Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. VII. zvezek. Uredil L. Pintar. • vx ■ —« I i ^ - I « -es V Ljubljani. * Nntlanlla „Narodna 1ÖOS. |!|h:,| t' Vsebina. Dr. Fran IleSKt Korespondenc« dr. Jos. Murftca Qr. Janko Sicbinger: Slovenska bibUografija N« ttmil l-2tO 211-.266 Korespondenca dr. Jos. Muršca. PrIobeU dr. Fran IleSi«. (Nadaljevanje.) XVIII. Davorin Trstenjak Muršcu. (1838—1880.) 1. (16. XII. 1838.) .Stavjansko društvo' v Gradcu. Dragi brate! Morda Vam jeste več znato, da mi Ižtos u Gradcu jedno družtvo slavjansko utemeljili jesmo? Naš načao obstoji v tirne samom, da se sučlanovi ovdčšnji, kojih broj ni jest maleni, puduče u jezicih slavjanskih, zarad koje st\'ari i Članove imamo svakog grana slovanskog. A mislimo mi, da i drugi inostrani k tome pristupiti lahko mogu, akprem nisu nazočni, včndar se have makar s časopisomi, i dobrimi knjizami svakog narččja slavjanskog. Po novoj godini dolaze u našu čitaonicu više časo-'pisah, koje mi ter lahko šaljemo dalje, naše bo Čitanje sasvim bit če berzo i hitro. Ako Vaša jest volja da pristupite, nam pod sdoli sto ečom naslovom skoro pisat volite. Ugodbe jesu sledeče. I). Mora svaki sučlan jedan ili drugi slavjanski jezik razumiti. 2). Jedan prinesak u novcih poslati. Mi zaklučismo 2 fl CM za polovicu godine, bez da se velikodušna dobro-volnjost u davanju više novacah zatčra.') Časopisi hoču se sledeči daržat i nemački: »Xct Jlbtcr" „Oft u. SScft" „ttatuiotia" u. ,9Siencr,iicitfc^rift" iz toga vzroka, da se u njih o slovesnosti slavjan.ske govori i u Austrii jesu najbolji. Od slavjanskih sledeči fl/ češki časopis českeho Muzeum, Kwčty. Hronka, časopis pro katoličkč duhownictwy, b). p o I s k e Rozmaitošči Lwowske, ') Do tod jc pismo bistveno podano žc v Glaserjcvi Zgod. slovcnskcKa »lovst\'a. III. 137«. c). ilirske Ilirske narodne novine i danica, Serbska narodna novina i narodni list dj slovenske Slovenska priloga k nS-mačkom časupisu Kamiolii, koja z' novom Iftom u Ljublani izlazit hoče. Medju inim ako kassa dopustit hoče najnovie knjige dobre i izverstnc svakog narečja slavjanskog, na histo-ričke čemo naj bolje pozorni biti. Kad se svaki mčsac svarši, e dobiti, koje Vi po pošiljenja nači čete ^atjašič u Lembahu, čete vi od ovih časopisah jur izlazeče bro zgotovijenom čitanju dalje šaljat imate. Ret na listovih istih zapisani, parvi nje dobi g. ' jerbo jest parvi kod Maribora. Ter Vi, koji se ter šalju k Krem-pelji, Kajnihi, Strajnšaki i drugim koji pristopiti budu, ter kroz Radgonu u Gradac natrag itd. Pisat volite dakle, ali hitro gg. Strajnšaku, Kajnihu, Krcmpelju i drugim od kojih znate, da hoču pristupit, |i ter) nek oni Vam pišu i odlučene novce šalju. koje Vi ter na me u Gradac, kad Vraz još iz Zagraba došao ni je, ali na g. Vogrina. Gledajte da če broj veliki biti, svarhom mSsca Sečnja (Jaenner) parvi dojdu do vas listovi i knjige itd. Molim za berzi odgovor, da tako mi našu stvar uröditi mora. Priporučam se Vam i g. Peserlju, Matjašiču, Čehu, Mahaču i ostanem Vaš iskami prijatelj @ra|} 38 Davorin Terstenjak Akademik. Naslov. ?ln I'qo. lerflenja! Ulfohcmitcr su Wraj n)ol}n^aft im 2. 3acf N'" 243 im 2 Stocf. 2. (13. IV. 1848.) .Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili.' — Praga. Blagorojeni, poštovani gospod! Domo grcdoč razdelil sem lifte: Kai bodemo Slovenci Cesarja prosili? po Petrovski, Barbarski, Vurmberski ino ro-lertski fari. Iz Ruja sem je razposlal v' Haloze v' Bori v' .eskovec, v' Ormož. Na druge kraje še, kdej še jih nemajo, čem se poskerbeti, da med ljudftvo pridejo. Pošlite mi fkoro, če ste že dobili, tiskane blanquette za podpise, da ob pravem časi pridejo podpisi v' Beč. Pri večih farah se že pobirajo pod- Risi za zedinjene slovenfke strani sekovske škofije k' lavantinski. liše ni je proti razun dehanta Dainka. Glejte babo. Kdo de šel v' Prag? Bi nebi nikoga v' Gradd najšli za toti posel. Kaj bi nebi bil mož za to Dr. Krajnc. Drugači more nas Dr. Miklošič nameftvovati. Zna biti, da si jas domifiim. Zdaj še neseni odločen. Slovenske mešnike še šribari ino tepeii zmirom v' Beči pri Ministerii tožijo. Tudi Vodušeka čejo ponemčenjuhi Celski proč spraviti, ino so petitio dali na Minifterium. Slovensko duhovništvo de moglo nekšo očitanje od se dati, da do v' Beči vedli naš politički aedo. Kda kaj 'mate ter pošlite, no kdaj kaj zvedte, ter pište Vašcmi zveftemi brati v' Ptuji V 48 M Tstk 3. (20. V. 1848.) Podpisovanje slovenske peticije. — Deputacija Miklošičeva. — Praga. — Volitve za državni zbor. — Ločitev Slovencev od sekovske škofije. — Vseučilišče v Ljubljani. Moj dragi prijatelj! Podpisavne liste za naše peticie sem prijel, samo premalo iztiskov, Čuje se, da Vse verno podpišuje. Veliko seraitofti je to napravilo v' serci nemških naših mestjanov v' Marburgi ino v' Ptuji. Nešto je iz Celja v' Ptuj pisal, da če naša flovenska deputatia pod vodftvom Dr. Miklošiča dnes ali jutro v' Ptuj dojti, da nagovarja mefto k' realiziranji politiškega v'ftrojenja Slovenie. Na to je sklenjeno, da čejo toto deputacio pred veliki turen peljati ino ji s' perstom na nemško bandero pokazajoč lakonički odgovor dati. Neznam ali hočejo priti naši verli Slovenci ali pa ne. našem metti do malo simpathie našli, veliko več med ljudftvom, če bi vtegnili po kmetih potuvati. Na nas Slovence vse merzi, kaj ne je slovensko, Ino ino zagrebške novine od 16 Svibnja so me jako ostermile. Bojim se vsega hudega, posebno zdaj, kjer presvilli Cesar naš, ko čujem so se oddaljili iz Dunaja zavolo silovladarstva dunajskih republikancov. Težko če reč mimo rešena biti. Skoz ukinutje dvojnih zbornic je proletariatu steza odperta, ino naša pretresavanja nikdar-ne-)ridejo do cilja. Kaj si bo z' ubogimi Slovenci? Vem da ste )rali softavek tisti natolcovavni: Was wollen denn die Win-dišen eigentlich? v Štiriji, mi mislimo, da se je v' našem mesti zkoval. Pa to še bi bilo. Ali čemijo nas mestjani Slovence brez prenehama. Tako so nekteri bili pred nekoliko dnevi v' Gradci ino v' Dunaji z' našega mefta in so silo kričali, da naj, ko narpreje jim se spravijo (t. j. narodni ftraži) orožja, zakaj bojijo se navaljenja divjih Hor\'atov v' to mesto, ino nemirnih od Rusov našuntanih Slovencov. Kaj bi človek na to rekel? V Dunaji pa gotovo tote pleve za pšenico deržijo. Nemška indo- ino insoiencia nepozna nikakšne meje. O bra-tovšina, v' ktero bi nas radi zvezali! Sila zlo kričijo uradniki hleboborci zavoljo uvedenja sloven.skega jezika v' pisarnice. — Caf mi piše, da de šel v' Prag, no tudi mene vabi. ali jaz nemorem. Pisal sem g. Dr. Magdiči v' Ormuž, da naj on ide. Voljo ima, ali dnarji mu falijo, mi smo skleni(//') nekaj na kup vdrči, da lehko de potuval. Sicer mlad še je ali goreči, ino umen za dolti da presodi reč ino stojiše naše. Gledajte, da bode tudi kdor 'z Gradca šel. Če še imate kteri suvišni pol naših molbenic, ter mi ga pošlite. Pišite tudi v' Dunaj, de nam, kakor najpred je mogoče pošlejo tiskane liste priličnih kandidatov za dunajski deržavni zbor. Čujem, de na finkuštni vtork za toto Ptujsko volitno okolico do sošli volitelji. Kako se kaj čuje za stran ločenja slovenske ftrani od sekovske škofije? Neznam, ali so že naši podpisi prišli pred lice kardinala, ali pa ni. Pišite g. Glazerju, naj se pogovorijo s' škofom Antoniem, ino naj zezvedo od Kardinala, kak da oni miflijo. Glazer so v' tej reči važna ino uplivna ofoba. Skcrbite se tudi, da v' Goričko pride bolj slovenski duh. Farmešter Kurnik bi bili mož, kterih beseda bi med Gorčani kaj veljala. Pište njim! Kako je v' Gradci? Podpirajte prošnjo Ljublančanov, da de v' Ljublani \1emeljeno sveučiliše,, ino netrebalo nam ne bo več skitat se po nemških klopeh. Če kaj novega važnega vedte, tak ne pozabte oznanit mi. Pozdravim Vas vse Slovence. S Bogom Vaš iskemi prijatelj V Ptuji 20 Majnika 1848. Davorin. 4. (17. VI. 1848.) S/avanstvo v Oradcu. — Gaj. — Vest o Mikhšiču. — Volitve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — .Zedinjena Slovenija'. Moj ljubi prijatelj! Vaš list me je precej prestrašil. Jas vidim za nas žalostno bodočnost. V Grazi se je Slavjanstvo s' Nemštvom zavadilo, to je pravi zrok. Eiog si ga zna, kaj de prišlo. Kaj mi od Gaja pišete, se mi zdi zelo neverojatno. Kaj bi moglo Gaja tak oslepiti! To neskončno škodi dobri reči Slovenstva ino napredovanji domorodnih podprijetjih. Tudi sc razglašuje, da so Dr. Miklošiča v' Beči zaperli ino vjeli. Al' neso to gole iz-mišlotine ino laži, da bi nas odftrašili, ino ljudstvo pomotili v' dobrih slovenskih miflih. Bog nam pomagaj! Lehko de naše povzdigjenje nas globlej zakopalo, kak pa otelo. V naznamlenji ino naročenji Vašem zavoljo poslancov ste Vi ne na pravem ino na čiftini. Pervič more Dr. Miklošič pri Sv. Lenarti zvolen bili, zakaj ta pridejo neke komisije, kere Dominkuša ne ljubijo, ino tote bi znale vse druge pomotit, tak da bi nebi eden ne drugi zvolen bil. V Ptujskem volilnem okraji de Dominkuš več prijateljov najšel. Drugič se samo povsod eden zvoli, zaka neti volitna postava, neti krajsijska kurenda nič ne govori o( nameftnikov, ino sam službeni cirkular Marburske krajsije pravi: bo ber 3Kinifler beš ^nncni in bem proo. ^fiJa^lgcfctc oon ßrja^' männcrn feine IRcbc mac^t, fo ift an ben betre^enben SSaEjIortett nut überall rtit Xeputirter ju rod^len. Bog si ga ve, kak de vse nam nagodilo. Sovražniki agitirajo, ino ker zdaj od mešnikov nič ne ftoji, da bi mogli biti SHitglieber bei aBol)lbii'trirt«omilcc«, tak bom menjši upliv na volitve imel. Nepozabite naših flovenskih poslancov podvučevat posebno v' punktih, (^cmclnbeorbnung, u über ben fünftiflcn ftcicrm. iJonb-tofl, že zdaj moremo zgovoriti, da bomo ga v' Ljublani imeli, že zdaj naj se potegnejo za politiško vtemeljenje Slovenie. V pondelek ali v' tork bom Vam poslal naše pctitie, z' obširnejšem listom. S Bogom, V Wuji 17 Junia Vaš iskemi Davorin. 848 5. (18. II. 1849.) Volitve v Frankfurt (Ptuj. Konjice). — Ambrožev predlog. — Adresa kromeriškemu zboru. — Politični vpliv sveieništva. Moj dragi prijatelj! Nemčaria nam hude zajnke spleta. Pa je začela s' Franko-brodom. Razglas ilirskega poglavarstva v' Novicah ste brali, Če ne, tako ga dobro preberite, v' njem te vidili zvijače. Tiskan je v' prilogi list 7. Novic. Tudi na naš volitni komite je prišlo tretjokratno vprašanje, ali bi bilo segurno voliK-e razpisat, na g. Raispa pa ad personam, naj on tako tiho v zavupanji odgovori Kreisamti, kje je uzrok, da je ptujska okolica edina, ktera ni je volila. Tudi na druge komisije je prišlo vprašanje, kako bi mogoče bilo volitve vravnati. Ali je to javnost in očitnost? Tako za plotom bi radi poslance zbirali in potlam, ko so v' Frankobrodi našem državnem zbori rekli: narod vse dru-gači misli in želi, ko pa njegovi zastopniki v' Kromefiži. Pogovorite o tej zvijači al' v' Slovenii, al' pa v' Slav. Centralbl. Jas sem pa sila bolehast, in mam zdaj posla s' postnimi pred-gami, kje mi veselje in moč majnka politiške sostavke pisat. Komitee naše volitne okolice je tje odgovoril: ,Da njemu nije znano, ki bi narod, kter se je pri pervi volitvi očitno proti nemški zavezi izrazil, zdaj v' volitvo privolil, ako pa bi mini-[terstvo rado znalo želje naroda, naj jih od predvolivcov (Vorwähler) po komisiah zv6." Ali, da je tudi Marquet tako tihoma komisije pobaral, kakšni votum bi one dale, v' tem vidim zvijačo in lesičjost. Rad bi znati, kaj bode Češka storila in Krajnska. ' Konjicah so pre volili, in ker sta pen'a dva zvoljena poslanca ne poslaniŠh'a prijela, je znani vetemjak poštmešter Formacher v' slov. Bistrici ga prijel. Pazite in bedite! Na vaše zadnje pismo Vam berzo sledeča odgovorim. Kako hitro zazvete, da je Dominkuš odstopil, pišite hitro g. Krefti Jakobi no mu po-šlite imena sledečih kandidatov: Dragoni, Krajnc, Glaser Franc oskerbnik v' Reichenburgi brat farmeštrov in dober Slovenec, lehko tudi mene. G. Kreft naj ter po komisijah agitira, kako po ormožki, velkonedelški, domovski grajski itd., kje kmetje v' njega velko zavupanje stavijo, no na den volitve pa skerbite, da de vam prišel v' Ruj. Ambrožev predlog je dober ino mi ga moremo podpirati. Naj bolje bi bilo, da bi se v'tej reči Slovenia na vse prised-nike školnih konferenc obemila, ino je v' podpis povabila. Zavoljo podpisov Adrese zavupanja na kromeriiki zbor mislim, da še odgodimo, zakaj kmet ma malo zaupanja v' Adrese in ono, kar je čerkasto, bolje bi bilo, da se inteligencia flovenska pokliče v' podpis, miflim, da mešniki hočejo vsi, ako nebodo paragrafi o cirkvi kje nam v' škodo pretresaiii. Bedite, čujte, molite, in glejte, da se bodte v' teh rečeh bolj na kmete stavili, kako na duhovne, kteri v' politiškem uplivi so sila podkopani. Če čete uplivne moževe zvedit v' vsaki komisiji, jas miflim, da zato nebo trebalo velikega truda. Do tečas s' Bogom Vaš iskemi prijatelj 18 2. 49 Davorin Pozdrav Slovenii! 6. (28. II. 1849.) j Volitev v Frankfurt. — Učiteljska skupščina. — Ptujčani zoper Trstenjaka. Dragi prijatelj! Po gradčkih novinah od 27 Svečana bi že imela ptujska okolica tudi svojega poslanca v' Pavlovi cirkvi. Bog si ga, ali Gračarca dobro prerokuje, ali pa ne. V tem sostavki tiči nemška lisičina. Gračarca dobro svojo meštrio zastopi. Tudi dobrovoljni kandidat za Frankobrod g. Dr. Wascr, ravno tisti, ker zmirom )o časopisih se dere, da se nesme Laško Tirolsko od nemškega očit, lak ali dober Centralist in Svaboman, se Igicda) vidi skoz verstice Gračarce. Ptujski mestjani, in švabonianski pisarje v' pisamicah si res dosti truda dajo, slepo ljudstvo prepričat od dobrote, Bog si ve, kak de šlo. Jas sem storil kar je mogoče. Na odgovor volitnega odbora ni še smo dobili ne čerkice, kak so gubemiji komisije pisale, ali bi prilično ino mogoče bilo brez vernjeke volitve razpisat, nesem čul druga, kak samo od enega komisarja, ker je odgovoril, da on bi že volitve vkupspravil, samo ter z^bi svojo popularnost, Vidili bomo, kaj de prišlo. Pište Krefti v' Radgono v' Cmurek v' Negovo itd., da se ludje ne dajo prevarit. Kolko jas čujem, tak drugi gotovo ne bodo volili, kak pa starih 28 ponemčenjakov. Gračarca zmirom čez klube se dere in slovensko inteligendo, zapšite joj vusta, če ne prime v' list, tak v' Sprechhalle. Narod tolko za Nemšino porajta, kak Gračarca za Slovenšino, in jaz mislim, da sc glas intel-ligencie tudi še bolje poslušat ima, kak pa volja neumnega ljudstva. O našej učiteljski skupščini bodte v' Slovenii brali. Dosti imamo zaprek, in burokratički dehantje so narveči oporniki. Mene pa Ptujčani vjedajo, ker sem v' skupščine učiteljske s' gromovitimi besedami slovenski duh viel, in sklepe rezultiral, kteri se nemškutarjem ne dopadejo. Pfundner je začel zdaj neskončno proti meni agitirat. Tudi per\'a moja postna predga je seršene razrašila, tak da vse klepeče in se grozi, če bom resnico drugokrat tako silno razodeval. Jaz mislim, da de skoro duga prošnja na konsistorium prišla za mojo prestavlenje. Den Pfaflen leidmer nit laenger in Pettau; tak se razbija glas od ulice do ulice. Delajte, jaz nebom opešal. Pište le hitro, kedar de kaj potrebnega. S Bogom Vaš zvefti prijatelj Zadnjega Svečana Davorin. 849 Čul sem nedavno iz ust g. Nagia komisarja pri vrejenji cesarskih sodiš te besede, ktere je nekemi nemškem pisarji rekel: Fürchtet euch nicht, die deutsche Sprache bleibt ewig die Amtssprache. Die windische ist dazu nicht tauglich, auch antwortete mir der Bauer überall, wo ich ihn darum fragte, dass er alles deutsch amtirt haben will. Die windische Sprache wollen nur die Pfaffen und einige Zeloten in die Kanzley eingeführt wissen. Quid dids ad haec omnia? 7. (16. ni. 1849.) Oktroajirana ustava. Ljubi prijatelj moj! Mi smo skoz podeljene nove ustave pa sila daleč nazaj postavljeni. Lepo nam je že naša narodna reč stala, ali naenkrat JO Stadion in Švarcenberg pogrezneta. Kaj bomo zdaj začeli? kterega pravila v' politiki se deržali? Na kakšni način domorodce v' deželni in deržavni zbor spravili ? V gornjo zbornico tako nebomo mogli nobenega porinuti, slovenski domorodci komaj zmorejo 500 krajcarov, ne pa da bi 500 fl štibre plačali. Ali je kteri od naših poročnikov pri Ministeriji, da bi svetoval pri urejenji deželnem. Pišite Mikložiči, da naj ne skerbi, če ga je ne Stadion že poklical, da bode tudi deležoval. Zdaj bi posebno dobro bilo, da se miniftrom pokažejo in naprejpoložijo naše peticie. Znale bi precej pomoči. Posvetujte se z' lipo pražko in drugimi družtvami, kako bomo (>ostopaii. Čujem, da so v' Pragi novo ustavo na tergi zežgali. Tudi Beč je ne zadovoljen, kako mi potniki so pravili, in razsvetlenje mesta in druge svečanosti so le bile prisiljene. Nebili dobro bilo nove peticie napraviti zavoljo vsih nam potrebnih reči. Prosim g. Dragonia, naj nam sestavi opravništvo slovenskega kraja. Morebiti, da bi po upiivi kakšnega domorodca v' iMinisterii le kaj si spomogli. Horvati sila so nezadovoljni zavoljo granice. Tudi Serblji se grozijo. Austria de prišla v' hudo krizis. Čemo-rumenjaki so pri nas zadovoljni, ali večjidel mestjanov ne, samo da ne upajo misli izreči zavoljo diktature soldačke. 15 smo imeli officialni Te deum predvečer je plackomandant zapovedal muzikalni capfenstreih, in iz Grajskega grada so pokali možari. Mestjanov je bilo malo, nobeden vivat, razsvetlit mesta so ne-hteli, ampak da lice lojalnosti obderžijo, so zbero napravili za 9. jaegerbattalion. Vse naredbe prazničtva so izhajale od plac-komande, tako v' Marburgi in v' Celi od poglavarstva, grad-jani dopušajo, ali v' serci imajo skumine po kaj boljšem, kak je toti ustav, samo dober za hierarchio in aristokracio. Kmet je miren, ali le čakajmo. Uredniki se ga bojijo. Nevejo kako do emfitetikere izločili, to je sila hudo pri dosti gruntih celo nemogočno delo. Kako hitro do ga za kožo prijeli, bode se genil. Tudi, kedar asentiranje pride, bo gromelo. Neje vse tako mirno, kak gračarca laže, v" Ormoži so se bili, v' Borli sta dva župana zaklala, v' Brcščah so komisarja v' Savi namakali, v* Bilštajnskem gradi so kancliio skoro poderii, v' Hau-sambacheri ferboijtarja narezali itd. Vojaška oblast pa ne bo mogla povsod segati. Na Vogerskem je dosti dela, na Taljan- skem se pripravlja na gerdo vreme. Vederemo, kako bode Vindišgrac suverenite du peupel preladal. Za volitve voljo v' Frankfurt, še ne je nič prišlo. Jaz miflim, da bojo nemški di-nasti v' frankfurt<;ki zbor ravno tak raztirali, kak kromcrižki, zakaj tam je edina demokratia še reprezentirana. Vender ne verujem, da bi Čehi silili zdaj vun ta. Kaj pa na Koperov sestavek „über bie iyc,vrfdeint^ei(ung beS 'SD^arb. ttvcifed v gračkih novinah od 14. rečete? Glejte centralista in germanomana! Zvedel sem, da je to vse Stadionovo maslo, in on njim že naprejpisal. On je sila delaven in vsi birokrati mu pomagajo radi, čeravno z' velkim trudom. Burokratia in soldaščina nas bodte kakor paučina oplele. Glejmo na vse strani, da se iz-tergamo. Ja bi Želil skoro misli Slovenie zeznati, da v' njenem zmisli delati zamorem. Pišite mi ali skoro kaj. Dotečass Bogom. Vaš iskerni prijatelj 16,3 49 Davorin 8. (1. IX. 1880.) O Murščevi sekundiciji mu čestita Trstenjak, njegov .stari, zvesti in kvaleini prijatelj', želeč. naj ga Bog ohrani še dolgo let .zdravega in črstvega na duhu in telesu v veselje svojim mnogim prijateljem in čaiJtiteljem. in v blagor sv. cirkve in svoje slovenske domovine, ki Vas šteje med svoje naj blaženejše sinove. Quod felix, faustumque sit. Na mnogaja letal* Z odličnim spoštovanjem Vaš stari, zvesti in hvaležni prijatelj Stari trg pri Slovenjem Davorin Terstenjak Gradcu župnik 1 Septembra 880 XIX. Oroslav Caf Muršcu. (1841—1852.) 1. (9. III. 1841.) Cafov slovar. Slavni Domorodče! Jaz ne morem drugače, ko z' vefelja polnim (erdcem Vam le ti liltek pifati, vfej vem, da pišem le učenemu Slovencu ino žlahtnemu domorodcu za rWi voljg, domače Slovenščine f? tikajQČih. Predoflojni domorodče! Vam ko gorp<^emu Slävjanu moram oglafiti, da f^ jas ob dobi obiram dopolnjenjem domačefloven-fkega r^čnika ali lexika. Za ti Ic rečeni cčl ino konec imam užc grobo, oj grobo fpravlenega zaklada Waktcre verfte, vfej obilno zajimlcm iz do sego dob nepočerpanih izvorov, med le tirni pak ofobito iz podušanja živega govorjenja. PreflovQti domorodče! uže davno jo vfm, ko jy tude po (vetu razšyrjani čalopili preglašujejo, koliko Vy naši mili Slo-venšdni pripomagujete, zato by Ii jaz mogi dvojiti, da by m^ Vy o' fledWem ne urtySali? Vyfokod. gdje v' Ptuiu fo m^ nagovarjali. Vam za pri-pomoč v' dopolnjenju mojega Slovenfkega rečnika pifati, ko )ravijQ Vy imate mnogo (pifanih Slovenfkih befčd, pofebno iz -otmergfke okolice v' botanički verfti. Za te le zbirke Vas Ičpo proflm. Kaj pak dčla naš Veliki pifec Murko, flySal sem, da {voj rWnik dopolnjava? če je taka? Če imate myfel, mi nekoliko rpkopifemfkih Svojih rfči poflati, dopisujte: — ^Ibjugcben b. ^crlitii bürgt SBudjbönblcr iu aWorbuig. Vam za godovino vfc dobro žel^či Vaš odkrytega ferdca prijatelj Oroflav Caf V Frauheimu 9. Sušca 841. Soduhoven. Vaš Koraščak, moj paroh vas lepo pozdravla. 2. (15. XI. 1843.) Prošnja za razne knjige, ki bi Cafu mogle služiti pri izdelovanju slovarja. Prečeftiti Gofpod! Moj ino vfeh Slovencov ljubeznivi Prijatelj! Ne morem dolže tvojemu ferdčnemu nagibanju. Vam pifati, (operltati — če Vam zato moje pitemce ne bo ugodno, obkrivite mi (erdce, ktero ljubezen do naše mile Slovenfkc domovine dišči: ino ravno zatega voljö fö pri Vas nikäke zamčre ne bojim, ko nas Slovence fanii neprenchama v miflih nofite ... O pre^eftiti Gofpod! Velike prošnje imäiti do Vas — če mi jč uflišite, Vam za njč nišče ne more zadofia hvale dati, ko Slovenš<^ina (ama. Poflušajte m^ . . . 1). Lčpo Vas v imeni vfeh Slavov ino Slovencov profim, famo bodite tako dobri: potrudite fe k' Gosp. Kvafu, ino ga profitc, da Vam dä (pifek fvojih knig, ktere fö Slavšdne ali pa Slovenščine tffejö; morebiti bi ntka ftvarca za me bila. V dvčma Ičtama dobi Gosp. Kvas vfe fvoje knige od mfi domov. 2). PreglWnite v Gradčkima knilnicama, če fč naflčdujoče knige naidejo: a). Etymologicum Univerfale ar Univerfal Etymological Dictionary üon SSt)iter. üonbun 1800. b). Tripartitum seu de analogia linguarum libellus, SBicn 1820—33. c). Etymologicum magnum tjon Scfjofcr. i'ctpjifl 816. d). Etymologicum graecae linguae Gaudianum oun fturj^-iieipjiB 1818. e). Stt[)ouif(^ezni do domovine. Vam s£ prijateljski priporilčeč ^^^ V Frauhejmu 25. Travnika 844. hvaležni sluga Jurko Caf Duhovnik. 6. (30. XI. 1846.) Cafova primerjajoča slovnica slovanskih jezikov. Posebne črke za njo. ^od)ttJÜrbiflcr .^crr, öere^rtefter ' fommc ^icT mit rincr boppcltcn ^noetegen^cit: 1). ©ürbijien «ic Sid) bicfcm guten "Bionne bo, bcm Überbringer biefcS, Micheläk, bor noc^ jeincm Sojene Paul Miheläk ^liqiltcr i^u (Šrotj notrocnbige (Srtunbigujigen ein^icljen fommt, on bic i>ont> JU gc^cn: benn einen bereitwilligeren unb cbleren «lo» toenen fonntc ic^ bem guten, befümmerten ®oter nic^t empfehlen. Sin jemu preveč penez troši. Naj tudi pismo G. Diredoru Büchingeru odrajfajo, je zavoljo vina. SKod^ eine Sittel uslišite me! aJieine tobcllarij^e ©rammati! oUer Slo». Xiolefte etc. werbe id) in I'eivjig brudcn loffen, nur muft ic^ bic coinbinirten iiettern toUi^rofift^ gcfc^riebcn einjenben. fc^eint mir, eine genaue Äb-fd)ri|t na^ taUigrafijd^en Wrunbiä^en geregelt won bem mir ge« rühmten ft ft. Šlealft^ultoUigraffn roöre am jjwcctbicnlicftften. SBollcn '5ic nun gütigft bie 2 beiliegenben JBlötter felbem jur ^lbfd)rift übergeben: bfis 3. !ä3lott enthält nur bie irrtlärung. Dokler Vas za to lepo lepo prosim, še se Vam mili prijatelj! za naprej priporočim: ••^l^arrbof ?Vraul)cim bcn ponižni sluga 30. Äoö. 840. «forg 2af Aaplan. Knd)fd)rift.') (Srinnere öüdpürben ben RoUigrafcn, bap er bei ber (Som» bination unb Äit«bilbung ber iJettern feine gan<^e Äunft unb olle SÜToft feineÄ äft^etifd)cn žinne« onmenbet; er lyabe oor Jlugen ben 'Serienbau ber ri)mifd)en Drud» unb Üurrtofd)rifllettcTn; feinem Wlbung^geifte feien iibrigenä nur bic cdjranfen gefegt. 1 bo« bei l|, 1«, t», i, j, m, 5, », (I), M, a: ber ratter bleibt, aber 2.) bei D + j; L + j, N+j, R + j, T u. t+j bie sHerfdjmel. jung ftinftlerifc^ nadj ben Siegeln ber ilalligrofie ju gefdjc^en l)obc. Übrigen« wilnfc^c ic^ eine hoppelte «bfdjnft üon bcn beiben ®lättern biö jum neuen Ool)rc 3of. G. KoroSak Vas lepo pozdravijo, pripelajte da se enkrat k nam!! ') Ali so v tem .Dodatku* vsi novi Cafovi Upi podani v pomenu, kaitur jim ga Je hotel dati piscc pisma, ni gotovo. 7. (8. I. 1847.) Cafov prevod računic z ilirskim pravopisom. Prečastivredni Gosp. Dr,! Ljubeznivi prijatelj! Zlo žal mi je, da še ne morem tistih pisem za G. Dr. Seniora ino od Lileka poslati, zato da sem v Ljubijäno oboje dal. Utelažite G. Dr. Seniora, kteremu se tu priporočim ino zahvalim, da bom že vse lepö iz Ljubljane dobil ino povernol — imeni Dr. Senior ino Lilek pak bota zatö od Krajncov ov^čnjcni. Še bolje žal nam je djalo,. da ste Vi G. Dr. tako blizo nas bili, pak Vas nž smo videti VTCdni bili. Računski dvčknigi, kak sem ji za prestavljanje na Slovensko od Višega učivnega nadzirstva dobil, bom v 12 dneh dogotovil, zdaj pak pitam: Gdo moj rokopis recenzoval ino potle k o rr i g o • val: zakaj jaz sem v Ilirskem pravopisu prestavil, za vzroke tako fami dobro vete. Meni se pač najbolje prav zdi, da bi iz ljubezni do fvojega naroda korrigovanje Vi prevzeli, te se smčm zanesti, da se mi moje tako teiävno delo ne skvari. Kaj pak Vi mislite, ali bi se k prestavljenju tude razlogi ali vzroki mogli pridjati, zakaj je v njem novi prävopis: ■^ie @rnnbc bofilr, če bi se morebiti Vi z G. ©cin^on&lom ali korrektorom črez to zmenili, finb: 1). Jift da« organiid)e Älpl)abct (č, š, ž) in Stcicrmort oUgc' mein ücrbrcitet. 2). üMuj? cš unb wirb auc^ toirttirfj in bcr St^ulc flröjitcn* tljcit« beiflfbrat^t /werben,, loeit bic ncuftcn 3). 5j<üd)er, bic fiir b a » « o 1 f bcrcd)net ftnb, mit biefcm ^fllp^bct crfdjeincn. 4). 3c. ^rftb. Wnabcn Slomšek gibt (nur) in bicfer Sdjrcibiocifc feine Drobtinice l)crou?, roic eorigeš Cio^r uon beßglcidjen ein (Webctl)bud) für ®(^ulfinber crf^ienen. 5). Tic fiir bic wloücncn bcrcdjnctc ölonomifc^e (Voibodfcr-Novice etc 6). ^lud) bcr üom ff. yoiba(^cr Gubemium designirte Sdjul-büc^crüberfc^cr fdjreibt fo. 7). $)ot Dechant Dr. Murko felbft, um nid)t bcn Hrcbien« flflng eini%ufd)laöcn, i^citflcmöB gclianbctt etc. etc. (feine neuere äuf» iQflc bcr clütt). Wromm.) «). «udi bcr «bt uon 3ilU «t^ulbircttor M. Vodošek beid)tDor niidj, orgonifc^ ju ft^reibcn. 9). @tnb bicfe 9tcc^cnt»ud)ct aut^ für bic Sflioontiitcr bcrcc^net, Ujtc i^orftcllungcn müfjcn bmicffigt werben. Ali bi lehkič naj bolj&e bilo, da bi se od pravopisa nič ne reklo, da bi le G. korrekter pameten človek bil. G. Dr. poiz-včte, gdo bo korrektor, ino ga s totimi ino še drugimi vzroki, zakaj se ilirski pravopis vzeme, prav k naši reči nagibljite, da molči, ali pak naj rajši korrigovanje Vam pusti. G. Dr! Oča Miheläk Vas ne mogel prehvaliti — Vi pak ste se jegovega sina tude tako lotili, da so me solze posilile, kak mi je on pravil, kako ste si ga v skerb ino strah vzeli: Oča je pošten m0ž ino prece premožen, sin pak bo Vas hvalil vse svoje žive dni. Zlo se veselim lipega prepisa mojih novozloženih ččrk. Zdaj pak prejmite moje serdčno vošilo vsega dobrega za novo Ido ino še dobri bodite Pr. G. Dr. mojemu G. farmeštru ino meni V Frauheimu 8 Svojemu slugi ino prijatelju Prosinca 847 Cafovemu Jurju kaplanu 8. (5. IV. 1847.) Železna cesta. — Računici. — Primerjajoča slovnica slovanskih jezikov. Prečastiti ljubezni Gospod Dr. Priserdčni prijatelj! Odviše dobro se mi zdi, da imdm zdaj priložnost Vam pisati, ker me je Vaš izročenčič g. P. Miheläk obiskal. Ino — kaj bi Vam pisal boljšega, kakor: da Vam za to prihodno lepo spomlad vse dobro od ljubega stvarnika prosim, ino pak — da bi tega Mihelaka, našega Paula kakor jegov vidni angel varuh za roke vodili, da ne omähne v Saula. Naš lög je že začd berstje poganjati: ččmi kos ino re-getasti drozg pak že tude davno pojeta! G. Dr. ne odlagajte več dolgo, nas pohoditi po železni cesti. Novosti: Pri nas zlo zlo kradejo — hudi našitki bližnje železne ceste — Bog ve, kako še bode — če bo takö napredovalo!! Ino pak, kakö pak je z mojim prestävljenjem „ber 2 SdjuU rcjfy.'nbüc^r", gde pak je zdaj? da bi se mi to delo le od ni-koga ne pokvarilo. RAčite mi GG. Weinhandia, Lajha, ino g. Profesora Kvasa (:ter (ako mörete) G. Rižnera:) pozdraviti ino me jim priporočiti : Če bo se dalo, bi Vas letos rad drugoč v starem Gradci obiskal. Zdaj imämo mi toliko dela, ino ne utegnem že svojega: labcllortjt^e Wtomatif, oUer 3taü. Jialeftc prepisati, ino črez 8 tjednov je sveto (leto). Moj G. farmešter Vas skoro mislijo tu videti. Ker Vam za pisanko ne imäm druga dati, kakor da Vam svoje serdce izročim — Vam ostanem Preč. G. Dr. V Frauheimu 5. Aprila (M. Travna) 847 zvesti prijatelj Oroslav Caf. 9. (28. I. 1848.) Murščeva Slovnica. — Caf ova prevoda .Lebensordnung' in .Robinson der Jüngere'. — Go/ine. — Davorin Trstenjak. Prespoštovani Gospod Dr., Ljubeznivi Prijatelj! Tu Vam pismice: V imeni vseh Slovencev Vam l^po zahvalim za Vašo ljubo Slov. Slovnico. Mi se čudimo, da se ta jaka ino predse velika kniga za 10 x dobi!!! Goreči Slovenec, še enkrat Vam hvala. Pridavek, kterega nam nčste pokazali, je umno ize naj boljših Slov. zakladov zestavljen: veselim se kritiko čiiti — brati! Vem de bo tude sodnik l^j žarkega povčdel — povej: Štajerec je le pervo Slov. gramatiko spisal! Da pak Slovenci izvedo, da je taka reč na svetlo prišla, je pač zlo treba očitnega priporočila, post. v Currendi: (Pak tu vidimo: da smo Nemški sužnji.) Prijatelj! 1). Dobite mi v Gradci einen 4Utleflet: jaz sim ravno zdaj iz Češkega prestavil; i>eben«orbnunfl cineÄ tat^olifc^cn li^riftcn, 2 Tmtrfbogcn; u. .Siobinfon bcr 3ünflcrc ŽO iTudbogcn ftarf. Jaz sčm bil pred enim tjednom Ferstlnu v Gradec zavoljo teh rokopisov pisal, pak sem odgovor dobil: „SKit nufcripten ju jc^t t>cri>ben etc. Stopite mi k .Qicurcic^u, tega mi je FerstI priporOčil, ali k Damianu ali Dirnböcku? 2). Pomenite se zavoljo bcr iöcbinflungcn, ino ako nesem prisiljen, svojega d6la v Ljubljäno pošiljati. Vas 3). prosim, da se VI za Gor rector a ponudite. Obe knižki ste v navädni Slovenšini spisani. Mislim, da bo posebno Robinson Slovenski mladosti po volji. Kaj pak je z Goffine foth. Untcrr. u. Grbauung^buc^? Rajni Košar? je nekaj zafinjal? Kai pak böte Vi zdaj delali? Prestavljajte kaj iz Krist. Schmidta ^Vflenbfc^riften. Odgovorite Svojemu Preeest. G. Dr. V Frauheimu 28. Vas odkrito ljubWemu Prosinca 848 slugi Cafovemu Jurju kapi NB. G. Terstenjaku sem bil pred Božičem pisal zavoljo nekih prestavljanj in Nemškega na Slovensko, pak mi ni odgovoril: Škoda da imäjo Slovenci dobre glavice pa da so tako — nemarni!! Vsakemu bi rekel jaz: Prav da si dober mešnik — dober pisär: — bodi pak tude dober — priden Slovenec: dobrih mešnikov naideš med 100 celih 99, jednega domorodca pak med 100 težko. Pred Krajnci ino Korošci nas mora rfeen sram biti!! 10. (2. 111. 1848.) Prevoda iz češčine (Robinzon Mlajši, Svetodenski red). — Vseslovenski knjižni jezik. — Lužiškosrbska Matica. — Go-fine. — Dunajska akademija znanosti. Premestiti Gospod Dr., Ljubeznivi Prijatelj! Pač vzrok imäte, se nad meno s^rditi, ker ste mi drago-voljno — dvakrat tako dragovoljno ino prijazno pisali — jaz še pak Vam nesem odgovora dal. Oj l^po Vas za odpušenje prosim: zdaj ino zdaj sem hotel odgovoriti, pak s^m odlagal, da Vam tude kmalu ta dva rökopisa pošljem: .Robinsona Mlajšega' ino .Svetodenski Red* obš iz Češkega prepisana. Užč davno bi bil to le poslal, pak nikoli nčsem popraviti utegnol: veste da zdaj imämo dosti dčla ino raztrčsanja. Ali preljubi moj Prijatelj ino domorodni Slovenec I Tukaj Vam izročim ta dva spisa s tema namenoma: 1). Da bi se Slovencem ino Slovčnčekom želja do branja poučnih ino kratkočasnih knig razvnčla, da bi ležej bolje ijčene bukve štčli. 2). Da bi bogitstvo, različnost ino lepöto naše drage Slovenske besede neköliko razklädel, da bi se Slovenci Slovenski učiti mogli: jaz hočem, da bi se v pisanji razl6ček med Krajnskim, Štajerskim itd. prevergel: kajti da ne imämo Krajnski, niti Koroški niti Štajerski itd., ampak Slovenski gled^ na slovnik vse kar je dobrega: pravega; na slovnico pak to, kar je boljšega: ino ravno ta rčč je prednja cena Vaše ljubeznive Slovenske Slovnice. 1). Prosim Vas zatö, predragi Prijatelj! predäjte mi negde v Gradci tota dva moja spisa; oba dva dam vkuper (manjši je duhovska rčč) za toliko — kolikor mislim .Lužičko-Serbski Matici* poslati: za 40—30 fl srebr, ali ne drago! če je ravno 20 dobrih pol (podnov) tisnih naimer, ino še v^rh tega se mi möra 6 iztiskov gotovega dela v dar dati. Cenite pak, če se Vam zdi najpervle 50 fl sr., da Matici najednog lepö odrajtam, se mi vidi, da ni pregrozna nagrada. 2). Bödite, če je ktercniu dolje na poti, ter od podpisovanja na na§e Slovenske prošnje ,2 Rusi" strašijo — Bog daj prekletim bureaukratom skoro konec. Ne opustite ali, nekt^ro jih v Prag odsläti; Vladarju samemu je soperstava po volji. Venec se Vam plete, le s^rdčno! Pozdravite celi Slov. zbor! Ze vsem spoštovanjem V Frauheimu 25. V. Travna 848 Cafov 15. (27. V. 1848.) Narodna probujenost ob ščavnici. — Nemški araSčaki in uradniki. — bragoni-Ki'enovsky. — Slovenci in gra,'-mologijo Slovansko ino za tega voljo tude dober slovnik zapo-pada, za to pak se to delo tude postaralo ne bo — ne zamerite mi vlastne hvale — Popitajte g. Damiana, ali bi mu ne bilo po volji pervi del, ker se drugega ravno terdno ne derži, ker je tude kakor tretji ves osnovan, po polah (SBoflcnroeije) v tisk jemati, da bi prM natisnen bil — tedaj bi jaz proti prepisoval. To pak mu smete reči, da pri svojem delu ne iščem ne dobička — ne hväle, drugače bi uže davno leliko bil kaj vkup skerpal, temoč iz gole ljubezni do slovničkega napredovanja po mogočnosti popolno dokladnost. Ljubi prijatelji bodite tako dobri in mi pri g. Tirnbixfu za moja rokopisa Robinson ino Red za kolednico še onih 25 fl sr dobite. 