji spoznajo vrste in oblike terminalske infrastruk- ture postaj, postajališč ter kri- terije njihovih lokacij. Pri pouku spoznajo vrste in načine na- cionalnega in mednarodnega prevoza potnikov, javni prevoz potnikov in podsisteme prevoza ter potnika kot subjekt prevoza in prtljago kot predmet prevo- za. Na praktičnem usposablja- nju pri delodajalcu svoje znanje konkretno izpopolnijo. Poleg naštetega se naučijo prepoznati in odpraviti napake pri prevozu, upoštevati medna- rodne standarde, normative in njihov razvoj ter jih uvajati v lo- gistične procese. Teoretično na- črtujejo s prometno tehničnega vidika vzdrževanje infrastruk- ture ter načrtujejo in določajo prometno infrastrukturo. Tritedensko praktično usposabljanje pri delodajalcih V okviru srednjega strokov- nega izobraževanja, ki se konča s poklicno maturo, dijaki oprav- ljajo praktično usposabljanje pri delodajalcih - PUD. Dijaki imajo v programu tri tedne usposa- bljanja v tretjem in tri tedne v četrtem letniku. Strokovni de- lavci v šoli menijo, da je najbolj smotrno, da dijaki opravljajo praktično izobraževanje pri de- lodajalcu po tem, ko že imajo pridobljenega veliko teoretične- ga strokovnega znanja. Običaj- no dijaki izberejo delodajalce, pri katerih bi želeli nadaljevati svojo poklicno kariero. Poklicna matura omogoča, da pri četr- tem predmetu predstavijo do- ločen izdelek oziroma storitev. Dijaki se najpogosteje odločijo za predstavitev delodajalca, pri katerem so opravljali praktično usposabljanje. Izkušnja dijaka na praksi na Slovenskih železnicah Lep primer povezovanja teo- rije in prakse izkazuje naš dijak 4. letnika programa logistični tehnik Martin Kren, ki je ob- vezno praktično usposabljanje opravil na Slovenskih železni- cah. Svoje izkušnje s prakse bo predstavil tudi na poklicni maturi v svoji zaključni nalogi z naslovom Načrtovanje zapore na železniški progi. Dijak Martin Kren je o svoji praksi povedal: »Že od nekdaj si želim delati na železnici, zato mi je s pomočjo koordinatorja PUD-a na naši šoli uspelo opra- viti prakso na SŽ. Prakso sem opravljal skupaj s sošolkama v podjetju Slovenske železnice – Infrastruktura, d. o. o., na naslovu Partizanska 50, Ma- ribor. Spoznali smo našega mentorja Ivana Fidlerja, vodjo prometne pisarne Maribor. Po opravljenem izpitu o varstvu pri delu smo spoznavali prostore železniške postaje. Delo smo opravljali pri dveh zaposlenih, ki sta odgovorna za analizo za- mud vlakov in načrtovanje za- por železniških prog. Naše delo je obsegalo večinoma pisanje in urejanje odredb o zaporah prog/tirov. Pri tem smo v tabelo zapisovali, kateri tir bo zaprt, zakaj bo zaprt, kako dolgo bo zaprt, če se bodo opravljala vzdrževalna dela, kdo jih bo opravljal. Pomagali smo tudi pri urejanju novih pisarn. Zelo vesel in hvaležen, da sem lahko prakso opravljal na Slovenskih železnicah. Celotna izkušnja je bila zelo zanimiva in poučna. Srčno upam, da se bom lahko na SŽ tudi zaposlil.