5 fl sr. ohranite za potrebe Gradč. Slov. družtva, drugo pak mi račite spraviti, da je še drugim Slovanskim druž-tvom razešljem. Zdaj pak, preljuba — zlata — Slovenska — domorodna dušica! Bog oča tude Slovencev Vam daj veselo novo leto ino še veliko — veliko zdravih lä za Slovenijo, tiog me usliši! Priporočite me g. Dragoniju ino mu ovadite mojo željo da (bo| jednostranskemu Nemcu I, kaj prav debelega prcJ noge verže. Ze vso ljubeznijo se priporoče Preč. g. Dr. V Frauheimu na sv. Den 848. Vaš očiti sluga Oroslav. 19. (13. I. 1849.) Dragoni, kandidat za državni zöor. — Potujčenost naobrazbe. Na naglid. Prečestitljivi Gospod Dr., Ljubi prijatelj! Ne zamerile mi, da Vam na Vaši dvi pismi tako kesno ino še zdaj tako pohitoč odgovarjam: n^m imel priložnosti pismo v mesto poslati — ker smo pač po zimi v puščavi. Zdaj pak gre človek z našega kraja sam v Gradec, ino Vam eto pisemce nese. Potolažite tega človeka —, on se po Liguorianih milo joče ino se ne da umiriti. 20 fl sr. sem gotovo dobil, lepö zahvalim, da ste moj toliko voljni opravnik. G. Damianu bom še pisal. Ljubi prijatelj! Gdo je toti človek v Gradčkih novinah pod vsehnolo mu černilo!! Da g. Dr. Dragonija za Marburžkega poslanca spravimo, si prizadevam — ali kmet je zdaj kakor petelin na strehi! Pri nas se narodnost počasoma razvija — pak vemdar razvija. Domorodcev ni — lenuhov ino sovražnikov pak teliko: mi ostanemo spake ino popačenjake, dokler se s Krajnd ino Hervati popolnoma ne združimo. Kolikor globoko da smo se od tujega izobraževanja po-greznoli — ino kakor terdno ino nesrečno v nemščini tečimo — še se le zdaj prav vidi, odkler ustavo imdmo: Če nam vlada ne pomäga, nas iz blata ne vzdigne — če smo lako razdru-ženi — si sami ne bomo pomägali — smo preslabi ino vnemami. Naše učilnice mörajo biti drugačešnje — ino v uredu? keda bode ondi Slovenski? Vse Slovenske družbe bi imele po izgledu Slovanske Lipe v Pragi zavoljo imenovanih zadiv veliko prošnjo na po-ječiteljstvo (ministerij ali zbor) oddati — da se po ustavi vpc-jane pravice tudc obistijo (realisirt). Dragi prijatelj! V gradčkih novinah berem večkrat od: (»olbberfl'« flQlüano dectrijc^c «etten, ktert se dobijo v Gradd bei Šlpotbcfcr 3. ^urglcitner. Če se Vam zdi. da hvaljene vlastnosti teh lancev nčso laži, Vas lepö prosim, kupite mi 1 lanec taki oon ber Ci-ften (Sloffc za 3 fl. sr. fammt Okbroudid« anroeifunfl, ino temu poštenemu možu izročite, da mi prinese. Povračilo Vam kmalu pošljem. Če mi že kupiti račite, če ni vse to gerda sleparija — tedaj pak mi izberite, kteri bo bolje popolnoma. Malo se sprehädjam, ino se hitrej nauražam, zato bi si tako öolbbcrfl« flalBono^electtift^e »ette rad omislil. Marburg moramo spreobemotil Bog daj! Da bi Dragoni bil izvoljen. Čujem, da se za poslanca ponuja kmet ino kerčmar Uioitmonn pri Sv. Margeti na Pesnici ino kerčmSr Komär v Hojčji pri Marburze, Sonfler in Lanoi? Zdaj pak srečno, preljuba dušica Slovenska! Priporočite mi (!) svojemu maliku g. Dragoniju. Kaj čujete? ali bo naš svetli car — nemški postäl? V Frauheimu 13. Prosenca 849. Vaš odkriti prijatelj Cafov Tri spovedi na dom me čakajo. Srečno Dušica naša! 20. (18. 111. 1849.) Oktroirana ustava. Prečestiti Gosp. Dr. Ljubi Prijatelji Bi pač lehko hudi bili, ker Vam dosle ndsem pisal neti Vam dolga povernol. Pred vsem drugim: lepo Vas zahvalim, ker ste mi galv.-electr. lančec kupili — dobro mi streže — tu pak Vam dolina 2 fl sr. ze vso hvaloj pošljem — odlagal sem, ker .sem mislil sam v Gradec prijti — pak druga mi je zapčla. Kaj bode z nami Slovenci za božjo sveto voljo — nem-čiinstvo se zmirom bolje ter bolje krepi — jaz od nikod bliša dobrega upanja ne vidim: nam bo huje kakor popred, se mi zdi. Vse naše prizadevanje je prazdno, zastonj, cclo k svoji pogubi toliko Slavljanske kervl prelite! Ali morebiti Vi kaj vedrega neba za nas vidite? Potešite me! Pri nas je drugače vse po starem; od dobitkov ustavne svobode nič ne čutimo. Ljudstvo je mimo ino mlačno, ino malo kaj mara za dano ustavo. Bog daj, da bi se le skoro grajšine svojih Nemčuhov izprazdnile. Slovenski mejaši proti Nemškemu so pravi bebci — Bog jim pamet razsvčti. Mi sami si ne bomo nikoli pomägali — poboljšek našega stališa mora iz velikih shodiš ali iz ministerja samega izvirati. Dragi Prijatelj I Še toto prošnjo imäm do Vas, da bi v Gradd poizvedli, koliki ino za koliko se betJehemi (IBci^-not^tdftippcn toic flroft u. roic treuer) dobijo. Račite mi velikost ino ceno raznih betlehemov za našo cirkvo pripisati. Bodite mi tisočkrat pozdravljeni ino poljubljeni — Bog nam Vas obari še za napred za našega vojvodo. Lepo pozdravljanje vsem Gradčkim Slov. domorodcem, posebno junačkemu g. Krenovskemu. Z Bogom! razveselite me skoro s kakim pisemcem Do duše Vaš iskernji prijatelj ino čestitelj Oroslav Cafov V Frauheimu 18. Sušca 849. Jožef! Jutre bo Vaš ino našega naj večega junäka — čicfa god! Bog Vama daj moč ino krepöst, da sta nam to, kar sta bila Egypt, ino Sv. Jožef. Za slovo kratko pravljico: Ko je Joža Jelačič v Zagreb domu bil prišel, so mu Hervatje rekli: .A Joža! Zašto si tako blied, ali se Madjarah bojiš — Joža! mi te hočemo branit" 21. (12. V. 1849.) Nemškutarstvo. — Slovenske uradne tiskovine. — Učiteljsko zborovanje. — Cafovo jezikoslovno delo. Prečestiti Gospod Dr., Ljubeznivi prijatelj! S težkim serdcem uže predse dolgo čakam odgovora na moje pismo do Vas, ktero Vam 20. Sušca 1.1. poslah z 2 fl. sr. za ©atoano'electrische Rheumatismus-Äcttc, v kterem Vas tude )oprosih, da bi mi poprečno ceno vekčih ino menjših betle-lemov: Sei^nac^tÄtrippertn navestiti račili: A zdaj ne vim, ali ste dobili pčneze, ali ne, ino včmdar bi rad na pošti poravnal, dokler četvertina Ičta ne preteče, da se mi, ako Vaše dovodno pismo pokažem, v izgubo prijdša 2 fl. sr. verneta. Podkladem tedaj, da rečenih pžnez nčste dobili, ino Vas prosim, da mi to določito odpišite, ino da mi tude velikost ino ceno nekterih božjih jaslic ali betlehemov naznanite. Jaz ne včm, kaj bi Vam novega pisal: Pri nas je vse vse pri starem — nemškutarstvo močno ino terdno kakor popred, utegnolo bi pak tude ostati, ker se Nemški bivši uredniki, posebno ferboltarji v okolične službe rivajo. Da bi se do ljubega Slovenskega kruheka spla2ili, se ljudem — rihtarjem gnusno prilizavajo: rojeni Slovenci pak so nesrečni manjohi, Bog jim grčhe odpusti. G. Dr! meni se nikar po norci ne zdi, da bi dobro bilo, ako bi se Slovenski obrazi, Formularien — Blanquetcn za kcrstne — poročne ino mertvečke bukve ino tude za uredstvo napravili — drugače ostanemo v stari luži. Tude kar učtvo zadene, smo v stari robači, ker od nikod zakonitega ukaza ni. Zato bode imeniten zbor na Ptuji dohovnikov in učiteljev 31.Majnika: jaz sem na našem zadnjem Slivničkem učiteljskem zboru vse gospode poprosil, da bi jih onam obilo prišlo — da se onde dobro pretrese ino sklene, česar nam jc treba. G. Dr. I če Vam je količko mogoče, tude V i priidite — Vas bi težko grešali. Tam moramo veliko prošnjo ssnovati. Kvari da je Ljubljana tako neskerbna ali slaba I Vaš spisek o rodu ino svačtvu v Sloveniji je kaj vrSden — le več kaj takega! Nikomu se ne sme zdeti, da bi jaz od svojega deta ino truda prenehaval ali popustil. Rana juterna zvezda me nahäja v ti skerbi — nahaja pozdnja večemica. Svojo slovnico do-ino popolnjujem — tude slovar se dobro narSša. Pod jesen Ix) slovnica, kar je I. dela ctyniologičkega ino lcxičkega s theore-tičko slovnicoj gotova. Pozdravite mi prijäzno brate Siavijäne, posebno brate družtvenike Slovenije. Bodite zdravi ino veseli: Hvaljen bodi J. X. Vaš sluga V Frauheimu 12. Majnika 849. Oroslav Cafov podj. 22. (16. X. 1849.) Bleiweis. — Grimmove slovnice II. del. Prečestiti gospod Dr.! O preljubljeni Prijatelj, Dražička Slovenska Duša! Oj kako žalostno je moje serdce, ker letos nesmo vredni bili, da bi Vas le za malo časa videli. Pozabili na nas vem da n&te, ali pak ste hudi? — Ne! Kaj da t^ neste prišli? — 3* Pridirjajte pak zdaj gde po berzi železnici, zdaj naj huje beremo ino sladko medico serkamo. Včera so lu v Frauheimi bili Vaši predragi sodrugovi g. dehant Jauk, gg. fararji Reš ino Kostanjevec! Mi smo hvala Bo^ zdravi, ino imämo duhovnega dela prav malo, ker nas ljubi Bog bljuvnice tako dobro varje! Ali pak vreme imdmo da se Bogu smili. Iz Ljubljane Vam imäm poseben pozdravek g. Dr. Blei-weisa pisati. Mož čeden ino ljubezniv je on! Jaz ne vem, kaj bi si jaz začel, ko bi ,3lan)if{^c ßentrol-blotter" ino „Stibflaio. '"O krepča pri mojem težavnem deli, kterega bo I imenitni d^l skoro gotov. Samo, preljubi prijatelj! še neko potrebno reč pred dokončanjem tega dela greSam; naimer: Jako^ Grimm's bcutfdje Wrammatit 2?? l^it. I. III. ino IV. del te enf^matike u2e davno imäm uže 8 let, ali drugega dela (2. If»ctn ne morem po knigarstvu, pa v Marburgi tude od druga nikoga dobiti, inö včmdar je II. del Grimmove Gramma-tike naj imenitnejši, melt er bte Formenlehre betfonMt. Bodite pak Vi tako dobri, ino mi v Gradci od kterega g. profes-sorja ali v Bibliotheki na 1 mčsec spraviti račite, hitreje kakor morete, da bom pred pri kraji. Pomägajte! Zdaj pak preljubi prijatelj srečno; bodite zdravi ino veseli, če ste nas ravno letos zametnoli, priite pak zdaj kaj! Pozdravite Slovenske Domorodce: v Ljubljani je prešen-tano l^pa ino bogato omišljena Slovenska bravnica. Tude Vašo mislim skoro pogledati. Z Bogom ino materjo Slavoj! V Frauheimu 16. 849 Vaš ze vsem Oroslav Cafov kaplan. 23. (1. XII. 1851.) Caf v Zagrebu iyrazova smrt; Macun; Rakovac: Brlič: sta-ros/ovens^ liturgija; Haulik). — Klajžar. — Očitki Miklošičevim delom. — Očitki graškemu konsistoriju. Prespočtovani gospod Dr.! Preljubi, zlati moj Prijatelj! Ne zamerite mi, vsei ne vim, ali še ste boleni, ali k naši veliki srčd uže zdravi. Oj zlo nam je po skrbi Slo, ko smo slišali, da bolehate od prevelikih južnih trudov. Bog Vam plati ino povrni, kar ste dobrega opravili ino hudega prestali — vsej je v korist Slavi. Zlo se nam tožno zdi, da Vas letos nčsmo nič v Frauheimu vidčli!! Bog Vam daj tvrdno zdravje, ino moč, da t>oste ubogemu Slavenstvu potrebna podpora! Jaz sem bil v Zagrebu, hotel sem imeti svoje obilne rokopise .Slovenskih v Frauheimu za St. Vraza, Bog se mu duše vsmili, narodnih pisni, kteri so z drugimi Vrazovimi pismi v narodnem mu-seumu shranjeni. Peljal sem se po nagodi ravno ti dčn, ko se je g. Klajžar z g. Glažarjem šentpetrskim župnikom k bolenemu g. knezovladiki Slomšeku v Celje ali vsej užc iz Celja podäl, proti Celju k Kamenemu ali Zidanemu mostu v Zagreb, tako da sta si prč ta gospoda mislila, da se ima hočem umeknoti, da bi Lazarist ne postal, kakor na priliko stari prerok Jona! (Lazarist ino slavist, oboje bi jaz ne mogel biti: toliko let pripravljam svoja dčla knižstvcna, tako da se bodikomu confus zdim, ker me ne razumi, ino tako bi vse pustil, kakor pravi .Vlonfuiiun^ratt)!). Tedaj dalje moj pot! Pripeljam se v nevoljni Zagreb — domorodstva ni sluha ne duha — po gostivnicali vse okorno ino plaho. Od Zidanega Mosta do Zagreba se je )eljal nek imenitni lovski stotnik (Cüägcrhauptmann) rojen Kar-ovčan, iz Egera na Češkem na svoj dom: Zakaj, da bi svojo vbogo domovino še videl, se nad njo razjokal ino jo nesrečno — zapustil. V Zagrebu je moj prvi pot bil k Vašemu soiupljanu (sofarmanu) g. Macunu: ali toti možiček mi je Ilirstvo, Jugo-slavenstvo, Slavenstvo sploh v taki podobi pokazal, da sem hotel kmalu drugi den ves žalosten, nijednega domorodca ne poiskavši iz ^usnega Zagreba pobegnoli — pak prilike na ti den v Varaždin ni bilo. Tako še drugi den ostanem, poiščem Narodnu kuču — naidem g. Rakovca, kleri se mi je po vsem svojem značaju hitro zazdel, kakor rajni Vraz — v arhivu za povestnicu još nalezem g. Brliča — v Jurjevcu (Maksimiru) pak še g. Babukiča: oči so se mi odprle: spoznal sem, ker se mi je tudi reklo, da je Slovenec, Svetbolfančan, g. Macim, podkupljeni špicelj, Bog mi grehe odpusti. On je zagrebški professorski collcgij pogrnil, tajo. i\onnenlel}re ift. Tr. Miklošič, unfcr grober ^anbšmann, bcfommt bei einer anbcrn (^clcflcnbeit einige nottpenbiflc I'ectionen »on bcr .[unn?] BIü(tlitten UnroiffcnIjcit". G. Hanki v Prago sem poslal mnoge „sBcnianfllungcti ollcr Sskrfc be« Dr. Miklošič; pak ne ilritif. Postavim: da v njegovem „Lexicon ling. Sloven, v, dial, samo iž njegovih »Monumcnta Co d i eis Suprasl. 250 besed nf; pak vse besede so člete ino po vrsti imenovane. Ravno tako načteh več pogreškov etymologičkih v njegovih .Radices ling. Slov. v. d.'. Potler ima postavim Dr. Miki. v svojem „^onncnlcl)rc b. ottflou. 2prad)c pag. 20 nomin dual.: Bt,»vž für bic 1 'JJcrjon! v njegovih »Monumcnta Cod. Suprasl. pag. 156 pak se pravi dual mase. 1, %rtcr .J)crr DiurŠcc! öcftcrn lüar bic Söohl bcr Üä^a^lmänncr in Söe,^irt SJcuiociuÄ' bcrfl, bie 1301» «loocncn unfcrcr Ijaben bogen protcftirt, u. ju l|.tütoU flcflcbcn — baft fie nid)t *um bcutjd^en iHunbc gehören wollen, bft Üc forbern, bfi mau aud^ in 3d)ulcn auf i^rc Sprac^c 9iücf(i(^t ncljmc, unb in bcr Man,\lci winbiidjc S^camtc feien, bft bic OJcfc^ unb Gurrenden ouc^ in biejer Sprache il)nen jufommcn — 3d> muRte babei interveniren, fuc^te bic iHoucrn )u bcfc^U)i(^tiflen, ic^ bctam aber udu il)uen tur.^mcg beu 9{at() ^u 9cl)en, id> al« Slouenc werbe luoljl feinen iBcrräil)er on iljnen mod)cn. — SBcr loar in biefeut Söinlcl auf bos gefof?!. — 3n ben übriflon öcrrfc^oftcn finb bie ®kil)lcn tjortibcr. 3^0« Üiolf glaubt CŽ banblc fic^ in i^reni 3ntercffe j. wegen ^cljent etc. ftblöiung. — i?outer beutfc^c iPeomte — c« ücrftcljt Ifidjl, bft «» biejctn Sinne gewirft. — Tic Strafe wirb nid^t ausbleiben, wenn bo« 4tern, man ^at mio) in iMra^ ge-^nft, ber Spag ^ättc aber beinahe übte i^olflc" gehabt, bie dauern rotteten ft^on jufammen, unb crflärten laut, roenn ic^ bi« Sontag nic^t tomme, bann gcljt ti lo« — fc^retflit^ ift bcr SMenfdj in feinem 3Bal)n! '3luf ber äiütfreife roor auc^ in SKar« bürg, roo mir in etroclc^en Stunben fc^on übel getoorben — eine Unfenntnift unfere« Strebenfs] bemerfte id), bfe jebcS SBort pr gc-genfeitiger liU'rftänbigung eine oergeblic^e 5Öiül)e roäre. ter .t»err ^Jfarrer Sluebl f)at oerfproc^en einen JHeitrag Ca<> bcffcr xoäxe. ftc in bic üKbfllii^' feit \ü jctien, unmittclbor mil bcin iHcrciiic ju correspondircn, bamit tmnn bcibe ücrcint lianbeln fimncn, nam vis unita major. Sc^iuieriglcitcn bürftcn in bicicr iWfjifliuiig »ocniflc fein, ba beibe s^crcine bie näbnilic^rn ,'^it)ecfe babcn loctbcn, unb l)M}üciiii in ?lnjcliunti bi-r aWiitct eine il?erjd)iebenl)eit otnucilten fönntc. i^oii bcr Slovenja loirb and) eine ^^Jctition im 3innc Mayers nä(^ftcne bc^ flUe iliweniitlK Webietfje üerttjeilt werben jjnr Sammlung üoii Unterf(l)riftcn, Sieben bcr '^»ctition iwerben 3oupt ift e« unÄ febr leib, bfe mir bic t^rapcr ,'icitung ^icr iiic^t (Mcfit^t be» tommen, bal)er un^f aud) einige «teilen ^l)res mertljen 2ečavajo, ino tudi jas iz serca žilim, da bi toti lubleni gospod na škofovsko stolico povzidjeni se enkrat svojega žmctnega posla v guberniji rešili. Koga pa drugi za Gradčkega škofa stavijo? Ali se bode naš slovenski del ločil, ino Labudčki škofiji perdružil? Pri nas je med lustvom občinska žela za slovenskega vladika, ino tudi čujem praviti, ki že prošnja okoli gre ino se podpisava, katera sc potem prcsajnem gospodu kardinalu Švarcenbergu predati hoče, da bi oni blagovolno nekega Slovenca nam za vladika postavili! Po moji namenbi pa bi najbole bilo, da bi nas od Nemcov ločili, ino z Labud-skim škofistvom zedinili. Srečno ino zdravo Tvoj Pri Mali Nedli 12. maja 848. istinski prijatel Vogrin 2. (26. XII. 1852.) Slovenska imena graičin. — Oskrbnik Razlag. — Vogrinov spis za Družbo sv. Mohorja. Predragi prijatelj! Tvoj dragi list sem s veseljem sprejel, jas rečem drag list, ker mi je prišel od staroga znanca, posebno ker mi donese dobre vesti od Tvojega počutja. Hvala Bogu, da se je Tvoje zdravje sboljšalo, Bog dal, da še bi dolgo ostal v krepki moči za našo domorodno reč. Jako bi me bilo razveselilo, ako bi me v pretečenih šolskih praznikih bil obiskal, ko mi je župnik Jaklin glas prinesil, ker pa nije moglo biti, naj je Bogu priporočeno. Zastran imen graiščin, za ktere pitaš, ti hočem drugo krat )isati, ker nje perle pozvediti moram, kar se v kratkem zgoditi loče, mislim pa, ki lastnih slovenskih imen nimajo, tcmoč sc po vlastelinih pišejo, postavim Neuweinsberg se pri nas zmirom Pistorov grad imenuje, Fahrenbüchl = Lihtnekarova graiščina. Saj bom vidil, na čem je, ino Ti v kratkem odpisal. Kaj pa se Jožefa Razlaga za gospodara v Ormož tiče. Ti ga upam brez pomiSienja priporočiti, i Te zagotoviti, da je pred mnogimi drugimi za to službo ves sposoben. On je pošten, pravičen i zanešljiv, ali ko se pri nas navadno reče: poredi človek. Upam rečem, da gospoda vlastelina ne bode vkanjal, pa tudi ne bode pustil, da bi se mu na njegovi reči kvar godil. I da tudi gospodarstvo zastopi priča njegovo gospo-darcnje v Lokavcu, kdej je šest let v takši službi bil, ter vse na svoji skerbi imel, i gorice no njiva s menšimi stroški boljše delal, ko nje sedaj s vekšimi obdelavajo. Poprek nije na povrat. Tudi na sadorejo se zastopi, spomnim se, ki mi je pri neki priliki sam rekel, da je v Lokavcu v enem letu 130 sadnih dreves zasadil, ostalom pa je od tega tudi njegovo zemljišče v Radoslavcih očitna priča, na kterem mnogo mladih sadnih, od njega odgojenih dreves, stoji. Razlag živi sploh za svoje gospodarstvo, i nima s nikom nič, njega edino razveselenje je kakša ura na lovi, kedar je za tisto čas. Ako vse to premislim ga s ozirom na njegov značaj i njegovo obnašanje poprek, za rečeno gospodarstvo s dobro vestjo smem priporočiti, ter upam, ki bo za gospoda vlastelina dobro. S božjo pomočjo se bode moje delo v tem letu tiskalo )ri društvu sv. Mohora, ako bo je isto sprejelo. V Gradec me )eržčas pred prihodnim sprotletjem ne bo. Ako me Bog tačas živi, Te hočem obiskati, da Te pa enkrat vidim. Ostani s Bogom Tvoj Pri Malonedli 26. Dec. izkreni prijatelj 1852 Lovr. Vogrin xxvn. Stanko Vraz Muršcu. V .Dčlih Stanka Vraza' V. je objavljenih 27 pisem, kijih je Vraz pisal Muršcu.*) V Murščevi zapuščini se je ohranil še sledeči list, pisan na nepotiskano stran pozivnice pripravljalnega odbora za slovanski shod v Pragi (poštni iig: Agram 25. Mai 1848. Oratz 26. Maj.). Dragi prijatelju! Po Dru. Kočevaru poslao sam Vam jednu staru husarsku čordu 8 molbom, da mi dadete ondf brže bolje načiniti nove korice (Scheide) i novi ukusni držak (Griff), jerl» u čitavom Zagrebu neima zanatlije, koj bi taj posao umio kako valja. Nadam sc, da ste tu stvar več dobili i oskrbili. Kako dodjem ') Pregled Vraz-Muričeve korespondence podam zadi sub B. platit ČU Vam, a do<^i iu ili u pctak ili u subotu po železnici iz Poličanah nčkako po pödne. Zato Vas i to drugo molim, da bi me izvolili ondž u kolodvoru pričekati, iii ako sami ne-uzmognete, da bi onamo koga drugega poslali, koj mene lično poznaje, a to radi toga, jer se neču mnogo baviti u Gradcu, nego po svoj {sigurno: prilid) več ifti dan odputovati dalje, pa zato moiebiti nebi se mogo s Vama saftati, jerbo neznadem, gdž Vi sada ftojite. Za ostalo pisao Vam je več Dr. Kočevar. Nadajuči se da čete Vi želju moju izpuniti, priporučam Vam se u dalje prijateljstvo, a time da ste mi zdravo! U Zagrebu d : 21. Svibnja 1848 St: Vraz XXVIII. Ignacij Orožen Muršcu. (1848.) I.') (24. V. 1848.) Podpora Stanku Vrazu za potovanje v Prago. — „lüercin jur iHcrjoljnunfl ^rollt^cn Jicutjc^en imö Slaocn" v Celju. — Pogajanja s Hrvati. — .Stiria'. l^ucr ^)0(^n)urtier ^at Hd) ein sHerein ,^ut slkrfötjnung ^roift^en Jeutfc^en unb Stauen gebilbet. Tai potitifi^e 0lauben«betentnift biefeö Vereine» [)ot ^err Wurnigg im ©ro^er (Sjrtrablott uom 21. b. auž» gefproc^en Ta fic^ ^ier bie ^^c^rid)t üerbreitete, boB eine Deputation au0 .oictrad)t ju ftreuen unb bic öeift-lidjfeit burd) bie unpeifc^ämteftcn lüigen unb ^U'rleumbungen j^u entroürbigen. i^n Grioortung einer balbigen 'flntroort empfieljlt fit^ in oUer Ächtung untert^nigfter ttiUi, am 24/5. Jb- CrBfdjf«. 2. (7. VI. 1848.) Kandidati za državni zbor. — Poziv graške .Slovenije' in .Celjski zbor'. Visokospoštovani gozpod! Včeraj sem prejel celo breme slovensko nemškiga zo-stavka na naše slovenske brate. Ravno v' pravim času mi je prišlo. Imeli smo tukej v' Celi cerkveni svet alj konferencje včeraj ino iz raznih krajov našiga okroza je bilo duhovnikov tukej, s' katerim sim ta poziv po vse kraje razposlal. Čverste poročnike potrebujemo res za deržavni zbor, alj malo je takih v' našimu okrozu. Nar gorcj bi bili: 1). Dr. Kočevar, 2). škof Slomšek .'/pa mislim, de bi ne šli/; 3). Dr. Šubic — Urek — Konšek — Anton Wolf :/faj-mešter per s. Petru blizo Rogača/.' dehant Bruner .vučen in moder gospod/; Straha ne poznamgospod Janez Lichteneger oskerbnik Blagonske grašine. Dr. Knezu se blodi po glavi; Gumik je pa, kakor veter žene. Naše proSnje po našim okrozi nič kaj prav ne podpišujejo, kir se za našo reč nihče skoraj ne potegne kakor duhovniki, ka-tirih je pa tud veliko preboječih. V Saboto je bil Dr. KoČevar tukej, ki mi je povedal, de ni pole s' prošnjam h' podpisavanju prejel. Dal sim mu jih 6, pa pravi, da bi jih več potreboval. Morebit morete mu jih neki poslati. V Celi jih bode malo, ki se bodo podpisavali. Ker je Dr. KoČevar povsodi tukej znan in visokospoštovan, sim mu rekel, naj skusi nekaj gospodov nam perkupiti. Alj ni mu bilo mogoče. Gornik je djal, da 3. prošnja mu ni všeča, drugi pa pravi, da se mu 1. ne dopade. KoČevar mi je djal, da mesto naj v' miru pustim. Pa nekaj se jih že bode podpisalo. Veliko pa govoriti ne smem, ker mestlani pravjo, da vse, kar slovenšino zadene, od Vodušeka izhaja ino potem njega še bolj čertijo. Od našiga zbora sim kmalo od začetka mislil, da ni kaj drugiga, kakor nemška sleparija; ino tako se tudi res kaže. Neki nemci hočejo s' tem zboram samo le Slovencam usta in oči vezati ino jih pri nosu tako dolgo voditi, de bodo v' Frank-forti nas v' jarm perpregli. Nisim jim upal, zato tud se nisim zboru perpisal. Jezijo se silno Nemci tukej, de Slovence tako spodbadamo. Včeraj je Dr, Foregger predsednik Celskiga zbora pismo bral, v" katiriniu vse Slovence svari, naše prošnje [nc| podpisati. Od perve prošnje je pisal: Äöniflrcit^ Sloucnicn — &0Ž (pretrgan papir, a gotovo: ift) bic S^longc, bie im Örafe (miert To pismo je hotel natisniti dati ino povsodi razposlati. Pa nekteri so se mu vstavlali ino tako mende ne bo se natisnilo. Vaši poziv je prav lepo spisan, pa .-/ne bote zamirli/; bolj bi ga per nas razumeli in rajši brali, ako bi se bolj krajn-skiga narečja deržali. Kdaj bomo zopet kaj brali od vašiga predsednika Dragoni? Vselaj se veselimo kader njegov ime v' novinah vidimo. Z' Bogom! Vaši prijatel V Celi 7.;6. Ig. Orožen. XXIX. Peter Kozler Muršcu. (1848.) I. (25. V. 1848.) Slovanski shod v Pragi: narodnost na Primorskem. — Krajepisni podatki iz Koroške in štajerske. — .Stimmen'. — Politično mišljenje na Dunaju, ©uer JjJü^lf^eburn! ®ic X^ätiflfcit be«' Slovenija ift leiber burd) btc Grfronfung bcš Dr. Miklošič, ber fcit bfin lage feiner ^lnfunft on einem gif^ifr leibef, gehemmt; roir befürd)tcn mit ^^ebauern, bft (eine langfam fortfdjreitenbe (^neiunfl i^n oielleic^t Bcrfjinbem fönnte jur bcftimmtcn ^»^eit nad) Prag abreiien i^u tonnen, sßon bcn ^tcfiflcn «loücnen werben 3 ober 4 nad) Prag ge^en, bie roenn Dr. Miklošič 6i« bort ganj^ bergeflelU fein foUte, unfere Slovenija root)l tjertretten «oerben, mir lioffen jebod) bR aud) Stepennorf unb üieUeid)t felbft aud ftrain Patrioten einfinben roerben. biefigcn i^ereine aua l)atten mir ben ^aibod)er unb ©örjer 'iiereine 'bringli(^ft erjucftt, felbft im IvaUe olö einige SWit-glieber j^um slavischen tUUfStage abreifen foUten, ^ugleid^ auc^ slovenische jlbreffen an ben ^ fpred)en, biefe ^breffen bann in eigenen Flugblättern ab.^iubructen unb roo moglid)ft in gon,s Slovenien ju oerbreiten. ©ir glauben, bft ber Öra.^er löerein biefe jcbenfalld bieluerfprec^enbe Demonstration billigen, unb ba» «einige beitragen mirb Sollten biefe slov. lÄbrefjen nid)t aud) in beutft^er Überfeßung im Xrucfe erfdjeinen ? Xer Wörter slov. 4 Mengen topografischen 3nftitule4 ge^eidjnet ift, bad)er fid) in JHefd)rcibung ber Ortsnamen nur nac^ bieien ttcr^ (äfilid) richten fonnen. ilJnd) ber iPeilage !önnen Sie bie Wröfee ber auf einem iPlotte au erfdjeinenben Marte bemeffen, in njcld)er außer ben enoäbnten ^Jßartt)ien oud) ba« croegen Wangel terläfelidier Taten aui^laffen. 3d) fjoffc bfi mein llnterne{)men, beffen 5d)n)ierigfeiten gcioift grofi fiitb, allen Slovenen roillfommen fein roirb, unb ioünfd)c bfi ea fid) einer günftigen 5peuri()cilung unb ollgemeiner Ibeilnoftme »oürbig mad)e, bie mid) bann ;^ur .^erouSgabe onberer .Warten, unb eine? fleinern ftot. ©erfc^ens ober geög. SeiritoniJ peronlaffen «oerben. Tic Annoncirung ^atte id) ouä mand)er[et) Wrünben unterloffen, inšbefonber« ba id) über bie S^enbigung feinen be-ftimmten lermin ücrfpred)cn fann, obgteid) id) bi'f Gnbe b. fertig §u merben l)offe. Sollte fid) ba« beiliegenbe (»Verippe, in ioeld)em bie ilkfd)reibung ber Crte, '»«r Webirge, bie polit, unb etnogrorifd)c iöegränjung mit ber gen)öl)nlid)en iJk'^eicftnung unb ^flfben fel)lt, 3l)red iHcifalle« fc^on je^it erfreuen, fo überlaffe id) ed 3l)rcr Ü^eurt^eilung unb C^tirem (frmeffen, ob mein Unter« nel)men fdjon gegenwärtig einer öffentlid)en fiefprediung in unfern ftoo. iUöttern loürbig ift. Tie flaüifd)en Crtobenennungen, fetbft tf)citttieifc im beutfc^en Äörntben, fo wie bie genouen ctnografifd)en 0rän,^en bürften oud) ben übrigen Slooen enmlnfd)t fommen. Unbent id) mic^ fc^lüMid) Hirer bereitwilligen ^kibiilfe mit ber 3. .^-»err St. Vraz i[t ^war gebomer Slovene, u. wirb al« folc^er jroarO unfere Ontereffen geroi^ Dcrtrettcn, allein feine Mräfte )*inb unferer Section bnrc^ bic il)n getroffene 33ol)l jum ^yiccpräfibenten bed großen ^uöid)ufie« entzogen. 2;ie feftr bebcutenben Slrbeitcn in ber Seftion ber Jugoslav-jani treffen bemnac^ für bie C^ntereffen ber Slovenen auBfc^lieftenb ben Globočnik u midi, t»eld)e Arbeiten um fo au<^gebel)nter finb, old bie !öerl)anblungen in unferer Section in illirift^er Sprodje gepflogen werben, u wir bemnoA bemüßigct fuib, olle eseda prefrtana ali podčrtana. Slbgeieljcn oon Der «udorbeituitfl Rnb ober and) unfcre 2 Stimmen in bcr oui 38 aKitglicbern 5cftel)cn&en Section, roie einlcuc^tenb, bcr ferbifc^en u. iUirif(l)cn 'JKajoritat flcgciuibct oom flcrinflcn SBclanfje, u. bi>c^ finb nad) meinet unnmfjgeblidjen iHcinung bie iitfercffen ber Slovenen, loictuo^l im allgemeinen, fo bac^ in fpe^^iellen Štidjtnngen nic^t mit jenen bcr 5erben u. jllirier im ooUfommcnen (Sintlanfie. 3um ''^räfibenten bed groBC" l)aben mir ^eute bur(^ «tflamotion ben Palacky enoatjlt, Šafank ift ^iräfibent in ber čcd)ijtftcn Section. 3n iid)tlic^er (£ilc jeid^nc mid) mit t»orjüglid)er .feac^ac^tung Guer .{•»iK^roürbcti flel)oriaminer Tiener Šparavec P. S. .^cute fo am 30. 5 9clc9enl}citlid) nnferer Äntunft warben im «aale ouf ber Sofieninfel Sieben in aUen floo. «pradjen getK>lten. Slavarufe u. flno. Marseillaisen erti>nnen on ollen tSfen, beutfdK Jvabnen u. .Hoforben finb Ijier nirgenbi fiditbor. Ter große '?lu«ft^u6 uerfammelt f'd) auf ber Sofieniniet, bie Sectionen aber Derl)anbeln im Äotionolmufeum in ber «olomra« terftroffe. l Slava Slavjanom!') 2. Volitev V Ptuju za Frankfurt. Sekova 17 2 49 Visokovredni Gospod! Bratkovič meni 15/2 piše: •Na mojega poglavara je ravno zdaj prišla naredba okrož-'nega poglavarstva, da naj po zavupanem potu .-uertraulid^em *£$ege.'/ ta na znanje da, ali, ino na kašni na6n bi se volitev •v- Ptuji za Frankobrod mogla upeljati." Mila Slovenija, kaj se bo še z- teboj godilo? Jas bom še dnes na Dunaj, pa tudi v- Ljublano. in na druge dolnje kraje pisal; vi Gospod pa tirajte taisto pismo, od kerega smo govorili, na naše poslance v Kromoriž, da naj bar ministerstvo opitaju, ali je na ednakopravnost narodov že pozabilo ? Če bom imel vreme, bom tudi g. Miklošiču, in Domin-kušu pisal. G. Dominkuš so mi pisali, da še ne bodo taki sedeš v-Kromoriži zapustili. Pozdravite vse naše rodoljube, vam se preporočim Vaš podložen Šparavec ') Murjec pod pismo pripisal: ((reiten S.'G XXXI. Dr. Kra n jc MurScu. (1848.) 1. (29. VII. 1848) Slovanska in nemška stranka v državnem zboru {Rieger, Löhner). — Bakljaäa Jetačiču. — Adresa na cesarja. — Ministrstvo za federativno drtavo. — Cigale tava , Slove ni j a'. ,Allgemeine «laoiic^c — Murščeva slovnica: pesem .Was ist des Slaven Vaterland?' Ljubi prijatcll Sie löcrben mir tier;\ei^en, bafi ic^ mic^ auf eine faft Ijot« lanbüc^e iJlrt bei 3^ncn cmpfotjlcn beuor it^ (Mro^ uerliefe. lie Äncrfcnnunfl meiner ®al)l erfuljr it^ erfl in ben legten loflcn öor meiner Abreife, »oo Sie bereite abflcteifl maren, unb eit ber inciner Änn)c)enl)cr auf bic «djilbcrung be»> jcnigen, xmi ols national ben .^rocd ber Slovenija nol)er bcrül)rt. ^af) bie flaDii(f)e am 9ieid)«tagc Sie übenviegenbe fein wirb, l)at mol)l niemanb in g<'Jogen ; aber überraft^enb roar eö ^ir jebcrmonn, bafs fie bic beften Äöpfc in oereinigt. 9Wan Ijörtc bi« jur Mcic^Stagöcröffnung nur oon Jijc^bof unb Öolbmarf fprc{l)cn, unb je|&t mufe man eS fe^en, »oic Mein fie ben (S^ec^en: Sijieger, Jrüjan, ^orrofd^, Jllaubi, 8trobod) u. a. gegenüber finb. Ueberljaupt ^at fein üanb ben JHeic^wtag mit fo fälligen Jtöpfen befd)cnft olž 'sBöljmen, unb jroar faft burc^ge^enb« liemotraten, roas um fo auffallcnber ift, aid fämmtlid^e Sailen, auc^ auf bem iianbc in ^elagerungd> ober einem it)m analogen ^uftanbc Dorgenommen tourbcn, eine bcbeutenbc i'cljrc für bie lotoatdlenfcr, boft ber Xrucf in unfercn lagen nidjt 3croili«>muÄ, fonbcrn im (^egent^eilc eine no(^ nadjbrürflic^ere e^rci^itsbcftrc-bung .alfi öcgenbrud crjeugt. 'Ccr J^ulirer ber beutfdjen ^art^c^ ift t'ö^ner oon 2flo;i, ber nur borum bic auf i^n gcfaHcnc S^a^l i^um ^ranffurtet 'parlamente nic^t annahm, um auf bem öfte. üHcic^atagc befto me^r für Deutft^lanb roirfen ju tonnen. &tcnn bic beutfc^ ^art[)ct) bie Cber[)anb cr^tten folltc, fo tonnte fte'Ä nur burt^ Dr. fiö^ner t^un. ®r befi^t alle Jä^igteiten ju einem "^«artljeijfiiljrcr, JHcbiiergobc unb Uebevrcbung^funft. 5ein ^ton, iDomit cr uor rocnifl lagen bic 5iaoetu»elt in ilUarm fev«c, ilt ein ocrtcufelt fluflcr, unb ber ein.vfl möiilidjc, um j^um JU gelangen, lir brat^tc einen (^eje^eduoridjlag ein, ber batjin gcl)t, bev iWcidjstag luolk uur 'Ällent bic 5:lb|t|tänbigtcit '^olene unb lalmatieniJ in bev ^[rt, roie Ungarn, au^iprec^en. Gi in nic^t jcljiocr A« icl)cn, baft bicft ein gut angebradjter Äöber für bie ^^Jolcn ift, bic l)iebur£i^ auf betn bciiucmftcn ibJcge bic JHeali* ftcruug ober Joenigften^ ^tnnäl)erung i^rcr fu lange angeftrebten Jlglid)feit jur Witwirfung iju gewinnen fud)cn. Dragoni wirb fi(^ gctoiR au^ tjon A" -S" einem ^tuffoße ber« bcilflffen. ^Bei biefer (]$elcgenl)eit muji id) Sie aud^ nod) auf eine Grfc^cinung aufmerffam machen, bie unfere gnn.^e Äufmcrffamfcit Bcrbient. Seit bcm iBcginnc be^ JHeidjžtagcd ctK^cint biet in bcr '?i'!enebift'fd)crt ^^uc^baltung bic ollgcmcinc flaüifd)e unter einer üortreffli(^pn JHebartion auc^ täd)tige Mitarbeiter aud) im Sc^ooße bcr JHeic^iöcrfammlung fclbft jn^lt, unb in flciftrcid;cn ?lrtifeln Deftcrrei^d unb in^befonbcrc ber 5lot)en ßkgenwart unb 3ufnnft beipric^t, unb inäbcfonberc üon nationalem Stanbyunfte bemcrfcn«wertt)e *^eurtl)eilungcn über ben mei(^<>tftg fclbft liefert. 3d) cmpfcl)le O^ncn biefe 3cit«»g Abonnement an, ba ftc balb bai> bcbeutenbfte flawcnfreunblic^c Organ in Dcftreid) loerbcn bürfte. 3m UJabmen bcr bicfigcn Slovenija babe id^ 3l)ticn nod) bie SBitte t)orjiulcgen, Sie tooliten bie (SJüte babcn, ibr bei näd)fter Öclegen^cit ein '^oar (ifcmvlarc 3l)rer floDenifd)cn t^rammotit. nebft einer 'Jlfjfcihrift bed befamtten .Mrifdjneridjen (Mebidjtež: ift bež olnocn «atcdaub,') ncbft aUföUiflcr llcberfeöung, roenn bie-felbe irf)on fertig fein foUfe, cinjufenben. Xic (iinienbmig tönmc an inid), üjüflofitfd) ober luminfufd), ouf jebcn ,"vaU an einen llfputirten flef(^el)en, inbem bcfanntlic^ bic inlänbil't^c liorrc«pon-benj bcr Deputirten mit ^ludnobme bcr (^Ibbriefe '^ortofreibeit genießt, luenn bcr Ulbbrcifat old 5Hcid)®tiig^bcputirtcr be^cij^net iinb an ber iMbbrcije bie Sorte: „3n iHeic^Ätagsangelegenbeiten" angcbrad)t finb. 3nbcm id) privatim biemit jngleic^ eine ^j^anlnote ') Iz Kranjfcvcga rokopi.sa sc da povzeti Ic oblika „Itrifc^net": Kranit se je pravega imena spominjal le priMižno; pesem je Rižnerjeva, tista, ki jo je natisnil Glaser v .Zgoi slov. slovstva" III. 227. Glaser |c pesem prejel od gosp. Janžekoviča, duhovnika lavantinske Skodje; naSel sem jo pa tudi med korespondenc» Muri^evo, a rokopis ni Mur$alt! 1a« ifl Der Pohlen fieib«n«'2onb, la« ifi bet «olen toftnung^-Sonb (izprva je bilo tudi: L'etben«', a to je prečrtano in čez napisano: Hoffnung«') 3.) in 2ieb« glü^n.......izprva oon, a prečrtano in čez na- pisano: in Unb ÖJott «Ktgelf, unb nicht ba« «Wott uerflelt", u nidit nadj (»tlb; ........ eielb (namesto: Katf» ,eott" je bilo izprva tudi: Unb a je beseda Unb prečrtana) bo« ift ber Russen mächtig £anb, ber «uffen mächtig « fianb, 4.) Moravcen........flJoroüien ®urd» Jugenb grofe, .... groft: 6.) Slovaken........Slouotcn i^imat^.........^imat Aft iva^re S}cat>^itofov^ie; €inb raa^rc Geltp^itöfop^i, xarpotqen........ftarpaten 6.) ftcnnft bu b9 Ifutictiionb« :^aUen ..... Teutid|lanb»-;^llen O.) Sl>rad)'.........Sprncf) Pred pesmijo samo je v Mur&fevl ostallni pripomnjcno: «roj oni 19. IRoi) 848. 'flnmeitunfl. Xie{e<> t'irb tönnte ouri) unter bem Xitel: (fjamcn erfdieincn, u (o üerbertt bielicidjt mc^r unroiüfü^rlidje ifefer jinben. V. R: MurSec pa je dodal: Zaub^iinmenbirettor ter izpisal ime: iiner. (sc. Rižncr). — Mnogo gornjih razlile bi si mogli prav tolmačiti pač le, ko bi imeli inimik Olascrjcv. b V deržavnitnu zboru sc zdaj mi ino Čehi, koljkor je mogoče, varjemo narodniga prepira, da Nemce preveč ne raska-čimo, kir bi drugači znabiti ne bilo lehko, občno ustavo vkup-spraviti, ino se kres druge reči posvetovati, ktere se občnih zadev dotičejo, kakor postavim: kres zdajni Kudlichovi predlog, kteriga dobro končanje je nam kakor Nemcam potrebno. Kakor hitro bodo pa nar važnejše dela končane, pri kterih je nam nemške pripomoči treba, |mo| bomo jim tudi zavolj narodnih zadev na zobe počutili. Novo ministerstvo, ako ravno gospodu Mikložiču ni prav po volji, mislim, de je ino bode vsim narodnostam enako vgodno. To kaže zadni odgovor boj-niga ministra na prašanje enega nemca, zakaj de naša armada več nemških barv ne nosi, ino kterega ste že v' novicah brali. To nam skaže več odgovorov ministra znotrajnih opravil, kteri se vedno kakor protivnik Madjarov, ino prijatel Hervatov obnaša, ino kteri je tudi včeraj na eno interpelliranje ta odgovor dal, da je bojni minister vsim' dostojnikom nemških regimentov v' madjarski deželi vkazal, regimente zapustiti, či jim njih nagib ne pripusti, se proti Hervatom bojevati. — Smreker je bio včeraj vender skoro od celiga zbora za poslanca potrdjen, kir preiskvanje zavolj podkuplenja ni zadosti dokazila prineslo, de bi ga mogli zvrečti; pa kakor ga zdaj poznam, mislim, de nam ne bo nikakor škodval; za gospoda Dragoni bi pa, kakor slišim, tam dolj malo upanja bilo, kir so voljiteli v Sevnd na ta permerlej, de bi Smreker zveržen bil, enega grašinskiga oskerbnika na Krajnskim zvoliti hteli. — Slovenska prošnja je dobro hranjena, ino mislim, de tudi zastran Nemcov ne bo dosti overikov najšla; le centralisti, kteri čejo cesarstvo v' de-partemente razdeliti, ino gubemije dolspraviti, so naši nar veči nasprotniki, ino med njimi se znajde k' naši nesreä tudi obilno Slavjanov, med njimi g. Kaučič z' Ljubljane, prav svobodomiseln mož, pa le od same te misli se ne da odpraviti. Tukej Vam tudi „bte aUflcmetnc Uaüiit^c pošlem; pro- sim pa Vas tudi, de kader v Beč pridete, prineste mi letašni tek »Drobtinc*, kir se tukej v' nobednimu bukvarstvu ne najdejo. Tudi Vas prosim, podajte se v' Ferstl'novo bukvarstvo v' Gradci, ino vzemite tam 5I5L ino 52i zvezek Rottekoviga , 3taot«' lerifon" ino mi ga v' (Dunal Beč prineste; tode ta dva zvezika (ali znabiti jih je že več za me pripravljenih) ni treba plačati, kir bukvarstvo me tako dobro pozna, ino na moj račun zapisuje. — Gospod Kval-slz je Dominkuž|«lu pisal, de so kmetiški poslanci deželniga zbora v' Gradci eno peticio sam pemesli, v' kterimu proti slovenskimu jeziku na zboru itd. protestirajo, ino de je v' ti ' tudi Kreftovo podpisanje ponaredeno. Jes sem si toto peticio pustil dati, sem jo celo Ipcrj prebral, ino ne besede od slovenskiga jezika v' njej najdel; tudi Kreftoviga imena nisem nikjer podpisaniga vidcl; za tega voljo Vas potolažim, nc bojte sc; mi smo razun tega čversti varhi za jezik ino narodnost. — Včeraj so tukejšni delavci mali hrup napravili, kir jim je od ministerstva dnevno plačilo bilo za 5 krajcarjov ponižano; več bote v' novicah brali. — Njih poziv za ranjene vojšake našega regimenta Kinski sem v' Gračkih novicah zabstojn iskal; torej tudi ne vem prav, ali bi se za prineske potrudil, ali ne; povedal pa sem to že tudi domorodnim poslancom. — Za 2 slovnici se flovenski gospodje pustijo lepo zahvaliti; pa povejte jim, kaj de koštajo, kir ste zadnokrat to pozabili. — Žal mi je, de je moja hiža tako tesna, ino de ni prostora za drugo posteljo, de bi Vi mogli pri meni stanuvati; pa prašal bom denes, či ima znabiti drugi poslane veči stan, ino či to zvem, bom Vam neprene-hama pisal; ovači pa mislim, de bi ne bilo treba, posebno v' kaki oštariji ispico oskerbeti, kir zdaj ni tak veliko Število ptujcov M v' Beči, ino kir mi Slovenci po celimu mestu ra-škropleUlni prebivamo, ino torej nobena osterija blizo vsih ni. Lepo pustim pozdraviti vse sočlene naše družbe, ino ostanem Vaš Beč, 21'il? veldga serpana 848 serčni prijatel Dr. Krajnc. xxxn. Vošnja k Muršcu. ' (30. XI. 1848.)') ,MaU Blaže v pervi šoli'. Razzlogovanje. Visokovredni Gospod! Namenjeni smo v naših šolah na švitlo dati nove bu-kvice za pervence pod napisam: «Mali Blaže v' pervi šoli, kakor uvod v' znane knige: Blaže in Nežica. V eni reči pak nismo vsi ene misli, namreč: kako de bi se boljši razdelile večzložne besede, ki imajo dve alj več tihnic med glasnicama. Postavim, kako bi bilo bölji rečeno: Divišt-vo alj divi-štvo, krajns-ko alj krajn-sko, san-iač alj sa-njač, mod-ro alj mo-dro, kap-la alj ka-pla i. t. d. Naši milostlivi Škof fo često tako pisali: ic^int mir im Stoueniit^cu ein S^Dturt^cil, bfe ei fo oiflc neločlive tihnicc oebc, aU im Icutic^en. SÖaruin follen roit nic^t jag-ne, jek-lo, sreb-ro i. t. d. abtl)cilcn? cž «oürN; bo« SPut^- •) To pismo Jc natisnil že GUser, Zgodovina slov. slovstva, lil. 127„ vctidar J« n. pf. UUkniti, d« pismo govori o .Vorprteil*. ne o .Vorteil*. 6* ftabircn erleichtern, uitb 'Jtbt^eilen am Gitbe ber Reiten tetd)tet matten. 'äJiatt idjrcibt jo bod) moder, dober, kotel, u. f. to. .^öc^ücnd würbe st eine SluSnafjme finben." Ljubo bi nam bilo zvedeti, kaj za ene misli de ste vi, dragi Gospod! v' ti reči. Ne zamerite, de tudi v' tak majhnih rečeh vaš svet jišemo. Al mi bi radi, de bi novi abecednik tudi v' tem bil po volji vsih zaftopnih slovencov. Bodite torej tako dobri, in pišite mi ene verstice, in razodenite mi vašo misel. Vašimu prijatclstvu se perporočim, ino Vas iz serca pozdravim. Vaš V Celi 30. Liftopada 1848. Dr. Janez Wošnak pr. ^treftor. Moji gospodi tovarši: Orožen, Mikaš etc Njih prav serčno pozdravijo, ler močno želijo zvedeti, kako de se kaj počutijo, ino kako de se še kaj v' Gradci godi. XXXIII. Mukič Muršcu. (3. I. 1849.) Neni^kutarji pri Sv. Hju. — Šola. Častitlivi ino visokovučeni Gospod! Dragi prijatel! d Tvoja zavupnost do mene, z kteroj si me počastil, me čez vse obvcsclila je, iz serca rad Tvojo voljo spolnim. Bog daj srečo, pa tudi razsveti naše neviimne ošdbne nemškiitarje, ki siovenskiga duha nimajo ino lepo gladko slovenšino čer-tijo. Ko sim voljo našiga miliga poprejšniga Cesarja oznanil, da naj se slovenski otroki v šolah v maternim jeziki vučijo, ino jim od lepote, kero sam Mecefonti spozna, siovenskiga jezika govoril, so skoro vsi v en rog trobili, da ne bodo svojih otrök v Sölo pošiljali, če bi se več slovensko kak nemško vučili. Bog njim daj razumnost opustiti svojo nemškiitarijo, kaj se mcnde počasi vender zgodilo bo. Slovenijo ljubljansko kaj je na svitlo prišla imam, tudi kmetijške ino rokodelske novice, cerkveni časopis, Vedež ali časopis za šolno mladost; pa kaj? de starejši ljudje, ki v šoli se nobene slovenske čerkice vučili niso, slovensko brati neznajo, še menj razumejo, nemško pa še slabši govorijo, tedaj niso Slovenci ne nemci. Hotivci! Moji vučenci znajo vsi slovensko brati. Zldti prijatel! ne dvomi, tudi jes sim iskreni prijatel slovencov, madjaršina, deslih jo znam, se mi studi, ino želim v vašo častito družbo stopiti. 4L den t. M. sim Te namenil obiskati, pa nadležna neduha mi bräni, z&io te ponižno prosim, le ene prijaznosti mi ne odreči. Prosil namreč sim za faro sv. Martina pri Vurbergi, ino za me je silno vdžno vediti prošnjivce za imenuvano faro, bodi tedaj telko dober, dojdbče prošnjšvce ko naj hitrej zvediti, ino jih brez odloga, če bi mogčče bilo še te Svetke mi kratko na znanje dati, de, če bi vtegnili kteri od mene v^žn0i biti, tedaj tu svojiga namena ne dosegnil, še ob pravim časi od svoje prošnje odstopiti, ino za Sv. Volfganga pri Viši ino Temovci, ali pa za sv. Ano prositi zamorem. Ali pa je morde že sklep storjen ? Na Tvoje poznano blägo serce se popolnoma zanesem, ino pričakujem od Tebe neodlagama odgovor, ker bi mi nači prepozno ino zamujeno hodilo. 11''i' grudna bivši pri višjem rudečo nogavičneti me pital: ali bi tudi jes deležnik zasram-vavniga pisma bil, ktero je nekdo is Ptuj na sv. stol /.-nevredno tak imenuvan.' poslal? Gotovo je slovenski duhovnik pisal mi je rekel dalje, vender ne v Ptuji. Nedolžnost mojo je lehko na mojem ne prestrašenim obrazi vidil. Njegovo natolcovanje pa zadosti pričuje od krivice meni storjene. Od tega naskorem Tebe obiskaje drugo pot več. Kajkoli bodcš mi pisati blago-voljil |>onesem z seboj v zemlo, ino živi duši ne razodenem čerkice. Mojo ponižno serčno prošnjo drugčč ponovim ino Ti želim vso mogočno dobro. Tvoj nevreden prijätel Štipko Mukič. Pri sv. ligi v slovenjih goricah XXXIV. Miklošič Muršcu. (1848—1859.') 1. (9. I. 1849.) Označba zastopnikov štajerskih Slovencev v državnem zboru. — Pokret na polju slovenskega šolstva. Lieber Freund! Daß ich Ihnen auf Ihr verehrtes Schreiben vom 5 December 1848 erst jetzt antvk-orte, werden Sie gütigst damit entschuldigen, daß gerade damals die Parteien im Reichstage sich anders conftituiren zu wollen schienen, indem mehrere unserer ») Ol. opomlx) na koncu Miklošičevih pisem. Feinde In unsere Reihen traten. Ich mußte das Ende dieses Klaerungsproceßes abwarten, um Ihnen antworten zu können. Da der Marburger Wahldiftrict in diesem Momente im Reichstag nicht vertreten ist, Ober die politischen Grundsätze des Dominkuš und Kranjc kein Zweifei obwalten dürfte, da ich femer über meine politischen Grundsätze mir kein Zeugniis aufitellen kann, so handelt es sich um folgende Deputirte der Slovenen in Steiermark: Sturm, Supanc und Smreker. Sturm ist nicht nur unser Gegner in politischen Fragen, er ist der Feind, der erklacrte Feind unseres Volkes. Supanc ift wie alle Bauern, dum und ftarrsinnig, und ungeachtet der letzteren Eigenschaft bald von diesen, bald von jenen gcgaengelt, am leichtesten von jenen, die ihm Aufhebung aller Lasten versprechen. Smreker ist in jüngfter Zeit aus dem Lager der Linken entwichen (?) und sitzt nun im Centrum: er ist daher in politischen Fragen eben nicht unserer Gegner, wird es aber höchst wahrscheinlich in nationalen Fragen werden. Übrigens ist er bekanntlich ein höchst unzuverlaeßiger politischer Freund. Für den gegenwaertigen Reichstag wird sich wohl kaum eine Aen-derung erzielen lassen, da es bekanntlich kein Mittel gibt, einen Deputirten seines Sitzes im Reichstage zu berauben. Schade, indeffen was ift zu thun! — Wie denken Sie über unser Schulwesen? Ich bin eben jetzt mit einer diesen Gegenstand betreffenden Ausarbeitung für das Ministerium beschacftigt: ich glaube, ich könnte bei dem gegenwaertigen Minifterio in dieser Hinsicht etwas durchsetzen, und möchte das Eisen schmieden, so lange es warm ist. Darin aber möchte ich mich durch Sie, lieber Freund, und, wo möglich, durch die ganze slovenische Gesellschaft unterstützt sehen. Ich halte diesen Gegenstand für den allerwichtigsten für die Basis alles weiterhin zu Erstrebenden. Wollen Sie nicht einzelne Glieder der slov. Gesellschaft oder vielleicht auch die ganze Gesellschaft auffordern, diesen Gegenstand in Berathung zu ziehen ? Es muß |müßtc| jedoch unverzüglich geschehen. Sie wissen, wie kurze Zeit das Eisen warm bleibt. Schreiben Sie mir darüber sobald als möglich. Allen slovenischen Patrioten meinen Freundesgruß. Leben Sie recht wohl und verzeihen Sie die Saumseligkeit Ihrem treuen Freunde Kremsier den 9 Jänner 1849.') Dr. MIkloilc. «) Zadnji del pisma v Olaserjcvl Zgod. slov. slovsUa lU. 163. 2. (14. XI. 1849.)') Minister Thun. — Državni zakonik. - Miklošičev staro-slovenski slovar, — Čitanka za gimnazije. Dragi prijatelj! Ja sem Vaše milo pismo dobil in Vam lepo zahvaljujem za Va^ zaupanje do mene: jaz bi jako rad za voljo znane reči s Tunom govoril ali Vi ne vete, koliko je težko k njemu priti, koliko ur vsakokrat čekati treba in kako malo praznih ur jaz imam. Razvun tega, če bi tudi Tun meni obljubil, da se reč po naši volji odločila bode. Tun in ministerstvo ne bota mogla tega izgovoriti, če mu prilike do tega ne damo. Za to Vas jako lepo prosim, če Vam je mogoče, svojo misel v prošnji do ministerstva pismeno izjasniti in prošnjo meni poslati. Jaz bi te leie jemu pisal, čc ne bi mogel ž njim govorili. Pišite mi skoro, če namenite tako storiti. Kar se državniga zakonika tiče, jaz sem od prviga dne tega mesca prost od njega: jaz ne sem časa imel vsem svojim dolžnostem zadostiti, in sem ti posel gospodu Cigaletu predal. Jaz mislim v drugih rečeh narodu in znanostem koristen biti. Jaz sem pred nekterimi tjedni dovršil rečnik starosloven-skiga jezika in Vam pošiljam srbski pisano oznanilo; ne bi li Vi tako dobri bili, pa bi to oznanilo podali kterimu častivcu slovenšine? Kvasu, gospodi v semenišu in drugim ljudem, kteri po Vaši misli bi morebiti knigo kupili. — Jaz namenim spisati knigo za branje za slovenske gimnazije: ja sem to delo počel, ali samimu mi ne bode mogoče ga dokončati tako hitro. Jaz vas za to zlo lepo prosim, ne bi ti Vi meni sami pomagali in druge dobre Slovence nagovorili, da se z meno združijo? Izgled naj bode nemška kniga za (znamjel branje (Lesebuch) ki je pred nekterimi mesci v Beču izišla. Pa ne treba, da vse bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi dobrih izvorov po volji bili, kakor se jih nekaj celo v nemški knigi bere. Prej ko ta kniga ne izide, ministerstvo ne hoče postaviti uče-nikov slovenšine v naših gimnazijah. Pišite skoro Svojimu prijatelju Beč 14 novembra 1849.0 Miklošiču. •) Tega In sicdcfcga pisma ni pisal Mikloitf lastnurofno; pisava Je pač Ertlnova. Le besedo .znamje" je Miiciošif lastnoročno prečrtat in čez napisal .branje*, tudi podpis je njegov in naslov pisma. •) Zadnji del tega pisma v Olaserjevi Zgod. slov. slovst\'a lil. 163—ir>4. 3. (Januarja 1850.)') Staroslovenski slovar. — Slovensko-nemški slovar. — Knjige za ogrske Slovence. — Staroslovenska slovnica. Dragi prijatelj! Mislim da ste že dobili istiske mojega rečnika: če ste pri raspošiljanju kaj troška imeli, prosim, pišite mi da Vam nazaj dam. Ne zamerite mi, da sem Vam vse za štajersko namenjene istiske poslal. Ja sem sklenil izdati slovensko-nemški rečnik: kar sem skoz dolge leta nabral, zdaj s pomočjo svojih dobrih prijateljev v Beču dopolnjavam. Ali če učeni ljudje v slovenskih deželah meni ne pomorejo, delo ne bo moglo doseči tiste popolnosti, ktero toliko želim. Zato Vas lepo in lepo prosim, naj se Vam rači meni poslati če kako zbirko slovenskih besed pripravljeno imate: Ertel, kteri mi je od velike pomoči v mojem delu, mi je rekel, da tako zbirko imate. Ja sem dobil dve zbirki: Kopitarjevo, Rudeševo in celo kratko Ravnikarjevo. Poznate li Vi koga, ki bi tako zbirko imel, ali ki bi mogel in htel meni pomagati? Jaz rad platim, če kdo kaj za me včini. Morebiti bi v semenišču se kdo najšel, gospod Klajžer sami vendar.^) V Gradcu izhajajo knige za naše slovenske brate na Ogerskem: prosim Vas pošljite mi, če kaj takih knig najdete. Naj raji bi imel Kuzmičevo Evangelje. Če drugiga ni, kupite kako molitveno knižico: ceno Vam taki pošljem. Za neštcre dni bode dovršena moja staro-slovenska gramatika: jaz Vam jo taki pošljem. Z bogom. Pišite skoro Svojemu Beč —/1 1850. prijatelju Miklošiču. ') Pisava pai Erllnova; .Ravnlkerjcvo" jc z drugo potezo izprcmcnjcno v „Ravnikarjevo". ») Do tod je pismo natisnil Glaser, Zgod. slov. slovst\'a, 111. 163«. 4. (Poštni žig: Wien, /številka neiitna} April, — Grat2, 7. April. Vsebina pisma ustanavlja leto: 1850, podpis .petek" pa datum: 5. aprila; torej: (5. IV. 1850.)') Miklošičev staroslovenski slovar. — Miklošičeva slovnica. Janežičev nemško-slovenski slovar. — Bučar. — Berilo. Dragi prijatelj! Dolgo vam že ne fem pisal — ne zamerite mi, saj sami veste, koliko poslov na mojih plečih leži. Mislim, da ste dobili peneze, ki sem jih Vam po g. Kristanu poslal — lepa hvala Vam za dobroto, ki sle mi jo fka-zali pri razpošiljanju mojega rečnika. Od tiste dobe sem še drugi, ali bolje prvi del staroslo-venske gramatike izdal. Meni bi jako po volji bilo, če bi nekoliko istiskov v Oradci mogel prodati. Oba dela — Formenlehre in Lautlehre — koštata 1 f srebra. ') Dokaz za letnico: 1850. 1). Miklošičev „Lfxicun linguae .sluvcnicac veleris dialectl" kaže sicer Ictnico; 1850. a je bil dotisk.in ie pred koncem I 1849. V pozivu na predbrojbo z dne 5. oktobra 1849 (objavljenem v „Sloveniji" z dne 16. nov.) pravi Mikloiif sam: „Knjiga jc 2c gotova, ali se ne bo razdajala do 15. Dcccmbra 1849, i dotod prosim, da ml sc irncna prcnume-rantov z dnarii md pošljejo, da bi se i ona mogla natisnuti", a „Slovenija" sama je dne 30. oktobra 1K49 poročala: „Te dni je gospod Dohtar Miklošič na »illo dal svoj besednjak staroslavenski." Gl. spodaj prvo pismo Ertinovol 2). \' pismu jc umen jen I« nem ško-slovcnski del Janeiičevega slovarja, ne pa tudi siovensko-nemSki del. Tudi to kaže na april I. 1851). „Slovenija" je dne 19-marca 1850 poročala: „Te dni smo dobili Janežičev nemško-slovenski slovar, ki je ravno na svitlo pri5cl . . . Siovensko-nemJki del bo tudi kmalo na svitlo priiSel" (prim (14.) Dokladni Ust Novic z dne 3. aprila), vendar je prva polovica slovensko-nemSkega dela bita dokončana in se je dobivala po vseh bukvamah šele sredi aprila 1851 (Novice z dne 16. aprila 1851). 3). ..Natis slovensklga berila za 1. gimnaz. je dognan". so poročale Notice dne 4. dec. 1850; pohvalo ministra Thuna ljut>ljanskim .«movateljem beril za nižjo gimnazijo so objaWlc Novice dne 17. aprila 1850, češ, da je došla „te dni", torej pač baš tiste dni, ko je Miklošič pisal pismo. „N«vdpis ni razločen; od zadnjega zloga jc razbäio le ie .^1", zadnji znak ni prepoznalcn. — Zadnji del tega pi.pisu, ki ga je sestavila njegova nečakinja Gerta Gomiliakova). 92 Dr. Fran lleSif: Korespondenca dr. Jos. MurAca. ii XXXVI. Einspieler Muršcu. (1849—1851) 1. (19. II. 1849.) Delitev Koroške v slovenski in nem,iki del. — Štajerska. Bojazljivost v Celovcu. — Matija (Cigale). Hladnik. Ljubeznivi prijatci Slavni domorodec! Ne zameri mi, da Ti na per\'a dva lističa nisim odgovora poslal. Čakal sim zmiram na gosp. Gurnika, pa ga ni blo, in mislim, da ga tud ne bo; povej toraj, kaj se ma s tistim listam zgoditi ? Sedaj pa važno re^ na Tvojo važno naročbo. T žalostnim sercam smo tiste verstice v Sloveniji brali, da naša mila Slovenija se ne bo vstrojila; in Tvoj dober svčt, da bi imeli spod-bodno pismo na naše poslance odposlati, je moje rodoljublo serce prav ganil; hvala in slava Tebi, in vsim pravim Slo-vencam; alj ja Ti očitno povem, tisto pro memoria se mi ne upamo napravati. Že na zostavek v' Sloveniji, kterega smo tudi po posebnim natisu med Slovence razposlali, namreč: .da se Koroška naj na 2 kroga, slovenskega in nemškega razdeli", je po Celovcu in Koroškej tak hrup in krič postal, da so vsi uradniki odstopili od slov. družtva, in mislil sim, da me bojo odpodili kakor ljub: Matijeta. Kaj bi Se le počeli po tem ? Našo družtvo toraj v nevarnost razida pripravimo, — brez da gotovo in resnično vemo, da bode Sloveniji pomagano. Potle, kakor donašne flato. Öentralbl... povedo, ima Koroška pri Kranju ostati; naj le nesramni in nesiti Nemci beračijo, da se tega vbranijo; mi Slovenci stojimo na strani der-žavnega zbora, in bomo brez dvombe premagali. — Alj za vas je drugači; vi bote mende pri Nemcah ostali: alj jes terdno zavupam, da bojo vaši slovenski poslanci v' deržavnim zboru to reč sprožili, in podperti od drugih za etnografično razde-Ijenje Austrije se borečih poslancov pobedo obderžali. Bog daj srečo! Slovenija je nam potrebna; namesto koroških Nemcov hočemo Vas v bratski zaves! Vi se prav možko in junaško pekate s nemškimi novicami v Gradcu, in vse terdi, da imate vi prav! Ja tista neslana sanjarija od tiste Tevlonije je prav neumna roba, alj vender skrite želje pokazuje, da bi imeli Nemci tud za naprej gospodi, in Slavjani hlapci ostati: pa to je po Matijetovim: .Smuk črez verh!* — Tudi mi mislimo naše Celov: novine poprijeti, alj le zavolj reakcije, zavolj ostudnega Černenja dcržavnega zbora. Nesil sim k vredniku neki zostavek, da tudi naj se Korošci povabijo k napravljenju tako zvane „iücrtraucnSabrcffc" — alj ni hotel jo primiti; pri nas račja stranka strašno gospoduje, in na slov: družtvo stermo gleda tako, da vsi boječi odpadejo: Kukavice! Ljubljansko središno družtvo tudi nam ne pošlje odgovora; kaj je le v Ljublani? mislim tudi tam raki žvižgajo ministe-rijaljne pesmi: .nazaj, nazaj"; pa zavupam, da bodejo v* kratkem umoknili. Naš predsednik Dr. Hladnik bo nas zapustil; škoda celimu družtvu! le samo to nas tolaži, da bode tudi kot vrednik Ljubij: nemških novin za Slovenijo se trudil in scer s' večim posled-kom; alj kaj bo s nami? ni jedniga prav izkreniga Slovenca, in če ja predsedništvo dobim, tak šc ti uradniki, ki jih imamo, odbežijo; bomo vidili kaj bo, škoda, da ni Matijeta; to bi bil mož! Z' Bogam! Tvoj prijatel Celovec 49. Svečan 2. (11. U. 1851.) Murščevo ,BogočastJe'. — Gofine. — ,Sadslavarca'. — Zakoniki. Preljubi moj prijatel! Tvoj listič je me prav razveselil, ker že od šolskih praznikov sem na kaki odgovor čakam. Ko si še u Murecku bil, sem ti pisal, da bi bilo za naše knjižoterstvo, za naše slovstvo, za našo sveto in pravično reč, in tudi za te mnogo koristnejše, ako bi ti bil svojo Ičpo spisano in za Slovence živo potrebno knjigo u navadni pot knjižoterstva spravil. Ojstro in preobširno sem ti bil pisal, morebiti, da sem te razžalil, — alj bratec moj! verjemi mi, le iskrena ljubezen do tebe in do naše stvari me je gnala. M. Majar, Navratil, Cafov, Razlag, vse naše zvezdice so hvala Bogu! te spasonosni pot nastopile; bodejo več robe izprodajali, in slovenščini bolj koristili. Za to te Ižpo prosim, ako misliš sopet kej natiskati dati /.da bi se le skoraj zgodilo !.•/, ceno svojega delca tako napravi, da bodeš u stanu, navadne 25 odstotke dovoliti. Saj morebiti tudi že sam občutiš, kako polževo in žalostno je naše knjigoterstvo. Knjigovesci se s razpošilanjem knjig ne pečajo, in za 10"',, tudi nemorejo, ako nočejo škode terpeti; knjižice, ljudem tako koristne, pa u kotu ležijo in plesnovajo, dokler se kaka dušica za nektero ne oglasi. Za tega del tudi nobenega knjigovesca nisem naprosil, temoč tvoje „Bogočastje" Leonu pustil, ki je tudi knjigokupec, in kamor tudi vet ljudi pride knjige kupovat. Baral sem ga. koliko je kaj bogočastja razprodal; on mi je odgovoril, da tega še sedaj povedati na tanjko ne more. pa je pristavil, to pa že vem, da velike sile ne bode. ker za 10"/,. nisem u stanu knjige razpošiljati in priporočevati. Bodem ti pisal še te mesec — Ti misliš, da jas kej na tihem spisujem; povem, da sem že vse pripravil in nakupil, slavnega Gofine posloveniti, pa — kakor čutiš! je Sodslavarca spet oživela, in to podpirati se ne da odložiti: periculum in mora. Na Koroškem je Praus skoraj vse naročnike zgul>il: pa se že sopet za Südslavarco piplejo, bode, bode! Le tudi vi iz Gradca pridno dopisujte, s Kranja tako ni nič početi, oni bi nam radi vse pokazili, da bi le mogli. Podajajte Germanu, našega Rudmaža pa le tudi hvalite, on gotovo zasluži: bodeš že čital u .Bčcli". — Viribus unitis mora biti naše geslo; kar mi sprožimo, to tudi vi trobite, in tako vice versa. Sedaj se vam na Štajerskem naj hujše godi; pa vendar ste vi u resnici naj boljše na njem, ker imate narod že izbujen in že na nogah; to pričajo pečati. Pri nas pa tega še ni čutiti; pa tudi pri nas se bode slovenski duh oživil in ojačil: že ustaja! Ti bi rad vedel, kako je s' našim deželnim zakonikom? Janežič ga ureduje, in je dobil za vsako nemško-slovensko polo 3 raj: 30 kr. srebra; ravno tako so se prerajtovali oglasi u novinah. Alj sedaj od novega leta ni mogoče, tako prerajtati, ker se postave iz deržavnega zakonika u deželni ponatiskajo. Zato se je tudi na ministerstvo dalo, da celoletno plačo za prestavljavca odloči. 300 rajn: je veliko premalo: za to bi tudi ti ne [bilj imel prestavljati; naj plačajo po 5—600 rajn. ni preveč. Kako pa kej prestavljaš? Še nisem vidil vašega zakonika; včm, da ti bolj po slovensko prestavlaš, kot u Ljublani in tudi u — Beču. Jaz se imam za znanega Slovenca, pa vendar moram naravnost obstati, |nc| da tih zakonikov nc zastopim, ako nemški text ne berem. Vse tako terdo, tako zamotano, tako abstraktno, vse tako po nemško, da bodemo, če po volji tih gospodov pojde, dobili nemški stil u slovenskej obleki. Prosim te, da si kak zvezek |-ik| našega zakonika od leta 85T dobiš; beri, to je po slovensko; prosti kmet lehko zastopi. Tistih abstraktnih besed, tistih dolgih Mstavkov ni; tudi tehniških besed se ogibamo, — jih bodemo najprej u šole, in potem še le u postave dobili. Bojim se, da bi prestavlenje deržav: zakonika našim sovražnikom priložnost ne dalo, nam vse podreti in nam škodovati. Zdravstvuj! S Bogom! Celovec V 51 And. Etnšpieler 3. (13. III. 1851.) .Bogoi'astje'. — Slovenski prevodi zakonikov. — Matija Majar. — Einspielet prosi v Beljak. Predragi moj prijatel! Ljubi slovensigoČastje ne bilo prav za slovenske latinske šole? potegni se za to.— Zastran plačila g. Janežica za prcstavlenje zakonika Ti dones šc ne morem kaj gotovega pisati; to je res in gotovo, da je poglavar ministerstva (pr) nasvetoval, Janežicu 4M fl za leto plačevati. Res ni preveč; dela je strašno, u Ljublani ima 600 rajn; za 300 rajn: ne prestavlaj, za božjo voljo bodeš s€be in drugim vse pokazil. 9. marca je bil za nas u Celovcu vesel den: je bil naš Matija Majar pri nas; on Tebe in druge vlastence u Gradcu prav scrčno pozdravi. Postavili so ga za provizorja u fari KlanČah na nemškej strani, 3 ure od Celovca, sedaj bode večkrat u Celovec prišel, — alj sedaj sem pa jaz iz Celovca kom-petiral; prosil sem, da bi me za kateheta in vodja nemških sol u Belaku /.•Villach.'/ postaviti blagovolili. Kompetentov je nas 9, med njimi jeden fajmošter, ki že več kot 20 let pastiruje, in jeden dohtar bogoslovja, ki je 4 |5) leta pred meno; ne včm, kaj bode; rad bi imel tisto mesto, pa Nemci in nemški korarji bodo mene gotovo černili in podkopovali; upam na škofa in — Rudmaša; pa upanje je slabo. Lepa priložnost, Rudmaža prav poznati, — alj je res to, kakor se kaže. W nekterih dneh bode prišlo na den. — Kej drugega ne vem pisati, kakor to, da Te lepo prosim, za Bčelo kej poslati! Zdravstvuj! s Bogom! Celovec V 51 And Elnšpleler Kakor hitro zastran plačila kej zvem, bodem pisal po Tvojej volji. XXXVII. Fran Muršec dr. Josipu Muršcu. (27. II. 1849.) Frana Muršca prevedeni spis za mladino. — Volitve v Frankfurt. Visokovrcdni gospod! Predragi moj prijatel! Njihov list od 25. t. m. mi je neizrečeno veliko veselje in radost vzrokuval. Hvala Bogu, da je moje slabo izdeianje v Njihove roke priti pustil! zdaj sem vesel in se v Gospodu serčno rad ujem, ker sem zagotovljen, da bodo taisto vseh pre-grešk, kterih je velika množica, očistili in tako vravnali, da bo taisto dušni korist naši ljubi mladosti, ktera mi je močno na sercu ležoča, v pridočim prinašalo! Našli bodo sosebnosti, in mnogo pogrešk gledaje na slovnico, našli bodo tudi poman-kljivosti ne majhne v zlaganju besed in v pravopisu, pa ravno zato Njih prav serčno prosim, naj se ali potrudijo, da bo vse lepo vredjeno, in ako toliko sosebniga v mojem slabem izde-lanju bodo zapazili, naj, prosim ponižno, ne pozabijo, da sem 6. et med našimi horvaškimi brati živel, in ravno to je zrok, da sem se morde preveč taistim pisaje nabližal zapustivši vo-ditbo naših krajnskih bratov. Rad bi bil tako pisal, da bi v korist bilo naši, krajnski in koroški mladosti, pa oh! pred Njimi in vsem svetom bi hotel odkritoserčno spoznati, da sem se dalje od dose^enja mojega v duhu narisaniga konca odvemil, ko sem misliti za-mogel; pa hvala čudnovitimu vižanju božjimu! to me zdaj ne plaši, ker so me odpertoserčno zagotovili, da se bodo Oni — iskreni Slovene, — moj nar dragši prijatel dostojali za me močno napenjati, da bo kniga, ktero sem poslovenil, meni v veselje in radost, ljubi mladosti pa v dušno korist in srečo po Njihovem pripomagaiiju na svitlo dana! Naj ali popri mejo ne-priličen posel in naj. Njih serčno prosim, natis in rokopis po-pravlajo, dokler bo se cela kniga na svitlo dala, in naj znajo, da bo Njim vse dni mojega živlenja mojo razveseljeno serce hvalo vedlo in dalo! Kaj se dotiče volitve v Frankobrod, bom si perzadeval )0 volji .Slovenije" po moji moči z ljudmi in gospodmi, s cterimi bom kaj opraviti imel, se vročo pogovarjati, da se kaj taciga ne zgodi, kaj bi nam škoduvati zamoglo. Serčno Njih pozdravljam, še enkrat za vso Njihovo pri-pomaganje ponižno prosim in sebe v pridočo v Njihovo ljubezen, in prijatelstvo priporočaje ostanem Njihov hvale dolžen V Borli V -IS- in zvesti prija- tel Fr. MurSec. XXXVIII. Cigale Muršcu. (1849—1850.) 1. (23. VII. 1849.) Narodnost v Ljubljani. — Dr. Ulepič, dr. Miklošič. Častiti gospod! Na Vaše pismo druziga odgovoriti ne vem, kakor de z Ljubljančani ni nič. Od tukej ni mogoče deputacije skupej spraviti, razun nekterih rodoljubov, kteri veljave nimajo. Večina je oterpnjena, pohlevna, t. j. od birokracije in diihovšine (nota bene krajnske duhovšine, ktera se bistveno od drugih loči) s takim duham navdana, ki jih za hlev pripravne stori. Ako bi Ljubljančani ministrovali, bi sedanji naši gg. ministri, ki z narodovo voljo tako vganjajo, na narskrajniši levici sedeli. To je zadosti rečeno, pa vendar res; ali se bodo že kesali, kader bo prepozno. Od Krajncov |sc| ni torej v ti reči prav nič pričakovati; edini Dr. Ulepič, ki je zunej pri ministrih, bi lahko caj pomagal; ali njegov Bog je le trebuh, on Še zapopadka nima ne le od domovine in narodnosti, temuč tudi ne od ii^aicrlniiba. Kar pa od g. Miklošiča pišete, je res, de bi lahko kaj pomagal, ali tudi on nema prave ljubezni do domovine, je prečastilakomen in boječ. G. Ambrož je meni povedal, de Miklošič tistih toliko podpisov na slovensko prošnjo še ustav-nimu odboru islicrfnfi'uit(i«au«fd)UBi v Kromerižu naprej položil ni, kar bi bil vender kot domorodec storiti mogel in moral. Dobro bi bilo, de mu v ti reči pišete. Kar je v 53. listu Slovenije v nagovoru: Slovenci! pisano, je od mene in sicer na pismo g. Živca iz Dunaja, ki je leto od ministerskih svet-vavcov iz Goriškiga in Istrijanskiga (Gorjup in Vlah) zvedel. Neke dni pozneje je pisal tudi Dr. Dolenc v enakim smislu, ter je tudi povedal od Apelacije v Celovcu, kako de bo razdeljena. — Pri zgori popisanih lastnostih Ljubljančanov zlasti pa tiskarske porote (Ourt)) si morete misliti, kal^no de je zdaj življenje vrednika. Pozdravite g. predsednika, in druge družbenike in ostanite z Bogom v Ljublj. V 49 Clgale 2.') Državni zakonik. — Komisija za juridično terminologijo. Rak prezident v Celju. — Chorinski. Šlojsnik. V Beču 49 Spoštovani gospod! Morebiti, de ste že slišali, de je ministerstvo meni izročilo prestavljanje postav za slovenski državni zakonik, in sicer že od II. dela naprej jez delam, če prav nisim stanovitne službe dobil, ampak le prot)i{ori|dj. To delo je važno, ali tudi težavno, nikoli se nisim za posebnega slovenskega pisavca imel, za torej bi Vas lepo prosil, ako zakonik dobivate, kar ne dvomim, de bi mi svoje opombe in tudi nasvete poprav od časa do časa poročiti blagovolite; prav hvaležen Vam bom, in sveta Vašega ne bom zanemaril. Kar me posebno k ti prošnji sili, je to, de mi je med vsemi prestavami vkazov za odvezo zemljiš, ktere sim iz provincij dobil. Vaš prevod narbolj dopadel. Upam, de mi ne boste v tem odrekli. Komisija za terminologijo se je, kakor ste brali, razšla; ali delo ni dokončano, saj za natis še ni pripravljeno, in mi bi imeli po mislih darovitega ministerstva za-stonj zdaj delati, in prepisavati i. t. d. Ko bi kakšne diete dobivali, bi jez hotel SürftcnabAüge na dobrem papirju slovenskim imenitnejim pisavcom v pregled pošiljati; tako pa bo težko kaj. — De ne boste preveč veseli, de je Rak, ki sicer slovensko in ilirsko dobro zna, v Celji president postal, Vam pišem, de je on tisti gospod, od kterega je ne davno Slovenija povedala, de naš jezik novokrajnšino imenuje in od joqenanntc Wleic^-bercc^tiflunfl govori. Tode on obrača plajš po vetru in se okolj-nostim primerja. Od našega Chorinskiga zvem, de le besedice slavjanskcga ne zna, de je pa skoz in skoz pošten in liberalen mož, kakoršnega Krajnd potrebujejo, in de, če prav se je nad to volitvijo sam zavzel, je vender sklenil poklicu se vdati in tudi slovenšine se poprijeti. Šlojsnik zna dobro slovensko, star naročnik Novic, in je sam na naš bureau" opombe poslal, zastran slabo poslovenjenega občinskega reda. Sicer pa pozdravite znance in izvolite odpisati. Z Bogom. Cel Vaš Cigale 'Jlbbrcftc: abzugeben im 9iebaftionabureou be« ^^eid^«<^cfe^• blattet. ') Prvi del tega pisma je natisnil že Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 89,. 3. (Leta 1850 in sicer nekako 7. febr.)') Državni — deielni zakonik. — Majerjeva .Pravila' itd. Častiti gospod! Ker menim, da mora biti v tej rcfi neka zmota, Vas preden zakonike pošljem, še poprašam in za odgovor prosim, ali res namestnija hoče, da bi se zakoni iz drž. zakonika per extensum v deželni zakonik stavljali; jaz dvomim, saj po postavi to ni. V deželni zakonik {jre samo naznanilo zapo-pada držav, zakonika, in pa deželne (na deželnem zboru storjene) postave in vkazi deželnih oblasti. Samo deželna ustava štajerske dežele bo vlegnila v Vaš list priti, ali to te Vam poslati ne morem, ker naša Stantebructcrci toliko dela ima, da se slovenskih reči kar'0 ne poprime. Ako Vas bodo silili, ustavo posloveniti, se upirajte in pu.stite raj na naš bureau pisat», da se ti gospodje zdramijo in da bodo tudi Slovencam postave dohajale. Da lanskih listov 9. in 10. niste vdobili, se mi čudno zdi, letos pa jih tako več ni kakor 4. 10. in 13. in dans ali jutri bode |lj 5. na svitlo prišel. Če pa le vendar jih želite. Vam bom že pošiljal, vendar mislim, da bi to lahko tam opravili pri namestnii, storite eine ©iiloflc in prosite, da bi se poskerbelo, da sem Vam po redu iz Dunaja pošilja. — Zahvalim za Vaše opombe, nehterih [ej sim se že prejel; prosim še zanaprej. Tudi to Vas prosim, držite se v zakoniku Svoje gramatike, ne pišite tako, kakor zadnji .sostavek v Slo- ■) Ogale se v pismu ozira na Muršfev .zadnji sostavei« v Sloveniji,* ki govori med drugim o koiiAiicah -ivcn, -avcn. Ta MurWcv (lanek pa se nahaja v .Sloveniji' z dne II. januarja 1850. Datum nam pomagajo u.stanoviti številke državnega zakonika, ki jih imenuje Ogale v pismu: Četrta Številka je bila .izdana in razposlana' 8. jan. 1850, deseta itcvilica 18. januarja 1850, trinajsta dne 29. jan. 1850; — 15. številka je bila izdana in razposlana v edino-nemikem izdanju 7. febr. 1850, a .v pri^jočem dvojnem Izdanju' dne 26. npr. 1851. Cigale je pri Številki .15' preMal enojko, čita naj se torej .5* ; peta številka zakonika pa je bila izdana In razposlana v edinonem.