« Sodelovanje s Slovenskimi železnicami nam na Prometni šoli Maribor veliko pomeni, saj daje našim dijakom možnost, da v praksi preizkusijo svoje teoretično znanje. Učitelji stro- kovnih predmetov se trudimo podajati aktualno znanje in dejavno slediti vsem spremem- bam, tudi v prometu SŽ, z željo, da je znanje, ki ga podajamo, uporabno pri konkuriranju mla- dih na trgu dela. Bogomir Brečko, dipl. inž. prom., učitelj strokovnih predmetov na SPŠ MB Prometna šola Maribor ima več kot 60-letno tradicijo vzgojno-izobraževalne dejavnosti. (Foto: arhiv Prometne šole Maribor) 19 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Kadri V Izobraževalnem centru SŽ končala usposabljanje prva generacija izvršilnih delavcev za delo na nemškem trgu Oktobra lani je izobraževa- nje v Izobraževalnem centru SŽ končala prva, v začetku ja- nuarja letos pa druga skupina ranžirnega osebja za delo na Nemških železnicah. Kandi- dati, večinoma tujci, ki so se v izobraževalni program prijavili, prej niso bili zaposleni v želez- niškem sektorju. V Izobraževal- nem centru SŽ so opravili teore- tično in praktično izobraževanje za ranžirno osebje ter se naučili nemškega jezika. Slovenske železnice so leta 2018 na sejmu Transport Lo- gistic v Münchnu z Nemškimi železnicami – DB Cargo pod- pisale pismo o nameri za kre- pitev sodelovanja na področju transportnih in logističnih storitev, raziskav in razvoja ter na področju izobraževa- nja izvršilnega osebja za delo na nemškem trgu v Izobraže- valnem centru Slovenskih že- leznic. Izobraževalni center SŽ ima certificirane predavatelje in je edini center za izobraževanje železniškega osebja, s katerim sodelujejo Nemške železnice zunaj svojega poslovnega sis- tema. Slovenske in Nemške železni- ce z okrepljenim sodelovanjem izboljšujejo produktivnost in kakovost storitev v železniškem prometu. Z usposabljanjem ter izmenjavo znanja in infor- macij se bo pospešilo uvaja- nje tehničnih in tehnoloških rešitev za zagotavljanje visoke ravni sodobne transportne lo- gistike. Poleg tega pa podjetji skupaj skrbita za promocijo železniškega prevoza v Evropi in si prizadevata, da bi ob upo- števanju najsodobnejših okolj- skih standardov še več tovora namesto po cesti prepeljali po železnici. Fotografija polne predavalnice Izobraževalnega centra SŽ pred epidemijo in pred začetkom e-izobraževanja. Podpis sporazuma SŽ z Nemškimi železnicami na sejmu Transport Logistic v Münchnu 2018. 20 Kadri Začetek sistemskega zviševanja kompetenc zaposlenih Zaposleni v skupini Sloven- ske železnice bomo imeli v pri- hodnje na voljo različne mož- nosti za dodatno brezplačno izobraževanje na delu. Poslo- vodstvo Slovenskih železnic je namreč januarja potrdilo načrt za dodatno razvijanje kompe- tenc zaposlenih na Slovenskih železnicah. Strokovnjaki s kadrovskega področja opredeljujejo kompe- tence nekoliko širše kot zgolj znanje za opravljanje določene- ga dela, in sicer kot preplet zna- nja, veščin, vrednot, motivacije, vzorcev razmišljanja in osebno- stnih lastnosti, ki nam omogo- čajo, da uspešno opravljamo delovne naloge. Po besedah vodje Izobraže- valnega centra SŽ Alenke Do- dig je cilj, da bi se na leto vsak zaposleni na SŽ udeležil vsaj štirih izobraževanj. To bi obču- tno prispevalo k zvišanju kom- petenc zaposlenih in znanja ter večji učinkovitosti in večje- mu zadovoljstvu na delovnem mestu. Izobraževanja na daljavo Izobraževanja so po novem, zaradi epidemioloških razmer, pripravljena na daljavo, po spletu. Ob tem naj spomnimo, da je preteklo leto Izobraževal- ni center SŽ zelo uspešno začel z e-izobraževanjem zaposlenih na operativnih delovnih me- stih. Svoje storitve, ki jih ponu- jajo tudi na trgu, pa nenehno razvijajo. Za zunanje naročnike so izdelali spletni tečaj za ran- žirno osebje na industrijskih ti- rih, konkretno za premikača na industrijskem tiru in strojevodjo na industrijskem