škem izdanju 9. jan. 1850, a .v pričujočem dvojnem' 15. maja 1850. Na 5. (nemSko) Številko ni misliti, ker je omenjeni MurMev članek rozneje izScl, na dvojezično pa pač tudi ne, ker Je 15. maj predaleč od I. jan., ko Je .Slovenija' objavila MurSčev dopis. Najlaže bi zalo bilo misliti na izdanje z dne 7. febr., torej vendar le 16. Številko zakonika (a ta je bila nemSka!) in bi morali misliti, da se je Cigale v nai;lici motil. MurSec je v .Sloveniji- z dne 12. febr. 185) priobčllzopet en članek; ker imenuje Cigale MurSčev članek z dne 11. jan. .zadnjega," je jasno, da je pismo pisal pred 12. febr. 1850. V dobi od 11. jan. do 12. febr. za peto žlevilko zakonika ni mesta, pač pa za 15. Torej je CJgaletovo pismo pisano nekako 7. febr. 1850. •) Murš«c pripisal: najnč n6ti. venii od Vas namreč v [listu] tistem dopisu iz Gradca [z3s»rjin|, kjer med drugim tudi zastran končnice i ven, a ven prašate. Ondi je bilo pisano: moraju, in morajo, žene in ženu, in take nedoslednosti, kar gotovo slovensko ni. Majarjove Pravila se morajo častiti |«t«fij kakor delo iskrenega, skozi in skozi poštenega rodoljuba, to je res, ali tajiti se ne da, da se mu nekoliko meša; n. p. kje je mogoče pred [poMeniml pametnim človekom po pravilih, ktere on postavi, izgovarjati in braniti gen. plur. ženah, mužah,? kakor tudi že nekdo v Slov. čbeli slepari. Kam pridemo s to čobodro! — Neki Serb Kurelac, ki, kar prozo zadene, je prvi za Vukom, že piše gen. plur: žen. Vuk sam piše le: žeena, ker se h ne izgovarja. Zakaj naši reveži to jemljejo, kar Serbskimu jeziku največo nečast dela in kar po mojih mislih se ima ravno tisti osodi pripisati, po kteri so vbogi Bulgard celo svojo deklinacio zgubili. Ljubi prijatel! Ali ste že kje brali, da bi bilo ljudstvo po konvendi prerajtan jezik prejelo, kakor Majer hoče? Drugi hočejo, da bi se po serbsko pisalo. Dobro! Ali kateri Slovenec ima čelo in si upa reči: jaz znam srbsko. Po mojih mislih ga ni nobenega; zakaj Stanko Vraz ne zna več slovenskega, je torej več Srb; in od Srbov je tudi znana reč, da jih komaj petorica (Šc te je težko dobiti) prav po srbsko zna. To so moje misli. Prosim za odgovor, a Bogom Cigale XXXIX. Korošak Muršcu (31. VII. 1849.) Gorice pri Framu. ■ Koroiakova slovenifina. Preljubi, dragi moj Jolck! Nc Mmeri ml. ki Ti na Tvu)o po^lcdno pl»mia>. kero fem »' fai!niin vefeljom prijel. t.ik dolgo ne «dgovorim. Jas bi Ti moga gorice v' RaUitcIi g. Dcnika popisati, no glej lo jc tclk« rcf. vfe Uk prevdanti, kaj bi VTcdm> ollu, no ki bi fe tvoj fnanec nebi preftrajil, nu od kapa pobegnil Jas fem guriai S fcdnim pametnim mnžom pregled.il. no najSel, ki je u res lepa wrica, le pravega, fkcrbncga vlaftnlkd bi mogla imeti, ki W njo v* pravem fasi opravlal, oMelal, tak bi bita kaj mdna. Naj per\-i£ ima, kaj je ne pohabiti dva dobra pola. po kcrih le ta vfe lehko. ja celo v' kufiji prcpeU. gorice neležijo previfoko, pa ludi ne prcnifuko, polek (o 3 hrami, vfi vef ali mcnjc za popravlati. eden kak fe meni vidi celo za itovo poftaviü. da nlic nif nepupravla. no v dveh nHe ne prebiva, tak more po fafi vfe konec vfeti, drugi hram za veincerla S« vala kak jc, tk» je s ciglom pokril. Pri 3. lirami, ker je tudi gosposki hram, je v' femli lepa vifoka klet, na kleU ena velka go^poika hUta, kuhnja, kamra ali hmniulca, fadi ht<^ za Vejnccra, no preia, vfe v' frednem uftani, to je ne prcvef fapu&cno, pa deivo ne v' dobrem ftani, kaj jie fe da z' malimi potrolkami p(>pra\iti, loti hram je z' ftamoj pokrit, preSa je tudi. iuk mi Je velnceri povedal za popravlati, lirami fo Kasni, ncbcnc pritikline jc tam vidil. Gorica meri fdaj. kak je meni rečeno jUo, 14 plugov farnega tersa, ino 3—4 plugov je njiv, koSenlnc z" fadnim drevjom. To jc resnica, da fdaj «irica vc? tcrxja ima, kak je prej imela, pa kciko ravno, to ne morem povedati, lepi kos ali falat fe vidi novo zasajenega tersa, fe leliko na razno pozna, kaiti je fdaj najlepSi no močnejSi les. Tudi je gorica na fvunelno videnje ic ne prevei fapuScna, tersja no farnega mladega jc fadofta; za en oral je farno letos pogrobanega, kak fem vioil, pa to je, kak čujcm. da tcrsovjc pri grobanji premalo vživeža dubi. no na tako viio dolgo obflati no prav roditi neinore, femla Je dobra peSnata, fuha. ters rad nosi, či Ic to fvojo dobi, no fe v' pravem časi opravi; di»fdaj je tola lepa gorica nikdar ne bila v' pravem časi okopana no o^avlena. Se fdaj za driigo kop koplejo, no bodo kopali do jeseni. Resen je, da je gorica to no tam Tapu^cna, pa to je tudi resen, ki je to no tam lepi no fam mladi ters, kaj pri tak \'clki gorici no pri takem vlaflniki nc more dnigafi tiiti; tota gorica nič bol nc pogrebi, kak praviga, fkcrbniga no v' fačetki z' pcnczi oskerbleniga vlaftnika. ona fe bo v fvojem fasi perta njemi hvaležna fkazala s tem, ki tx) njemi najbolto vino, kero v' naSem kraji perrasc, pcrnesla, ki bo Ichko v dober denar gn fpravil. Pod goricoj fo njive, koScnina z" fadnim drevjom; telko kerme perrasc ki se 3 krave no (i je letina tudi 4 redijo, lepi kraj ta fadje, Ic fkuda, ki ni&c fadnega drevja ne fadi, no le vfajenega niSe prav ne trebi, kaj bi to bil za lepi fadni veri! — Se todi močem povedati, ki fe vfa tota reč vkuper derži, gorica lepo leži perta poldnevi no vc-čemcml Sond. Sdaj fc bara. kaj bi tola reč vredna bila? Na to Ti jas to odgovorim, kaj je meni čedni no fkerbni mo2 no kmet, keri je pred nekimi letmi cn kos ali falat lotih goric imel, no g. Deniki prodal za travnik, odgovoril: Da bi jas Tdaj mlad Dil, je on rekeC jas bi fe ne bi bal lotih goric za 14Arc au« mir arnirn, eitern' unb iubfifien.Uofcn Stubenten qc roorben, roenn Sie fidi nicht meiner anßenomen unb mir burd) ihre erfolfl-reirfien (fmpfchlitngen bie (frijteiM ivAhrcnb meiner 3tubien t>eifdK>fft hätten? Weinen iHnbem höbe ii^ bie« oft er.^äl)lt unb itft roerbe e« aud) met* nen Snteln critäl^len, roenn mir (Hott lange gruug ba« l'ebcn {riientt, bat i?rpf. MurSec mein ßröB'n: SJohlth^'tr «wt —• S« bleibt mir nur nodi ber 1^un(d) übrig in bie glActlidie l'age vi tomen, al« gebeugter CUrei« nadi meinem golbcnen 9(ri)tc«-Jubiläum Cihnen Aur biamantenen rtimlz abernml» meine unb meiner SJaditomen Wlüctroünfdte unb Tantiagungen iviebcrhohlen au tünnen. üebcn 3ic glüctlid) unb genießen eie froi) bie (fmte C^hrer murali(d)en «ujfaat, boB ift ber fe^nlidifte Sitnid) O^re« ctoig bonfbaren fr. ^Phauu tfrti XLI. Ciringar MurScu (20. I. 1850.) Ravnopravnost na pošti. — Slovensko društvo v üradcu. Dragi gospodinc prijatelju! Tuka Vam pošlem priložen tičmečki sostavek s toj prošnjoj, da ga slov. družtvo u Gradcu popili, pobrusi, pristavi, popravi kar je poraanjklivega, potem pa ga izročite vikšemu poštah upravitelstvu u Gradcu. Slovensko družtvo naj podpira nas; potem dajte ga (ovaj sostavek) u Gracarcu, ali ako ga ona ne vzeme, v .Union* ali «Südflavifche Zeitung" s tem naro^itim pristavkom: Gracarica, ki bi morala zastupati oba naroda u Stajerskoj, nije hotla ovoga sestavka uzeti. Kao sem rekel, najpred se ima ova pritožba vikšemu poštah upravitelstvu izročiti (slobodno pod mojem imenom), potem še le u Novine poslati, s tem početkom: "Jltn x Januar 1850 luurbe bcr f. f. O. ?l. S. in cine Scfc^wcrbe folflcubcn 3nt)alte« jur Gntft^ei« bunfl tjorgcleflt (ali kako se vam priličiieje i bolje zdi). Iz tega so-stavka lahko vidite, kakšne ljudi imamo u Sloveniji, ino kako se ravnopravnost spoštuje! Sdaj nam je ali narodno živeti ali celo umreti, ako se ne poskusimo za prirodjene narodne pravice. Priložen je 1 fl. za potroške ino za slov. družtvo s tem pristavkom ino prošnjoj, poterpite, dokler vina kaj prodam; jer dosad niscm jošte ni§(a mogel u peneze spraviti. Kao sem "as prosil, ufin'te mi lu dobrotu, jer ovemu pošlaru ne smemo prizanesti. U Sloveniu budem uže ja .sam poslal! S Bogom! Bog vam daj zdravje! 20. Januara 850. Jernej Ciringar U Jarenini, kapelan.') XL1I. Seb. Brunner MurScu. (18. n. 1850.)^ i)oi^iDürbi(iftcr ^erv Doctor! 3t)r JOcrtl)c« 2d)reibcn fmpfanflen. C^t^ finbt* GntflCfl-nung ganj flerct^t unli locrbc biejclbc bcm 3nf)olte nac^ gerne aufncl)mcn, ^obe ober nur (5inc 3^itte bcjuga ber ,"5ijrm ifrjuc^c bcmnad), bcn ^rtitcl roo tnOgli^ türi^er ju faßen, bann aber aud) mebr fang froir gcgenübet bcm ^anbpfarrer, bitte benjelben lar nic^t ju enoäljnen, fonber nur bie :©ibctlcgung bed On^alte« eincž žd^rciben« iju b«rücfii(^tigcn. 3ft bie Sat^e fälter ohne alle orotorifc^c ißeigabc bejproc^cn, jo mac^t fie auc^ meljr (žin brurf. HKögen Sie büljer meine 5Öitte ni(^t ungut ig aufnehmen, unb mir nac^ften« ben Ärtifel in ber onge^eigtcn Jrorm einienbcn; eö loirb ein sikrgnügen fein 3^nen bienen su tonnen liuer ^oc^t^ürbcn öd)tung«Doll crqebcnftcm 18/2 fimnnrr XLIII. Anton Lah Muršcu. 1. (19. IV. 1850.) Lahovi prevodi sekvencij. — Lahove .Duhovne pesme za šolsko mladost': Usek not. Moj dragi, častivredni Gospod! S' tem Vam pošlem vse 7 .Antif. O* ino še ovih ,4 se-quenc" na slovensko prestavlenih, pa nev^m, kak sem Vam Na drugI strani lista zgoraj v levem kotu je ta podatek: N. 41. V. P. L. 18.511 je brczdvorano: .Wiener Kirchenzeitung,' ki jo je urejeval dr. Sebastian Brunner, je v svoji 11. Številki (dne 24. januarja) I. 1^. objavila (lanck o razmerja Sktvencev do sckovske Škofije s podpisom .Ein Landpfarrer.* Repliko na ta članek Je prinesla ista .Wiener K^irchenzeitung* v it 30. (z dne 9. marca) 1850 in sicer s podpisom .Ein slovcnlscher Priester*; ta .slovenski duhovnik* je bil MurScc in na oni njegov članek v .Wiener Kirchenzeitunc* z dne 9. marca se na-naila to Brunncrjcvo pismo. (Gl. spodaj 31. pismo MurSčevo Vrazu I) vstregel. Zakaj tako delo bi se še moralo po časi skozi in skozi spiliti, in kar se spervega ne vda, zadnič popraviti. Dokler pa teh reči že skoro potrebujete, nje pošlem, kakor so mi najprej na misel prišle. Is velikonočne sequencie si nisem zmogel vun pomagati; pervič sem jo v-jambe, zadnič v-trohee zložil, )a menda eno tak malo, kak ovo velja — samo, da v- tro-leah bolj gladko teče. Vzemte zato, kero hočete, ali imate kar bolšega. Največ dela je dala sequencia, kera se bere na telovo. Pod štev. sem neke »variante* postavil, n. pr. .quantum isti, tantum ille* ino ,mors est malis, vita bonis etc.* kjer znate vzeti, kar se Vam dopade. Volkmerovo „stabat Mater* sem nekaj predelal, pa nevem, ali sem popravil, ali pogubil, — sami presodite. Zdaj pa lubi, dragi Gospod, tudi jas imam do Vas velko, velko prošnjo. Glejte, pošlem Vam viže za 5 duhovnih pesem v- note postavlene, kere bi rad dal v' kamen zarisati .litho-grafirati.' ino potem k- bukvicam zvezati, kere bodo kake 3 pole obsegle ino skoro pri Lajrari na prodaj prišle pod imenom: .Duhovne pesme za šolsko mladost". Perva pola ježe natisjena v- dvanajsterki .Duodez.-/, v- keri podobi bi tudi te viže napravlene biti mogle, dabi se bukvicam prilegle. Jas bi najprej rad zvedil ceno, l!^ kelko bo stroškov, če bi se viže v- male, lične note postavile v- dvanajsterki; 2'' kelko stroškov, ako se v- navadne, velike note ino na navadno polo ,.•flcn)übit[tcf)cit !Kotcnfürmat.v postavijo? Bukvice same bodo menda kakih 5 kr. sr. veljale, kar je za šolarje cena zadosti velika. Ino če si vsi slovenski školniki ..-kerih bi le 200 štel; tote viže v' naši škofiji za kake 5 ali 6 kr omislijo, tak bom težko svoje peneze nazaj rešil, ako stroški več, kak 15 ali 16 gold, znesejo. Se en drugi Gospod, z' imenom 3obaun Diem, /.•ot^iitcii' ^ofgaffc in jcinem ^»aujc NlZ 516.V je prae v- Gradci, keri note risa ino natiska, pa toti je znabiti še dražej. Ko bi jas v- Ljubljani koga znanega imel, tam bi lehkič iz Blaznikove kamno-tiskarnice za pravo ceno te reči znal dobiti, keri tudi v- svoji bukvotiskamici note ima. Prosim Vas prav lepo, dabi mi zvedli, kak dragi bi eden ali drugi natis imenovanih viž bil, ali dabi mi v- ti reči kar umnega svetvali. Više 300 natisov je škoda napraviti, ker še telko jih teško se bo predalo. Se vč da se šoiarjom le samo pesmenske bukvice brez viž predavati morajo. — Bog daj Vašim knigam srečo, dabi v- prid keršanstva služile. — Moje bolezni se nemorem znebiti — samo da bi že topijo ino stanovitnešo vreme bilo! Gdg daj, da bi me resen mlado sonce ozdravilo, ino da bi skoro moj farof, kerega že več 20 let stavijo, bil postavlen. Tje bi še pa resen znal kako pesem zapeti, ino sicer z- vekšo zadovoljnostjo, kak dozdaj. Mojo prošnjo še ponovim — tudi Vam lubo zdravje vošim, ino se Vaši prijaznosti sporočim Vaš zvesti prijatel L— 27/4 850. A. Lah. Predragi G —! Se neke proinje imam. Moj Gospod pomagavcc .A. sc mislijo za Slivnico poskusiti, in Im radi tudi lastno iupanijo imeli. Vi s' tbtimi Gospodi večkrat vkup pridete, ki imajo v- ti re« pri Konsistorii tudi kako besedo govoriti ali nctuvati, postavim z- Gosp. RidI — Robič I. t d. — prosim, znabiti bi sc dalo narcdti, dabi zgor imcnuvancga Gusp. J. saj v- Temo spravili Jas tih besed ne plJem zalo, ki bi se ea rad znebil, zakaj on mi v-mojem bolenji dosta \iinpomaga ino vs« rad siori — inu čl B« N-tegnem zgubiti, Ixim ga zlo pogrci.!! — tcnioč jas prosim, ki mislim, da si zasluži inu ker 6is njeguveea Itonkurza ravno h' koncu tefe. Prosim, £i morete ino hočete kaj pomagati. Lh. Muršec je s svinčnikom pod pismo pripisal: I dnes V 50 tni reče Kisman, da za stokratni pretiš edne ploše računi 30 kr, tedaj za 3 ploše 1 fl 30 kr., kar bi za 300 prišlo 4 n 30 kr. I kniga papirja stoji 50 kr. .sr.; ona ima 25 pol, 150 pol je treba za 300 stisov s '/j polom, kar bi zneslo 6 knig = 5 fl, tedaj oboje 4 f 30 5___ 9 I 30 kr (vrivnine pak 5 f sr) 3. (19. V. 1850.) .Duhotme pesme". Častivredni, prelubi Gospod! Prav lepo se zahvalim za Vaš trud ino prosim, naj da bi to delo Še dalje hteli oskrbeti. Jas sem z' narisanjom teh popevov celo zadovoljen, samo naj še te zaznamljane pomote zvesto popravi. Prosim tudi, dabi mi, kadar bo vse gotovo z- Marburskim Pregom /.'selom, poslom;, hteli poslati, pa tudi račun, da bom vedel plačati. Tretja ino zadna pola mojih duhovn. pesem je že zostav-lena in popravlena, samo natisjena še ni, ker je Gosp. Jožica papira zmenkalo; tak se tudi moja knižica dokončanja brani. Srečno! Vaš iskreni prij. L— y ^ Anton Lah žup Jas mislim, da gosp. Dim mojga predpisa več ne potrebuje — zato samo natis zad pošlem L XLIV. Razlag Muršcu. (31. V. 1850.) Francelj v Pragi. — Mickiewicz. Gospodine! Evo vam šaljem 10 for srebra, da jednom svoju dolžnost izpolnim, premda pozno pak itak točno i gotovo. Budi vam serdečna hvala na vašoj dobroti; drago če mi biti, da sem kader vain u naknadu tolike ljubavi s Öni služiti, izvolite dakle samo kazati, kad bi sc šta takvoga sbilo. — Ovih dni mi je Francel iz zlatnoga Praga pisal: Vsakdanje potrebe još kako tako pomiri, alj za obleko bi mu trebalo 20 fr srebra ,kao ribi vode"; ove novce bi on o velikih praznikih vemul, kadar nakani svoj vinograd u Poljčanih prodati. On kao vatren i pošten domorodec mi se u serce smili, kojemu bi rad pomogel, da mi je možno više od 2 for. pogrešati, koja sem mu poslal. Ne bi Ii ja u njegovom imenu smžl kod vas, blagi domorodec! joterkati? ,\ko vi blagovoliste otu milu prosbu uslišati, i kad )i se slučilo, da od bfisnečega u Pragi kratelja i Francelna nemila sudbina stigne prie nego bi on ovaj svoj dolg izbrisati mogel, vam ja hoču polovicu vemuti, da se vam, koj toliko na domorodne naprave trošite, nenametje toliki porez. Prosim u ime Boga i majke Slave. — Njegov nadpis je: Jernej Francel, djak (flbiiuaclicn im Budče) — 1 nadalje vas moram nadlegovati. Perva 2 džla Mickie-viča sem več prečital, prosim dakle, izvolite konec izroäti Feich-tingeru, da mi ga šalje; kad si nčkoje stvari prepišem vam hoču vse skupa natrag poslati za dva ali tri tjedne. Tudi za Novice godine 1848. i 1849. bi vas prosil za več Časa, a ko jih sami ne potrčbujete, u poslednjem slučaju hoču bo-goslovce poprositi. — Ja se ovdč velnii dobro nahadjam; učim druge, učim sebe, čitam, pisarim i tako mi vrčme berzo mine, da sc skoro proplašim, kad u pratiku povirim. Još jcdnom vam se prelčpo zahvaljujem priporučivši se vašoj blagonaklonosti i nadalje. Pozdravljam vas iskreno, da ste nam zdrav i vesel, nam (na) u radost a matki Slavi u korist. Ja sem sa počitanjem Vaš U Vajcu 31. maja 1850. hvaležen rodjak Radoslav Razlag. XLV. Großkopf Muršcu. 1. (29. VIII. 1851.)') Muršec komisar pri maturah po Hrvatskem. Prelubi priatelj! Slišati, ka Te je ministertvo uka k" tak imenitnemu opravilu poklicalo, me je jako rasveselilo. Pa lubi brat! po tem, kaj jas od horvačkih učiteljov in učencov vem. Ti je moglo ■) Lebiico ustanavlja vsel)ina: za komisarja pri maturah po Hrvatskem je bil imenovan dne 16. junija 1851. vse, kaj si videl, in (ul ogavno, nele^^no in nepovžitno naprej priti. Tam še se malo kaj da ličiti no hoblati, ampak vse se more od kraja le tesati; resnično, tam je tisti hlev augia^a, gde duge leta njih — veliko stoji, pa kteriga kmalo strebiti, tudi mo^ herkuleša preseže; dabi pa ministerstvo Tebe za stanovitnega nadzornika odločilo, pri-tvoji goreči lubeznosti do slavjanskega roda, pri tvoji prijaznosti y priludnosti, no pri tvoji nevtrudlivi železni voli, dabi Gospod Bog Ti precej veliko zdravih let šenko, bi Ti zamogel vendar veliko popraviti, ultra posse autem nemo tenetur. 'a ravno ko pišem, me tvoj drugi list dosegne, k'ter me rasžalosti, pak vendar ob enem tudi potalaži rek^: Ka bo ptiček spet zlctel. In koroiki zrak dospel, S- vodoj blAgoj si očes« vrnil. In s- menoj prlatelsko vince pil. Zrak pa br^e! v- žakle plaU, In ga Tebi v Orac poslati. Pet krav, bi se prej s'en groJ dobilo. Kak v- navadne takle to vlovilo. Da Tc zrak ozdravi tam. Zato pridi v- Brezje Sam. Moja gospodinja in mati Tebe, mi vsi pa tvojo priludno sestro Gerčko prav lepo pozdravimo. . . Bog Te prav čversto ozdravi, to želeje no prosi Tvoj zvesti priatel v- Brezji V Grofskopf farmešter. 2.') (23. XI. 1851.) MurSec komisar na Hrvatskem. — Slovenščina na pošti. Prelubi moj priatel! Dugo sem jas odlagal s- odgovorom na tvojo zadno res priazno, pa vendar žalostnega glasa puno pismo. Skos sem ') Senjii si jc MurSec s kopanjem v morju nakopal telko bolezen, protin . . . Kljubu hudim bolečinam .je tvitgal in narekmal Šaljiva pisma za svoje prijatelje. Župniku Oroskopfu je dal pisati; .Bratcc pomiluj, bratec pomiluj! Svojga Iwala revnega, na posteljo razpetega. 2e pet dni in $e tri, mc vse prav zlo boli; Pravijo, da je protin. vzemi ga um črn hudin!* Ruedinur .Bulletin Nro. 1. unfrrrm ^u»* unb ^>Pilaorr, ^tarboft brr MeiibeitA: llnifw Untert^ntn ^brn fic^ rmpOrt; roollrn uni nirljt metiT traflen itd." |V MurUcvem rokophnem iivotopisu, ki ga je sestavila njegova nečakinja Gcrta CkmiiMakaviK ~ Novembra je Murirr te toliko okreval, da se Je mogel preseliti k Ruedlnu Ti jas htel povedati, kako me je silno veselilo, ka Te je mi-nisterstvo uka k- tak imenitnemu delu poklicalo. Pa lubi brat! Kelko jas horvačko poznam, mi je neprestance po skerbi b'lo, ka gde nebi, pri tvoji terdni voli, gorečnosti za slovenski rod, no pri toji obilni znanosti, prevelika težavnost dela tvojo slabešo telovno moč presiliFa, ker za tisto horvačko Augeašovo Stalo strebiti je resnično potrebna ena krepka vesolna tak dobro dušna, kak telovna moč. Pa kaj sem si neradoma mislil, se je zgodilo: Ministra Tuna naročeno delo, Jc Tebe pri zdravji ži%'o prijelo. če se Ti vidi, ka bi Ti škodilo spet, Netrcba Ti tak'ga dela v- roke vef vzet Ostani v- Štajarski no KoroSki dcicli. Ja Te mo zadosti jesti no piti tu meli. Kaj hasni zlato, srebro no velika fest, Če se zgubi zdravje, no pride zemlid v- pest. Zato priatel! modro ravnaj Ka Ti pride to lubo zdravje nazaj T« pa s'ga pridi terdit v- moj krepki koruSki kraj. Moja gospodinja no mati vsi zdravi, tudi tebi to lubo poprejšno zdravje želejemo, tvojo sestro Gerčko pa prav lepo pozdravimo . . . Tvoje lube pisme skoro prej celo Krainsko deželo oble-tijo, kak do mene pridejo, kčr tam je v- nekem koti tudi en svet Ošvald. Naia luba slovenSina poitne eospode moti, Ka si mermrajo, ko stjra ma^ v- koti; Da dobijo v- roke pismc naie. Se deržijo kislo, ko mače poleg \Tele kaše. No refeo: Vrag zna kam bi njo poslal, Ka bi slovcnca misel res dognal. Pa — poidi po železni cesti. Da ic sc ma en neme za jcz'ti. Potem pa pridi spet nazaj Ka le pošlem v- pra\i kraj. Odlazi! v- St ožvald pri Marenbergi, Ka pride« v- prave roke Orusskopi. Ta luba Drava je tudi pri nas rassajala, veliko priprav-lenega naloženega lesa odnesla, tudi precej gruntičkov vzela, nekaj pa sporastergala, nekaj pa kamenja, pečovja, proda no nerodovitega peska gor nanesla. Pa naj bo vse Bogu k- česti, pomalem si bomo s- božjoj pomočjoj spopravili, kaj de se popraviti dalo. Bog daj dab' Te mojo pismico že prav zdravega našlo, to močno želeje Tvoj zvesti priatel V- Brezji Matia Grosskopf 23»^ Listopada 851. farmešter. XLVI. Slojan MurScu. (19. IV. 1852.) Krajepisna imena braslovške dekanije. — Gmotne prilike braslovškega dekana. PrceastiU Gospod Doktor! Predragi Wjatcl! Pač boS že nevoljin, de odgovora od mene tak čas čakaS. Odpusti: kar sc mi je tukjc loljko opravkov nadcr\ilo, tudi rad dt>lžnosti opnSam, ki )ili prijatel do prijatela ima. /Vstran Tvojiga vpr.i$anja sim sc čudil, de popisa naJih krajev Sc v Tvoje roke nazaj ni. Jaz v tih krajeti tako rekoč doma. ker sim razen 2'/, leta zmeraj v tej tehantij, kar sim se v Ternovcu od Tebe mslovii, vem za vsak kotič, in bi ga malo de nc z zavezanimi očmi našel, torej) sim imena pri tej priči poslovenil, kakor sim Tvoj razpis v roke dubil, n kar drugi dan celo stvar v ("lomi Cirail g. Bnmcrju rnjslal. Rrnnner je. kakor znano, zgled lepe rednosti, torej se čudim, kako de jc ta reč v nje-gm'ih rokali zaostala. Zlx>lel je bil kake tedne pozneje nevarno, in turcj je lahko, de (jc) na celo stvar pozabil, drugače si zaostaje ne morem misliji. Kakor hitro sim IctoSno Tvoje pismo prebral — bilo Tvojiga goda — sim kar natvegama Brunerju .knjigu bielu* pisal, in ga zaostaliga dela opomnil. Lahko de Ti je celo stvar ie zdavncj poslal bil. Bi bilo pa vunder kaj na-vskriž priSlo, samo besedico mi pi$i, in spisati Ti hočem vse lastne imena krajev moje tehantije. Nartmljic bi bilo, ko bi se zgodilo, kar jc lani enkrat ,Bčela* omenila, de bi se kr.-ijopisi po tehantijah zTožili. Razun imenov bi sc dobilo tudi lice kraja. Ne v2alilo bi se mi, za svoj okraj tak spis načer-tati, ker se mi kaj takiga občnokoristno zdi. Tak — vbožčikt — Te je tudi Cjospod ot>iskaU Pomilujem Tc, to me taži, de vem, de si križu kos In si ga v duSevni prid obemiti veS. De bi mi križev mankalo, se tudi az nc morem pritožiti. Vera mi pra\'i, de so križi žlahtni zakladi za brezkončno večnost, duh bi bil Se voljin, ali — meso je slabo. Večkrat »c mi dozdeva, de so moji križi križi brez Boga. Kar sim namreč tukje, se mi malokdaj godi, kakor bi človek rad. Pervc dve leti sim se prav globoko v dolge zakojul, de bi zamogel kmetijstvo po redi oskertwvati. Komaj sim si oddchnil nadjajcsc; Zdaj počncS dolgove odpravljati; kar nažene osoda strahovito burjo 184«. leta, ki me je že vse globo-keje v dolgove potlačila, kakor me je najdla; in ta zlob Ic raste in se dan na dan huje nara^; zakaj moreS vediti, de ga Se nisim dobil vinarja za \-se svoje pravice, ki mi jih jc 4Alctna tmrja odnesla. Moja (ara ni bila rcktifidrana, in zato nc dobim tudi nobene potmte. Ako bi Se bilo kaj tistih vTadnikov, ki se jim je reklo: tlbcr^a^liBCt, Unbtiolbetcr, bi sc jaz z poslcdno lastnostjo po svakim načinu moral imenovati, z per\-o ne, ker imam opravkov zdaj ko poprej — verh glave, le zdaj Se veliko več. Povcrh vsega tega me Se vjima tepe, kakor gormane sploh, in Se toče mi je bilo pred lanskim v no-grade, lani na polje nagnalo; letos si jc nesreča v moje hleve zaSla: v nedeljo Laetare so mi vse svinje proč priSle - 6 glav. Sit nomen Domini — I Kadar se vigrcd v celi svoji lepoti — vsa topla in prijetna prikaže — skusi skusi na ene dni Nemcam slovo dati, pa odrini do tod; M vidil, v kakim raji de prebivam. Naj Te ne vstraSi poprejSni popis, ako le nisim povcrh Sc bolchast, sc za vse sitnobc nc zmenim: ncobčutljiviga so me tc Wje naredile za vsaki zleg. Povcrh se ajdovski zrek pri meni ni spoinil: .Tempora si fucrint niibila, solus ens'; vsi prijatli so mi zvesti ostali, in ti mc verh vode deržijo, de ne vtoncm. Ne verlo, pa po idiliSko Ti bomo po- stregU: le pridi. Sestra bo vs« vesela, ko bo cnijja mojih prijatlov spoznala, ki ji je Sc neznan, ko \i, de so moji prijatll sami jaki korenjaki. Ko je sv. .lo2efa $e enkrat, 3tjo nedeljo po veliki nofi, priložim ma-lahno vezilice ; kar pa voSim, je (cz čudo veliko ^ vse vse, kar je dot>riga Med tem, ko skončavam listič, mi je previdnost pota poslala, kakor nalai. Prav Ti bo spoznati noviga novinca Lizaristov, ki se ravno na potu v Pariz znajde — g. Premož po imenu. Rad bi človek rekel z sv. AvguStinara: Ti si osvoiujejo ncbeSko kraljestvo, mi pa le mimo tečimo! Ždaj moram pa že nehati pisati, pa ne ves zvest biti njemu, ki ga v duhu poljubim, Svojimu, preljubimu Prijatlu Prijatel. sluga, spoStovavec BraSlovče .Mihael Slojan 19. aprila 1852. XL Vil. Sladovič Muršcu. (1852—1853.) 1. (21. Vil. 1852.) SenJ: hrvatske gimnazije sploh, Časliti Gospod! Lubi rojak iiio perjatel! .Mene ino vse Vaše tukajne poštuvavce močno veseli VaSe prav slovenski iiakinčeno pismo. Povsöd gledamo milino odprtega srca, toplino domolubneg čutenja ino praveg poznavca napredojoče vkopne domačije. Vere! nejste se premenili. Vas srce boli, kjer se naše diihovitne reči v takšnoj needinosti nahajajo. Ah, če bi Vas per našem oralu i mishlu imeli! Bog Vas na mnoge časti in dolge čase obvari!! Potčm ker sim Vaše pismice prebral, sim menil narbol storiti, ako Vam slovenskotn besedom oznanik povrnem, inia-joč na pameti Cicerovo na Attika (pism. 23.): .In quo si quid erit quod homini Attico (Vam pa: Styro) minus graecum (v. p. siovenicum) erudilumque videatur, non dicam me, quo fa-cilius (ea) probares . . . idcirco barbara quaedam et T-Z/owa dispersisse . . . erit eiusmodi me imprudente et invito.' Prvič nezamorem narisati vesele našeg mnogozasluineg, stareg biškopa, koj sim njemu Vaše oznanilo bral, ino resnico povem, solzami sta mu očesa potočila: poglej našeg MurSeca, .so mu besede bile. Kader sim pak beroč do tih bes6d prišal. kje svojo žalovitno bolezen spominate, ino pot v toplice, na tö so djali: .piši gosponu od moje strane, de ga želim videti, naj dojde k meni u Senj, ja budem za njega vse pripravil, pa se bude kupal v morskoj kupelji i vozil krajem i veselil, i tak vsake vakance naj dojde k meni, i javi mu da ja to jako želim i de ga imam rad." Tudi sc mi vsi upamo, vas tukaj pozdraviti, narmenje drugo leto, če toisto brani, saj se Vi temu odrekli nebodete, kar dobro včte, koker morski zrak vašoj nravi godi; temuč ste nekaj i perjatlom dolžni, kteri Vas s polnim srcem čakamo. Res, ■ pravite, res ino res, mi Vas strežemo a vi pridete. Nejste še nikar ogledali naše permorske otoke a ni krasote plitviških jez^r, ktera imenitne zaloge vsake natorske baže po-malajo. Temu tudi lepa pergoda bode romantišno liko pohoditi, če bi Vas tukaj (menim de nebode) dolg čas nalamal. Gospöd prefekt, moj bratič Francek i drugi kolege povolno Vam vesele trdijo. Vam se na Mureku pri Radgoni lubi, zakaj pa nc v Senju per slovenskem morju, kje so tudi Vaši milenki, kje se Cicerova domačija prek naše sinje vode a pod lepim modrim oblakom razprestira. Ah, vi gospoške slačice, friške smokve z našeg okoliša, gruške z laškega kraja, dinje sladkorne i ti drugi žlahtni kinč južne Pomone,povabte nam Muršeca! — Neque te inexorabilem Rhadamanthum putem! Perjatü! Vaša per našoj učilni delavnost vedno se pozna. Kolko menši čas prebivanja, tolko vekša zaslužba. Men-de let plati: prišal, vidil, dobil! Razlika sgomeg ino spodneg gym-nas'ija v pla61u je sto rajnskih, tar 700 i 600 fl, očiten razločik (za 100 fl menše) naproti svetovnim učenikom unih š0l, kjer nemamo žene, ktera po temu številu ampak v šolskoj roki 100 fl vela. Vsi smo bolj zadovolni, zavolo čega Vami, žlahtni gospöd, zahvalimo, jenu Vas tisočkrat spomenemo, zosebno častiti biškop. Kera pak doba vašo vošnjo popolnoma zreši, to sam Bog ve. Povrstenje našeg zavoda povlači se na vsak pergod. Učeniki nemajo še nobeneg povelneg pisma. Scnj, boljpak Vinkovce postanovitijo, oba zavoda težko obstaneta; povančam, de za perkladnom sredinom barajo. Čas nam to l0či. Petrinja je banova milenca. Kdo bode pak korist senjskeg gimnaza narmenje za jadarsko permorje tajiti 1 Mi se vsi za vsako zgodo našeg Stareg držimo. Resen de še nemamo na-ških knig za učilnu, tamuč tu reč per nas koker i v Zagrebu marlivo obdjanjajo. Morebiti de to nebode k sodnemu dnu trobilo. Saj je g. Šulek nalogo dobil, nravne povesti dogoto-viti, letako se v Senju za zdelanje matematike peča, MoČnikovu v Oolöbovu prevodu imamo. Velike zahvalnosti za poslane meše vkop 36 fl 18 kr., ktere sam 19. tekočeg mes. primil. V dober čas ste mene po-mogli, kar začetkom Augusta za volo Concursa na Dunaj pojdem. Znajoč Vaše znaneštvo s g. Miklošičem, lepo Vas prosim, de bi mene poprej ko tam pridem, g. Miklošiču enim pismom preporoäli. Gospod Biškop nesu od Vas nobeneg pisma dobili i ne-razumijo kakSni .obris risne mise" menite. Bodite uvereni de Vas vsi lubimo i tukaj želno čakamo. Čas gredoči naše perjatelne veze enega leta k pridu naše domovine inu k slasti našeg žitka obtrdi. Od Boga Vam zdravle, od mene pozdravle. Vaš zahvalni Senj na 21. Julija 1852. .Mane Sladovič. 2. (28. lil. 1853.) Zima in pust v Senju: draginja v Senju. — Prilike na gimnaziji. Prečaftiti Gospodine! Ljubi Prijatelju!! Rado Vam odpisujem, kad sam se od težkog bolovanja pridigal. Najpr\'0 hvala što mi poslaste sv. mis, primih popu-noma, kako u Vašem listu kažete. Pozdravlje izručiti nišam mogal do sade, nu kad pošetam iz dvora, bit - čete služeni. Hvala bogu! kad sam stanje obsade mojeg' dvora dokinul, te se smiem voljnie kretati po božjem zraku. Mislim po Vašem zdravlju, koje tek onomadne vratiste, da nečete biti ove moč-vame zime ni Vi puno hodali po vanč, bar je ta zgoda lietos u našem primorju, gdč je malo koga bölja minula, samo našemu starini Mirku nenahudi, valjda što se tvrdo dvorih drži, te malo izlazi, izim kadkad na izvoz prama sv. Jeleni [rečkoj strani]. Morate znati da smo i ugodnih danah minulog sečnja imali, koi su mnogog šetalca na primorski čelopek izvabili; pače gdekad bi rečka cesta vr\'ila gospodom svetrojeg stališa i gospodjami, kano da bi u vnedeh Corso gledali, da kako en miniature. Kratki lietošnji mesopust dal je ipak našemu gradiču dosta zabave. Sabrali bi se pri moru kod mosta na lud gledajuči krabonosice u Ičpih i po izbor nošnjah, talianskih načinih, turških opravah, sad kojeg sužnja ili odsudjenika, sad odčlo phanta-stičko, ili kojeg odrapina, sad satyričku osobu itd. šarenoga dosta; nu valjalo se je, osobito lietos, dobro čuvati, da kome ta krivena čeljad oči ne izbije, jere bi nosile krabonosice po 2—3 (T cukrenih mendulič te bi bacale cielom šakom u gledače. Bacanje ovimi mendiilicami (od veličine graška) obično je u nas i na pirieh, svakako za oko pogibelno. Da Vam je pake bilo poviriti, kad su slamenog mesopusta |zadni dan u oči pe-pelnice srčdej u kolieh vozali, uzanj žižke uljane gorili, i za njim naricali, njegove dobrote izbrajali, pa opct zioče i što je komu zla priänio, pominjali, gdč bez satyre neprolazi, zaisla bi se bili za trbuh držali. Dosčtljivost na§eg naroda uz voljnu ccnsuru pokladnu postupi iza mesopusta na sami vrhunac. Vredno bi bilo gdčkoju takovu cx tempore ubilježiti. istina, krabonosice dolikuju vlaSkomu rodu ali se kod nas več odkad pametara neima udomačiše. A i po Vaših stranah imadu nčki slični tragovi bar na tri mesopustna dana. Budud i Vi kučno gospodarstvo vodite kako i ja, bit-če vam mislim drago da Vam kažem kako ovdč živemo, te čete mod prispodobiti cčne gradačke s našimi: mi se tužimo na skupoču jere je odprie sve slškše bilo: mundmehi I a xr CM., Semmelmehl \ (( A xr\ griža 1 ff 7 xr\ mekinjah I va-gan (aJJtj) 2 fl 40 xr-, soli 1 mčra (aNfi) II xr\ oriža 1 «T 8 jcr; kave 1 if 18 xr-, cukra I it 13 xr-, govedine I tf 8' j xr-, ribe I S 8 xr; vina 1 mčra (ÜJiaft) 12 xr; piva 1 mčra 10 xr; tele-tine 1 S" 12 xr; bravine neimamo do jurjeve; frontinjaka iii dpra mčra I po 1 fl; masla 1 äf 32 xr; masti 1 BS 22 xr; mlčka 1 mčra 8 xr; svččah lojenih po 6 u funt 18 jcr; ulja 1 mčra finog 1 fl 8 at; smokäv 1 if 6—12 xr; mandul olup-Ijenih 1 ff 30 xr; sljivah suhih 1 if 8 xr. itd. Znam da je mnoga od ovih kod vas u priličniu cčnu, akoli nijc a ono je gore po Vas nego po nas. Kad su se počele kod Karlovca vojske kiipiti, onda su cčne nešto digle se bile, osobito kad su ovuda konje kupovali sa samari za vojsku, bili smo se svi velikoj draginji nadali. Nu hvala bogu, iz vojske neče valjda ništa biti, jere su se turd prepali, te su rep podase povukli. Mi smo se delom ovomu vojnomu kretanju radovali, da budemo jcdanput mirni na krajini od turakah, ufajuči se da če turčin unapredak popraviti stanje u Bosni, udariti ceste, diči trgovinu, s kojom bi mi osobito dobili, zametnuti školu i slične popravke uvesti, koje bi i mi susedi očutili bili. Ali od lienog tureta nigda ništa I Od kako turd amo nesmiju ili boje se. od onda je govedsko meso po-skupilo, u nas je prie 1 if po 4—6 xr bio, to nas očutno tare, jere brez mesa nema puta, a koj veliko obitel ima hraniti, kano ja, taj znade našto drobi. Kad proleče nastane videt čemo bolje, hočeli se zaratiti ili neče, ja bi volio da bi se na miru brez krvi i mrtve glave obavilo; vojska je nevolja, a najgore okolid gdč se dva jaka biju. Več je prvi tečaj školske godine minuo a mi još nemamo supplenta za mathesis i hiftor. natur., za kojeg biasmo raz- s* pisali concurs, javio se samo nčki pramonstratensis monachus bivši supplentom u českoj, pak ga dan na dan o^ikamo. Hoe bile i jedva dovoljnih učiteljah imale. Što se knjig školskih tiče, u tom poslu nismo ni za palac naprvo, držimo u rukuh auctore nčmačke pak prepodajemo sad naški a sad nemački, uprav po duhu mnogojezičnog slo-včnstva; knjigu napisati, to je u nas velika muka, a osobito od rata madjarskoga, sve je stronulo i zalčnilo se, uprav nčko mrtvilo vlada kako nigdč. Malo tko u nas čita, ako se je za-popio, on više neglcda u knjige, dok nedodje ona godina, kad mu se valja za župni natečaj pripravljati, ako i breviar čita, to je osobita revnost. Pak tko če tu auctora sastaviti, koi zahtčvanju sadašnje nauke i dčtovodstva odgovara. Svčtovnjad pako po gotovu žive u nemar za škole i nauku. Dosta zlo, kad možemo izbrojiti na prste sve one koi šta rade, i to smo u brzo gotovi. Prilika je daklem sva da če nčm. jezik naukom ukupnom zavladati. — S toga mene malo veseli u nas, ja sam nakan na koi štajerski gymnasij preči, ako bi kako mogao za latinski jezik, iz kojega sam za šest clafsah gymnazijskih po-t\'rdjen, a to bi se Vam vredni prijatelju priporučio, koi bi to meni kroz kojeg directora lahko naklonili. Ufam se, da bi od-govorio svojim dužnostim. Neznam koliko imadu tamo pro-fefsori od dolnjeg a koliko od gornjeg gymnasija? Mislim da bi mogao živiti. Nu ja nebi hteo za supplenta iči.') Za sada pozdravljam Vas mnogo i želim Vam zdravlje, ako budete što mogli mi glede moje prošnje (za štajer) javiti, bi ču Vam mnogo zahvalan. Ovih danah (24—28) febr. imamo ') Ta jc (pač) GomilSak pripisal: Ni se mu posrečilo. Poznej je bil Župnik. dflom sn6g a džlom dažd, uvök jugo i nepovoljno, oblačno. Ako budem mogao. kad prol^če nastane što poslati Vam od primorja, ne) Tu je (pač) Gomil&ak pripisal: Ni nič poslal. •) V tem listu raw Sladovič običuo kompcndij T) nj. •) Pravzaprav Gerta GomiiSakova, MurScu po materi nečakinja In dolgoletna gospodinja. PriSla je k MurScu čisto mlada in ie živi v Gradcu, odlična po izobrazbi in miiljenju. „Murski zavoj" jc brezdvomno Mureck (Mur-eck), kjer je MurScc od 1. I84S. počenii biv-al na počitnicah. *) Gerta GomiiSakova popravila: sestrični. 