tiru. Za izva- jalce, ki izvajajo gradbena dela na javni železniški infrastruk- turi, pa spletni tečaj iz vsebin varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požari. Specializirano izobraževanje različnih profilov zaposlenih Strokovnjaki Izobraževalne- ga centra se v začetku leta in- tenzivno ukvarjajo z načrtom in predlogi specializiranega usposabljanja za različne pro- file zaposlenih. Med drugim bodo letos začeli usposabljati vodilne delavce, o čemer smo pisali v decembrski reviji. Njihov program z naslovom Akademija vodenja bo vključeval širok na- bor tem, med drugim vodenje, organiziranje časa, komunicira- nje, motiviranje in ustvarjanje nasledstev. Poudarek pa bo po novem tudi na opravljanju letnih pogovorov z zaposle- nimi. Začetek pilotnega projekta Razvoj kompetenčnega sistema Zaposleni v podjetju SŽ, d. o. o., bodo letos vključeni v pilotni projekt Razvoj kompe- tenčnega sistema. Neomejeno bodo lahko dostopali do izo- braževalnih vsebin na e-tržnici platforme zunanjih partnerjev Smart Arena, ki zagotavljajo programsko in tehnično pod- poro e-izobraževanju. Določe- ne vsebine bodo zaposlenim na voljo med delovnim časom, in bodo usklajene z neposredni- mi vodji, do drugih vsebin pa bodo lahko dostopali v svojem prostem času. Ob koncu letoš- njega leta so načrtovani tudi letni pogovori, kot priprava na oblikovanje kariernih načrtov zaposlenih. E-izobraževanje na Slovenskih železnicah E-Izobraževanje je eden od strateških projektov Slovenskih železnic v letošnjem letu. Nosilci te izjemno pomembne novo- sti so zaposleni v Izobraževalnem centru Slovenskih železnic. Z delom na projektu so začeli maja lani. Konec leta so za nove kandidate za prometnike in strojevodje pripravili že dva tečaja na daljavo. Po spletu se je tako izobraževalo prvih šestinšestde- set strojevodij in devetindvajset prometnikov. Januarja pa se je začela izobraževati že nova skupina strojevodij. Zaposleni, ki se izobražujejo, lahko e-gradiva, posnetke, ani- macije in predavanja pogledajo denimo na delovnem mestu, ko jim delo to omogoča. Tisti, ki zaradi narave dela tega ne morejo storiti na delovnem mestu, pa si lahko posnetke in predavanja ogledajo doma oziroma v predavalnicah, ki so bližje kraja, v katerem opravljajo svoje delo. Intenzivno delo pri razvijanju izobraževanja na Slovenskih železnicah je v izjemno kratkem času omogočilo, da se je Iz- obraževalni center SŽ občutno posodobil in postal primerljiv z najboljšimi evropskimi centri v železniškem sektorju. Več o E-izobraževanju si lahko preberete na:Prometna dvorana Izobraževalnega centra SŽ med predavanjem o delovanju kretniških sistemov v začetku leta 2019. V izobraževalnem centru SŽ so pripravili številne multimedijske vsebine, med drugim tudi o Innovagonih na fotografiji, ki olajšajo teoretično spoznavanje vsebine. 21 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Kadri Voščilo godbenikov vsem železničarjem ob začetku novega leta Prvič v zadnjih dvajsetih letih se je novo leto začelo brez tradicionalnega novoletnega koncerta Godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta. Navadno je za njihov koncert rezervirana prva sobota v letu. Zaradi ukrepov pri zajezitvi širjenja koronavirusa pa je bilo letos prepovedano pripra- vljati koncerte in celo organizirati vaje orkestra. Godbenice in godbeniki pa so novo leto kljub vsem omejitvam začeli z veliko optimizma. Železničarjem in železničarkam, ki radi obiskujejo njihove koncerte, pa so namesto koncerta pri- pravili novoletno voščilo. Podpiramo naše olimpijce na olimpijskih igrah v Tokiu Družbe v skupini Sloven- ske železnice podpirajo različ- na športna društva v različnih športnih panogah. V zadnjih le- tih smo okrepili naše dejavnosti pri promociji slovenskega špor- ta ter začeli podpirati krovne športne zveze in športne klube. Vodilni železničarji so prevzeli funkcije v nekaterih športnih klubih, denimo v Hokejskem klu- bu SŽ-Olimpija, in jim omo- gočili razvoj. Ker je leto 2021 tudi olimpijsko leto, pa mora- mo poudariti, da so Slovenske železnice sponzor slovenske olimpijske reprezentance, ki jo letos čakajo olimpijske igre v Tokiu. Za nekaj besed o načrtih Olimpijskega komiteja in naših olimpijcev smo prosili predsed- nika OKS Bogdana Gabrovca. Kako si boste zapomnili preteklo leto? Leto 2020 si bo ves svet za- pomnil po nečem novem, gro- znem. COVID-19, popolnoma nov in neraziskan koronavirus, je spremenil dosedanje življenj- ske navade do temeljev. Upam si trditi, da ga ni bilo področja v svetu, ki ne bi bilo prizadeto. Vse skupaj je močno udarilo tudi po športu. Kdo ve koliko časa bomo še čutili posledice najnovejšega zla. Kako so se zaradi omenjenih razmer spremenili vaši načrti? Lani ob tem času sem pisal kako bo najpomembnejša nalo- ga leta 2020 kar največja pod- pora slovenskim olimpijcem, ki so načrtovali nastop na olimpij- skih igrah v Tokiu. Nič od pri- čakovanega se ni zgodilo, sanje mnogih vrhunskih športnikov so se porušile. Predvsem tistih, ki so razočarani končali športno kariero prej, kot so načrtovali. Igre so bile prestavljene. V na- slednje leto. Želimo in hočemo gojiti optimizem. Na kaj se, poleg na uspešne nastope na olimpijskih igrah, še osredotočate letos? Poleg športnikom bomo na- menili veliko pozornosti tudi promociji vrednot olimpizma, pomenu ukvarjanja s športom oziroma pomenu gibanja za zdravje in dobro počutje ter promociji naše države. Še na- prej bodo prizadevanja usmer- jena v uspešno izvedbo projekta Slovenske hiše v Tokiu. Še na- prej bomo ponosni in veseli, da bo ambasador in vodja olimpij- ske reprezentance olimpionik Miroslav Cerar, ki ga tudi na Japonskem izjemno spoštujejo in cenijo. Katere prireditve in dogodke pripravljate? Ambiciozno smo zastavili delo in cilje na področju športa za vse, športa na lokalni ravni ter v slovenski olimpijski akademiji. V teh časih, ko je šport močno okrnjen, množica rekreativcev pa prikrajšana za redno in učin- kovito vadbo, je to področje, ki ga moramo negovati še pose- bej skrbno. Dan Slovenskega športa, Evropski teden športa, Letni in zimski olimpijski festi- val, Kongres športa za vse, Mini olimpijade in usposabljanje v športu so stalnice dela Stro- kovnega sveta športa za vse pri olimpijskem komiteju Slovenije. Še posebej kaže opozoriti na svetovni kongres športa za vse, ki se bo zgodil v Portorožu. Se lahko nadejamo tako velikih uspehov naših športnikov kot lani? Nad športnimi dosežki slo- venskih športnic in športnikov se navdušuje ves svet. V korak z najbolj razvitimi hodimo le ob neizmernem entuziazmu in strokovni usposobljenosti tre- nerjev in drugih, podkrepljeni z najnovejšimi dognanji stroke. Temu področju bomo nameni- li še več pozornosti kot doslej. Skrb za športnike in njihove športne kariere, usposabljanje strokovnih delavcev v športu, promocija slovenske olimpijske zgodovine skozi dejavnosti v Slovenskem olimpijskem izo- braževalnem centru, promocija Fairplaya v Sloveniji, skrb za ne- pravilnosti v športu – Žvižgavka, usposabljanje strokovnih ka- drov v športnih zvezah/društvih ASMC so in bodo pomembne naloge, ki nas čakajo. Prepričan sem, da naš načrt pomeni pravo izhodišče za učinkovito izvedbo zastavljenih ciljev v letu 2021. 