1 3.') (1895.) Cviet na grob slovenskega poštenjaka profcsora Josipa Muršeca, Ilirskoga drug iz doba, Šlovalac Ti vazda otit, PovTh Tvoga dodjoh OToba Bratiku vicmost zasv^-dcrflt. Medju pr\'lcm škofi prvi, y naicm sc nadjc kolu, Živ i svicstan brat po krvi, Brt nam dadc srca polu! Svcdj si bio dobra duSa, Budeč rod s%'oj fil kremcnjak, Odjc se vatrom zlato kuSa, Bug i duia, sav poitcnjak! I sam rade^ na rad Ti si Bcz zavisti nuko druge, Tko je krilat nek se visi Luč nam iza no6 dugc! Stcta nam je, žalost velja. Luč da taka zapala }e Sa vidika prijatelja, Mjcsto da nam prickvick sjajct A ja tuian, drug ti jadan Sa Slovenci plaCcm, žalim, Cviet TI sadim na grob hladan, Uzorom Tc mladjim hvalim! Ivan Tmski IL. KiSpatič Muršcu, (187?) Prošnja za Vrazova pisma, Vclecicnjeni gospodine! Matica hrvatska radi na torn, kako če još ove godine izdati zadnji svezak Vrazovih djeia. U njem želita bi ona uz Vrazov život objasniti i literarni pokret njegove dobe. Da če tomc najviše pomoči njegovi listovi, o torn nejma dvojbe. Raza-biruči po njegovoj ostavštini vidismo, da i u Vas štovani gospodine, ima njegovih listova, s toga Vas najuljudnije molimo, da nam jih što prije izvolite priposlati, a mi čemo Vam ih, ako želite, kašnje povratiti. U ime odbora: Mijo Kišpatič tajnik prof. zagr. realke ') Ta elegija jc bila naUsnjena v „Slovanskem s>etu" 1.1895, a „prepis od svoje rukc i za svoju uspomcnu" jc Tmski poslal Muričevi nečakinji Oertl GomilSakovL L. Božidar Raid Muršcu.') Vrazova slavnost. Pri sv. Barbari v Halozah dne 19. avgusta 1880. Prečastni gospod! Dne 8. septembra t. 1. kaniino v družtvu i brati Hrvati velikanski proslaviti 70Ietnico milega nam prerano umr\'šega St. Vraza; Slovenec navadno počina vsako delo z Bogom, tako je tudi pri tej svečanosti odbor odločil, da bode navedenega dne slovesnost pričela se s sv. mešoj pri Jeruzalemu, v ondešnji kapeli. Prečastni gospod! Vi ste bili iskreni prijatelj Stankov služili ste pri Sv. MiklavSi kakor duhovni pastir dobrega spo mina, preprijazno Vas tore drzne se prosili svečanostni odbor da bi vaSa blagost račila za Stanka ob llih sv. daritvo opraviti, kar bode toliko odličnejšega pomena, ker bodete onokrat uže zlatomeSnik, k čemur Vam omenjeni odbor najdostojnejše častita. V presladki nadi, da milostivo uslišite in spolnite našo ponižno prošnjo, ostajam Vaše prečastnosti najiskrenejši štovatelj Božidar Raid LI. Dr. Ivan Geršak Muršcu. (30. VIII. 1880.) O Vrazova slavnost. Vcleeastiti gospodi Jako razveselila nas je vest g. Ek>2idara Rajta, da bodctc kot kolega Stanko Vrazov na den jegovc scdcmdesetletntce v Jeruzalemu mu blagovolili zapeti svečano mcSo. Prepridani smo, ka bode navzočnost VaSa, vcicčastitl gospod, svečanost storila Se sijajnijo. Blagovolite, slavni gospc>d, od podpisanega odbora k 5. bodočega mesca sprejeti naj srčnejia vo&čiTa. Z najodličnejim spoštovanjem priporoča se Vam udani Za odbor St. Vrazove svečanosti: V Omoži 30 8 80. Dr. I. OerSak >) Glej Glaserjevo Zgod. slov. slovstva III. 145,. •) Le podpis je lastnoročen, Geršakov. Lil. Jos. Lendovšek Muršcu. SlovniSke opazke. — „Slovenski pravopis". Beljak, 17.111.89. Vele^estiti gospod profesor! Slavni in prezasiužni starosta slovenski! Prav srčno se Vam zahvaljujem, da ste mi blagovolili poslati želene knjige; vrnem Vam jih kakor hitro končam svojo ,slovensko slovnico'; nemško pisano „Stooenifd)« Glementar« bud)" sem že predložil visokemu ministerstvu, da jo potrdi, in pričakujem vsak dan odgovora. — Zahvaljujem se Vam pa tudi za jako zanimive opazke gled6 nekterih oblik in glede pravopisa. ,Ti' ali ,te' mesto ,ta' govori se tudi na Koroškem, a težko bode dandanes pridobiti tej obliki zopet veljavo, ker so se vsi pisatelji poprijeti oblike ,ta'; omenil pa bodem na vsak način tudi obliko ,ti' ali ,te'. Kar se tiče rodilnika ,dveh' in ,dvuh', mislim, da je prvejša oblika narejena po množinski obliki ,treh', druga pa odgovarja .dvoju* stsl. ,dveju' in je pristna dvojina. Nevem pa, imamo li pravico, obliko .dveh' rabiti za ženski, ,dvuh' pa za moški spol. Ista težava je tudi pri mestniku: .obema" ,obuma'. — Tudi oblikama ,dvuh' ,dvuma' ,obuh' ,obuma' bo težko zopet pridobiti v pismenem jeziku veljavo.') — Mogoče pa se mi vidi, da rešimo .pri bratoma*, .pri nama* itd. mesto množinske oblike, ki sc navadno rabi. — Tudi jaz sem mnenja, naj se v sestavljenih oblikah prvotno deblo kolikor mogoče ohrani, da se torej piše: tež-ko, bridko i. t. d. — A prilikovanje ali asimiladjo pozna slovenščina ravno tako kakor grščina, latinščina i. t. d. — Piše se scriptum, ne saib-tum; in in ne vs-y^x^-t»! ali — Tako tudi v slovenščini: spremem-ba, ne spre-men-ba, obram-ba, ne obran-ba; asimilacija je provzročila, da pišemo: z dobrim, z lepim, a s tenkim, s hudim, s košatim m i njo, ž njegovim. — A mejo, do ktere naj se ima prilikovanje izvesti, je težko določiti; kako se naj piše: .zmatram' ali .smatram'? ,pojasnujem', .pojasnju em' ali .pojašnjujem'? vse tri [oblike] pisave se dandanes rabi o. Kakor pri asimilaciji, tako je tudi pri mehčanju posebno ,' in ,n' velika zmešnjava; jeden piše .Ijubcznjiv', drugi ,ljubezniv', jeden .prihodnost', drugi .prihodnjost', tretji celo .prihodnjest'. Posebno težavo provzročuje ta nedoslednost v pisavi nam učiteljem; zategadelj sem se obrnil do gosp. prof. Kreka, naj on povzdigne svojo •) Muricc Je pripisal to-le opazko: dvuh bratu sem sitial od svoje mlade neuke scslic. merodajno besedo in naj sestavi .slovenski pravopis*, kojega naj ministerstvo poterdi in ukaže, da sc vsi učitelji po ljudskih in srednjih šolah strogo ravnajo po njem; le tako bo mogoče priti do toli potrebne jedinosti glede pravopisa. — Dovolile, da Vam ob priliki slavnega VaSega godu Izrazim na]pri-srAicjia, najbolja in najislacncjSa voSčila. Ljubi Bog Vam ohrani l<>eAiiajn. Ilo ofte.ia un nam rtutK aakiipjo npaBira, «a cre nacaji. HO HCKino TAKIIIO IlBnjIO iiocjnjo HOKUMH. Hdj TiepiS«)]. iip«jo, MeHi. Kepo ft« Cm'c uitm ,B»'c(!) Cm njo inrej? to ne hh ctph iioctabl — Uh« «jo Aajo aohem. K' cpchi nje Hcdeii iutcti ; ha ca sham, ia c<*ii He 6«c. IIa Hupii, cc« ci mbcjij, nah cev. iho to 6a ckop») B<>pj«j, ah co ce »a iioj,ioh ,(ovio JrytinN tar c«)-jaja, kb Ao njax jeKo kot') To pismo je odgovor na Vraiov list, ki jc v .Dillh* V. natisnjen na str. 132—133. V tem listu vTwaia Vraz o Murku: .Ali budc stalen?* In evo MurSčev odgovor t HjflKe Hijni. K'aj-n hb ere ohane, (!) 3* KePDMU Tib nje Timra shaj iiPCDOh ckpijb; ajb jac cex pasHo tak nenPBJBhHo hbcno roPBTCprHBJ, kb reu hjb He iiepje sarjejiflj, kak 3a oceM ahb. K^a Ae reM tak Bce Pa3MBJ. IIPBjnTej! B,tn Core JoMaHa no UBPSjcBeii iiBcajiB, iiMirre Hjav T)iB Tag. ÜHB TJTAB HC lO MOrJB 'sjOfiPCMB, (!) Kflj je b' HiCtlB, BHO Te io «■■ beik saxejB. ho *je riflno repjB — re 60* ce jac hJbu p4'»aj. Bac Moj JiiOa! iia obPM iioMBJOBara. „^oAro, ce toikbtc 3' «k"-IPOii, c»» pa,10 iipeeepiRe na sjio." IctIho! tbkb na riierB je pca. na Kjio My Kaj sanoBejiaTB mop«? niuihe, hB He iio,u>a iMana. Kppa BUihe, KaK (>pai( BeiB: non se reboi. aed re« aibi snbjioere, to je 110 cjo-iwnrKeic lepa re BanbB, B.ia luic no KOHje 3r>-6B, kb t>xb nep neuiua oeccja siBB. jejb üojie MrPBo CTaJCH? lie nbtare. noie (!), ßo^e 6o,ie; raK HCKO KPaT r4-N ncjB.i, KB je :t. 3). Ki Na označenem mestu Vrazovih .Dil* je Vrazovo pismo datovano: .30. Oktovra 18.33'. Ta Ictnica je očividno pomota; moralo bi paf biti 1832. Dukaz: 1). Murko sc je .zapopil' 1832: 2). v istem pismu (räzdravl a Vraz iz Gradca Murica tudi v imenu MatjaSiča, MatjaSič pa je 1832 33 do\TSil 4. leto bogoslovja in ga torej jeseni 1833 ni bilo več v Gradcu; Dne 4. jan. 1834 piie Vraz MurScu, da mu je zadnje četrtletje pisal troje lUtov, a ni prejel odgovora, in sicer prvega .po g. Kocmuti', t. j.. 3. nov. 1833 (natisnjeno .Dfla" V. r» 130). drugo po poUi dne 5. dec. 1833 .(U^ia* V. 134 135) s slovenskiin na.sluvom. a tretje po nekem kmetu s polja. Muriec tega zadnjega ni prejel. Za pismo, ki je natisnjeno Dila V. 132- 133. v tem četrtletju (od okt. 1833 do novega leta 1834) ni prostora. 4). Župnik MikloSič, o katerem govori na$ Ust. je umrl že 8 ,3. 1833. 5). Le do 27. dec. 1833 je kaplanoval MurSec pri Sv. Miklavžu in je absolutno neverjetno, da bi bil dva dni prej pisal tako pismo. Ako je stvar taka, potem je Vrazovo pismo, natisnjeno v .Dilitj* V, 132 133, najstarejše do sedaj znano razovo pismo in je pisano 30. okt. 1832. Drugo je pismo z dne 29. VI. 1833 (ib. 130- 131), Uetje pismo Cahi z dne 1. IX. lÄW (Zbornik-Mat. Slov. 1900, 2ft5; prim tudi tam str. 177.), četrto pismo z dne 3. nov. Ako jc stvar taka, je tudi določeno leto 3. KLajžarjevega pisma, ki kakor na$e govori o Murkovem ^časopisu*: 1832. lioiiBHt' hnu ;ip>rc ne:iHfl>i, kak km ro *3 xe ha mik-iiixntu) luiiu» m/iti mimo sbeahbajp, Bnj i'm saheja. hej ho saj An fiuji? Knj ef>w 3Hnj iioBeiiflTa? AoApo. OpiDiniiH JrynnH (kjihiJo) iipitejo b* llaPKoaen. maiuomiika as»! cjiw iin a«hii. I>,io a««, jej« Hji 3,iaj ho iipexitrn? iMoj JnnaH .Ulju unr iiio .Maitjoniihn jnc iin lue rrjii .Mnrjo-miiin. .Mm'ba ho ap>re hchb rnje rjoneHite -leno noaipabrni. Bor (!) n«»' Anj Aofipo, tiuiiire h« ckop«»h iiii ««lue* BnM 3Be€T»« IIPojilT. Joz. Mrpuifm. 2. (9. VI. 1833.)') Se/ska idila. Dragi prijatel! Dnes mi per Jerusalem! telovo obsiushavamo. Vremen je strashno sparno, ino moje robazhe so jako debele. To me mozhno zhcmeri ino mi volo nashene do takih lehkih robazh, kak ste vi ob vusmi eno doma imeli. Lepo vas sato prosim, dajte mi 3 take seshiti ino mi hitro pishte, kaj do valale, ki vam hitro penese poshicm. Meni so se vzheraj na pervo zhele rojile, pa si v' shuplo na strashno visoko bukvo sele. V smerti ino pogubeli smo nje spravlali, pa deno srezhno; sato se veselte s" menoj, kajti dobil sem pa, kaj sem mislil, ki je sgubleno. Grosdje jako lepo ino she od Verbanovega zvete. Vino bo pravi elfer. Veselte se na dom. pili ga bomo. Pishte mi kaj novine. Jas vam drugega nikaj ne snam. kak ki sem 3 dni v' toptizah bil ino ki me je lepa puza od turške meje imenuvala: .Dusha moja." Telko na hitrem per Jerusalem! na 9. 6 33. Vash svesti prijatel Odpisek bo mi svedozht\'o. I. Mrshz. ki ste toti list dobli. Sdravje vsem Slovenzom. Naslov pisma slovenski: Gospodi Jakopi Frasi flslkc vuxhcnezi prebivakizhi na Mariahilf-plazi v" Dohtor Stigerovem hranil N? 105 v' G razi. ') Vrazov odgovor na to pismo jc z dne 29. VI. 1833 (Dila V. 130) 3. (13. VII. 1833.)') Slovenski naslovi na pismih. — Letina. — Muršec določen za Kamco. — Napad na Babiča, .sodeča v Pavlovskem vrhi.' Drai^i prijatel! Mojo veselje, ki sva sazhela pisme s' slovenskimi nadpiski sc poshilati, je tak veliko, ki vam je ne dopovedati! Venda med vsemi sva perva, ali deno med per\'imi taki. Biashen spozhetek! — 'S pervenze si bodo pozhmestri glave terli; si kotrige svoje pameti napinjali, pa tak sposnali, ki tisti, keri engelske, fran-zoshke, lashke diazhke shteti vejo, na slovenskem tudi morejo snati slovenske. Sami smo si mi Slovenzi krivi, ki si ne vujpamo, najnzh doma ne, v' domazhem jesiki pisati, ino ga tak ozhivestno povikshati, da deno predersni ptujzi v' vse kote s' svojimi silijo! Zhi sami nezhemo, non fit iniuria. To me naj bol shmeti, to naj shmezhe saslimerim.-") — Pa odsdaj, mislim, de zelo she nazhi, ali deno kam bole. Bar bi bilo! Moj jeguman she so sdravi. Vas dajo posdraviti. Sploh skoro doma zhizhajo, no se veselijo, kak kvokla, kda she nakani valiti, na to, kaj de letoshja blashena letina pivnizi, 'no guti, 'no moshji persorila. Ali pa s' menoj, moj lubi! fo namenli nashi grazhki pvAeio-HoraiB drugazhi sigrati. 26. Ivajnfhzhaka so me hteli v' rana) n«>p *npnp> ra prestaviti, k' hipi kak da bi turška sila bila. Pa ta me ne mika. Tudi jegumani po voli ne hodi. Taki so nekshegu besa nasajpisali, ino snozhi je dojshel odpisek: --zu belaffen---. Pa se mi je zelo 'snevidlo. Kajti rajshi po totih veselih hribih ozhem Bahi krosho puniti, se Si-leni smejati, kak tam Fauni kosle 'no kose po pleshah, rezhinah^ no golih pezhinah ganiti. Tu mi neskaljena sladka slovenshina shedno napaja serze; tam so she dervari, dervarijo s roko no s' jesikom. — Pa s' rokami tuj tudi dobro dervarijo. — Babizha, sodeza v' Pavloskem verhi venda poznate. K njemi so nedavno prishii po nozhi skos okno lotertolovaji, ga s' sablami sbadali no sekali, ki je omamlen ta opal ino sanemil kak mertev. Zherstvo mlado sheno pa, kera je branila so tak sesekali, ki she so jo ~ ') OdKovor na Vrazov list i dne 29. VI., 1833. ') .ŽmcUti* «cžili (efr. žmcten!); v rokopisu je .žmctcrl*. to |c ^^lljda kontaminacija iz .žmeti* in .fcmcri*. .Zažmcriti* jc od .žmcrili = mežaU, torej: die Augen zudrücken, verzeilien! •) {— redfinah t. j. jasah.) ovi den pokopali. — Penes je tam ne bilo, ali gradski slusheb-niki najdejo per kmetizhkih telko lubesni, kak sgisdana sraka med srakami. — Vash svak so dobli one gorize, ko snate. Sdaj so kerzhmar, ino tak srezhen, ki v' nedelo od vezherka imajo vezh ludi kak kaplan per navuki. To vam vujpam sam posvedozhiti. — Groskop she imajo novi takshi klobuk, jas mojega dam ponoviti. Bog Vam ali lepo plati sa vasho dobro ponudbo. Sahvalim Vam tudi sa robazho. Vse se mi dopadne, samo to ne, ki ste ne pisali, kaj do vse tri koshtale, ki bi vam penese poslal. Tezhas vam samo 5 f v' srebri po-shlem no vas prosim: perloshte kaj de vezh. Zhi she je IV. del krajnske zhebelizhe dobiti, pemeste da mi ga, ino posvete per Verblazhi, jeli so knige, po kere sem pisal no she Fershtelni sam narozhil, dobiti ? Vse slovenze, ki so mi posdravlenje poslali, mi pa lepo posdravte. Murki pa she povete; zhi meni babamosh biti, te naj vam mojo sbirko da, ke se ne bom dolgo sabstoj veselil. Od Klajshara vam ne vem trohize. Naj bershej vtize po-slusha pa ne rajske, temozh gorizhke. — Zhi mi kupza, ki ima debeli pojas pershenete, te bova shia v' sahod, na kraje slovenske. Bog vam daj dobro. Vam svesti ostane na veke Vash prijatel Per s. Mikloshi na 13. J. Murshez. Jakopovzhaka 833. 4. (6. »prosinca" = januarja 1834.)') Vrazoz'e knjige. Častit prijatel! Vsako vašo pismo, razvun tistega, kere ste nekem poland dali, sem dobil ino bi vam tudi taki odgovoril, ali ne sem znal nadpisa napraviti, da ga nečete podpisati, ino tak sem te mogel dozdaj čakati, da je perle ne niše znanih gor ta šel, ki bi vam pismo naročil. Vaših knig sem vam ne mogel 'zebrati, da sem betežen bil, potem pa mi je selenje telko poslov napravlo, ki sem ne znal, kam bi se djal. Vse horvačko, ') Odgovor na Vrazovo pismo z dne 4. jan. 1834, .Dfla* V, 135—137, Zajedno (udi odgovor na pismi z dne 3. nov. in S. dcc. 1833 (Gl. zgoraj opombo k dalamu 1. Muri6.'vcga lisU!). — Nerazumljiva mi je pri tem MurJieva trditev: ,Ne sem znal nadpisa napravili, da ga neCete podpisati", ko pa je Vraz v pbmu i dne 5. dec 1833 in z dne 4. jan. 1834. natančno navedel svoj naslov. razvun gervanciaša, rususko no staroslovensko gramatiko vašega Livia no Paterkula sem soboj vzel. Pa bol, kak vse to zdaj polsko potrebujem, da so polaki tu v' mesti. Moj ponujen ino sproSen nasledite! je Bohanec. On bo pobral, kaj sem jas ne najti vedil. Vi mi pišete, ki lubezen rada človeka oslepi, me zato opomenite pasko imeti no sam se za peldo postavite. Či je to "tak, te tudi jas m. 1. morem vas prositi: imete pasko, ki ne bote čisto oslepnili, kajti škoda bi bila ino jako žal bi bilo za vas Vašem prijateli J. Muršeci kaplani. Če de mi Murko pisal ino mojo knižico nazaj poslal, mu hočem čuda reči ino lepot pisati slovenskih. 5. (20. XII. 1835.) Prevod Schmidovih spisov. — Kačič. — MurSec določen za Ljutomer. Dragi perjatel! Vi Ste v' jesen sami na mojem jasnem iizi vidli, ki me je vasho savujpanje do moje slovensliine mozhno veselilo — zhi sem vam ravno samo na pol oblubil posloveniti, kaj ste mi odlozhili, sem dino v' svojem serzi terdno sklenil po moji slabi mozhi v' vashem lepem spozijctji vash pomozhnik biti. Resniza je, ne sem se menil podmekniti. Ali sila kola tere. Sdaj she ozhitno vidim, da morem figamosh biti. Saj bi se totega lesenega krisheza, kercga ste po pismi g. Stuheza meni namenli, ravno ne bi bal, pa na meni she tciko drugih krishov leshi, ki sa totega vezh prostora ne. Vi vete, davno she sem se vam toshil, ki so tu gosti posli, she skoro gosteshi obiskavzi, keri neko slato vuro vkrad-nejo; kres to vse pa she sem letos postni predgar. Sato vas prosim — ne samerte mi — ne sanashajte se na me — jas nebom vlegnil. Pa telko she si pa naprejvsemem: zhi bi venda v' toti stiski she dino vtegnil meni odlozhen krishez posloveniti, bi vam ga poslal, kak hitrej bi ga sgotovil — na 'svolo. Zhi je per krishih ravno nobena s\'ola ne slo pridna, je dino srezh-neshi, ker leshishjega dobi. Nevem, jeli mi bote vi ali g. Murko per\'i del Kazhizha poslali? Smenta se. Murko mi je tudi drugi del Slomsheka odnesil. Zhi she ie ga ne sapravil, naj ga perloshi. Penese hitro poshlcm kak vem komi ino kelko. Slishte novino, ki do vam vuha zvilile: mene so menli v' Lotmerg sa kaplana poslavti; pa moj g. Dehant so ne per-volili. Lepo se vara sa vasho pismo sahvalim, se vam sa drugo ino sa stalno prijasnost priporozhim na veke Vam veren prijatel V Upti 20 12. 35. J. Murshez. 6. (12. III. 1837.)') Plohelnova štipendija. — Krempljeva pesem na čast nadvojvodi Ivanu. Dragi perjatel! Za Plohinov Stipendium je istino telko proscov, ino, kaj še več vala, tudi za nje neka tak lepa prosica, ki nji človek komaj kaj odreče. Jas sem vašo pismico mojem g. dehanti naprejbral, kelko se je dalo ino dopustlo. Oni so vašo slovenšino močno hvalili ino zadnič rekli: .Ja venda bode Magdič tudi za štipendium prosil.* Z tega že spoznate, ki koga drugega na peri maje — meni se zdi, ki križoskega Dominkuša — pa za tega velo se Magdič ne sme strašti; naj le kompetira ino se zviža; venda je bliže v Plohlnovem pokolenji; venda bol sermačkih staršov i. t. d. ino či ravno štipendiuma bi nebi dobil — vsako leto se tu v' Upti, či ne blodim, ob novem leti — med Plohelnov rod — med naj bol sermačke neki penezi razdelavajo — naj se potel v.seli tam zglasi — blizi 50-60 f bode vsako leto dobil. Telko je Dominkuš letos prijel. Ino či so naš dehant ne za istino komi oblube dali, se zna zgoditi, ki štipendium v' njegov žep padne. Vi ste ali v' Grad ino se terdno vučitel Prav je tak, pa ki de se vam v* vašo od temnih pravic naj beržej precej megleno glavo eno malo 'ziskrilo, vam pošlem pesmo, z keroj so Ptujčari princa Johana 5. sušca per obedi gor v gradi pozdravli. ') Odgovor n« Vrazovo pismo z dne 4. lil. 1837 (Dila V. 152-153). Tudi Vrazovo pismo (ib. str. 151 155) jc pisano, prcdno je Vraz ofcjel ta-lc Mnrifcv list; ^ tudi Murilec Se dne \2. marca ni Imd onega Vrazovega lista. Oflvldno sta se torej MurSecv list z dne 12. marca in oni Vrazov Ust na pošti srečala; oni Vrazov list bi torej bil pisan okoli 12. marca 1837. Pozdravlenje Njih cesarsko visokost princa Johana. 1. Bog njim du go d«j živeti. Njih ccsArska visokost! Dugo njili med nami 'meti, Je prav serfna nam sladitost; Veseli nas proste ludi Da en tale visolc gospod Je per nas no se potrudi .-•Nam podignit zerale rod; rep. Nach der Volks-Melodie: Gott erhalte etc. 2. Vinsica terta, kias erieni Naj obvenči njih glavo Toti venec lep zeleni £ Naj njim zlata krona bo. ^ V toti naturalski kroni > Njih o princ pozdravimo -55 Ino na zelenem troni Ü ;.'Se mi njim nanlzim-iki vscufiliSki knjižnid pripisal: .Valjda g. 1839. I to prve polovine.' L. 1839. jc brczdvomnu In siccr snrifo opombe o novdh, ki jih jc poIroSil Trstenjak (gl. Trstenjakovo pismo MurScu z dne 16. dcc. 1838 in MiirS-čevo Vrazu z dne 24. fcbr. 1839) in pa spričo opombe o 20 .Vedeiih.* ki iih naliajamo tudi v sklepnem računu za leto 1839 v MurSčevem pismu Vrazu z dne 24. dcc. 1839. Hočem pa Se temu pismu odkazati določnejSe mesto v okviru I. 1839.: 1). Terminus ante quem non jc pred vsem 24. fct>r. lega fcta; zakaj v pismu s tega dne ic MurSec ne ve, kaj je storil Trstenjak z denarjem, a v naiem pismu tc pozitivno poroča o tem. 2). Terminus post quem non je pač iesen leta 18,39.; zakaj .Muriec misli 5e .letos* priti v Zagreb (prim, njegov list Vrazu z dne 21. julija!), in Trstenjak. ki se je jeseni tega leta presdil v Zagreb, po naiem pismu očl-vldno Se ni tam. Po tem takem bi bilo misliU le na dobo od konca maja kam do septembra. 3.) V tem ok\-ini je vaina opomba naiega pisma o .ostrih zotich* .Lune'; to se pa more nanaiati le na .Luno* z dne 15. maja 18.39, ki je v opomtMh k članku .Magjarismus, Ilirismus* res energično polemizovala s (liscem nekega madiarskega članka; ves ostali letnik je čisto .uljuden kakor una v naravi.* Po tem takem bi bilo misliti le na dobo od konca maja do scptcmlura, to je, osobito na mcsecc juni, juli, avgust 15. (24. XII. 1839.)') Muršec v Gradcu. — Glavni račun za razpečane knjige. Dragi prijatel! Skoro že je 14 dni, ki je mene ne več u Ptuji — kero sem najberžej na vsigdar zapustil. Vem ki se vi totem glasi močno čudvate — tudi, ki vam na pol žal bode — pa za me se že da dostavek najti. Da mi je na mojem novem mesti tu v' Grad ne več moči vaših knig razpravlati ino predavati, bi rad z' vami račun storil. Kak znate, sem dobil 2 bali vedežov, vsako po 100. 15 fl srebra sem vam poslal za 45 vedežov potem še 20 vedežov — ino 25 še njih je ostalo. Zadne dob^ sem samo 10 vedežov predal a 12 jcr sr. = 2 fl. Od tote ene bale še ali dobite 2 fl ino 25 vedežov. Druga bala pa še je cela, kak je prišla. Od vaših narodnih pesem sem 3 komade predal = 4 f 30 xr njih še ali ostane 27. Za 10 predanih hval nadvojvoda loana a 12 jc = 2 fl. 50 komadov še ostane, ino 2 stari danici. Penezi, kere še ali mate dobiti, znesejo 8 fl. 30 xr srebra. Vse ove knige sem jas zapečatanc pustil v mojem starem dozdajnem konaki pri g. Matjašiči — mojem nasledniki. Njem i naročte, kaj mislite ž njimi včinlti. 4.) S tem pa smo sc zelo približali 2'. juliju, ko c Murke tudi pisal Vraza (pismo 13.), in nastane vpraSanJc: Katero pismo c starejSe, prtfujufc ali pismo z dne 21 juiij.i? Pri6iJofc pismo govori o ncidh Vrazovih icnjirah; tudi pismo z dne 21. julija govori o knjigah, ki jih Jc MurScu poslal Vraz, a o teh-le se more reti, da so bile poslane nekako v začetku julija (.Jur\'e jc berž dva tjedna dan.ih preteklo*). Ni zelo verjetno, da bi bil Vraz Muriku v tej kratki dobi poslal dvakrat knjige, recimo ki>ncem maja ali v začetku junija in zopet v zafetku julija; mar>eč so paf knjige, ki jih omenja v obeh pismih, iste. Ker te knjige po pismu z dne 21. julija dotlc ie niso dospele, paf pa po naltcm, je jasno, da je to-le pismo pisanu pozneje. Isti zaključek se nam pooa Se iz enega premisleka: pismo z dne 21 Julija nujno želi odgovora radi Murka, v naSem pismu pa Muriec tega ne omenja; zato je misliti, da je v stvari Murkovi že prejel odgovor, ko je pisal pričujoče pismo, in da je to-le pismo pisano po 21. Juliju. (Ali mu je radi .Murka Vraz odgovoril zajedno s knjigami, ki mu jih je poslal začetkom julija, ali pa iele v posebnem odgovoru na pismo z dne 21. julija, je za moje vprašanje irelevantno). Po tem takem bi bilo pismo pisam> zadnje dni Julija ali (za-čctkom) avgusta. {Seveda je Vraz MurScu v času med februarjem in julijem najbrž vsaj enkrat tudi pisal, a to pismo bi bilo dosic neznano.) <) Ni videti, da bi med tem listom in prejšnjimi listi IcU 1899 bila kaka vrzel. Vtegnilo bi biti, ki tote peneze mente tu v' Grad na kakšo ono potrositi — či pa ne pištc mi na vsakšo vižo — jel njih tu mam komi dati ali vam poslati. Ali dino moj lubi me ne mete za tote premembe volo za odstopnika. Či ravno ne toto prvo leto pa dino prihodne bom jas pa priden v naši stvari. Jas stanujem pri g. Konjeniki Ormuškemi v' kneso-her- beršteinovem hrami v' ulici Paulusthor vu Grad. Či sem vam ne vsakši reči dozdaj pogodil — ne zamerte — bole sem ne zasumil. _ , Srečno ,, Vam veren br 24 12 839. Jos. Muršec. Erzieher. 16. (22. VII. 1841.)') Predplata na .Glase iz du brave teravinske." — Murko. Lubi prijatel Stanko! Vašo pismo, kero mi je ovi den dospelo, mc je po stari navadi razveselilo, kakti vsako vaših nekdanjih. — Je sicer istina, da sem nedavno v' novinah vaše pisme čital, ali či ravno vesele, niso dino mi bile tako prijazne. Tudi od predplate na glase iz deržave Žeravinske sim štel ino želel nje imeti, ali gde predplato storiti? Navaš samer [Na vas samega?] pisali k' vam, sem ni znal, jeli bi pogodil. Ino, kak vi zdaj sami velite, vnogo vam kupcov nabrati mi moje zdajne okolnosti po pravici ne dopustijo. Na mojem prcdašnem mesti, sem resen imel široko znanstvo, i vnogo bratov, keri so me ali jas njih obhajal — kajti bila je lepa priložnost. To se je prcmenilo. Neti je časa obiskavati, neti vle^osti vložne pridoče prijatele pres vsakše oni poprijeti. Tudi se zvonček ino predhiša nekim neče. Zato vam dam, kelko premorem, mojo jedino ime. — Ali več, kak venda mislite ino hočete, vam v' imeni g. Grodera naznamnam. Vse poprek znese 68 r. sr. Na drobno vam bode, gda dojdete, vse razložil. Ali pa menje, kakti dočakati, je prodal Ferštel namre — nič. Kinreich vas je čisto zatajil. On se nespoti, ki bi kaj od vas imel. Subert še pač vse ima ') Odgovor na Vrarov Ust t dne 12. VII. 1841 (D6I« V. 259— 261). Od spomladi lega leta je Vraz potoval po .gornji naSI strani'; med tem mu Muriec ni mogel pisati. .Ni.tam več dugo nikalivoKa glasa fuo od Vas,* mu pi$c Vraz dne 12. julija; ali je Muriec odgovori) na list z dne 19. II. 1841 (DJla V. 210-213)? Najbtž ne; to izvajam iz opombe o Klaižarju v tem listu. Ako je tal«o. ni uzcii med Muričcvimi listi in si je Vrazovo .dugo- tolmaüU z dobo od 24. XII. 1839 do Vi. Vil. 1841. U leU 184«. tudi ni nobenega Vrazovega pisma iMurScv. ino g. KoSar je duga, ker 7 r. 58 xr sr. znese, dozdaj ne popravil, Bolše glase vam dam od g. Dam. Njemi sim plačal z' penezi, kere sem v' vašem imeni od g. Klaišara sterjal. Dino nekaj moj lubi, kaj je ne čisto noro, se mi ravno na pamet naseli. Jas ino neki drup še — že bi davno radi gorsim od vas neke knige imeli — ali mi neverno kam penes pošilati, ino či bi ravno to pogodili, dino neverno kelko? Kak pa bi bilo, da bi vi tamdol za nas odračunili, mi pa tugor za vas položili, kaj naš dug znese!? Zavujpam, ki ncbote odrekli. — Zato se bodem taki zjutra dogovoril — ino vam odpisal — na zadnem strani. Tečas zezvete, ki bode naš Murko venda še toto leto svojo gramatiko, bolše ino širie oasnovano na svetlo dal. Tak tudi nakani z svojim rečnikom. Totega bi resen rad z' g. Ca-pom') red na novo zložil — ali zdi se mi, ki bode mu g. C. sam naprej vujšel ino ob svojem rečnik na svetlo dal, keremu že je duge leta gradivo pabiraval. Venda nebode kaj bodi. Toto jesen — ali po jeseni nam namenijo tudi g. Kvas, (ker so se oženili, ino se že otec kličejo,) v' našo čitaonico il. nar. novine spraviti. Museum češki ino Ost ino West že je tak ovdi. Na totem zadnem strani vam ali pišem: premite tudi g. Lovr. Vogrina že Doctora bogoslovstva med naprejplalitele na vašo knigo; zraven vas prosim dajte njega ino mene za ovdešni novi rečnik med naprejbrojitele zapisati; potem nam pošlite 3 jezgre keršanske bogoljubnosti sred ne z orte ino meni od vsakše drame, kere so se dozdaj na svetlo dale, 1 exemplar. Zna biti ki vam v' totem posli kres nedugo pa pišem da sem tak hitro se z' vWimi ne pogovoriti mogel. Z" veseljom bom vam tu namestil, kaj bote za nas potrošili. Zato priložite vseli vaš račun. Ako se pripeti, ki bodem v' Ormuži, gda te vi domovino obizkali, bote že zvedli ino tak dobri me tam obhoditi; ino či sem še v' Grad, bote tudi čuli. Srečno. Imete radi Vašega 22.7. Jož. Živkovega. 17. (28. Vil. 1841.) O Plohefnova štipendija. — Ptujski dekan. Dragi Stanko! Eto vam druge pisme i prošnje. Jas se pahčim, ki mi po pervi priliki lehko vse vkup pošlete — naj bolje bode po pošti, da bodo tak vse knige više funta znesle — ino te je ') Gotovo .Cafom!' MoJ prcpisovavcc je pač krivo čital: ") Na koncu prejšnjega ILsta omenjeno drugo pismu. plačilo ne veliko. — Kak sem že naznamnal — vas poprosim tudi g. Macuna Ivana Jurata med naprebrojitele na vaše glase i tudi na novi reč^nik dati zapisati, ino mi tudi za njega poslati od novo štampanih dram od vsake 1 komad. Pozabil sem vam oznaniti, da je k Ferstelni na vas 1 kniga zaveCana — iz Zeiringa dojšla. Tudi zvete da je vaš domorodec Magdič Plohelnov Stipendium dobil — proti voli DekanuŠa — ino bode zdaj tudi jurat. — Ptujčari dobijo naj beržej na skorem novega dekana — toti odstopijo — hočeš — nečeS. — Gda bodete dojšli slobodno vaše knigopredavce po-kregajte — kajti, tote dni sem nekem diaki, ker sirmašek tudi po slovenskem hlepi vedeža pokazal — ino on se je začudil — da mu še ne glasa čul — neti ga v' nobeni izlogi vidil. Taki ga je šel kupuvat. Kaj vas moje pisme koštajo prosim mi na moj račun zapisati. Vam i vsem vernim domo-rocom vse dobro. Srečno. Ves Vaš v Grad 28. Serpnja STT Jozlp Živkov. 18.') Predplata na ,Kolo'. — Murko, urednik Slomškove knjige (gotovo ,Bi. in Neiice'), — Klajtar, 27. 3. 42 Luba duša! Že davno bi vam na vašo pismo rad odgovoril — ali z' ene strani sem preveno na knige čakal — od kerih ste mi oznanili, da so že na poti po dilišanci, ino kterih še dozdaj ne; z' druge strani še so mi ne dojšli odgovori od prijatelov, kerim sim po dalji domovini zbiranje prenumerantov naložil i prijazno naročil — ali kak zavujpam, njih više bode, kak si mislite. Že Gradec sam je jako roden bil — kak bote na zadni strani vidili. Polovico telko bodo Juri Matjašič — Tutek v' Radgoni — i Klajšar njih naj beržej tudi spravili. Pri g. Da-miani sem za 2 exempl. Luzičkih pesem kere že so vam tedaj odposlane bile, 3 f platil. Naše domovine zgodba od Winklera za 18 vam eto dojde — ali od Murka še nikaj ne dobiti — ino še taki nebode, kajti on se' komaj z' žučne' trešlike skopal ktera ga neke tjedne gnjavila; ino zdaj malo kaj vtegne, da more per\T tisk onih knig pregledavati, ktere g. Slomšek tu Štampati dajo, i kerih bo izišlo novo komadov. Blizi 2000 •) Odgovor na Vrarov Ust z dne 2. III. 1842 (D41a V. 286-289); kakor kaic zafetek Vrazovega iisU. med pismi ni \Tzcli. Novembra 1841 je bil Vraz osebno v Gradcu. imajo predbrojitelov. Kako ste mi pisali — tak sem vsim pre-numerantom povedal ino pisal, da penes ne treba perle položiti, kak kda že bodo knige v' roke prijeli. Žal mi dene, ki vam nc morem broja v' Gracu štampanih knig slovenskih že zaznamnati — prepozno sem se zglasil — ali da bom vam kres neke dni tak pa pisal — l)ote vse gotovo zvedili. Kaj vas če veseliti je — ki se v' kaviši pri Harumi ilirske novine javno najdejo — ino čitajo. Neki zedinjeni domorod — jurati nje kupijo ino tam berejo. Poznate vi novo komedio: Die Mode? Ako bi toto delce dobro prestavleno bilo — bi za vaš posel jako uspešno bilo — da tak močno zagovarja domačo nošjo — ali opravo. Poresnim vam — lepo je pisano, ino jako vujžge narodno lubav, i njene oprave. Pošlite mi dino berš obečane knige, predugo ža čakam. Tako vas tudi poprosim vašim poštam delkšo skerb v' spravi novin naročiti; rade zaostajajo, klajšar vas po strani gleda — ino bi mi skoro zebiranje prenumerantov odrekel — da pre je vam i g. Gaji po Danici od 3 zadnih let pisal — ino nobeden ga ne z" čerkoj — ne z knigami osrečil! Ako še nje hoče, bom vam v' drugi pismi povedal — zdaj samo telko — da še dino pred koncom Sušca zvete, kaj mi doma spočnemo. Eto vam predbrojitelov: P.n. Kva.s Koloman ufUcl slovcnsk Jezika na sveuälUfl Gračkcm . KoSar Jakop kaplan p»l Marli TfoSti pri OracL . Lcili Blaž kaplan c. k. regimente Birčt. , Murko Antun odgojitel pri njih Fjtcelcnci Konst. Wikenburgi guber Staj. . Rucdl Franz, kurat dczciskiti vjctnikuv v Orači . Vogrin Lovrcnc bogoslovja doktor — adjunkt scmcniita i supient dogma tikc- Tcrstcnjak Davorin klerik biskiip. sekavske I s. bocosl. sluSatd u Gracu. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. Orlnger Arni dt Stibor Antun dl Cvetko Jura] dt DratiiSa Mirko Josip dt dl dt dt Divjak Josip ijnk Mato :>olicr Antun Dolinar Mato Rubin Davorin CuS Janko Kovafck Alois Vcrlmjak Jusip RoSkcr Franjo KIcmenäf Antun McRlie Franjo Per4oli Valentin Dervan.i>ak Juraj Dvorski Mato Kutnik Ivan MUla .Antun Golinar Josip dt dt dt dt dl dt dt dt dt dt dt dt dt dt dt dl dt dt zadne godine dt dt dt dt dt dt me$nik mcinlk zadne godine meinik dt slušatcl bog dt dt dl dt dt dl dt dt dl 3. godine dt 3. god dt I. god. 29. P.n. Sem ju sam — ako Sc me poznate 30. . Oroslav Strah Pravdnik 3. god. 31. . Rebif Matias, bogoslovja doctor, c. k. profesor drkvene zgodbe i Dccan duh theolog. FacultAt. Suma 31 exemplar.') 19. (Nekako 9. VI. 1842.)') „Kolo". — „Blaže in Nežica". — Dav. Trstenjak. — Gajev rečnih. — Zagrebška reštauracija. Dragi gospodine! Više tjcdnov že jc preteklo, ki ste mi dohod kola oznanili —; preveno ga čakam — ino dino ga včakati nemoremll Za samega boga volo kaj vas mudi i moti? Bojim se da mi bogosJovci ne bodo pred iz Sol odšli — ino rastavleni — kakti vaše knige dojdejo. Kak bo te moči pri njih prenumerirati ? I pred vam tudi denarov nemrem poslati, kak knig ni — kajti tak ste se vi s' menoj ino jas z' gospodmi pogodil. Pahčite se zato — ako so vam penezi i z' novič prenumeranti lubi. Nači nemože biti. Vašo dužno pismo mi je v* manj bilo po-šilati. Vi ste si ja sami' skusili, da je nič ne dobiti I njim. Dr. Königshofer, ki je po mešniki Kaučiči baštino razpravlal — me je odposlal k Dr. Wasserfalli, ki je po Domheri razdelenje imel — ino tudi pervopokojnega brata premofenje' na skerb dobil. Teti mi reče, da je to vse zgublena reč. Kajti več pol dugov, iz kerih bi vi, kak več drugih, imelo penezc dobiti i vleči, se ne plačalo, da se ne imelo z' česa. Preč je preč. ') Tu jc torej 31 prcdplatnikov; a konec lista otividno manjka. V pismu z dne 20. maja (Dela V. 296 298) plSc Vraz: .Vrlo sam se obra-dovao kako sam piimio od Vas predbrojnike. Petdeset to baS nije veliki broj . . To Število (petdeset) pa se sigurno nanaSa tudi na tiste prcd- ealnikc, ki so jih pridobili MatjaSič, Tutek In Klajlar (torej na celi .mari-»rsU kotar'); saj jih je .Muršec od teh nabirateljcv pričakoval .polovico toliko*, to je kakik (15—16). Po tem takem smemo misliti, da ic Vrazovo pismo z dne 20. maja odgovor na to-le pismo MurSčevo in da MurSievega pisma ne manjka tu nobenega. *) Pismo je nedatovano, a .Kolo', .Blaie in Nclica* in opomba o zagrct>$ki rcStauraciji ustanavljajo leto: 1842. — ReStauracija se je vriila31. maja In 1. junija 1842; s tem je pismu dolofen terminus ante quem non. Na Vrazov Ust z dne 9. junija sc MurScc ie ne ozira (torej ga Sc ni imei). pa tudi Vraz Se 9. junija ni imel tega MurSčevega lista, sicer bi ne bil pisal: .Odi smo imali reStauraciju . . Iz tega sledi, da je MurSec pisal to pismo tudi okoli 9. junija, najtiri nekako lo! (zakaj .istino* o restauraciji, o kateri govori MurSec v pismu, so v Qradcu valjda zvedeli .Iz nemSkih zagrebških novin' dne 8. jun., ki jih omenja Vraz v onem pismu. Pričujete pismo je ozir na Vrazov list z dne 20. maja 1842 (Dila V. 296—298), kjer je Vraz MurScu naznanil, da mu .za nekoliko dana' poSlje Kolo. Od 20. maja do 9. junija jc pa .više tjcdnov'. Blaže ino Nežica od g. Slomšeka je že izišlo — izvorno kaj vredno delo na 300 stranov, v' velkem 8** za 40 x sr. Jas sam sem 14 exemplarov kupil — Jako se mi dopalo. Prestavleno v' vašo narečje — v' pravo iliršino, bi to pravi zaklad za ovdašne kraje ino dežele bil. Bolje nemre prostih ludi podvučiti — neti, kaj je više, vučitelom lepšiga uvoda ali vižara v' podvučenje v' roke dati. G. Terstenjak je tudi nekega šenta — mesec Marijin — v' slovenšino prenesil — ino po g. Siroli na svetlo dal. Škoda. Drugih novin nimamo. Či že je g. Gaja rečnik dobiti — ali na njga predbrojiti — dajte me zapisati ali mi knigo taki pošlite zdrugimi — denare bom k' mesti poslal. Vi ste dobro svoje pravice zaščitili, kak je strašen hrum letil. Bilo je z' pervega čuti, da je 60 protivnikov bilo omor-jeno, ino ki so g. biškov sam komaj skos okno v'begnoli. Potem smo istino zvedili. Včeraj so tu soldata obesili, da je svojega kaprola vstrelil; v' kratkem bodo drugega, ki je starše umoril. Z Bogom. Otešite skoro vam vernega prij. Jož. ŽIvkovega. 20. (20. X. 1842.)') „Kolo". — Vukotinovič, KukuJjevič. Seljan. — Muriec bolan. — Košar, dvorni kaplan; M^jašič. profesor. Moj lubi prijatel! Mudne so bile v' prihodi vaše knige — ali mudnešo, bote rekli, še je vašo plačilo. Po pravici, kajti penezi še se izdaj od vsih stranov pri meni nečejo žiti — ali predugo mi je, še duže dužen biti, zato sam hitro izplatim. Na priloženem listi so — po vaših listih — mi poslane knige z cenoj red naznamnane ino zračunjene. Kaj sem za vas platil — ino kaj še gospod Matjašič na dugi ima, sam odbil. Tak dobite 47 f 54 j: srebra, ino dug mi je zbrisan. Ne zamerte moj lubi — mojo dugo mučanje; kak že ste od p. n. gg. Vukotinoviča, Kukuljeviča ino Seljana i. d. čuli, se mi je letos hujdo kvasilo — bolehal sem od mesca do mesca celo leto ino tudi skoro vso jesen. Komaj sem se z postele skopal — me je že drugoč nazaj poderlo — ino ■) Od junija do oktobra 1842 Murjec Vrazu ni pisal; med prejinjim in tem pismom ni vrieli. — En dan prej (19. okt.) jc pisal Vraz .Muricu (D«la V. 314—316.) PUmi sta se srečali. nanjč zdaj še nimam pravega zavujpanja. Či mi ljubo zdravje ne bode lepše streglo, bom si naj beržej drugači zgospodariti mogel. Moja bolezen je tudi zrok, da sim gg. Kuk. ino Seljani neti pisati neti predbrojitelov poslati mogel. Edino, kaj mi je mogoče bilo, je. da sem na vse strane mojim prijatelom razpisal. Je kdo predbrojil ali ne, neznam, kajti meni je vračitel vkazal se preseljati z kraja v kraj. Tak sem bil v' Celji — Celovci — Bilaki — doma — v' Otmoži — ino pisme so me ne vedle najti. Neke dni sem zdaj nazaj v' Grad — ino kak je čuti, so se neki sami dolta zglasili. Naj beržej so vam ovi gospodi naše pogovore spovedali. Mi smo opertoserčno mnogo zgučali od prečk za ilirsko kni-ževstvo v' naši domovini — od mudnosti v' doblenji — od dragoče, od velkih trožkov v' pošilanji, ino od truda i. t. d. Tak sem mogel za kola volo trikrat na harmico — ino sem za obojne knige 3 f srebra troškov platiti imel. Takše reči so jako vnožne. Mi smo že drugi oglas na kolo v' novinah šteli, pa še smo ne kam za pervim vedli. Pa tudi veselejše glase vam imam: g. Košara so za škotskega kaplana postavili — ino g. Matjašiča za Religionsprofesora na Marbruškem g>-m-nasii — zdaj zper\'ence namre provizoriš, ali on nakani konkurs napraviti, ino kdo bo ga obladal pod škofovim štitom? To je velika sreča za našo mladeš — za našo slovenšino. Kak hitro se bo segrel — bo okoli njega veselo gorelo. Zalo dobrovolno poterplivost. — Tak tudi g. Vogrin zdaj v' dogmatiki namestuje ino naj beržej postane profesor. Či dobro vse ide pride g. Klajšar za Margetenskega farmeštra — kajti g. Domainko so prestavleni k' s. Floriani na nemško. Ali Ptučari še nimajo pastira. Či pridejo g. prof. Robič — bo vsem vesela Alleluja — tudi za vas! Kak ste tak čuli, je v' Lotmergi jako puno — ali predobro, pre, nebode. Či je ravno toti mesec hvala bogi — verlo lepi, bo dino Žmetno kaj bol-šega od 838 skuhal. Množina bo dostavila — vesela vam je majka. Kaj pa bi z' vašim dužnim pismom? Naj beržej si bote ž' njim naj bol segreli, či si tabak prižgete. Kda bodo drugim našim predbrojitelom knige odposlane, volite, da tudi za me priložiti Seljanov zemloobras i 3 perve knige g. Kukuljeviča, kakti tudi slovnik. Vi znate, da gotovi denari hočejo dojti. Ali drugih reči mi ne pošilajte — doki i č vas pa ne poprosim. Prosim vas, priporočte me serčno gg. kteri so mi veliko čast skazali svojim pohodom, pošlite, kak sem vam tak že oznanil — tudi drugo kolo za vse perve prenumerante, (:kajti na drugo 5e imam od vsih oblubo — pa tečas ne viSe:) ino radi bote Vam vernem prijatii V Grad »S 42. Jez. Muršec. 21. (28. XII. 1842.)') Drugo .Kolo". — Knjižnica slov. bogoslovcev v Gradcu. Čitalnica v Ivanišču. Moj Stanko! Nevem si kaj misliti, ne si vas raztumačiti. Že 20./10. t. g. sem vam račun položil ino denare poslal za doblene knige — ino neti čerke odgovora!! Vem, ki mate vse roke pune poslov ino vse kote pune misel, ki ne vete kam bi glavo djali — ali od 48 fl. sr. ne najmenSiga spomina — toga nemrem zdobreti. Docod sem se sploh zanašal, ki mi bote z' drugim kolom vred pisali. Pa kaj bi. Razvun števila knig ino njihove cene — ne besede! Ja kaj še me več moti, veliko vse inači kak sem vas poslati prosil. Pa za tega volo bi dino znali odgovoriti! Bojim se zato jako, ki ste penez ne prijeli. Ne mudite mi na to hitro odpisati, ki še bom viegnil se počte dcržati. Više 14 dni nemrem čakati. Čas vteka. Naši sloveni bogoslovci so knigamco vtemelili za naše domorodce. Vsaki mesec namenijo 11 fl. sr. spraviti za knige — razvun tega še prinesce od drugih prosijo. V čitaonici loanejskoj bodo toto leto tudi narod, ilirske novine imeli kak mi so director Gočer povedali. Velijo, da bi ovači to bila luknja v' njihovih novinah. Ali meni se če zdeti, ki so venda brali knigo: Die Slaven, Russen ino Germanen. Bolje še bi bilo, da bi venda bili kakši dobrotlivi kim na tihem dobili! Samih zemloobrazov slavskih od šafafika bi se tu lehko več prodalo — ali ne knig, da njih redki ali malokdo razmi. Kak vam je kaj? Mojo zdravje me sploh bol boga — či se ravno še jetra nekaj protistavijo. Srečno. Pohlevno mi pozdravte vse domorodce kaj vred-neše od Vašega „ J. M. 28. 12. 42. ŽIvkovega- >) SlufaJ Je liotcl, da }e Vraz Muricu pUal bai 28. dec. 1842. (D«la V. 324—327) — torej sta se pismi zopet srcfali! — Primeri opomtm k datumu prcjinjcga lista! 22. (29. IV. 1843.)') Razpečavanje knjig (Vogrin, Ktajžar,) — Cvetko, dekan ptujski. — „Nitro". Ljubi dragi Stanko! Na vam — kaj že ste dugo želeli — peneze za knige, kcrc ste mi zadnokrat poslali. Znesek je, kak na prikloplenomu lastnemu listeku po mojem računi lehko vidite — 39 f 25 x srebra. Davno že bi vašem zahtevanju rad pogodil — ali moji pomočniki so jako mudni. Zato nezamerte. Sem muden pa dino gotov, Žal mi je, ki vam nesmem ino nemrem totokrat pa po več knig pisati. Zrok je, da sem moj dozdajni stan zapustil — za novega, kerega do mi odločili, pa še nevem. Zato sem tudi našim domorodcom g. Terstenjaka ino novovtemleno društvo v' našem duhovniši priporočil — rekoč da na dale po njihovi skerbi vse hočejo dobiti, kaj bo njim drago. Či pa g. Vogrin, kakša je dozdaj namera, na Ptuje za kurmeštra pride, bo on naj bolšo središče za naš posel. Tudi as, či me ne bodo kam inda vteknili, ta mislim — kak benefidat bi zdaj z' mojim pensionom sam nekčas lehko ino rad živel. Gračare pa v' prihod lehko g. Klajšar podpira — kajti on pride gorsim za spirituala k' miloserdnicam — ino bo vtegnil. Naj beriej se bova le4os v' jesen v' Zagreb! vidla. Mene že močno dolta mika. Pa popred še bom mogel kam v' ene toplice. Zdaj, da pervi katehet nemških šol jako boleha, so me za njegovega namestnika postavili. Tota prislonjena služba zna do konca Sol terpeti. Ki so g. Cvetko za Ptujskega tehanta postavleni — že ste venda tak zvedili. Oni so sami goreči Slovenec. Mislim ki njih nova čast nebode ohladila — temoč zavujpam, ki bodo svojo okolino skorem segreli — ki bo veselejši plamen po tistih krajih švigal. Kak se mi zdi ste njim dragi; glejte, ki še se njim bote bol perkupili. Več drugih vam prijetnih novin vam zdaj nevem. Kak privas, je tudi prinas vse mimo. Lepo na tihem mlade čelice med išejo — ino si piskerce napunjavajo. Kda de njim sonce prav toplo sijalo, bodo se že rojile. Zadnič še bi vas slobodno eno malo pokregal — ki mi pošlete, česa še ne razmim — kakti Nitro — ino nevem kam bi z' njoj, knige Seljanove pa, za ktero sem vas prosil, ste mi ») Odziv na Vrazov list z dne 28. dcc. Ift42 (Dčla V.. 324-^327.) -Kaico to. da se MurScc v tem pismu ofividno ni< ne ozira na Vrazov list z dne t. aprila 1843. (DJla V. 327)? — Ali bi bilo morda mUliti na 1. maj? ne priložili! Pa naj bo — da že je prepozno. Sem tamdol, bom si sam zbiral. Priporočte me ponižno ovdešnim domorocom, kteri so me lani dobrovolno obhodili. Srečno. Imete radi Vam vernega prijatela v' Grad 29. Travna 843. J. Murieca Živkovega 23. (4. III. 1844.)') Kočevarjev slovar. — Murščeve namere za bodočnost. Čestiti dragi prijatel! Eš ga! .sam bleknio, kad sam vaš poziv v' novinah pre-čitao. Pravo ste imeli. V' naši razbludi na duge radi pozabimo, ma opominuti — jcdnako radi i jošče rajši odračunimo. Zadnokrat ste mi poslali: 6 kom. . Pregled od Pavletiča a 40 jc = 4 f 12 kom. . Slava lepote a 10 x=2 f 2 kom. , Razna dela I. Kukuljeviča a 45 jc = 1 f 30 * 1 kom. . Cestopis od I. Kollara = 2 f 30 1 kom. , Zemljopis od Seljana = 2 f_ Znesek = 12 f. Nekaj sam razpravio, nešto sim obderžio, med drugimi tudi cestopis, premda ga jošče po pravem ne razmim; ma .slava lepote* je za desetico svem prelepa bila — i tako še izdaj celo dvanajsetero imam. Pa nevredno se mi zdi vam tote drobiši na vas i soseb po pošti nazaj pošilati; jer nadam se da mi če druga prikladnia prilika dojti; zato vam samo 10 f. sr. priklopim. Odgovorte mi barem z" nekimi čerkami, da ste nje prijeli, da si ne budem v' skärbi. Primetite tudi, ako vam je za: slavo lepote sila — tedaj njih bom taki vam odpravio. Kako pa vam jeste kaj? Se spotite jošče, k' čemu ste me v' jesen namamili? Ma to je nikaj ne bilo — ali preljubi gospon doktor (skoro bi rekao: Bog ga ubio!) mi hoče nabasati dela tijan ta do i. Hi-hi-hi— to je smešno. Razvun toga mora moja boga glava razvijati pravila, po kterih se je ravnati — i se perva potikati kres stotero dvojb, ktere se mi po-vsodi na put prikubacajo. Ma naj bude. ■) Odziv na poitiljatcv in pismo Vrazovo z dne 1. IV. 1843 (D«ki V. 327). ~ Avgusta meseca 1843 je Vraz .Murkni pisal Iz Rogatca in Celja, vabci ga tja; osobito ga jc vabil v drugem pismu (12. avg.) na sestanek v Celje (oz. Laike toplice): .Imamo (sc. Vraz in Ko^evar) Vama toga viie kazati". Na ta se-stanck sc tudi nanabi nai list. Želni ste znati, Što budem--z' mirom si jošče niti predem za prihod. Moja namira vam je znana. Samo da nje sudbina još^e neče zazoriti. Treba čakati. Kako pa vi? i vaši? V jesen se hočeva ipak v Celji viditi. Mojo zdravje — či ravno veliko bolšo, to zahteva. Što pa ste kod Cafa upravili ? kao slišim jur\'e v' red spravla — ako srečno doverši, bude neumarla dika malog štajara. Murko je plebanuš blizo Zaiqjurske meje — g. Pavliša pa su med Bečke bedake vteknili. Ako vam je drago: Naši se preveno Irolje glasijo — i svet posluša — i se čudi. Bog vam daj, što ma naj boljega. Srečno. Do vek Vaš veren 4 sušča 844. J. Muršec. Vaš odpis naravnajte na moj dozdajni stan. 24. (22. IV. 1844.)') Kočevarjev slovar. Dragi prijatelj! Vašo pismo sem komaj dobil — i že se pahčim vam odgovoriti. Znate bojim se, da bi ne bi gde perle v' Zagreb od-jadrili; od ondod je t(^ko iz vas kakšo čerkico izežmikati. Mislio sam — da ste jurve poginuli i da bi mi nebi povedali, ki ste pri p. n. g. Kočevari — bi mislio ravno to tudi od njega. Kaj sem njemu na drugi list i prošnjo Štulia odreko ili od-godio — je tako zamuknio, kak da bi se mu biedog Bruta ili Kasia čemer v' serce ugnezdio. Dobro, ki ste kud njega. Božajte mu troško prijazne lica, da me pa s' barem nekoliko čerkah razveseli. Imava jošče si toliko pogovoriti v' posli, kojega mi je z* vašoj luboj pomočjoj na pleča nametnio. Žali bože, ki ga je toliko pomnožio — ili posedmerostručio I Ma on — i vi znate s' menoj zadovolni biti! a—b—c—č ino d do dokie sem jurve iz 4 slovarah t. j. Štulia-Volt.-Štef, i Murka spisao. Ostale bude leži v' red spraviti — de so ne tako obilni. Ali dino dvojim — ki bi mi bilo mdči mojo zadačo rešiti v' pri-hodnih 3 mescih — koje hoče moja besposlenost jošče terpeti. Bog mi daj samo enkrat sve v' red spraviti — spisava se potem hitro! Radi g. Kočevar kaj? se moji drugi sudelavci kaj tru- ') Odziv na Vrazovo pismo, ki jc natisnjeno v Džlih V. 354-355 in daUranor .Pod Četrtkom d. 21, g. 1844'; Iz tega MurMevcga lista je razvidno, da jc Vrazov datum umeti z 21. aprilom 1K44. dijo? Jas nikaj neznam! Ste vi privolili k' pravilam, ktere sva s' g. Koč. ustanovila?! Dogučta si dino do tenkega sve — kaj bi bol probitačno bilo. — Dokie ne spisujemo — se preveno lehko kaj premeni. Ma groza me obhaja — kam hoče naš slovar narasti! Primetiti moram — i vas prositi da g. K. priobčite, ki se mi Štulov način ne dopadne, i ki ga ne nasledujem — što se poslovic i prireči dotiče. On stavi na priklad: do danas, do dan današni etc. do jutra--do isti ne etc. v' red azbučni pod: do in ne pod: dan, jutro etc., kam takšo pri-rečje dino sliši po moji misli. Kdo hoče — poslovice i fraze kod priloga ili predloga izkati namesto pri imeni ili glagoli? Javite mu tudi — da Štulia more pri g. tehanti Slomšeki dobiti — či še ga nima. Oni ga imajo. Tudi jas, kak sam oblubio, hočem mož beseda biti — ako je taka turška sila. Najleži se drugoga zvezka znebim. Vaše dojdoče knige hočem po mogočnosti razprodavati. Samo to mi hoče razprodajo jako motiti — da ima mnogo predbrojitelov, kajti na me se je nikdo ne zanašal. Odehnite si dobro od vaših halabuk — v' jesen se hočeva v' Celji pa viditi — jas pridem pa v' Dobemske toplice. Hočem si betežno zalego čisto pregnati. S' Bogom — pozdravite mi vašog kučegazda i sve domorodce — i ne pozabite na Vam vernoga prija)! 22. Travna 844. I. Muršcc. 25. (19. I. 1845.)') Račun za knjige. — Muršec, član Matice ilirske. — Slovar. Dragi čestiti prijatao! Eto vam dino enkrat računa i nekoliko novacah. Od 52 komadah kola III. je predanih 23 ko- madah a 45 jc.........17 f 15 JC (2 sam poslao v' knigarnici 27 njih jošče ostane.) 10 kom. iskric a 15 jc........2 f 30 5 kom. Prošastnosti a 40 jc . . . . . 3 f. 20 jc (To so još lajnske knige).......23 f. 5 x Koje ste mi zadnič poslali znesejo po vašem računi 22 f 4 jc a po mojem, da nečem Iskric drugači ko po 15 jc prodavati, samo 21 f 44 x. <) Odziv na Vrazov list z dne 20 27. nov. 1844. (Dila V. 359^1.) Od totih vam pošlem . . . 17 f 55 ... 9 f Šterman ... 3 f 30 ... 1 f 30 Potem za dug g. Macuna . . Za 7 predbrojitelah, za koje je g. ni denarov poslao . . . Potem joSče za 3 predbrojitele name: za g. Macuna : Äo'r"" 1 ^ p"-- Zadnič, kako sam vam obetao, za se, da budem sučlan vaše matice — i deležnik po nji štampanih knig . 50 f sr Ukupno . 150 fCM Za zadne knige imate joS tedaj dobiti . , 3 f 49 jc Sto hočete, da se z' ostalimi Kolami zgodi — kao tudi s .Slavami Lepote", kojih još imam 10 komadah? Za 10 jc so tote lepote svakimu predrage. Kda budete nove knige poslali, priložte za g. Krampergera Osmana — i prijašne dela od Demetra i K. Saksinskoga — letošnje sam mu poslao. Tudi si želi — ako mogoče, broj 1. in 24. od Danice od 839. za platjo, da mu menkata; Ravno tako Antologio. Da sam ja zvarho mojih posvetnih žel dosegnio — ste čitali venda — ma vazda je novih skerbi i poslov na duge čase. Molim vas tedaj pošiljajte tečas — dokler se troško ne Skopjem — knige g. Stcrmanu ili komu drugomu boguslovcu. Kod mene je preveno teška prodaja — da se ne dohaja lehko, kao v' seminiše. Glede slovara sam meni odlučcn posao prcdao g. prof. Matjašiči. Z Bogom moj verni domorodac! priporočtc me ponižno ovdašni gospodi, koju sam imao čast u jesen pohoditi i se spoznati. Srečno Vam veren brat i prjt V Gracu 19. Pros 845. I. Muršec. Za hiter odpis se vam priporočim. 26. (14. IV. 1846.) Predplatniki na Drobničev Rečnik. Ljuba duša! Od dne do dne vam čakam na naročene Dr. rWnike ali neče jih biti. Tukaj vam tedaj spet druge naročnike pošlem pa samo imena, denarji pridejo za knigami. prof. Dr. Robič. g. Vukasovič . „ Klemenčič , Damiš Klajžar , Pak Lepoša Franjo , Horvat Herg Lovre , Lilek Kikel Jožef , Kristan Dragoni , Vrečar Rodič Ali slobodno jih nekoliko več pošlete, tode zdaj je pusto. Srečno VaS y 46. Muršec ŽIvkov. 27. (3. XI. 1846.) Razpečavanje knjig. — Delniško društvo za izdavanje ljudstvu namenjenih knjig v Zagrebu. Dragi prijatelj St! Po vaši želji sim pozvedel pri Groderu ali ne zvedel kako želite; Sterman še ni trohe poplatil. Ali 16. t. m. dojdem jas v' Murek, gde on zdaj kaplanuje, ino ga hočem na toti dug spomeniti. Tudi jas še imam neke rajniše od njega iz knig dobiti, kerc sim mu na odajo predal — ino že vam naprej denare za nje odrajtal. Tudi z' Raslakom sim govoril — bogoslovd bodo naj l>eržej kaj knig kupili, kere so napomenjene, da imajo više 80 fl v' svoji peneznid. Tako je tudi g. Postiči pri Damiani jako drago bilo imena novih knig zezvediti, samo kvar, da ste ni cene pripisali! Jordanove knige se bodo taki odpravlale. Žali ovdešne knigare da z' vami u Zagrebu nemre boljiga i bol probitačniga bol hitriga posla imeti! Že Vukotinovič mi je v' jesen vesel glas prinesel, da ste vi tajnik matice postali. Serčtio sim se tomu raduval — i bolje še se budem, či si hasek tote časti v' bolši versti podvojstručite. Unidan je g. Caf pri meni bil. On je svojo učeno tabe-larsko slovnico v' 14 Jezikih zveršil ino da tukaj čerke spisa-vati, po kerih se bodo nove rezale ali zlivale — v' Lipnid — tam bodo knige natisnjene. Z Bogom. Priporočte me tamošnim p. n. znancom ino'ne nehajte ljubiti Vašiga vem. prjtia 3,11. 46. J. Muršeca- G. Franju Žužel kapelan kod s. Marka u Za^ebu mi je natišnjen list poslal me pozivajuč neke akcie rešiti za izda-vanje ino razprostiranje prostomu puku namenjenih knig. Volite mu u mojem imenu toti ponudbi odreči; moje okolnosti so tomu poslu protivne — ako ravno ne serce. 28. (8. XII. 1848.) Razpečavanje knjig. — Hirščina v Sloveniji. Predragi prijatelj Stanko! Molim Vas, dajte si g. boguslovca Vojašeka iz seminišča priti — ali mu prikloplen list noter pošlite. Vi bote od njega 5 fl sr. dobili. Za četiri fl. mi blagovolite .Iskric* poslati ä 12 xr, kupno 20 komadov, 1 fl pa obderžite sebi: ga budem odšteo od tukajšnih vaših iz knig rešenih denarjev. Žalibože! da jošče jaz njih nešto imam, a nešto g. Razlag, kao budete iz njego-voga računa sprevidili. Nadam pak se, da se če v' naši družbi Sloveniji, koja se sada tudi s Iliršino marlivo peča, skuz leto mnoga kniga prodati. Zdravi i srečni bili i vsi domorodci, koje serdačno pozdravim. Vaš __isk prjil v Gradcu 8 12 48. J Muršec. 29. (31. Xn. 1849.)') Slovensko novinarstvo, uradi: mladina, — Majerjeva .Pravila'. — Palackega pismo in državni zakonik. Preljubi Stanko! Na koncu staroga leta Vam po Vaši želji oznanim, da Vam hočem 2. Januara tu vaše peneze na poštu dati. Berž čas dobim do one dobe že več naročnikov za rečnik — ker sem ga pri naši Sloveniji i u semenišču razglasil — kakor druge knige. Če matica tičas meni i naši družbi, koja tudi en komad dobi na ime grfa Bakovskiga, knig ne odpošle, jih znate skupa odpraviti. Naše slov. liste tako podupiramo i naračamo, kolikor komu možemo — i vi vidite, da saj novinarstvo ne zaostaja. Kadar pak so enkrat uradi slovenski še bude vse bolj napredovalo. Sedaj še se z vekšine le mladost za narod poganja — ') Odziv na Vrazov list z dne 24. dec, lft49. vsakdanja potreba bude naj boljša podpora. Zalibog da ni vet Časa. Z naših novin vi uvidite, kako se Vam Ilircem približujemo. Naj da Vaše novine tudi nekaj uzajemnosti pokažu — saj u dvabroju. Pregovorite da vi enkrat u smislu Majerove knige: ,Pravila za izobraževati ilirsko narečje." To bi kaj kaj pomagalo. Prite le eno ali dve stopinji nasproti — mi jih gremo vam 15—20. Barem bi sostavek kod vas naš trud uspešno podupiral — i zapreke odvračal Promislite to. Naša mladež se precaj jako ilirščine uči — i češčine. Palackovu pismo pride ravno o pravem času. Vem — gotovo — da so nameravali sadaj samo — nemški deržavni zakonik izdajati. To jih bude strašilo. Srečno. Veselejše novo leto! Vsem vlastencem! 31/12 49, J. MurSec. 30. (Nekako sredi marca 1850.)') Račun za knjige. — Wiener Kirchenzeitung. — .Knjigo-trino društvo'. Predragi Stanko! Dolgo ste morali na denarje čekali — alj mi jošče duže na riečnike, kterih sem ne davno 25 iz Beča dobil, tedaj več ko sim naroČil, ali niso bili bez troška, nego 1 f 24 xr sem moral platiti, i za vaše knige * iz Zagreba 1 f 36 xr = 3 fl. Od pervih rečnikov sem prodal jih 16, -- 40 fl. I odračunil kapi. Strajnšaku, I družbi Slovenii, ki se vam lepo zahvali; 3 pa obderžim za nas ude vaše Zagrebaške matice, ker nam knigoteržec Dirnbök ne hoče nobenega dati, rekoč, da mu od matice ni naročeno. Naj vam tedaj matica 3 komade plati. Oni so za mene, za g. Rižnara i za grofa Bankovska. ') Ta podjitck časa je brczdvomcn r«di opombe o Muri^evcm flanku v .Wiener Kirchenzellung*; ta članek Je IzlS«! v 30. broju. dne 9 marca laSO (gl zgoraj str. 104, pismo Seb. Brunncrja!); besede, da se (lanek nahaja v zadnjih njenih brojih,' pričajo, da je za brojcm 30. IzUlo Sc nekaj bro^v .Ccrkvcncjja (ista*, ko Je MurSec pisal to pismo; dne 12. marca je iziScl broj 31., dne 14. marca pa br. 32, dne 16. marca br. 33. S tem jc jasno dokazan», (Li je pismo pisano kakih 8 dni po 9. marcu 1. 1850. S to ustanovitvijo se zlaga začetek pisma, ki govori o Drobnlčevem RMniku (184fr 1849, gl. začetek prejJnjega pisma!), pa tudi koncc, kjer čltamu, da nc bndc nikdo hotel pristopiti .knjigutrinemu društvu.* dokler ne bodo po novinah razglašena imena .imenitnih soudov in podpornikov te stvari — koji so že {^pisali.* Zakaj .Poziv na podpis na dionicc za na-rodnu knjigamu 1 tiskamu u ZagreBu* s podpisi začasnih odbornikov (Ambrož Vranlczany, Naum .Mallin, Pavao Hätz, Dr Alekso Rakovcc, Stanko Vraz) so prinesle .Jugoslavenske No>inc* 9. aprila 18d0 (v drugi s\-oji Številki). Tak še mi ostanejo 4 rečniki na dolgu. Od drugih knig še mi je ostalo: 2 kom. Narod, piesnih ilirsk ä 1 f 20 x = 2 f 40 1 , Samouk ä — 15 x 4 . Basnih Obrad. knig I ä — 10 a: 1 , II kolo ä — 60 X 1 . U1 . ä — 50 X t. j. 4 f 45 X vsih pa ste poslali za 9 fl 6 x = 4 f 21 I od poprejšnih knig še je tukaj pri meni: 8 basni 1. kn. Obradoviča 1 bačka vila, zvez II. 1 zemiopis Seljanov I. kn 4 IV. kolo 12 III. kolo 1 Kolarov cestopis 1 J. Padovca 3 pčsmi za klavier (na ktere sim vam že več zaračunil, ko prodal) Zdaj Vam tedaj pošlem za rečnike = 40 fl. sr. za druge knige.......= 4 f 21 x 44 f 21 X potrošil 3 fl. 41 f 21 X Za tri ulazne biljege na ples za Dr. Robič prf. Kvasa i mene. ._6f_ 47 f 21 xr Ali pri. Kvasu ta čast ni bila po volji, i neče je više, tudi pri g. Dr. Robiču mi je težko bilo te denarje tirjati. Graničar Vukaševič me je poprosil, da bi hteli poslati I. del Gundoliča (Osmana) i »sokol Hrvaški* od Stoosa. Usled prikloplenoga lista še ima g. Stopfer pravico do nekterih zveskov rččnika i me prosi, da bi mu je matica poslala. Prosim i pooblastim Vas, da bi Südslavische Zeitung hotela sprejeti iz Wiener Kirchenzeitung oni sostavek, kteri se v zadnjih njenih brojih znajde nad podpisom: Ein slovenischer Priester. Naj se daleko po svetu zve krivica, klera se nam dela. Wienerkirchenzeitung ima gotovo kdo Vaših duhovnikov ali vrednik cerkvenega lista; potrudite se po njem. Kako naše stvari stojijo, tako berete in vidite — ne bolje ko vaše. Jaz storim kaj zamorem — ali sila je čres ves naš trud. Srečno. Vsestranim znancem in domorodcem serčani pozdrav. Resen! kaj pa je z onim mešnikom Vojačekom Dragu t i no m, za kojega sem Vam 2 pismici poslal i ga za mu posojenih 5 fl terjal? Naj varda plati. Mene silno žali, ako duhovnik laže — in dolga ne plati. Srečno J. Mur$ec. G. Postiču sem obljubil biti soud knigoteržnega družtva ali dokler po novinah ne razglasite imen imenitnih soudov in podpornikov te stvari — koji so že podpisali, i kojih upliv in čast je poročtvo tega spočetja. Vam nikdo ne bode htel pristopiti. .In peto* imeti ne velja nič. 31. (Najbrž maja 1850.') Vraz učitelj Kappelnu. — Kranjc. — Vukotinovičeva hči. Dragi prijatelj! Ker ste vi, kak zvemo, učitelj velimogočnega g. Kapel-na, se mahom domorodec i prijatelj Krajnc v priloženem pismu k vam vteče in vas prosi, da bi mu ga priporočili. Za to i jas vas prosim, ker je imenovanik pošten človek, kteri ima, kako mislim, dovolne uradne znanosti. Ma črez to mu dajo odposlana svedočtba pričo i Kapel ga tako osebno pozna. Vukotinovič spravi svojo hčerko k gospojam od serdca Jezusovega, ki naj bolje odgajajo, i za dober kup. Rad sem, da. sem ga mogel v ti reči nekaj upotiti. Še vam dolžne denarje vam pošlem, kadar Vukot svojo hčerko sem pripelja, ker menim da t>odo dolžniki do one dobe platiii. Srečno Vaš isk prijtl J. Muriec. 32. (16. 7. 1850.) Vrazova bolezen. — Murščevo „Bogočastje". — Kome-norez z romunskim napisom. Dragi Stanko! Drugokrat že slišim, da jeste — Bogu bodi potoženo, nekaj mršavi i bolani! Bi se vam ljubo zdravje skoro povra- ') Leto in mesec, post quem non, t)rczdvojl>eno doio6ijc opomb« o Vukotino^i^evi hčeri. Irena Vukotinovičeva Je namreč julija leta 1850 prlSla v zavod .Gospa srca Jezusovega* v Gradcu, ki je t. 1846. bil ustanovljen za odgojo deklic Iz vlSjlh slojev. Prejel sem Iz zavoda samega to-le Izvestje: .Irene Vukatinowich, geb. 28. Aug. 1839, weilte von Juli bis Sept. 1854 hier im Pensionate. Ihr Vater war H. Ludwig von Vukatinowich, damals wie es scheint, in Agram lebend.* Terminus, ante quem non, je določen s časom prejinjcga lista. Sploh pa je Kappel priScI ie le jan. aH fcbr. 1850 v Zagreb, kjer ie Ml ministerijalnl s\'ctnik finančnega odseka (Prijazno izvestje g. prof. dr. Surmina) tilo! Da si lahko eno stekleničico lekarije kupite, vam hitro odračunim za sledeče knige sledeče denarje: Za 4 rečnike ä 2 f 30 xr = 10 tt — Za 2 Ozmana — pozneje poslanega = 4 fl 30 xr Za 1 del rečnika od g. Štopferja = 1 f_ t. j. 15 n 30 xr od ovoga si odračunim 4 fl za 2 komada vam poslane Krempelnove dogodovšine; tedaj =11 fl 30 xr Zraven, ako toliko morete, vas lepo prosim; ima u Zagrebu kojega knigovezca, kojemu bi se smelo za 107„ v prodajo poslati i zaupati na samo tverdo vero ill poSteno besedo nekoliko knig? Spisal sem namreč „Bogočastje sv. katolške cerkve", se pri tem ravnal po naših tako zvanih novih oblikah, koje se i ir-ščini približujejo, in drago bi mi bilo, ako bi se tudi kod vas nektere knige razprodale. Kniga, lepo natisnjena 12^ pol obsežna, lično zvezana stoji samo 30 ilt 33 kr. Za naSe vzajemnosti voljo bi mi to drago bilo. Duhovnikom in ljudstvu bode jako ugodna. Ali se vam Zagreb predaleko od naše meje zdi in da bi bolje bilo u Varaždinu ju v prodajo dati včrnemu človeku ? Ako možete, mi volite, ko naj hitreje na to odpisati — da zamorem do šolskih izpitov knigo, koja je tudi za darila prav prikladna, hibo odposlali. Še jedno. Ne davno mi prinese en tukajšni slikar jako izversten kamenorez z Romunskim nadpisom i podpisom, da mu pretolmačim. Obljubil sim — ali eden tukajšni graničar, koji govori nekaj Romunski, i na kojega sem se zanašal, mi je samo nadpis prestaviti mogel, kojega na robem stranu pridanega lista po nemškem berete; ali podpisa ni mogel prestaviti. Vendar se mi je za vaše povestnice voljo važen zdel, ročno sim ga s olovkoj prepisal i vam tukaj ravno ti pervopis pošlem. Prestavite ga i prilično mi prevod odpišite — ali ako kteri vešti Romunec v Gradec potuje, neka k meni dojde, da si sam to lepo važno sliko pregleda in prebere. Srečno 16,7. 50. Dr. J. Muršec. Pregled Vrazove — Murščeve korespondence. Vraz Muricu: Muršec Vrazu: 30. oktobra 1832 (omahljivost Vrazovih slovendtihprijateljevy»*^^) 25. dcccmbra 1832. ♦ ') Smer puifice kaže, od katere strani se je dopisovanje zafelo. •<« 9. junija 1833 29i junija 1833 (.Sloveno-politi- v Gradcu) 13. julija 1833 • 3. .listopada*(novembra) 1833i./iai« novine') 5. dcccmbra 1833 (naj se mu poi-tjejo v Gradec knjige) Eno pismo ni dos|wo| anuarja 1834 (nabiranje narodnega blaga) 6. .prosinca* (j»iiurja) 1834 4. 4. januarja 1835 (.narodne novine Horvat skf) ? 3. dcccmha 1835 (prevajanje Krištofa Smida) 20. dccembra 1835 • 4. marca 1837 (Plohelnova Štipendija) Okoli 12. marca 1837 (Kranjska Čbe- 12. marca 1837 lica. Krst pri Savici)*) Na Jurijevo 1837 (.Metuljček-) ^ Jurijevem 1837 2. decembra 1837 (Slovenske gorice) 13. decembra 1837 18. februarja \«3&(RuSÜna. Dr.Ko-čtvar. KoiUr) i. marca 1838 (Vrazova pesem .Hvala NJ. c visokosti nadvojvodi Joanu'.) 20. IV. 1838 IMurSec prejme 2 bali .VedežeV) 17. decembra 1838 iz Zagreba (literarno življenje v Zagrebu) 30. decembra 1&38 24. februarja 1839 (Pofetkom julija 1838 je Vraz Muricu poslal knjige) 21. julija 1839 Zadnje dni julija aH v začetku avgusta 1839 __24. decembra 1839 ') Pismo natisnjeno v Vrazovih .Dilih* V. 154—155. 19. februarja 1841 (.narodni baf v Zagrebu: .ilirska sloga' na Slovanskem) 12. juliia 1841 {.Glasi it dubrave ieravinske') 2. marca 1842 (.Kolo-. Murko) 20. maja 1842 (.Kolo') 9. junija 1842 (.Kolo') 19. oktobra 1842 (inštalacija bana) 28. dccembral842(W/^r.//i/«»i.5rt>arO 1. aprila 1843 (PavUtič) j 22. julija 1841 I 28. julija 27. marca 1842 Okoli 9. junija 1842 20. oktobra 1842 28. decembra 1842 29. aprila 1843 4. avgusU 1843 (Rogaika slatina. .Narodni teater' v Krapini 12. avgusU 1843 (sestanek s Koče-varjen v Celja) • 21. (aprila) 1844 (Vrazovo literarno delo) 20,—27. novembra 1844 (o raznih knjigah) 4. marca 1814 22. aprila 1844 19. januarja 1846 28. septembra 1845 I* Prage (Gusle i tamburica) 14. aprila 1846 3. novembra 1846 21. maja 1848 ? 