22 Šport in kultura 20 najpogostejših vprašanj o novih vlakih V preteklih mesecih smo v uredništvo revije prejeli precej vpra- šanj o novih vlakih, o tehničnih značilnosti, njihovih zmoglji- vostih itn. Vprašanja in odgovore nanje objavljamo spodaj. Koliko koles lahko prepeljemo z novim vlakom? Na novih vlakih je mogoče prepeljati deset koles. Ali je na vlaku brezžična povezava? Na vsakem novem vlaku se je mogoče brezplačno povezati na splet. Povežemo se najprej do spletnega vmesnika z informacijami o relaciji, na kateri potujemo, in o vlaku, nato pa se lahko poveže- mo na internet in brezskrbno brskamo. Ali ima vlak USB ali navadne vtičnice? Navadne vtičnice so na voljo na vsem vlaku. V oddelku s prvim razredom pa so poleg navadnih tudi USB vtičnice. Kje vozijo novi vlaki v začetku 2021? Novi dizelski vlaki vozijo na med Ljubljano in Kočevjem, Ljublja- no in Kamnikom ter Ljubljano in Metliko. Koliko vlakov je za zdaj v Sloveniji? V Sloveniji je pet dizelskih garnitur. Vse vozijo v rednem prome- tu. Na testiranju je tudi že elektromotorna garnitura. Kdaj bomo sprejeli vse potniške vlake? Vseh 52 naročenih vlakov bomo v Slovenijo sprejeli do konca 2022. Ali so vlaki primerni za gibalno ovirane osebe? Seveda! Vse potniške garniture so nizkopodne in so tako bis- tveno lažje dostopne za osebe na invalidskih vozičkih. Vrata so opremljena z izvlečno stopnico, za gibalno ovirane osebe so prila- gojene tudi sanitarije. Koliko hitro pelje novi vlak? Največja hitrost novih vlakov je 140 kilometrov na uro. Vlak bo s to hitrostjo vozil med Pragerskim in Maribor. Katere kategorije so novi vlaki? Novi vlaki so v voznih redih označeni kot lokalni potniški vlaki, kot denimo obstoječi Siemensovi vlaki Desiro. Koliko potnikov sprejme novi vlak? V novih dizelskih garniturah je 171 sedišč in 143 stojišč. V eno- nadstropnih električnih garniturah je 235 sedišč in 184 stojišč, v dvonadstropnih električnih pa 292 sedišč in 277 stojišč. Ali lahko z novimi vlaki prepeljemo domače živali? Seveda! Za prevoz domačih živali veljajo enaka pravila kot na drugih vlakih. Potniki lahko z vlaki Slovenskih železnic brezplačno prevažajo majhne udomačene živali, ki so zaprte v kletke ali košare in ki se lahko namestijo kot osebna prtljaga, ter majhne pse, če jih je mogoče držati v naročju. Večji psi morajo imeti nagobčnik, biti na vrvici ter ležati na tleh, tako da ne ovirajo drugih potnikov. Koliko tehta novi vlak? Dizelske garniture tehtajo okrog 127 ton, enopodne električne 137 ton ter dvopodne električne garniture 162 ton. Ali so vsi novi vlaki klimatizirani? Da. Ali bodo novi vlaki zamenjali stare, denimo gomulke? Ko bomo v Slovenijo sprejeli vse nove vlake, bomo začeli iz voz- nega parka umikati starejša vozila. Ostali bodo vsi vlaki Siemens Desiro, trije Pendolini, 8 dizelskih garnitur serije 713 in 23 dizelskih garnitur serije 813. Ali bodo vsi novi vlaki enake modre barve? Da. Ali bodo novi vlaki vozili tudi v tujino? Za zdaj novi vlaki v tujino ne vozijo. Bo pa to