24. decembra 1849 (potreba narodne zavesti in učenja iliSčine na Slovenskem) ^ 8. decembra 1848 31. decembra 1849 (Nekako sredi marca) 1850 (Najbrž maja) 1850 16. julija im. II. Muršec Jakobu Horvatu.') (20. XII. 1841.) NemŠko-slavenske šolske .Povesti'. — Terno za izpraznjeno stolico krškega škofa. — Grof Alterns. i'ieber J^reunbl Cixilcic^ id) tid) fc^on eine geraume nic^t ia^ u bir nortj eine längere ,Heit nidjt f(^rieb, fo ba^te ic^ bo<| l)äufifl an liic^ u beine ^reunblid)teit. Sie ift ed, bie ic^ aut^ mit biefen feilen in gefälligen «njprud) ju nehmen mir erlaube. Unb id» «ociB. bafe i^ auf Heften« Örunb baue. C^d) bebarf nä^mlicft bringenb für meinen (iletjcn u beffen pjr. jum flaöifcften Untcrritftte ba« beuticft-roinbifc^e (Jrjaft-lungi^bu^, mie e«» in ben ^anbfcftulen unferer t^genb im (^braud)e ift üb bod) «uar. ^ier ift e« ni(ftt j^u l>aben S •) 16. januarja 1846 (natečaj za pro- /esura na celj^ in mariborski gimnaziji) 6. marca 1846 (natečaj na mari-barsko gimnazijo) 19. decembra 1846 Iz Trsta {natečaj za profesuro na gimnaziji v Trstu) 7. marca 1847 (Koseski) 2. januarja 1847 (spisovanje slovnice: .spisatel rečnika troSkom matice izdaniga' =Drobnič: Ko-seski.j 25. oktobra 1847 (Muričma slovnica) 17. januarja') 1848 !Koseski in Iliri) 22. dcccmbra 1847 (MurSčeva slovnica: puntarski pogreb ptujskega poštarja in graSkega mestnega uradnika NavrSnika; Koseski.) Okoli II. junija 1848 {volitw v driavni zbor: italijansko bro-dovje pred Trstom)*) Mcscca avgusta 1848 (knjitni jezik; stovanstvo v Trstu)*) ') Smer puS(ice kaže, od katere strani »c je dopisovanje zatelo. •) — .scianja!- >) To je lUt. ki je v Domu in Svetu 1901 natisnjen od str. 651. do €52. Priblitnji datum s« nKire listu tako-ie ustamiviti: Tenninus post quem non »o volitve v državni zbor. a tc »o se VTSile 20. jiinija 1848 (Novice z dne 28. junija). Terminus ante quem non je tista itevhka Novic, kjer Bleiweis izjavlja, .da vUe poIitiSkog nc primlje viSe,* a to je Stc\'ilka z dne 10. maja. Maamov list je torej med 10. majem In 20. junijem. (Jpomba, da je bil Koseski razjarjen, .jer fe je ljubljanska .Slovenija* za riovcsnu. lilerarnu, ni pa za politKku utsroiila,* pomakne list v mesec juni; zakaj pravila ljublj. .Slov. druStva' s to določbo so bila sprejeta dne 6. junija; ipak mora biti do 20. jun. Sc prccej fasa. kajti Macun se misli Se ponuditi za poslanca v Bef. Na ta nafin se nam je okvir, v kojega bi mogli ^taviti .Macunov list. močno skrčil. ^daj pa pride opomba o sardinskem pamiku, ki se je .za noč od proSastog četrtka do petka pokuSal več drugi put* uicrasti v luko. .Journal Zadnji teden meseca oktobra 1848 (vnfučiliiče v Gradcu; Slavjan- sko društvo v Trstu) 7. novembra 1848 (zedinjena Slo- venija: itirščina v Soli) 2. decemlxa 1848 (slovstvena kre-stomatija — .Cvetje Jugosl.'; StavJ. druStvo v Trstu; slaven- Siina na triaSIti gimnaziji) 10. dcccmbra 1848 (slovenske slov- nice! 28. julija 1849 (naročniki na Maai-novo .Cvetje jugoslavj.' • .Tricst 30. (?) Oct.. Oratz 1. Nov." 1849 (Macunova krestomatija; slovanski jeziki na gimnazijah; čitanka za niijo gimnazijo; Slovenska Matica) »*■ *) des Osterr. Lloyd* je poroeal dne 8 junija 1848 iz Trsta z dne 7 junija: .... Das gestrige Kanonenduett zwischen unserer Batterie und dem feindlichen Geschwadcr hat uns einige interessante Trophäen eingetragen,* a v poročilu iz Trsta z dne 9. junija: .Gestern abends . . . hatten sich zwei feindliche Dampfer dem Hafen genähert, allein sie wurden von der Batterie auf St. Andra gehörig bewillkommt, auch diesmal haben unsere Kanoniere ihr Ziel nicht verfehlt. Wie wir hören. Iialicn sie einem Dampfer den Mast weggescitossen und ihn auch sonst bcschJkligt . . Der Rest der Nacht verging dann rahig und heute in aller Frahe erblickte man die feindlichen Schiffe im Angesichte des Leuchtthurmes vor Anker . . . Der Hafeneingang zwischen dem Leuchtthurm und dem neuen Lazareth ward im Laufe des gestrigen Tages durch mit Ketten verbundene und an Bojen befestigte Balken verlwrricadirt . . (F»osnel po Laib. Zeitung). To sta torej napada in sicer )rsi z dne 6. jimija (to je bil torek), a drugi z dne 8. junija ponoči (to je »ila noč od četrtka do petka); na ta drugi napad se nanaia Macunova opomba, toda pisana Se ni bila dne 9. junija (v petek), ker slUimo o noči od .proiastog četrtka do petka.' Nič pa ne ovira misliti na soboto (10. juni) ali nede jo (11. juni); potem se je začela blokada luke, a te ie Macun ne omenja •) To je list. natisnjen v Domu in Svetu 1901 od str. 650. —651. = Brezdvojbeno je pisan avgusta 1848. V listu se imenuje 9. broj .Slovenije*, a ta je izšel dne 1. avgusta; na drugi strani pa tudi čez mesec avgust ne smemo iti, zakaj Macun \T»r.iSa Muršca, ali ga .početkom budučeg misca* najde v Gradcu. In proti koncu pisma, ponavljaje v-prašanje, ali bode .o po-četku Rujna* v Gradcu, čeS, okoli drugega septeml)ra misli odpotovati. Očividno je mislili na prve dni meseca avgiusta (3.-8. avgusta?). •) To je list, natisnjen v Domu in Svetu 1%1, str. 654. Odgovoril jc MurSec na ta list Šele dne 7. novembra, ker sc je jedva 4. STnil s potov'anja. Tcrminum ante quem non določa opomba, da je Koseski predsednik trtaikega Slavj. druMva; to je poročala kot novo vest .Slovenija* dne 24. oktobra. S to mojo ustanovitvijo se ujema: 1) za Sole se že mudi. '2) a ni se Se začelo s poukom (.bom učil*). Prlm. Novice z dne 27. scpt. 1848: .Začetek iol v Ljubljani za vse k>lc sploh bo Se le o Vsihsvetih.* •) Naznanilo Macunove krestomatije je prinesla .Slovenija* 20. jul. 1849. ») Zgoraj je podan poJtnl žig lista. — Leto 1849.jc brezdvomno. Ma-cunovo .Cvetje" je izJIo jeseni I. 1850. Prim. .Dokladni lUt" Novic t dne 13 febr. in 23. oktobra 1850. Prim, tudi drugo Miklošičevo pismo in pa Muričevo pismo Macunu z dne 16. jul. 1850! V .Domu in Svetu* 1901 je ta lUt naüsnjen od str. 709.—710. ? 16. julija 1850 (Macunovo .Cvetjt' in Marščevo .Bogočastjf) 20. junija 1851 (MurSet komisar pri maturah na Hrvatskem) 29. junija 1851 fo istem predmetu) 13. oktobra 1851 (Macun ovajen za .panslmista') 20. februarja 1855 (Zagreb; graSka gimnazija) ? 25. januarja 1861 (Macun v LJubljani; 1'rimic; nasvet vsesto-venske deputarije na Dunaj) IV. Muršec .Slovenskemu društvu' v Ljubljani.') (1848 — 1850.) 1. (25. VIII. 1848.) Podpora Hrvatom. Slavno družtvo! Tukaj hitro pošlem za brate Hrvate 40 fl. sr, ino sicer 20 fl iz denarnice Graške Slovenije, 20 fl pa od mene. 25 8 48 Dr. J. Muršec 2. (13. V. 1849.) Prevajanje zakonikov. Slavni gospodje! Komaj se podstopim Vam pridane popravke ali premene v obziru poslovenjenih postav poslati; znabiti, ki samo takšc reči povem, ktere ste vi med sebo pretresaje že zavergli; ali de vi to želite ino hočete tudi drugih misli z\'editi, sem po moji enostrani vednosti modruval — sam samec, si rekoč, de včasi mnogim podleti, kar potem slepo kure najde. Zato mi ne zamerite prederznosti. Spoznam važnost zrokov, ki vas silijo skoro besedoma poslovenjati, inače bi zlo dobro bilo, dolge nategnjene nemške ■) Izvirniki v Rudoliinu v Ljubljani. stavke razdeliti v več krajših — lepo po našem; takrat bi tudi priprosti vse lahko razumel; ali kaj si (emo, ker še se moramo tujšini vkianjati!! Hvala Bogu de je že toliko dali Zraven naročim za našo družbo Slovenijo 12 iztisov I. dela poslovenjenih postav — po 3 fl. Z Bogam 13/5') Dr, J. Murtec, tajnik. 3, (24. 111. 1850.) Prešernov spomenik. — Slovenščina v šoli. — Konec .Slovenije'. Slavno družtvo! Za spomenik, ki je preslavnemu Prešernu namenjen, pošlem tukaj v imenu naše družbe Slovenije 10 fl sr. Dar je mali alj serce ne. — Kam bote le rajnemu ti spomenik postavili? ali na njegov grob? ali v belo Ljubljano, slovenščine sredino? Mi bi ga radi celem svetu pokazali. — Kaj bode s Slovenijoj? bode zaspala? Tedaj nam bode beseda do naroda podrezana, in ob nas bo. Le tega ne! Zmota — bi rekel laž, ki v večernem Gračkem listu N 67. glede moje prošnje stoji, je — mislite si — iz Bečke ministerske vredniške pisamice! — Sam Bog nas obvarji. Srečno 24 3 50 Dr. J. Muršec tajnik dr. Slov. Ravno zvem od samega vodja tukajšnih normalnih Sol. da mu je ministerstvo na prošnjo za slovenskega učenika, ki bi po novi osnovi tudi pri teh šolah slovenski učil, odgovorilo: .da ni treba se s tem tak nagliti, in da se naj čaka, jeli bode takšega poduka resen treba.* Zraven mi pov^, ker je že tudi za Celje odločeno, da ima poduk v slovenščini le prosto-volen biti. Naj beržeje bode za vsakod tak — pri vas in v Celovci! — Mislim, da ne smemo molčati. Ravnajmo zložno. Jaz se bom še enkrat za našo pravico potegnul — (razložno in ostro) in v Celje pisal, da enako storijo. Pogovorite se Vi z Celovškimi domorodci. To pak more hitro biti, da pride odloka do konca šolnega leta. Nadam se, da je g. Blaznik mojo prestavo in sostavek iz Dunajskih cerkvenih novin dobil, da še se vsaj to po Sloveniji razglasi. Če nam prestane, še vsaj enkrat g. duhovnike krepko nagovorite, ko zadnokrat Dr Bleiweis, da ne prejimljejo nem- ') Lctnicji dana v pripombi- .prejeto 16. vclikiga Uavna 849* ških oznanil od oblastni] in da naj kmctovje ojstro vse po slovenskem pisano terjajo. — Še enkrat — če ne bode več Slovenije — ne bomo mogli več k narodu govoriti, in pravice bodo se mu vnemar kratile.') 4. (15. XII. 1850.) Naroiba na ,Atlas živinskih obrazov'. {01. 34. DokJadni list Novic 1850.) Slavno družtvo! Ker iz ust p. n. g. Dr. Bleiweisa zvem, da so naznanjeni živalski naravni obrisi ne samo izverstno risani, nego tudi barvani — iluminirani, in to tudi izverstno, se na celo delo ali vse zvezke narodm. Blagovolite tedaj tudi me med naročnike zapisati pod naslov Dr Jož. Muršec, učitelj verozakona u stanovski rečni učilnici u Gradcu, polek Francovih vrat št. 14. Srečno! Srečno! 15 12 50 Dr. J. MurSec V. Muršec Josipu Sinku.^ (1894—1895.) 1. 30. V. 1894. Nova .iola pri Sv. Bolfankti v Stav. goricah. Prcčastiti preljubi gospod župniki Hvala Vam za prijemi dopis. Prcinili Bog pomagaj, da bi vso stavbo tudi srcfno dognali — brez vsake nezgode in nesrcie. Poilem Vam od svoje strani zaželjeni spis na trdnem papirju. Druge zadevne stvari poskrbite blagovoljno sami In jih pristavite. 2. junija Vam poilem betjih 500 fl. Strtih pa. kedar jih hočete. Zdrav sem dovolj------ Z Bogom Vam zahvalen prij.itclj 30,5 94 Dr. J. Murtcc, ') Pod pismo je s svinčnikom pripisal (pač) BIciweis: ©icncr ^"fitunB Shr. ;>r>. <]?rc6burn »unbmadiung. mit i^rloB bee ). 18Ö2). 184»), 1800), 1880), 18.i(>), I8W). mt). 181». 1818). 8 pisem 24 pisem 9 pisem 6 pisem 4 pisma 3 pisma 4 pisma 1 pismo 2 pismi pisem, oz. 1 pismo") Oi»— ß7 strm 164 -I l(5). (1851). (1852), (1852-(1851- (187?). 1850), 1880). 18.V1), 18»5). 2 pismi 3 pisma 2 pi.smi 2 pismi 1 pismo 1 pismo 5 (tt) pisem 1 pismo H pisma 1 pismo 3 pisma 1 pismu 2 pismi 1 pismo 1 pismo 3 pisma 1 pismo 2 pismi 1 pismo 2 pismi 1 pismo in : 1 pismo pesmi «7- »K» 70- 75 75 76 77- m 83- 81 81— 8;> 85- »1 »I 92- »5 »«- »7 »7-lU) la)—102 H«-103 loa- 101 101 101-107 U>7—108 11)0-110 111-112 112-117 117-118 118 Orožen jim hltni velijo: .Objamite se!* Šele, kdar so bili to storili, so jih en drugam predstavili. Rila sta Andrej Einspieler in Matija Majar; m potem velko veselje.* Letnica 1848 v tej epizodi ni pomotna; Einspieler si je paf l)a$ vsled onega dogodka zafel z .Muricem dopisovati, a MaUja Majar, ki ga je I. 1847. ic vikal, ga I. 184» ii^e. Sploh pa je neverjetno, da bi Murke, ki je I. 1848 prvi( pri$el na pofitnice k prijatelju Ruedlnu v Cmurek, ne bil pogledal malo dalje v dolnje kraje. Tožba Cafova v začetku njegovega lista z dne 16. oktobra 1849 je za to točko tudi vredna uvaževanja Pismo Stranjiakovo U po letnici sodilo na poznejk mesto. Pismo Ivana Straha spada med dogodke I. 1848. ■) Ker podajam le eno nova pismo in to iz I. 1848., sem Vraza uvrstil tukaj-le; z ozirom na vsa druga pisma, priobčena 2e v .D^lih' V., bi spadal kajpada tja za Klajiarja. I.. Božidar Rate LI. Dr. Ivan Gcriak I.I1 JosJp Lendoviek LUI. Lovro Herg LIV. Josip Sinko LV. Luka Jcran (Slanic Zbornik la leto (18HI)). (ItW)). (1889). (I SHU), (I81W). 1891, (1800—1890). Str« 1 pismo II» 1 pismo 119 1 pismo lau-ISl 1 pismo 121 1 pismo ISI—I2S 1 pismo) S pismi Iftä-lil I. Stanku Vrazu II. Jakobu Hor\-atu III. Macunu IV. .Sk>vcnskcmu druilvu' v Ljubljani V. Josipu Sinku VI, Lovru Hergu B. Pisma, kl Jih Je pisal Muriec. Zbornik u lelo Siran (1832-1850), 32 pis«m 124-109 (1841), 1 pismo m (IK445 -I8»;i). i:i pisem l«:j-16ä (1848-ISüU). 4 pisma (18»i-ll!M5). 7 pisem 1«7-16U (18U4), 2 pismi IC» 2. A. Pisci pisem, pisanih Muršcu, po abecednem redu 1. bleiweis Janez . 2. Rrunner Sebastijan 3. Caf Oroslav . 4. Cigale Matija. 5. Ciringar Jernej (V l-Iinspieler Andrej 7. Erll Ivan . . 8. Cieriak Ivan, dr. ». OroBkopI Matija lU. Herg Lovro 11. Hladnik, dr. . 12. Jeran Luka . 13. Kajnih Juri . 14. Kiipatič Mijo . 15. Klajžar Ivan . IC. Kofcvar Štefan 17. KoroSak M. . 18. Kodier Peter . la. Kranjc Josip. dr. ao. Krambcrger Feliks 21. Kreit Anton . 22. Krempl Anton 23. Lah Anton . 24. Lendoviek Josip 25. Macun Ivan 24S. Majar Matija . 27. Matjaiie Juri . 2«. Mikloii; Fran. 2^. MikuS Fran . »). Mukif Štefan . 31. Murko Anton . arbocnik la leto Stran , HWTi . . . . . 52- 55 . m"> . . . . . 104 . l«()j . . . . . 9- 41 . ISK>5 . . , 97-»JO . l'.»05 . . . . . 1(13-104 . laoii . . . . . 92- 9t> . liWt» . . . . . 102-103 . 1906 . . . . . 119 . I»lä . . . . . 108-110 . lW)i . . . . . 121 I'.«).! . , . «»2- B4 1«IV> . . . . . 122-124 . I9»H . . . H57-U» . IHOTi . . . 11« . IM04 . . , 103-115 , I9<)4 . . , . . 13:$ 141 . IWJ6 . . . . . 100-102 . IVKV» . . . 7f>— 75 . 1»K> . . . 77- 83 . 1904 . . . 141-144 . 1905 . . . . 59- «2 . 1H04 . . . , . 125-12H . 19(Jö . . . . 104-U)7 . 190:> . . . I2i>-121 19(K> . . . 41 . 1905 . . . 41- 52 . UKU . . . . . 115-120 . 1900 . . . . . 8:» - 91 . 1905 . . . 91 . 19 . . . 84 85 . 1904 . . . . . 121 124 Zbornik i« telo 3sS. MufJScc Fran..........11)05 , 33. Murü« Fran..........l»Jf) . »4. Orožen Ignacij.........19U5 . 36. PoUnec Fran.........1S»1»4 . .16. Raif Božidar..........19ÜÖ . 37. Razlag Kadoslav.........I»l;> . 38. Riglcr Friderik . .......1»04 . 39. Sinko Josip (in njegov prednik Slanif) . . . DMi» . 40. Sladovi<: Mane ......... IStOö . 41. Slomiek Anton Martin.......l'Jti4 . 42. Stojan Mihael.........19U5 . 43. Strah Ivan..........IIKM . 44. Strah Juri ...........1flCU . 4ö. Stranjšak Anton..................1904 . 4C. Sparavec Alojzij.........lOK) . 47. Tmski Ivan..........l'.ifX') 48. Trstenjak Davorin........15»06 . 4». Turban Nepomuk........15104 . fiO. VodujSek Matija..................1904 . 51. Vogrin Lovro..........Il«5 . Voänjak Ivan..........1905 . 53. Vraz Stanko..........ItKJö . 54. VukoUnovie Ljudevit........UKM . 55. Werner Henrieta, baronica......1904 . SUan 56- a» «7- (>« ia3 II» 107-10» 131- m 121-122 112—117 144-157 111-112 160-167 164-1«; 163 164 75- 76 in-llR 1— 9 120 157-163 »4— 66 H3- 84 66- 67 190-131 129-ia> B. MurSec je pisal: [Zbornik za leto 1905.) 1. .DruStvu »iovenskeinu* v Ljubljani.........165—167 2. Hergu Lo\-ru..............................1«9 3. Hor\atu Jakobu............................162 4. Macunu Ivanu...............163-165 5. Sinku Josipu . ..............167—169 6. Vrazu SUnku...............124-I.t» Druga pisma Murščeva so dosle neznana.') Kar se ti^e medsebojnega dopisovanja, je dosle najlwlj jasno razmerje MurŠec — Vraz; za tem pride razmerje Mursec — Macun. Dne 20. maja: 29. avgusta: 3. Vsa poedlna pisma v kronologičnem redu. 1827. Fran Polanec MuiScu Ztmnlk za Ifta Siren 1904 103 1830. Klajžar MurScu za novo mafe 1904 103-104 ') Primeri na pr. kronograme, ki jih je poslal Muršec kot festitko Matjašiču za njegovo zlato malo I. 1882. (.Slov. Gospodar* 1882.. Cerkvena priloga. 281.) Primeri tudi MurSčevi pismi Oro&kopfu in Ruedlnu (sub XLV.)! Zl>oraik M Mo Sinn SO. aprila') Ktajžar Muricu ISMU UM Zadnje dni julija ali pojlclkom avgusta:«) Klajžar Muri« 1904 lOi-105 ') To je pismo, ki je omenjeno v .Zborniku' 1904 na str. 104. Klajžar svojemu datumu ni dodal letnice, a I. ISŠ2. je brezdvomno. Klajžar opisuje MurScu Gradec, češ. ko pride spet v Gradec, se bo začudil, .kak prefhmen-tano so od lani polcpfltali toto mesto. S-hod nafli vifezhi is duhovniflia prek na fhkofovfko zirkvo je podert. mi pa pre noviga dobimo Klaj2ar je torej v Gradcu in sicer v bogoslovnici. Murica pa od .lani* ni več tam; to se zlaga z aprilom I. 1H.32 ; zakaj MurJec je I. 1831. postal kaplan, a Klajiar leU 1832. *) To pismo nima hikakega datuma, vendar se da iz \-sebine datum donckte sigurno ustanoviti in sicer tako-le: 1. Terminus ante quem non je poletje I. 1832.; zakaj Klajžar s« Je podpisal za kaplana, a kaplansko službo (pri Sv. Jurju v Slov goricati) je nastopil nekako okoli 1. septembra (v rojstnih knjigah te župe je ^pisan prvič dne 5. septembra.) 2. Terminus post quem non je pač konec oktobra istega leta, zakaj takrat e Murko vstopil v bogoslovje, a po naiem pismu Murko gotovo ie ni »goslovec. 3. Letu 1832. sc prilega slava, ki doni iz pisma Klajžarjevega: zakaj spomladi lega leta je iziila Murkova slovnica s slov.-nemikim delom slovarja in zbudila senzacijo. 4. Letu 1832. se tudi prilega opomba o črkarskj pravdi, osoblto ie vprašanje: .Komi ti sreto vo$i$ Murki ali gosponi Dajnki?* Murko Je s či-njenico svojih del in s predgovorom svoje slovnice stopil na mejdan zoper Danjka; spričo tega je sekovski konzistorij dne 6. junija pozval ncKaterc duhovnike, naj zavzamejo stališče med Dajnkom in .novim llteratom Murkom*; oni duhovniki »o se pač hitro odzvali in so se izrekli zoper Dajnka, a temu je dne 28. avgusta priskočil s posebno vlogo QottweiB na pomoč. Bila jc torej črkarska pravda julija in avgusta vroča, baš sub iudice in je mogel Klajžar pričakovati, da bodo .prihodnji mesec ali kranjsko ali Dajnkovo azbuko na kaitigo obsodili.* 5. Poročilo o Murkovem .časopisu* se tudi zlaga z L 1832.; primeri opombo k I. pismu, ki ga je pisal MurSec Vrazu (zgoraj str. 125). in pa besede Vrazove v pismu Muricu z dne 3. decembra 183S. o .obečanju, kterega je (.Murko) pred tremi letmi včinil* (Dtla V, 141, .Markovič, Uabranc pjesme XC.) 6. Če je torej I. 1832. ustanovljeno, tudi mesec ni zelo dvomen; faza črkarske pravde kaže na juli ali avgust Klajžar je pismo pisal brezdvomno iz Gradca, a se podpisal za kaplana; to bi si lahko razlagaU tako, da Je pisal neposredno pred svojim odhodom iz gra&ke Im^ slovnicc, ko Je le vedel za namenjeno mu župo; verjetneje pa je to-Te: Klajžar se grozi, da se iz jeze eventualno .povrne ceio na üunaj*: najbrž je torej Klajžar, osUvivii bogoslovnico, predno ie nastopil kapla-nijo, krenil na Dunaj; vračaje se, se Je pomudil v Gradcu in od tod pisal Muräcu ta list. Ker pa očividno misli Klajžar ie pred nastopom sluit>e priti domov k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, m misliti na prav zadnje dni meseca avgusta, ampak na prejšnje tedne. (Opomba o obeicnih vojakih se tto težko dala izrabiti.) Tako bi torej imeli nekako mesec avgust I. 1832 in sicer njega prvo polovico ali zadnje dni julija. Grožnjo, da mu .iz Gradca nikoli ne bo več pisal*, jc umeti šaljivo — ker ga bo ostavil za vedno! ;». oktobra:') S5. dccembra. Zbornik u l*U> Vraz Muršcu Vrazova .Dela* Muräec Vrazu 1906 9. 29. 13. unija: unija: ulija: 3. novembra: decembra: 18G3 Muriec Vrazu Vraz Muricu Mur$ec Vrazu Vraz Muricu Vraz Muricu 1906 Dila V. 1906 D«la V. Dila V. (Eno pismo Vrazovo Muricu ni dospelo) 1834 Stran 1;Ö-133 124-126 la; 190-131 127-1S8 129-130 134-130 4. januarja: Vraz Mur&:u D«la V. 135-137 (1. .prosinca* ^ januarja: MuHkc Vrazu 190& 128-129 6. aprila: Matjaii; Muiicu 1901 115-116 1835 4. januarja: Vraz Muricu D«a V. 137 3. decembra: Vraz Muricu Dila V. 139-141 SO. decembra: Muricc Vrazu 1905 129-130 1836 8. februarja Turban Muricu 1901 120 1837. 4. marca: Vraz Muricu Dfla V. 162-153 okoli 12. marca: Vraz Muricu D«a V. 154-166 12. marca: Muriec Vrazu 1905 130-131 Na Jurijevo: Vraz Muricu D«la V. 1&8-161 Po Jurijevem: Muriec Vrazu liNkä 132 2. decembra: Vraz Muricu D«la V. I05-JC7 13. decembra: Muriec Vrazu 1906 132-113 IS3S 18. februarja: Vraz Muricu Dtla V. 167-170 19. februarja: Murko Muricu m>4 121 2. marca: Muriec Vrazu 190Ö 133-134 17. marca: Matjaiif Muricu 1»1>1 116 2u. aprila: Muriec Vrazu 190Ö 135 30. maja: Murko Muricu 1904 121-122 22. junija: KrempI Muricu I9Ü4 12&-US6 16. decembra: Trstenjak Muricu 1SMJ5 1- 2 17. decembra: •Vraz Muricu DfU V. 178-181 30. decembra: Muricc Vrazu 1906 135-136 1839 1. januarja: Murko Muricu 1904 122-124 24. februarja: Muriec Vrazu 1905 136-137 9. marca: KrcmpI Muricu 1904 126 21. julija: Muriec Vrazu 1905 138 Zadnje dni julija ali v začetku avgusta (?): Muricc Vrazu 1905 139 24. dccembra: Muriec Vrazu 1906 140-141 ') 01. opombo k prvemu pismu, ki ga Jc pisal Muriec Vrazu. 1840 Zbomik m leto S«rin 25. marca: Klajiar Miiricu n)o4 107 12. deccmbra: Klajiar Murku liXU 1(»7-IW 1841 13. anuarja IKtl :■) Klajžar Mur$<.ii mx uni I'J. ebruarja: Vraz Miiräcu Dfla V. 210- 213 Okoli 1. marca (pr^a polovica marca)') Klajlar .Muricu 1904 H» 9. marca: Caf Muricu l'.)05 9 Nekako 17. marca:") Klajžar Muricu ISMM lUU ■) Datum sc nahaja v pismu; v .Zborniku' 1904, str. 106 jc Uskana letnica 1H40; v izvirniku pisma je zadnja številka nejasru. tako da se more ftlali za: O, pa tudi za: 1. Vsebina pisma odločno govori za 1841 Položaj je tak: Klajžar je v Ptuju, Muriec v Oradcu. Klaj^r je pustil Muršca .dugo' na odgovor čakati, a sedaj mu poroča o zimi v Ptuju, celo o tem, kar se je zgodilo že .pred adventom*. Očividno MurSca celu tisto zimo ni bilo več v Ptuju. Kakor pa kaže Muričevo pismo Vrazu z dne 24. decembra 1839., je Muriec zapustil Ptuj nekako 14. decembra tega leta; a Klajžar Je pač $elc začetkom 1840 prišel v Ptuj (Napotnik, Obris etc. I9tM, str. 43.) Iz tega sledi, da naJe pismo, pisano iz Ptuja, m iz januarja I. 1840. Temu negativnemu dokazu dodam ^ dva pozitivna: 1. Pismo omenja tudi .MurJčeve račune s ptujskim dekanom, a ta sKar se je razvila $ele pozno jeseni 1. 184Ü., kakor kaže KLijžarjevo pismo z dne 12. decembra tega leta. 2. Naše pismo omenja ptujskega duhovnika Frasa, a ta jc bil Klajžarju deccmbra 1840 .nov, ljub tovariJ*. Te dve zadnji točki kažeti pozitivno, da je pri le-tem pismu misliti na januar I. 1841. Po tem takem je pismo natisnjeno na nepravem mestu; morajo bi stati za pismom z dne 12. decembra 1840. *) To jc pismo, natisnjeno na str. 108. kot 7. KLajžarjevo pismo Pisano je v postu. Leto 1841 se mi ne zdi dvomno in to spričo opombe o MuriČevi zadevi s ptujskim dekanom, ki se je začela pod zimo I. 1840. (pismo Klajžarjevo z dne 12. decembra 1840) in se vlekla v I. 1841. (primeri pismo z dne 13. januarja!) Post pa je I. 1841. trajal od 23. tebruarja (pust) do 11. aprila (Velika noč); s tem je doba za naic pismo omejena. V postu tega leta je Klajiar MurScu pisal žc dvoje pisem in sicer bsto, ki je kot 8. pismo natisnjeno na str. 109. in pa pismo z dne 20. marca. Med te dve pismi ne gre naie pismo, kakor t» to razvidno iz sledeče opombe; za 20. marec pa tudi nc, kakor kaže omenjanje dekana v naiem pismu in v pismu z dne 20. marca. Eülino mesto mu je pred pismom, ki je natisnjeno kot pismo 8. in ki je pisano nekako 17, mafca (el. sledečo opomtx>*) V tem zadnjem pismu poroča Klajžar Murscu novost, da je .gospodin Vraz postni predgar*. a da bo se Kocbek moral na Polenšak preseliti; v naiem (7.) pismu pa imenuje Kocbeka postnega pridigarja; iz tega pač sledi, da je na£e pismo pred 8. pi.smom. Isti rezultat dobimo, ako pomislimo, da v naicm pismu Klajžar ie nič nc omenja denarja, dolžnega Vrazu. ■) Pismo, natisnjeno na str. 109. kot 8. pismo. Letnica 1841 ni dvomna; to svedoči terjatev Vrazova. V pismu z dne 19. februarja 1841. je Vraz MurSca poprosil, naj spravi v red Klajžarjev dolg; o tem je Muriec pisal Klajžarju — pismo dosle ni znano — in evo Klajžarjev odgovori Denar je poslal Klajžar s pismom z dne 20. marca 1841. Dr. Fran lleii£: Korespondenca dr. Jos. Murica. 177 Zbornik im klo strm äO. marca: Klajiar Muricu lUOI 110 8. junija: Kla iar Murücu 1UU4 111 12. julija: Vraz MurScu D-2Gl iž. julija: Muriec Vrazu ItKft 141-142 88. julija: Muricc Vrazu IIKK) 142-143 SO. deccmbra: Murftec Horvatu 1<.K)5 162 1842. i. marca: Vraz Muricu Dfla V. 28«-281» 12, marca: Henrieta baronica Wemerjeva Muršcu 1904 12«-130 14. marca: Klajtar Muricu laiM nt marca: Klajtar Muricu 1»>4 112 23. marca: Klajžar Muricu 113 27. marca: Muriec Vrazu ino.i 143-14r> 12. aprila: Klajžar Muricu 1!IU4 113 R. maja: Klajiar Muricu 1WM 114 IC. maja: Matjaiif Muricu 1004 llß-lW 20. maja: Vraz Muricu Dčla V. 2SW-21I« Nekako ». junija: MurSec Vrazu llKk'» 145-144; it. junija: Vraz Muricu D«la V. ;»K»-310 1«. oktobra: Vraz Muricu D«la V. 314-315 20. oktobra: Muriec Vrazu l»l)A 14«-148 31. oktobra: Vukotinovij Muricu imu ia>-i:ti 28. decembra: Vraz Muricu Dila V. 324-327 2a decembra: Muricc Vrazu 100Ö 148 1843. 10. januarja r Klajžar Muricu luta 114-nä 1 aprila: (?) Vraz Muricu Ddla V. 327 21». aprila: Muriec Vrazu liHKi 14«-150 7. junija: Rigler ne vem komu 1<.N>4 l32,-l3;^ 4. avgusta: Vraz Muricu Dfla V. 334 -33.5 12. avgusta: Vraz Muricu Dila V. 3JJ.5-33B 13. avgusta: Rigler Muricu Caf Muricu IIKU 131-1.'« 16. novembra: l'.IOj 10- 12 16. novembra: Kočcvar Muricu I!IÜ4 13:^134 26. novembra: Kočcvar .Muricu Utü4 134-i;j5 h. dcccmbra: Caf Muricu 191 12- 13 31. dccembra: Kočevar Muricu 15)04 135-1.16 1844. 3. januar)a: 18. januarja; Caf Muricu Matjailč Muricu 194 13« -13» 4. marca: Muriec Vrazu I9tjr> 150-151 20. marca: KrempI .MurScu liKM 127 21. aprila: Vraz MurJcu Dfla V. .^^4- 3Ö5 22. aprila: MurSec Vrazu IVKX) 151—152 25. aprila: Caf Murku 14 25. maja: Kočevar Muricu 1W)4 i:ft» 20.-27. novembra: Vraz Muriku Dila V. 21. decembra: Feliks Kramberger Muräcu 1W)4 141-14.J Ob koncu leta ali v začetku leta U«5:') Matjašič MurScu 15104 na-120 IS4Ö. lit. januarja: MurSec Vrazu m'i i.'sa-iös 19. maja: Kramberger Muršcu I'JO» 143-U4 28. septembra: Vraz Muricu DfU v. .17«-37« 3U. decembra: Slomšek Murku liKM 144-145 10. 16. 23. la anuarja: antiarja: anuarja: cbrttarja: IS46. Slomkk MurScii Muricc Macunu Slomiek Muricu Slomiek Muricu IWM Dora in Svet IWH I90t 19(j4 145 <140- ui; 14<5-14H ') To jc pismo, ki je natisnjeno kot 6. MatjaJičevo, a moralo bi biti uvr^eno na petem mestu, to je pred pismom (z dne 16. aprila 1846), ki je natisnjeno kol peto. Prifujoče pismo spada namreč med dobo 20. nov. 1844. in 19. jan. 1845. Evo dokaxa: 1. V pismu navedena Demetrova .Dramat. pokuSenja*. Kukuljcvl^eva .Razliflta d«la' knj. 111., Bogoviieve .Ljubice*. Čivičeve .Basne* so izUle I. IA44. .Basne* jc poleg drugih knjig poslal Vraz Muricu ta razpcfa-vanje dne 20. novembra 1844 2 SlomSek MurScu 1904 153 SlomSek MurScu 1904 153- -154 VoduSek MurScu lit04 157- -1.58 Macun MurScu Dom in Svet 1901 648 -049 Matija Maiar MurScu VoduSek MurScu 1905 41- - 42 1904 158-159 MurScc Macunu Dom in Svet 1901 649 ]a48. Macun .MurScu Cal MurScu Bleiweis Muricu Cal MurScu Vodu$ek Muricu Kofevar MurScu VoduSek MurScu Trstenjak MurScu MurSif .MurScu Caf MurScu Kreft MurScu Mladnik MurScu Caf MurScu Caf MurScu Vogrin MurScu Trstenlak MurScu Vraz Muricu Orožen MurScu Caf MurScu Kozler MurScu Caf MurScu Kreft MurScu äparavec MurScu Kozler MurScu Orožen MurScu Kreft MurScu Dom in Svet 11H)1 im 1905 1905 l'.)04 1904 1<»04 1905 1905 1906 1905 1906 1905 1905 15W5 litOA lit05 1905 190Ö 1905 1905 1905 i9ai 1905 1SI05 649-650 18- 19 52- 53 19- 31 139 159—100 2- 3 56 21— 22 59 •52— M 28- 23 23- 24 64- 6;> 3- 4 6B- 67 67- «8 24- 25 70- 71 25- 27 m 7Ö- 76 72- 73 08- 69 60- r.i 12« Okoli II. junija: 17. junija: 17. junija: :!0. junija; ao. junija: AK junija: 1. julija: t», julija: Avgusta meseca: 17. avgusta: SI. Avgusta: 25. avgusta: Proti koncu oktobra: 7. novembra: 22. novembra: 30. novembra: 2. decembra: 8. dcccmbra:. 10. decembra: äö. dcccmbra: Zlmrnlk u Iclo Sliui Macun MurJcu Dom in Svet 1901 «•■.M -«.V2 Trstenjak MurScu 1905 4- a MurSif MurScu 190if> 57— 58 Ivan Strah Muricu l'.KU 166-187 Juri Strah MurScu 1!»* 165—uie Kofcvar MurScu ÜJ04 140 Caf MurScu 1906 27- 28 Dr. Kranjc MurScu 190Ö 77- 81 Macun MurScu Dom in Svet 1901 6.%—651 Caf MurScu IJKV. 28- 30 Dr. Kranjc MurScu 1906 «1- 83 MurSec .Slw. društvu« v Ljubljani 190Ö 165 Macun MurScu Dom in Svet 1901 «'Ö4 MurSec Macunu Dom in Svet 1901 652 Kozier MurScu 190n 73— 75 VoSnjak MurScu 1906 83— 84 Macun MurScu Dom in Svet 1901 i«-?—654 MurSec Vrazu 1905 155 MurSec iMacunu Dom in Svet 1901 654-Ki:) Caf MurScu 1905 3f>- :»i V pr\1 polovici leta: 3. anuarja: 8. anuar a: 9. anuar a: 13. anuarja; 23. anuarja; 17. ebruarja: 18. februar a: 19. februar a: I«, februarja: februarja: Ž7. februarja: 28. februarja: 13. marca: 16. marca: 18. marca: 1:2. ma a: 13. ma a: 2ti. maja: 23. julija: 28. julija: :il. julija: lU. oktobra: 30. (?) oktobra: U. novembra: 2. dcccmbra: 7. decembra: 24. dcccmbra: 251. decembra: 31. dcccmbra: 1849. Stranj^k Muricu Muklf MurScu Kočcvar Muricu Mikloiie MurScu Caf MurScu MikuS MurScu Sparavcc Mur$cu Trstenjak Mur4cu Hinspieler Muricu Vodujlck Mur$cu Kreft MurScu Fran MurSec (dr, Josipu) Muriou Trstenjak MurScu Voduäck Muräcu Trstenjak Muricu Caf Muršcu Caf Mur$cu MurSec .Slov. druätvu' v Ljubljani VoduSek MurScu Cigale Mur^ MurSec Macunu Koro^ak MurScu Caf MurScu Macun MurScu Miklošič Mur«cu ErtI Muricu Matija Majar Mui^ Vra« Murscu Ogale MurScu MurSec Vra/u 1904 163-ltU 1905 84- 85 liKU 141 190Ö 85- (« 1905 32- 33 1906 »1 1905 75- 76 1900 5— 6 1905 SB- a-j 1904 1«)-IS1 190» 61- 62 19»ft 9«- 97 1906 6- 7 1904 161-162 1905 S- 9 1'.I05 33- 34 UM 16 34- 35 19ft'. 165 1SW4 lCŽ-163 1906 «7 Dom in Svet 1901 655 1905 100-102 I90:i 30— 36 Dom in Svet 1901 7051-710 UKÄ 87 1SW5 102 1906 43- 44 Dfla V. 417-421 1905 98 190» 155—15« Januarja; 7. januarja: 80. januarja: Nekako 7. februarja: 18. februarja: Nekako sredi marca: 24. marca: 8. aprila: h. apriU: VJ. aprila: 27. aprila: Nekako maja meseca: 1». ma)a: 31. ma a: S. junija: IC. julija: lU. julija: 28. novembra: 15. dccembra: decembra: 8. marca: 11. februarja: 13. marca: 20. unija: 2». unija: 2*.*. avgusta: 13. oktobra: 23. novembra:') 1. dccembra: &. dcccmbra: lU. aprila: 12. maja: 21. julija: 2C. decembra: 28. februarja: 15. decembra: 21. »eptcmbra: 20. februarja: 18S0. Zbornik za leto Stnn Miklosie MurScu 1905 88 Murii; Muricu 1905 58- 5» Ciringar Muricu 1905 103-104 Cigale Murücu lltUö 99—100 ^D. Brunner Mur$cu iga') 104 MurSec Vrazu law ir»6-l58 Muriec .Slov, druJtvu" v Ljubljani ISWÖ 16G Matija AUjar Muricu 1906 44- 445 Mikloiič Muricu 1S«6 89- 90 Anton Lah MurScu 1905 IM-IOC Anton Lah Muricu laW) 106 Muršec Vrazu 1906 158 Anton Lah Muricu 1905 107 Razlag Muricu 1905 107-108 Matija Majar Muricu 1905 47- 49 Muricc Macunu Dom in Svet 1901 710 Muricc Vrazu 1905 1.58—159 SlomSek Muricu 15*04 154 Muricc .Sk)v. druitvu* v Ljubljani 1905 167 Blciweis Muricu 1906 53 18SI. Slomiek Muricu 1901 155 Einspieler Muricu 190Ö 93- 94 Einspicler Muricu 1906 »5 Muricc Macunu Dvm In Svet 1901 710-711 Muricc Macunu Dom in Svet 1901 711 Großkopf MurU-u 1905 108-109 Muriec Macunu Dom in Svet 1901 711 Großkopf Muricu laOi 109-110 Ca( Muricu 1905 36- 40 Matija Majar Muricu 1905 49- 50 1852. Stojan Muricu 18(X'i 111-112 Cat Muricu 1906 40- 41 SUdovič Muricu 1905 112-114 Vogrin Muricu 1905 65- Oft Sladovi^ Muricu 19«. 114-117 Bleiweis Muricu 1905 54— 55 1854. Tmski Muricu 1905 117 1855. Muriec Macunu Dom in Svet 1901 711-712 <) Med avgustom in novembrom tega leta je Muricc pisal GroQkopfu In Ruedinu. 1868. Na Jurijevo: C. decembra: ib. januarja: U. aprila: 4. januarja: 27. julija: tU. avgusta: avgusta: 1. septembra: I. «eptembra: 6. decembra: 4. avgusta: 17. marca: 17. marca: ? 30. maja; maja: 26. oktobra: SlomSek MurJoi 1859. MikMiO Muricu 1861. MurŠec Macunu Slomiek Muricu 1865. Matija Majar Muricu 187 (?) KUpatti! (odb. .Mat. Hrv.') 1880. ErtI Muriini Božidar Raie .Muricu dr. Ivan üerlak Muriku Bleiweis MurScu Trstenjak MurScu Zbornik n Mo l'JM 1«05 Dom in Svet 19Ut 15104 1886. Tmski Muricu 1888. Feliks Kramberger Murku 1889. Here Muricu LenooviSck Muricu MikloSie MurScu Slanie Murikii 1891. 1893. Josip Sinko Muricu Luka Jeran Muricu I'.«» l'üüCt 1906 1906 19Ü& 1906 190& 19U5 l«J«>4 nw6 lllUä UK» 190ä 1905 IW» SUM IM-I.V. 00- 91 712 15©- 157 50- 02 118 lUS-lÜ» 11» 119 55 9 117 144, 121 120-121 91.. 121. 121-122 122 U« 30. maja: 22. junija: 8. avgusta: 19. avgusta: 8. se^embra: 18. novembra: 27. decembra: 30. decembra: MurSec MurSec MurSec MurSec Murtec MurSec MurSec MurJec 1884. Josipu Sinku Josipu Sinku Hergu Josipu Sinku Josipu Sinku Josipu Sinku Her^ Josipu Sinka 1W1& 1906 1905 1906 1905 1905 1905 190Ö 187 tCK 169 16H 1C8 169 1«0 16» 1896. Zlwnilk >1 kin Sttw« 29. scptembrs: Muriec Josipu Sinku l'.KK» . 161» 10. oktobra: Luka Jeran MurScu IWXi lÄJ-Li-l Trnskega „Cvlet n« grob slovctiskoga poitenjaka profcsora Josipa MurSeca" l'.K)5 118 (T 35. oktobra im)i>.) Epilog. 1827—1806. Naistarcjic tu priob(eno pismo jc pismo iz I. 1827., ki |e Muricu naznanilo smrt njegovega očeta . . . Na koncu pa Tmski siplje cvctjc na grob MurSca samega . . . Od smrti očetove do smrti nJega samega . . . doba sKoro sedemdesetih let Naistarcj^ pismo govori MurScu o njegovem domu, v najmlajiem mu Luka Jeran pošilja hvalo in zahvalo iz srcdiMa slovenske domovine, iz bele Ljubijane . . . Dom in domovina. Kot mlad svečenik se je oklenil dijak« Stanka Vraza ter sledil njegovim stopnjam. To je njegova najetja in najjačja in najidealnejSa zveza: Vraz je gibal, MurScc mu je vemo služil; Vraz je vodil. MurScc Je sledil. Slovanska vnema Stankova Je v njem zbudila tisto valro, ki znafi Mutičevo delo L 1848. V najlcpii svoji dobi zie Mur$ec ne Ic v Ljubljano, marveč osobito tudi v Zamb. Ljubljana in Zagreb. 4. Kazalo stvari in Imen.') Abecednik (gl. .Bukvar*): - 47; .Mali Blaže v pr\i Soli* 83 do H4. Accurti, profesor: — 116. Adelsberger Josip: 109. (Trgovec v Ptuju, t 8. IV. 1841. 04 let star.) Adresa (gH .PeUdja-.) Aichmayerjeva Pavlina, Plujčanka: 108. Ajdovščina: - 71. Akademija: — dunajska äU, 23; požunska 1*>7,. Aleksejev: — 11. Allgem. Slav. Ztg. (gl. .Časopisi'.) ') Številke sledečega kazala pomenijo stranice; Številke pred črto se n.inaSajo na .Zbornik za T 1904*, one za črto pa na letoinji .Zbornik*. Kar je pri \'sakem članku v oklepih dodano, so mc^a pojasnila. Allioli: slovenski prevod 145. Ambrož Mih.: »Ki; — 6, 72. U7. (Smledniiki komisar, gl. Apihovo delo .Slovenci in leto 1848-. str. 104, 14«,. 17«. 191. 