mogoče. Po po- godbi mora namreč dobavitelj vlakov, podjetje Stadler, v največ dveh letih pridobiti tudi dovoljenja za vožnjo vlakov v Avstriji in na Hrvaškem. Koliko vlakov bo pri nas vozilo do konca 2021? Poleg petih dizelskih, ki že vozijo, bomo letos prevzeli še trinajst enopodnih elektromotornih garnitur in deset dvopodnih elektro- motornih garnitur. Kje po svetu še vozijo vlaki FLIRT? Vlaki FLIRT, ki jih izdeluje podjetje Stadler, vozijo v dvajsetih dr- žavah po vsem svetu, med drugim tudi v Nemčiji, Italiji, Srbiji, na Poljskem, ZDA in Veliki Britaniji. Ali bodo potovanja po Sloveniji zaradi novih vlakov hitrejša? Hitrost, s katero vlaki vozijo po železniškem omrežju, je odvisna od več dejavnikov, med drugim tudi od značilnosti vlakov in zna- čilnosti prog, po katerih vozijo. Potovalni čas se bo na določenih relacijah skrajšal za nekaj minut. Kdaj so se začele priprave na nakup novih vlakov? Načrtovanje in pripravljanje dokumentacije se je začelo leta 2015, razpis je bil objavljen leta 2017. Pogodba za 26 vlakov je bila podpisana leta 2018, druga pogodba za dodatnih 26 pa leto pozneje. Če bi želeli več informacij o novih vlakih ali vožnjah z njimi, nam lahko pišete na info@slo-zeleznice.si 23 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Vprašanja in odgovori Akumulacijsko jezero Sobote Z vlakom na Gundiše Gorniki in kolesarji se z vla- kom odpravimo na razgledno ploščad Brandl, ki stoji na skalni pečini Bernsteiner Ofen (1447 m) na Gundišah (Gundisch) nad Labotsko dolino (Lavant- tal) na jugovzhodu avstrijske Koroške. Labotska in Podjunska železnica Enotirna Labotska železnica je bila dokončana leta 1900. Povezala je mesta Zeltweg ob Rudolfovi železnici na avstrij- skem Štajerskem, Dravograd ob Dravski železnici in Celje ob Juž- ni železnici. Med letoma 1959 in 1964 so zgradili Podjunsko železnico, ki je po ozemlju re- publike Avstrije povezala Pli- berk (Bleiburg) ob Dravski in Št. Pavel (Sankt Paul) ob Labotski železnici. Zato je bil postopo- ma ukinjen in odstranjen odsek stare Labotske železnice med Dravogradom in Št. Pavlom. Gundiše (Gundisch) Spodnja Labotska dolina je bila v preteklosti prizorišče bo- jev za severno mejo, saj je bilo to območje do prve svetovne vojne pretežno slovensko, o čemer še danes pričajo krajev- na imena slovenskega izvora. V maju in juniju 1919 je Labotski odred pod poveljstvom sloven- skega generala Rudolfa Maistra zasedel Št. Pavel, Roje (Maria Rojach) in vrh Mala planina (Kleinalpl, 1759 m) nad Plani- no Brandl (1400 m), ki leži na južnem pobočju pogorja Golice (Koralpe). V zadnjih dveh letih druge svetovne vojne so na Golici delovale enote sloven- skega partizanskega Lackovega odreda. Dne 11. marca 1945 so partizani napadli Št. Jurij v Labotski dolini (Sankt Geor- gen im Lavanttal), v noči na 21. marec pa se je 2. bataljon Lackovega odreda pri koči na Planini Brandl spopadel in pri Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot zanimivost za ljubitelje železnic, navajamo slovenska imena nekdanjih postaj na ukinjenem odseku Labotske proge od Dravograda do Št. Pavla: {most čez reko Dravo}, 1. Dravo- grad-trg, {državna meja Slovenija-Avstrija}, 2. Rabštanj-Libe- liče (Rabenstein-Leifling), 3. Labot (Lavamünd) , 4. Labot-trg (Lavamünd Markt), {most čez reko Labotnico (Lavant)}, 5. Etna vas (Ettendorf), 6. ? (Altacherwirt), 7. Št. Jurij v Labotski dolini (Sankt Georgen im Lavanttal) in 8. Št. Pavel (Sankt Paul). Nekdanja Labotska železnica pri Št. Pavlu Vlak in samostan v Št. Pavlu 24 Namig za izlet tem skoraj povsem uničil lovski vod neke nacistične enote. Na ta dogodek nas opozarja spo- minska plošča padlim nemškim vojakom, ki stoji na parkirišču pri počitniških hišah na Planini Brandl. Gundiše pa so raztrese- na gorska vas na pobočju Go- lice med Št. Jurijem in Planino Brandl. Z vlakom iz Slovenije Do železniške postaje Pliberk (Bleiburg) se pripeljemo po Dra- vski železnici iz smeri Maribora (z vlakom SŽ) ali Beljaka, nato pa vožnjo nadaljujemo po Pod- junski železnici do Št. Pavla v La- botski dolini (20 minut, 379 m). Na griču nad železniško postajo stoji mogočno poslopje Bene- diktinskega samostana svete- ga Pavla. Samostan je znan po svojih dragocenih umetniških delih in knjižnih zbirkah ter je odprt za obiskovalce. Od pos- taje do Št. Jurija je po cesti šest kilometrov (z avtobusom 17 minut, s kolesom 30 minut). Iz Št. Jurija (453 m) se v številnih serpentinah vzpenja razgledna in večinoma asfaltirana cesta do parkirišča na Planini Brandl (1400 m). Razdalja znaša deset kilometrov. Za vzpon kolesarji potrebujemo dobro uro in pol, pohodniki pa slabe tri ure. Ce- sta nas najprej vodi skozi nasel- je Kamna Gora (Steinberg) in mimo gradu Kamen (Stein) iz 12. stoletja. Ob cesti na robu gozda stoji bogato poslikana Jankova kapela (Jonke Kapelle, 935 m), ki so je postavili doma- čini leta 1890. Od parkirišča do razgledne ploščadi Brandl, ki so jo postavili leta 2019, je še deset, po krožni poti pa skupaj trideset minut hoje. S ploščadi, na kateri je nameščen daljno- gled, v jasnem vremenu vidimo skoraj celotno Labotsko dolino, Golico, Svinško planino (Saual- pe), Dobrač in Kamniške Alpe. Planina Brandl je izhodišče za pohodniško turo s štirimi koča- mi: mimo Stiftshütte, Steinber- gerhütte in Gundischerhütte do Dreieckhütte. Od tam pa se mimo akumulacijskega jezera Sobote (Stausee Soboth, 1080 m) in čez mejni Košenjak (1522 m) vrnemo v Slovenijo. Kolesarji se ob vrnitvi lahko iz Št. Jurija zapeljemo po asfaltirani cesti do Dravograda (20 km). Želim vam prijetno turo! Rado Smerdel Orientacijska karta Jankova kapela Padli nemški vojaki na Planini Brandl Razgledna ploščad Planina Brandl, Mala planina in koča Stiftshütte 25 Namig za izlet Lokomotiva 153-006 v Kočevju Pa je šla! Mala, ljubka par- na lokomotiva 153-006 je v torek, 10. novembra 2020, od- potovala na postajo, kamor so njene sestre vozile na začet- ku svoje kariere. V Kočevju bo poslej spominjala na stare čase v kontrapunktu s sodobnimi motorniki po ponovni uvedbi potniškega prometa do Ljub- ljane. Nekoliko nenavadno pa je bilo, da poti ni premagala z lastnimi kolesi, temveč štupora- mo na cestni prikolici. To je bil zelo zahteven logistični projekt, ki ga je opravilo mednarodno podjetje Prangl, specializirano za posebne prevoze. Pripeljalo Potniška lokomotiva 153-006 – tehnični podatki Prejšnje oznake: kkStB 99.34, DRB 98 1385 • konstrukcijski tip: 1Ct n2v • letnik: 1900 • tovarna: Krauss, Linz • teža v službi: 39,3 t • osna obremenitev: 10 t • dolžina: 8,9 m • premer valjev: 370/570 mm • gib bata: 570 mm • premer pogonskih koles: 1140 mm • tlak pare: 13 bar • moč: 300 kW (ca. 400 KM) • največja hitrost: 60 km/h Med prvimi kurilnicami, ki so dobile te lokomotive, je bila prav šišenska kurilnica v Ljubljani. Vse do leta 1918 so te lokomotive obvlado- vale vleko potniških vlakov na dolenjski in kočevski progi. Občasno so vozile tudi v Kamnik, službovale pa so tudi na progi v Ajdo- vščino in v Rovinj. Po 1. svetovni vojni je osta- lo v Sloveniji 13 teh loko- motiv, ki so dobile oznako JDŽ 153. Prevzele so delo na progah v Kamnik, v Sa- vinjski dolini in v Prekmur- ju. Po 2. svetovni vojni so se umaknile na delo v indu- strijske obrate. Lokomotivo 153-006 je Avstrija predala Jugoslaviji šele leta 1948. Do leta 1973 je delala v Železarni Štore, ko je bila odkupljena za muzejsko zbirko. Lokomotiva v začetku januarja 2021 na železniški postaji v Kočevju. Malo pred pol šesto zvečer je lokomotiva lebdela nad vlačilcem 26 Zanimivosti je velikansko cestno dvigalo in s tremi tovornjaki vlačilci potreb- no opremo in orodje. Priprave so stekle v želez- niškem muzeju že ob svitu, a je delo zahtevalo ves dan in konvoj z lokomotivo je krenil na pot šele v večernem mraku. Lokomotiva je zahteven naklad, čeprav je dolga le nekaj manj kot 9 metrov in tehta brez vode in premoga slabih 30 ton. No, »v službi« je tehtala še 10 ton več in je bila kljub majhnim ko- lesom kar živahna – dobro je pospeševala in lahko hitela s 60 kilometri na uro, kar je bilo za čas po prelomu stoletja, ko je ta tip nastal, več kot ugledna hitrost za potniške vlake na lokalnih progah. Imenitna pa je še zaradi nečesa: njen »oče« Karl Gölsdorf, avstrijski kon- struktor svetovnega slovesa, je vedel, da para v enem samem delovnem procesu ne more oddati vse energije – veliko je gre neizkoriščene skozi dimnik. Zato je tudi pri teh lokomoti- vah uvedel zvezni način: para priteče iz kotla najprej v jako- tlačni valj na desni strani loko- motive, tu opravi pol dela in se nato pretoči v šibkotlačni valj na levi strani, kjer opravi drugo polovico. Ker naj bi bile sile na obeh bokih lokomotive enake, mora imeti šibkotlačni valj večji premer, namreč večjo površino bata, kot jakotlačni – sila na bat je seveda enaka zmnožku njegove površine in tlaka pare. Neenaka valja pa dajeta nena- vaden vtis – človek bi pomislil, da so lokomotivo narobe se- stavili … Še bolj nenavadna je bila lokomotiva videti, ko je bila naložena na vlačilcu, saj so ji morali sneti dimnik, ker bi bila sicer previsoka. Lokomotiva je srečno pripo- tovala v Kočevje, kjer so jo vrli spremljevalci uspešno utirili ob pol desetih ponoči. Naslednje- ga dne so jo obiskali še sode- lavci železniškega muzeja, da so opravili še zadnje korekture laka oziroma drobne poškodbe od nakladanja. Lokomotiva zdaj čaka še na obljubljeno do- končanje nadstrešnice oziroma zastekljenega kioska v obliki stare kurilnice. Pripravil Mladen Bogić Lokomotiva je sedla na vlačilec šele ob pol šestih zvečer Konvoj je zapustil območje muzeja šele ob pol sedmih Naslednjega dne sta Rado Novak, lastnik firme Granos, ki je izvedla obnovo, in Miran Vrbinc, restavrator v muzeju, opravila še zadnje popravke. 27 Revija Slovenskih železnic – januar 2021 Zanimivosti O čem smo pisali pred … Revija Slovenskih železnic, Nova proga je nastala iz dolge tradicije železniškega tiska na Slovenskem. V svojem dolgoletnem ne- prekinjenem delovanju je večkrat spremenila svoje ime, vendar pa vedno ostala v revialnem formatu, namenjena železničarkam in železničarjem, upokojencem in vsem železniškim navdušencem. 60 leti 30 leti 28 Zgodovina Znak za odhod s postaje Kočevje. (foto: Miško Kranjec) www.novaproga.si