19:5. SOI itd.) Ana Sv., na Krembcrgu; — 85. Angiciki naslovi pisem; — 1:^7. Ankenstein, gl. Borel. Anloloßlja dubrovačka: 142; — 153. Anion Sv. v Stov. goricah: — 2.V Apciacija v Celovcu: — 117. Aristokracija: - «, 2«. 72. A t te m», grot: — l(i2. Attems Henrik, grof: — 107,. Auersperg Anton, grof; — 2.3, («1, .wackerer Vorkimpfcr dcutschcr Interessen des rein slav. Krains' 71. Augustinovič, gojenec graiki iz Oranice; — l.'t3. Avstrija: cesar 14il; 1&9, 1(W; — avstr. nemiki časopU I; cesar 3. 56, 00, ft4; 8; .«roorumenjaki* «; 25; vsa Avstrija nemika 30; 33; «; .Wien beUübf 71; 72; cesar v Innsbrucku 78 do 79; Avstrija lede-raUvna 7«. i«, Avstrije bodočnost 79; departementi «2; cesar v Befu 102; cesarska rodbina 137. Gl. .Dunaj*, .Peticija*. .Zbor*. Babie, .»odec*: — 127,128. Babukič: - 37. Bakovskt, gro<: — l.io; Bankovski i:>S. (B«nkovskl? .Zbornik* 1WJ0. 20G.) Ban (gl. Malier, JelafW) bansko vije«:e: — 43. Barbara Sv. v Halozah. Boiidar Ralf Bartolovič, .pitomac iz Oranice* v Gradcu: — l.>3. Bef, gl. Dunaj. Beljak: - 95; gl. LendovSek. Berilo, gl. Čitanka. Beian: — 57. (Matija Beian, rojen v Ljutomeru 1807.) .Bilitajn*, grad: - 8 (recte: niilanj) Birokracijü (gl. Uradi): - 7, », 25, 26; v Ljubljani 72, 97. Bistrica Slov.: — C. Blagovna, grad: 141: — 29. 69. Blaznik, tiskar: - 43. 63, 10:>, 166. Bleiweis Janez, dr.: - 27. .16. 52 do bh. 163,. 166. 167. 167,. BogotlovcI: - celoviki 46; graSki SI, 87, 88 (.gospoda v semeniic'u'). 144. 14«. 149. ir>3, I5i. 156; zagreMko semeniS^e 156. Bogovii: 119. Bohanec: — 129. (Josip B., rojen 18U0 pri Sv. Križu poleg Ljutomera.) Bohorič Adam: bohoričca 107,, 125; — 42. 44i. 137. Gl. .Črke*. BolfankSv. v Slov. goricah: 102; - 85, 121 do 122, 167 do 169. Bolgari: — KJO. Bopp: — 11. Borel, grad: 132.; — 8. Od tod mu je pisal Fran Muriec. Boroi, (eiki poslanec: — 77. Botanika, gL .Slovar*. .Brankovie*: — 58. Braslovee: - 111 do 112. Bratkovič, oskrbnik: — 61, 76. Bratuia Mirko Josip: — 144. (Gl. Glaserjevo Zgod. slov. slovstva 11. 131.) Branek, grad: — 56, 58. Brezje (Brezno): De%'ica Marija v Brezju; odtod je Muricu pisal Gtx}fikop(. Brežice: - 8. BrlU: — 37. Brolih, komUar na Dvoru: 16(i. Brun net, dekan v Gornjem gradu: — lit), 111. Brunncr ScbasUJan, urednik Usta .Wiener Kirchenieltung*: — 104, 154?. (V tej st\ari gl .Wiener Kirchenztg.' 18AÜ in siccr v št. 11 z dne 24. jan. dopis .Seckauer DK>ccse" s podpisom .Ein Landpfarrer*; v 30. itev. z dne 0. marca je Muri(ev odgovor s podpisom .Ein slovenisclter Priester*; na Muri^ev {lanek se ozira dopis .ix Moravske* v Številki a», t dne 2«. marca; v 4». 4tev. z dne i3. aprila je zopet dopis .Seckauer Diöcese' s podpisom .A. S.. Plarrer', gulovo isti .Landpfarrer*. Murifcv flanek je v prevodu prinesla .Slovenija*; gl. nje^vo pismo .Slov. druitvu v Ljubljani' z dne 24. marca IK.iU.) BOchingcr Josip, dr., ravnatelj bogoslovja v Gradcu: — 15, .'(8. Bučar: - «0. (Viktof B. ? Gl. .Novice* 1851, 134, .Slovenija* l»jO z dne 2. marca.) Budeč: - 1()8. ,) Bukvar (gL Abecednik); — 44, 45. Burian: Teika slovnica 142. Oal: 118, 135; - v Prago 3; » do 41; 51». riT. M, 102. 142, 151, ir.4 Carigrad: - 29. Carniolia, list: — 1 do 2. Celibat: - 20. Celje: 131; scsUnek v Celju 133; celjski kotar 13U, 13»; celjski knjigotržec 139; IM; 154; politično mišljenje l.M«; Slovenci celjskega okrotja 161, l<>2 (gL .LavanUnska škofija*); - 3; 8; dijaki 21; 24; 27; slov. Novine 29, 30. 31; 48. 4«; celjsko okrožje «W; «5H; (W; 75. DI; W; 150,. 151, 152. IUI, lß:i, slov. v iolali celjskih tß. 97, slov. v šolah 166. Iz Celovca pisala Einspieler in Matija Majar. Centralizem: — 7, 9. 82. Cenzura: Krempljevc .Dogod * 127; l.Hi»; l.•^4; - 1«; 42; .tiskarska porota* (Jury) 97. Cerkev, gL tudi .Duhovščina*, .Bogoslovci*, ..Danica* (Zgodnja): — ß. », tmija služba merilo etnografskih mej 74, .Cerkveni časopis* 84. zagrebški 157 (Wm. .Brunner Sebastian*), pri Sv. Bollanku v Slov. goricah. 1C9. German: — 94. Chorinski: — »8. Cigale .Matija, gl. tudi .Slovenija* (list) in .Zakonik': — 27, 79. 87, .Matija* '.»2, 93. 97 do 100. Ciril (in Metod): bratovščma 155; — cirilica 43. 45. 48. 48. 124 do 125. SU-jarjeva vseslovanska slovnica v cirilici 49. literaren list v latinici in cirllid 49. knjiga .Oril in Metod* 50, cirilski napis v Ptuju 13U. Ciringar Jernej: - B2, lUldoUM, 144. (Rojen v Hočah 1818, oosvečen 1845. leta 1855. je bil vojaški svečenik v Krajovi. Prim, öroinovo .Das Bisthum und die Dlöcese LavanL' L 425 in pa Raziagovo .Zoro' 1K52. 12» do 130. nadalje .Slovenijo" 1850 z dne 12. februarja.) Clemens: — romanski slovar II. Cmurek: lil; - 7, 91. 93. 113, 117,, 154. Conrad!: — slovar 12. 13. Cvetko Fr.. dekan: - 58, 149. (O njem gl mariborski .Časopis za zgod. in narodopisje* U. str. 8 si.) Cvetko Juraj, bogoslovec: — 144. (Rojen 1810 v Ptuju, posvečen 1842.) Öasopisi (gl. .Danica", .Grazer Zeitung* (sub .üradeC), Ilirske Narodne Novinc* {sub .Ilirija", .Kolo", .Novice', .Slovenija'): list z« ljudstvo 142, — .Der Adler-, .Ost und West', .Kaniiolia*. .WienerZeitschrift' 1; .Časopis «eskžho Museum', .Kvtt)', .Hronka', (asopis pro katolickd duhovnictvy'; .RozmaitoUi Lwowske'; „SeTl>-ska narodna novina', .Narodni list' ldo2, (dr. str. 13ö. i:«»). ,St>ria' .1. i7; .Slav. CentralbUlter" 5: svoboda easopi.«ja äl; Celjske „No-vine" 27. «), 30, 31; „Slav. CentralbUtter" 27, Ž8. 36, .^Ug. Slav. Zeitung" 3«, 751, 82; „Südslav. Ztg," 3B. 4« „Siidslavarca" tl4, 103. 157: ..Bjela Slovenska" 41. 48. i»4. lUU, IUI; stovenske 44; 4«; Havličkove „Narodni Novinv" 40; „Slavenski jug" 4Ö; ..Wanderer" 4C, politifni 47; „Jugoslavenske Novine" 47; potreba literarnega lista 49, „naučen, sk)vst\en list" 51; „Augsburger Allgemeine" «O: Styria 08; ..Stimmen" 71; ..Laibacher žtg." TS. iö, tiW, UM.; „Časopis Cerkveni" H4; „Vcdcž"H4; „Cclov. novinc" ^ Klagenfurter Ztg. 93; življenje urednika U7; „Union" 103; „Wiener Kirchenzcitung" 104, t'iö.. I.i7, IC«; časopis .Murkov ijJö. ISÄ,; „Kranjska Čbelica" 1Ž8. 1^2, 133, IfiO; „Luna" 139, 139,; Čas. Čes. Mus. 142; Ost u. West 142; „Nitra" 149; slovensko novinstvo Ifiö; vzajemnost v hrv. novinstvu 15«!; „Jugoslavcnske Novine" l.>6.; „Bačka Vila" 167; zagrebiki Cerkveni Ust 107, „Metuljček" 100. (Dom in Svet" v uvodu in pri Macunovih pismih). ,pio, ilirski časopis 124, 12.), črkovanje 163. — ilirski Ifi. 47. Cafove nove črke l.'i, 1", I.i4, latinske in cirilskc 4.3, 4.^ črkovanje 83 84. Gl. „Bohorič", „Oni", „Danjko", „Gaj", „Ilirija". „Metelko" Cuš Janko, bogoslovec: — 144. (Rojen v Ptuju 181«, posvečen 1H43.) O. (?) dr.: — 8t». Dalmacija: 125; - 29, samostalna 78. Dami«; — 154. (Gotovo Simon D., ki je bil 1845 kurat• bcneficijat v obči bolnici v Gradcu, pozneje župnik v Halbenrainu. Rojen pri Sv. Lenartu v Slov. goricah) Danica »irska; 112, 142; - 2. 4», 133. 144, 153. Danica Zgodnja; — 122. 12:». Daniel (?): 111. Danjko: l(t5, 109,, 124, 12.i: — proti zedinjenju iUjerskih Slovencev v lavant. škofiji 2, danjčica 46, 174,. Demeter: 119 („Dram. pokuienja"), 142, 143; - l.iS. Dcmokratizem, svobodnjaStvo i. L d. (gl. „Aristokracija". „Hierarhija", „Ljudstvo"): ]:>6, 163 (kmetje brez „neke slovenske stranke in tudi maSnikov"); — 3 („duruijski republikanci"), 9 (souverenitč du pcu- pie"), 9 (demokr. v frankfurtskem rboru), 71 (preprosti glo|i dunajski), 77 (Čehi demokrati), 83 (dclavd dunajski.) Dcnicker — lüü, 101. (Brata Karl in Merman Denlcke iz Braunschweiga sU bila 2c okoli IKlO lastnika gra«ine Račje Kranichsfeld pri Mariboru.) Dcputacija: 3. 24 („Dunajski ^ovenci"), iz Hervatske «>7 do t»; 78 do 70; iz Ljubljane nemugofa »7; Ißö. Gl. „Poslanci". Dervanšak Juraj, bogosJovcc: — 144. Deutscher Juri: — „iguman" 124, Iž.^, IG, 127; „nekdanji larmeJter" 132. (Rojen 1788 v Ljutomeru, posvečen 1812, dolga leU župnik pri Sv. MikUvžu.) Die m, tiskar v Gradcu: — Utn, KHi. DijaStvo: -=21. Gl. celovSko 48. dunajsko 71, dijaitvo in slovenske knjige 143. Dinastija (gl. ..Avstrija"): - dinasti S». Dirnböck. knjigama v Gradcu: - 18. 27. 28, 31. :>4, I.V., Divjak Josip, bogoslovec: -- 144. ^oien 1814 pri Sv. Ani na Krembergu) Dobova; — pogajaliife Slovencev in Hrvatov o združitvi G8. Dobrna: i:W; — i:.2. DobrovskV: — 39. Dolenc (Matija), dr.: - U7. (Glaser. Zgod. IV. im, Aplh, Slovenci in leto 1848-, 11«.) Dolinar Mato: — 58, 144. (Rojen 1813 v Ptuju.) Domanjko: „Domaingo" 10«; — 147. p. Josip, več let kaplan pri Sv. .Marjeti mleg Ptuja, od 1830—1841 župnik istoUm. 1842 že dekan pri Sv. rlorijanu na LaBnici. Torej nc Eduard Domanjko, korar-avgultinec v Voraui. ki je bil nemiki pisatelj, pat pa prim. ..ZImrnik Mat. Slov." IIK*). 17.1.) Domanjko, brat prejšnjega: ..expeditor lavant. kancllje" Dominikancrgasse Nr. 8: — 123. (V tej graSki ulici je Muriec stanov.il.) Dominkuš (Andrej), oskrbnik sekovskc graSčine: — ;«, C. 24. 5», m. V,2. 73. 7G, H), 82, 8«. Dominkui (Ferdinand), prejšnjega sin; - .Vi. (Gl. Glascrjevo ..Zgod. slov. slovstva" III. 3118.) Dominkui. „sin šolnika kriicvskega" (pri Ljutomeru): — 130, 132. Dorizio; 122 —. (D. Fran. izza I. 1841 kaplan v Marija Trostu pri Gradcu, je s tovariiem Jakobom Koiarjcm prevajal Hounoldove propovedi; prim. „Zbornik" IWX», 223.) Domova: G. Dragoni-Kfenovsky: — G; 8; 2G; 28. ."»tJ, 31. 32, X\, 34, G'.l, 7»; 82; 154. (Gl. Apihovo op. cit-, 103 in „Večemice" 18SI8. 47 48.) Drama (kI. „Demeter", „GledaliSfc"): ^ 13G, 142, 143. „nma komedija Die Mode" 144, narodni teater v Krapini IGl. Drava: K«; — 110. Drobnič: 133; — njegov rcčnik 103. 154. 156. 156, 15G,, 157, I,)», 10,3. ..Drobtinice" ^1. „Slomiek"): 157 do 162; — I«, 82 Društva (gL „Sovemja" „Slovenci" („Slovensko druStvo"), „Lipa Slovanska"): — ..DruStvo slavjansko v Gradcu 1. 13.'>. l:^»^, 13SI; „slov. zbori" 25; slov. druitvo v Mariboru .30; društva slovanska 31, .32; 40; sv. Mohorja „Verein zur Versöhnung zwischen Deutschen und Slaven" 67, „zbor" G»; slov. društvo v Gorici 70; čiUlnica v Gradcu 142. ..knjižnica graških bogoslovcev" 148; 149; za Izdajanje ljudskih knjig V Zagrebu 155, 1.t8; Vrazovi stov. prijatelji, ..slovcnopoliti" v Gradcu 15«, IGO. Dubrovnik: 142 do 153 („Antologija".) Duh Sv. (nad Mariborom): 167 KM. Duhov niš t vo (gL ..Bogoslo vd". „Hierarhija", „Cerkev"): I2S („Pettauer Discordia"), 16.H, 1G7; — na Dunaju toženi 3; G; dekani 7, .35», „go- spodje V Ptuju" 10, „dober mcinik, priden Slovenec" 19, duhovnikom „roke zveianc" i2; 2»; odkriti prijatelji ljudstva 27; lavantinski 29; shod duhovnikov 35. slov. duhovniki in semcniUe v Gradcu 39. duhovniki in .) .-le peljeta tja UW; državni zbor l«ti; — 2; 3. 4; 8; 23; 24. 71; 76. Z Dunaja so pisali Hladnik. Kozler. dr Kranjc, MikloJ«^, Qgaie, Ertl. Seb. Brunner. Dvor, grašiina: 164'.'«5 na celjski gimnaziji učil slovenSčino, a jc jeseni Iftto odSel na Dunaj, „um den Vorlesungen des philologischen Seminars beizuwohnen" Leta 1819. je bil v Gradcu „pravdoslovec". Prim. „Dom in Svet" 1901, 655.) Feichtinger. župnik: I.")«!. Fcrlinc, knjigar v Mariboru; ir»8; — 10, 162. Ferst 1, knjigarna v Gradcu: — 18. 82. 128. 141, 14.3. FcQler, njegova dela: 131. Fialka Moric, profesor češkega jezika: 142. Filaferro: 1.32, — (sin tistega Ferdinanda Filaferra, ki je bil okoli 1845 okrajni komisar na ptujskem gradu?) FischhoJ: - 77. Florian Sv. na Laßniel: 10«. Foregger Matija, dr.: — 25», 30, 69 (advokat v Celju. prim. 1. C H|of-richterjeve] „Lebensbilder aus der Vergangenheit", 17 do 21.) For m ach er, poštar v Stov. Bistrici; — 6. Fram: od tod pisala Caf in Koroiak. Franccij Jernej: - 108. (Rojen v Poličanah 1823(?); gl. Razlagovo„Zoro" 1852. 131-132, nadalje Trdinove „Bahove huzarje in Ilire" str. 161. Že leta 1845 je bil kot „naravoslovec" (— fizičar, osmošolec) naročnik ..Novic", a I. 1871. soutemeljitelj ,.Hrv. ped. knjiž. zbora" ) Francozi: — 22, 127. Frankfurt: — volitve za Fr. ä do 6, 7. 9. 22; 23; 24, 21», 61, 64, «8. 69, „das deutsche Parl.imcnt" 70, 71, 76, 77. 96. Franzke (?): 106. Fras: 106, 108, 109 („Vraz"); - 176.. (Fran Fras, ki je bil okoli lft40 kaplan v Ptuju. Tisti Fras, ki ga imenuje Caf v svojem 15. pismu L 1848. kot kaplana pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ni ista oseba, mar\'eč drug duhovnik, ki je živel istodobno, namreč Valentin Fras) Frasinja, Ptujčanka: llä. Freyer H.: — U. Fridau \itez pl.: — 141, njegov sin in njegova Wi se učita slovenidne H!Ž (gl. „Ormož".) FricB, vitez pt.: ICKi, 110 (pa« Ignacij pl. FrieB, ki jc bil v itiridc$clih letih kaplan in katehet v Gradcu.) Füger: 121. aaisch: 131. Gaj: gajica (102); 112. „ilirski pravopis" 124; 12«; — 4; „novi pravopis" 42; 57; 137; 144; UC. (gl. „Ilirija".) Galicija (gl. Poljaki): — 78. GaJpar: 1U8. Gebhardi: 142. GerSak Ivan, dr.: — 11». Glmnaiija: — v Scnju 113, ll.i, v Vinkovcih 11.1, v Pctrinji (?) 113, na Reki 116, Štajerske 116, mariborska 147, 1(», celjska, tržaška 16». slovanski jeziki na gimnazijah lt>l, mature na Hrvatskem 1U&, Rimn. graška 16Ö, v Požunu 167,.' Glaser Fran, oskrbnik: — C. Glaser Karel, dr,: — 1,; 22,; a»,; 41; 42,; 47,; 71,; 73,; 7iS,: HO,; «3,; 86 * 87 ' * 4^8' 117 119 Glaser .Vlarko: Ižl, \b\-. —4, 37. (6laser, Zgodovina slov. slovstva II. llfe»; Zmazek, „Fara Sv. Petra pri Mariboni", Maribor lS7y.) Gledaliife (gl. „Drama"): — 46 („igraHiče"), 161. Globočnik: - 72, 75. Gollinc: — 1«, 2tt. IM. Goldberg: - 32. Goldmark, poslanec: — 77. Go lin ar Josip, bogoslovec: — 144. (Rojen pri Sv. Križu poleg Ljutomera 181«, posvefen 1845.) Golob: — lUS». Gomiliak Gerta: - 91, „sestra Gerčka" lUt«, 110; 117, 118,. GomilSak Jakob: 102; — 41; 110,, 117,. Gorica: — 4«, 70,'71, «7. Gorje na Kuroikem: odtud je pisal Matija Majar. Gorju p, poslanec: — 07. Gospa Sveta: 15». Got scher (Josip D.), ravnatelj Joancja: — 148. Gottweifi Ivan, dr.: 126; — 132, 174,. (Podatke o njem gl. v mariborskem „Časopisu za zgodovino in naro^pisje". II. II,.) Graberca pl.. Ptujčanka: 107. Gradec: lOn, 10«, KJ7. 109, 112, 115; „panslavisti" v Gradcu 12»;; krasna okolica 130; Grazer Zeitung 13», 160, 161; deželni zbor v Gradcu 140; - „DmJtvo slavjansko" Ido 2; 4; OrazcrZtg.fi, 7, «, !», 21; 22, 24, 26, 2«, 30, 32, j», 62, (W. 67 72; 83, „Nemške novine" 92; 103. cfr. lWi, slov. domorodnost 21; 24; 26; „Novine" 27; pravice v Gradcu 30; graSki domorodci 42; 4»; knjigarne graške i>4; 60; graiki Slovani 64; zahteve Grafarjev 64;" 67; v Gradcu knjige za ogerskc Slovence 88; graiki „rdefe-nogaii" 127; razpefavanje ilirskih knjig v Gradcu 14(J, 141; 143, 149 (gl. Ilirija), 15.% v Gradcu tiskane slovenske knjige 143; graitki bogoslovci 144, kavama 144, mestni uradnik Navrinik 163, vscufiliife 164, gimn. 16Ö. Gl. „Bogoslovci", „DruStva" (osf>bito „Slovenija".) Granica: — l&U. Gl. „Augustinovitf", „Bartolovič", „Vukaševi««". Graščine: 141, 165; ormoška 166; Dvor 166; — Pilštanj 8, Rajlienbmg 6; 8; kmetje preganjajo „gospodo" 22; o volitvah 22; 25; desetina 20 in 29; 33: Branck äC. Ol; „gospoda".')?; Neuweinberg", Sdia-chenturn :i9. 60; Lokavcc Ol, 66. Oorenia Radgona 61, Negova «1. «4; <52; graifinc u zvezo z Ncmci 04; Domsva »U; Neuweinsberg Pistorov grad. fahrenbQchl = Lihtnekarova graifina 65; Onnož 06. Scvnica W, Blagovna 6»; Rafje Kl)do 101; kmct)e in graiski uslui-hencl 128; Hrastovee 138. Ol. ..Komisarji", „Oskrbniki", „Uradi", „Bore!", „Ptuj", „Lokavec". Grimm, slovnica: — 36. Grki: — gr»ki klasiki ö2; gr$ki jezik 12». Oroder: — 141. 154. GroBkopf .MaUja: — lOBdollO, 12B. (Rojen v Ljutomeru 17tH<. dolga leU kaplan v Liutomeru, gotovo ie 1K2M in Se 1H34, izza 1842 župnik pri De\1ci SUriji v Brezju.) Gruber, nadzornik: — 39. (Gotovo Fran Sal. Gruber; o njem gl. mariborski „Časopis za zgod. in narodopisje" II. 13. op.) G ran Anast., gl. Auersperg. Gundulii („Osraan"): 142, 143; - 153. 157. 159. O urn i k Vinko: — 2y. 3^>. 07, ft«. »I. 1»2. (O njem gl. Apihovo delo „Slovenci in I. 184«.") (G u t m a n Andr.), gl. ..Vcdež". Gutsmann: — iT. Habdelič: 119, 135. H ali er, ban hr\'atski: 131. Haloze: — 3, 134. Hanka: — 39. „Harum", kavama v Gradcu: — 144. Hätz Pavao; - 150. Haugwitz, grof: 165. Haul i k, ikof zagrebSkl: 131; — 38. 39. Hausambacher, grad: — 8. Havli^ek, izdajatelj „Iskre"; 142. Havlifek, čciki politi^ar in novinar: — 46. Hegel: 121 Heitmann Norbert, profesor-bcnediktinec: 151. Herg Lovro: — 121. 154, 1(K». Herga, mag chir.: — 102. Herzog, syndicus v Ljutomera; — M. Hierarhija: — 8. Hirscher; 119, 130 („Hir.") Hladnik: — 62 do64. (Glaser. Zgod. II! 11.) Hladni k. Dr.: - «3. (Glaser. Zgod. Ill 14.) Hoče: - 33. Hojnik: - 132. (Fran. po5>efcn p«č 18:».) Hole Jakob: — 57. Hoizerin: 100. (Ana Holzcr, steklarjeva iena v Ptuju, t 24. septembra 1811. Klajžar je .glažarco" pisal z danjčiikim znakom za , j".) Horacij: - 125. Horvat Jakob: 151; — 162. (Rojen IMll pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 183» Se Danjkov kaplan pri Veliki Nedelji, pozneje prednik laza-ristov v Celju. Glej Napotnikov „Obris etc.", sit. 45-47. Okoli 1846 je bil kmlan pri Sv. Petru poleg Maritmra. Hor\'at, imenovan v 26. pismu Muričevem do Vraza, je pač isti.) Hrastovec, grad: 114; — 138. (GL Llplč.) Hrvati (gl. Ilirija): slovensko-hrvatska zajednica (109); srbohrvaščina (102); kajkavsko-hrvatski sUhi 106; 112; 125; hrvaUka narečja 131; HrvaU pod BeČ 140; I(?7; — strah pred Hr>ah S; 8. 29. :«; 34. .-n; hrvatskih uiiliif dijaki edinost s Hrvati in Srbi 43; „trojcdna kraljevina" 48, metež v Hr\'atski GO; „verni Hrvati predani Madla-ronom" Ul; dcputadja Iz Hrvatske «7dotW; Hrvati pod Beč OH; Hrvatsko Primorje 74; minister, prijatelj Hrvatov ; med hrvatskimi l>rati IHI; Mur^c, komi&ar pri maturah na Hrvatskem 106doll0, IGj; Hrvat Slado\i; podpore Hrvatom Ito. (01. tudi „Matica", „Zagreb", „Senj" . . .) Hübet Ivan, domoljub v Ljutomeru: — 58. Ile^ie (Ivan), lastnik: llo. (Rojen v Ptuju, Je od I. 18:;3. pofenši itudiral nižjo gimnazijo v Mariboru. Prim. „Ljublj. Zvon" 18»8.) Ilirija: Ilirske Kovine 108. 112; knjige ilirske ll(>doll7, 11<.(. 141; ilir$Cina 118; ilirski pravopis 1S4 (gl. Gajf). 125. 12«; ilirska stranka 131; ..Ilirske Narodne Novine" 124; učenje iliričine 143; - „Ilirske Narodne Novinc" 2 (cfr. 135), 136. 137. 142, 141. 14«. JW>. (..naSc novinc"); „Zagrcbike novinc" 3; „Ilirsko poglavarstvo" 5; ilirski pravopis 1«; 21; 31; 37; 137; ilirSčina v ^grebu 37; ilirski (mladinski) spisi 42; „kako izobraževati ilinsko narečje" 42, 43; iliričina v Majorje vi slov. slovnici in spisju 43; ilirska čitanka 43; blitanje ilirMini 44, 45; ilir«ina v slov. čitankah 45; „književno narečje" 4»; ilirski stihi 61; iliriilna poslovni jezik jugoslov. sekcije na slovanskem shodu v Pragi 75; '.«; knjige ilirske 13«>. 13»h. 13H„ 140. 140,, 141. 142. 143, 144, 145, 14«. 147. 14«. 149. 150, 152dol55, 15ftdol5t, 15«. 15»; ilir^ine se učc 13«; ilirski pravopis 137, i:»; ilirski molitveniki l.%>; „Magyarismus. Ilirismus" 139,; Vrazove ..Narodne pesmi ilirske" 140; ..Blaže in Nežica" v iliričini 14('>; ovire ilirske književnosti v Sloveniji 147; ..Ilirska Matica" 153 (gl. „Matica"); v graSki .Sloveniji* 155; približavanje llircem 156, 15». ..ilirska sloga", potreba ilir^čine na Slovenskem 161. Koseski in Iliri 1(>3. ilir&ina v ioli ItU (Ql. tudi „HrvaU", „Srbi", „Slovenci".) 11) Sv v. Slov. goricah, gl. „Mukič", Intcligcncija (gl „Duhovniitvo", „Uradi", „Profesorji", „DijaMvo": — G, 7. „izobraženje nak" 21. posvetna 23. „tujr izobraženje" 32. matičarji „na izbor Slovenci" 51, intel. DunajčanI 71. politična naobrazba 72, posvetna brez brige za Solo 116. .Jskrlce" (Tommascjeve, 1H44): — 152, 155. 01. „Havliček"! Istra: - 71, 97. Italija: — M; 7«; „Ciceronova domačija" 113; duh na Reki naklonjen iUli-ianjčini 116; italijansici naslovi pisem 127. italijansko brodovje pred Trstom 1G3. Ivan, nadvojvoda: 140; - 2U, 130 131, 140. Izpiti: župniški 107. 121 do 123. za gimnaz. inštruktorja 132,; — za profesuro 113, 116. 147, 163; k>lski 159; mature iri6 (gl. Orofikopf.) J. A.: — 100. (Pač Jarc Anton, rojen IHOU pri Sv. Duhu ob Lučah.) Ja k lin Anton: — 65 (Rojen v SrediSču 171«. župnik pri Mali Nedelji, nazadnje pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah na mesto Kremplja, ki je pri^l k Mali Nedelji (gl. .Zbornik' 1904, 125) J a k I i n Mihovil: — 57. (Znani dekan ljutomerski in voditelj mlademu Stanku Vrazu: gl' posvetilo .GuscI i tambure") JambreSič: 133. Janežič Anton: — 45. 48, 89,. i», 94, ».V Japelj: - 125. J are ni ni, gl. „Ciringar". Jam)k Urban: lOi, 10&; - öS. Jauk (Matija): — 36. (Dekan v Lipnici.) Javoinlk Placid: — 4S. Jclačič, ban; I^O; — H3, njegova vojska v Varaždinii 37, na Dunaju 78. Je ran Luka: - 03. 122 do 124. Jcrctin, knjigar v Celju: Ift). 102. Jeruzalem (na Štajerskem): — 119, ISi). Joaneum: — 148. Jodl; 14«. 148. Jordan („Jahrbücher'): — l')4. Jugoslovani: ..jugostavjanska" narečja 137 (gl. „Slovar*), — 37; .Jugoslav. Novine" 47. 15« (gl. „Slavenski jug". „Sadsl. Z." »ub ,.Caso5sl"); zedlnjenl 48. Macunovo „Cvetje jugosl." KU. IC5 (gl, „Ilirija". „Hrvati". „Slovenci", „Srbi".) Jungmann: 135. 138. Juri Sv. na Stavnici: - 25. Jurkovič: 111. (Pač J. Anton, svečenik v graški bolnici.) Jurman: 112. Kačič: — 12». Kaiser, bukvovez v Gradcu: — 20. (Gl. „Časopis za zgodovino in narod." II. str. 85.) Kajnih Juri: 117, I58„ 1»7 KM; — 2. 62. (Rojen pri Sv. Juriju ob Stavnici. je bil n. pr. 1829 kaplan pri znanem „slavistu" Cvetku v Lembahu. pozneje vef let v Ormožu; sredi decembra 1848 ie priScI na 2upo Sv. Bolfanka v Sk>v. goricah, kjer je umrl 18.54. tam je zapisal v župno kroniko: „V C?možu so mene Madvari obdali, med strahom in trepetom stojeCi. ranjene spovedajo^, dobim odlog s« simo preseliti, tam sem vojskoval z nadlogo, ovde z zimom In siromaštvom.") Kam ca: — 127. Kan dar Pavel: 108, 112, 114. (Ptujski minorit. Olej Vrazova „Dfla" V. 134, 135.) Kappel (Vinko I.udovik pl.): — 158. (Do I. 1850 c. kr. gubemijalni in pr\i kameralni s\'ctnik v Gradcu. Sin tistega Friderika K., ki je omenjen v Wurzbachu X. 451?) Kattin (Maria); «W. (Ptujčanka, f I. 3. 1841, stara 8:1 let) Karlovec: — 115. Kavčič (Andrej): — 145. (01. o njem Zapletal, „Die Domkapitel etc." mariborski „Časopis za zgod. in nar." !. I3i) do 131. II. 22.. I. C H(of-richter); „Le^nsbildcr aus der Verg." 5 do 8, „Steierm. Zeitschr. N. F." 1842. 102. Umrl 30. jun. 182«, „slovenski Jkof" v Gradcu.) Kavčič (Martin); — 145, (Brat prcjinjcg.i, „prvopokojni": 8. jan. 1826.) Kavčič (Matija dr), poslanec; — 82. (01. na pr. Apihovo deto „Slovenci in I. 1H48.. 144, 150 itd.) Kienreich, tiskarna v Gradcu: 144, 145, 146; — 18, 141. K ikel Josip: — 154. (Kikel Franc, rojen v Ormožu 1828, posvečen I, 1853?) Kisman (tiskar?): 160; — lOG, 107. KiSpatič Mijo: — 118. Klajlar Ivan; 100 do 115; 127; — 37, 38, 88, 12.5,,, 128, Ul„ 142, 143. 144. 145,, 147, 14«. 154. 174,,., 176,,,. (V Ptuj za kaplana je priJel 1840. Njegovo pismo Cafu v ,;Zbomiku" 1900, 245. Natančneje o tem predniku ccljskih lazaristov Napotnik v „Obrisu", 42 do 45. Prim, tudi GUserjevo .Zgod." II. 131.) KlaudI, poslanec; — 77. Klemenčič Anton (I. 1812, bogoslovcc): — 114. (Gotovo pozncjil dr Anton Klemenčič, r. 1819 pri Kapeli, pozneje dekan v Ljutomeru. L 1H.>0. je supliral moralko na graJki univerzi. — Klemenčič, ki ga imenuje Muriec v svojem pismu Vrazu 14. aprila ItUti. je gotovo isti, zakaj izza 1H4.T je bil kaplan v Maria Fcrnitz pri Oradcu Med predplat-niki Krcmpljcvih „Dogodivftin".) Kloc: 114 Klflch: 132. Kmetje: list za ljudstvo 142, od Ptuja in Radgone 163; zaostalost marcn-berJkc okoli« 167; - 3. 6, 7, 8; knjige za ljudstvo 16. 20; gl. Goffinet; preganjajo gospodo 22; pri volitvah 22; narodna zavest 26; nf shodu 28 do 29; kmete poslanci 29 . 32; kmet Kottmann 33; ljudsKo mla(no 33; knjiga za ljudstvo 40 do 41; 47 ; kmetijski) bcrivo 51; v radgonski okolici 59. 60, 61, 62. 64. 65; kmetje Iz okrajev Rrciice, Rajhcnbiirg, Scvnica itd. 68; narodmist na kmetih na Kranjskem in Primorskem 73; galiiki poslanci kmetje 78; kmetiSki (nemški) poslanci 82; slovenski ne znajo «tati, ncmSki ne govoriti (v St. Ilju) 84; kmet Supanc poslanec 86; narod na Štajerskem probujcn 94; kmetija župc braslovikc 111; kmetje In grajski služabniki 128; Blaže in Ncžica 146; druSh'd za poljudne knjige v Za^ebu 155; knjiga ugodna kmetom 159; nabiranje narodnega blaga 160; kmetje naj tirjajo vse po slovensko 167. Knez dr-: — 69. Knihol (?): 110. KnjigotrStvo; — 20 . 54 do 55, 93. 143, 154; .knjigotfžno druitvo* v Zagrebu 156, 158; 159. Gl. knjigarne in Uskamc: Diem, Ferlinc, FerstI, Jeretin. Kaiser, Kienreich, Kisman? Kremžar, Leon, Leykam. Leyrcr, Mayer, Pirker, Sirola?, SpriUey, Weizinger, Wolfhardt. Knjižnica: graških bogoslovcev 148 Ol. .Joaneum*. Knobel: njegova pcscm od .novc krame* (104). KnupleŽ: - 30 (Pač Martin K., rojen 1821 pfi Sv. Juriju v Slov. goricah, kaplan 1846? — Knuplež, ki mu jc pisal Vraz očividno v Maribor 1835, Dfla V, 138 do 139. je Juri K., .StjTus e S Margar.", kije začel študirati gimn v Mariboru Žc 1821.) Kocbek (Juri): 108, 109, 110; — 176, (• pri Sv. Trojici v Slov. goficah I8a'">. pozneje dekan v Marenbergu in pri Sv. Juriju ob Ščavnici). Kocmut: — 12.5» (Najbrž Josip K., r. 1803 od Sv. Bolf.inka v Slov. goricah. dov-riil gimnazijo v Mariboru 1824, posvečen 1830. Vrazova .Dfla' V.. 129, 134, 136). Kočevar ŠteJan: 117, 118, 1.33 do 141 (slovar .jugoslovanski'!) 24; 28, 29. 42, .slovar jugoslov.' 46; 66, 67, 69, 150,; jugosl. .slovar 151. 151,, 152: 160; 161. (01 Glaserjevo zgod HI. 142.) Koch, trgovina v Gradcu: 119. Koledar: — .W. .Koledarček* 54. 55, hrvatski 136. .Kolo* Vrazovo: 112, 113; 114; 115 (nekaterim abonentom ncumljivo): 117 (.Kolo* od Ijultavi do objimanja ino celovanja); 119; 131; 141,. 142 do 145. 145,, 147, 148, 152, 153, 157. 161. KollÄr Jan: 125; .der Prediger in Pest* 126; pisal Cafu 13; .Wechsel-sciügkeif 134; .Cestopis* 1.50, 157; 160, Komensky' Orbis pictus 14 Komisarji (oskrbniki); ^ v Brežicah 8. 35, 61, 62. neki oskrimik iz Kranjske 82, v Hausambacheru 8. Glej: Ambrož. Bratkovič, Brolih, Glaser. Kozjck, Lichtencggcr, Llpič, Listneder, Nagi, Pristan, Razlag. Strah Juri. Sparavec. Wokaun (prim. Sc Wencdikter dr.). Königs hofer Alojzij dr.: 145 (advokat v Oradcu). Konjice: — 6. KonSek, prof. v Celju: - 69 (Glaser, Zgod. III. 18. 24; Apih .Slov. in I. 1848*. 146). Koper: njegov članek 9. Kopitar: 104, KXS. prolivnik ilirskega pravopisa 126; — 88. ilirski pravopis 187, Koro Jak: župnik pri Sv. Uftwnii 107. KoroSak MatjaS: Il6;—10; .mol farm.' 12, .plcban* 13; 15, 17. 1«. M), 100 dii 102; C pri Sv. Juriju ob Sfavnici. pusvc^en 1831 kot tovariš Kojttanjcvai, Kubcku Juriju in Muricu) KoroJka: - 19; 20; za bližanjc ilirSflni 45, 47. 4«. 50, 71, 72. 74; nje razdelitev v slovenski in nemJki del 92; 93; 94; 96; 110; 120. Košar Fr.t - 121. (Med utemeljitelji .Matice §lovcnskc'. — (ilajier. Zgod III. 135.) Koseski: — 68. I6a. Kosi Blaž, iupnik: 113 do 138 (' 1773 v SrediSfu, posveicn I8ÜI, ; v LeskovCTi 1850. — Olej Vrazove .Ousic i umburo* 135, Slckovec. .Kapela žalostne Matere božje v Središču*, str 122. mariborski .Časopis za zgod in narodopis' II. 13,}. Kostanjevec .losip; 104, 116, 122; 131. - ;J6. 40. 162 (' pri Sv. >\arjcti poleg IMuja I. 1803, pos\cčcn 1831 kot soSolec Muričev, potem kaplan pri Blažu Kusiju v Leskm'cu, pozneje mestni župnik mariborski — Gl. Omžnovo .Da.s Bistum und die Diözese Lavant I. 24) KoSar Jakob; 144. 145, 14«. 148; - 12, pozdrav Kollärjev 13; 14. 19; 142; 144; 147. (Rojen pri Sv. Juriju na Sfavnici. Vrazov in Miklo-Sifev soufcncc v (iradcu — Gl Glaser, Zgod Ii. Ito, .Zbornik Mat. Slov.- 1900, 254.'i KoSir: - 90. Kovafek Alojzij, bogoslovcc: — 144. Kozjck (Valentin), komisar v Scvnid že I 1846. - 6« K oz I er Peter: - zemljevid .30; 62; 70 do 75 Kramberger Feliks: 141 do R4; — 153 (.Osamljen labod na nemški zemlji v Borovi«, Aiicun. Knjiž 88, 131, 132. Rojen 1813 pri Sv. Bolfanku patska" („Ilirska"), 38. 118, 153 154, 155. 156, 157 MatjaSič Anton: 106, 108, 115, 122; — 138, 140. (DovriU bogoslovje 1829 kot tovariš Kajnihov, potem več let kaplan v Radgoni, začetkoma tu tovariS Danjkov. 1839 Se kaplan v Ptuju, a L 1840 že župnik pri Sv. Urbanu poleg Ptuja.) MatjaSič Juri: 115 do 120, 136, 158,; — 2, 30. 42. 50. 125„ 126, 132, 143. 145,. 146. 147, 153. 173,. 178,. (Gl. Glaserjevo Zgod II. 131, lil. 286 ) Mayer (Majer). knjigovez v Gradcu: 43, 44. Maver, stolni kapcijin v Cckivcu: 158,. Mažuranič: reinik U8. 135, 136, 137. Med%-ed; 108, 113 (Martin M., ki je umrl kot tupnik pri Sv. Tomažu poleg Velike Nedelje 1855?) Meglie Franjo: — 144 (Rojen pri Sv. Marku na Ptujskem polju 1817). Me gl if Jos., dekan ptujski: 106, 107, 110, prim, tudi 112 in 113, 117, 121, 122; - .dehanf 133, 143. 176,. (01. Slckovecvo .Skoflja in nadduhovnija v Ptuji' 172 do 174). Mekolnjak, kraj pri Ljutomeru 01. MurSif. MeSutar, dvorni svetnik, za stoiico krikega ikola- — 162. Metelko: 46 Metternich: — 44, 62. .Metuljček*, nameravani Icptwiovni list: — 160. Mezzofanti: 84 Mickiewicz: - 108 Mifife na KoroJkcm, gl Matija Majar Mielcke, litovski slovar: — II Michelak: - 15, 17, .MIhelič: — 162 (Fran M., rojen v Vurbergu posvcfen 1833, ukoli 1840 kaplan v Mariboru). Milonik, župan v Gorjah: 50. (Prim. Apihovo op. cit. 165.) Miklavž Sv.: 115 do 116; - 119, 125,. Miklošič Fr. dx.: - v Prago 3. njegova deputacija 3. 4, 5. 8, 24. (.dun Slovcnci*); 38 do 39, 57, 60. 70, 73. 75, 76, 80. 82, 85 do 91, .častilakomen in boje^* 97, 102, 113, 126, 134. Mikloiie (Martin), lupnik sredlJki, stric prejSnjega: - 125,. 126. MikuS Fran; - 84, 91 (Rojen v Gornjem gradu 1821). Ministcrstvo. gl. .Politika*. .Šola', .Zbof. Mlssia Anton, župnik: — 123, 124. 144 (Brat pokojnega kardinala r. 1818). Misterije poganske: — 52. Mladinski spisi: 1819, Robick>v 42. Clhimaniievi 42. .molilne knjižice, pripovedke izmišljene, fabule* 51. .Vedež" za mladino 84. 96. lOŽdo 107. 1-29, .Blaže in Nežica* 143 144, 146, Obradovifeve .Basne* 157, 160. .Deutsch-wInd Erzahlungsbuch* 162. Mofnik: — 113. Mdglich. umetnik: 153. 160 Mohor, družba sv. M : 51, 66 Mojzes (Mojses). profc^Mir; — 57. Moravsko: 23. Dragoni u M 26. 78. Mosta vi na, gl. Vtikotinovi(^ Muki« Stefan: — 84 do.85 (Rojen 1805 v .Oberzemmingu* na Ogrskem, posvečen 1829, torej kot tovarii Kajnihov. V Uetjem letu bogoslovja je v alfabetskem redu svečenikov sekovskih zabeležen kot .Mlkič*. med .MichI* In .Mikos*, torej pri Ml .... ne pri Mu .., gotovo zato. ker se mu je po narečju ime glasih) Mflkič. — L. 1826 27 ga Se ni bilo v graikem bogoslovju. — L 1831 je bil kaplan Kremplov pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. 1839 1840 kaplan pri jezikoslovcu Pennu pri Sv. Vidu poleg Ptuja, okoli 1854 lokalni kurat pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji) Munda (Vid): 112, 113 (L. 1831/32 dovrSil zajedno s Klajžarjem bogoslovje) Murko Anton: urednik slov časopisa 104, 106; njegov slovar 118, 133, 121 do 124; dekan v Stadtinu 145 (sub. .Marič"); — slovar 10; 16, 102; 124,, 125; 125,. 128, 129. 134; Murko in Šolske knjige 137, 138, 140,; 142; 143; 144; 151; 161, 174,. (Razlagova .Zora* 1852, 140, 149 izpopolnjuje poročilo o Murkovem potovanju, ki ga čitamo v .Let. Mat. Slov * 1880, 249 250). Muriec Fran; — 96 do 97, (Pač duhovnik, ki Je bil rojen 1810 v Ptuju, pozneje, n. pr. 1855 beneflcljat v Gradcu?) Mar$«c Josip dr (Olaser, Zgod II 132 d» 134. V Vcrat pa najbrž „Carl Nedwcd von Mureck", ki je 1. 1&3() študiral preparandijo v Gradcu Gl. mojt> hniiuro „Da'* nationale Leben itd" 10 si.) Neguva. — 7. Gl „Bratkovič" Nemci: 140; nemiki prestol 140; nemikutarstvo 141. nemjika zaveza 159, liiti; prepotcnca Nemčije 161; Nemec (Rauscher) sckovski ikol 161; 163; ponemčena marenbeiSka okolica 166 do 167, nemika Sola na Slovenskem 168; — nem$ki časopisi I, 135; nemäkutar'ski Celjani 3; Nemci v Marlbi^u in Ptuju 3; nemška indt»- in inso-lentia 3; ..bratovščina" z Nemci 3. nemStvo v Gradcu 4. 5; „ävabomani" 7; poneinčenjaki 7; germanoman 9; „nemJki srainji" 18. prevodi iz nemWinc 19; .,riem4ke verige" 21; uradniki, meščani 22; pri voliKah 22; „slov zatajniki- Zi. „iarjavi Nemci" 23, nemikt^slov. slovnica 23, „vse z nemščino prekvaSeno" 24; bajazen Nemcev 25. uradniki '25; odganjani '25. nemJki gra^ki 25 , 26; nemSki aristo- in birokrati 2b. nemška zaveza 26, 29; poncm-čenjc '29, 30; Nemec T, .30 do 3t; „\ nemSčini tičimo" 32. nem-čurstvo se krepi 33. 35 . 39; prevodi Iz nemičine 42. Avstrija nemSka 44; ncm.ški dobi 44; Nemci in slovanstvo 46; .Slavenožruf .Milonik 50; nemSkularski uradniki 58; nemSka zaveza 59; Nemci in Madžari 60; slov izdajice 61. „Deutschland" 61; «wkrbniki „slavožderi" 62; „Svabi" na Ogrskem 62 ; agitaci|a /a nemško zavezo 64; od Nemčije proč 68; v Celju 69; nemški interesi na Kranjskem 71. nemška .stranka v drž zboni 77. 82; nemško državno ministerstvo 79, nemškntarji v Št. llju v SJov goricah «4 (arem nem.škl 91; Nemci izdajalci 91; Nemci gospodje nemški korarji v Cdovcu 95; nemško predavanje v hr\ atskih šolali 116, Nemec se uči slovenski 134, 135; knjiga „Die Slaven. Russen u Germanen" 148; nemški državni zakonik .Vi. nemški dopisi «jblastev 166 167 „Novice" (Kmetijske): 118, 142, 166; 5. 16, osumnjlčene 26. iT. 47. 50. 51, 53. 54. 55. 70, 72, 84, 89,. 98. HW, 164,. 167 Novi grad (Castelnuom) v Lstri; — 71. ObradovU: — lo". Ogetsko: — ogerski Slovcnci 30. »8, 6i. 7«, Ornlk J«kob: 114. (Rojcn pri Sv. Benediktu v Slov. goricah IHliK, posvečen IKW. minorit |l. IH55| pri Sv. Vidu p<>lcg Pluja.) Ormoi: — «. 8. mi. 142. Ol. .Kajnih', .OerJak', .FridjiuV Oroien Ignacij: 133, 157, U8U,; - 157 do tW. M4, 170, Oskrbniki, gl. .Komisarji*. Ostrowski. groJ: - 11. 12, 14. Otokar (Pfcmi&l II.): Iž»'.. (01. .Zbornik Mat. Slov.' 1900, 17«, l«l. V ostahni Jakolta Komarja »c jc v Vrazovem prepisu ohranila prvotna oblika te pesmi; v tej ot^iki jc drugi del pesmi povitem drugačen; za-branila ga je sigurno cenzura.) Ožbalt Sv. prt Marenbergu: - 110. Ožbalt Sv. na Kranjskem: — 110, Otcgovie Mirko, Skof. — lia, 113. M4 Padovac J.: — pesmi za klavir 157 Pak .Malo, dr.: 144. (Rojen 181« pri Sv. Jakobu v Slov gor., okoli l«4.. semenliki preiekt v Oradcu, pozneje kalehel na gimnaziji In kanonik. 01. Oro2cn. Da$ Hislum etc. I. str. XXIII) Palack>; «3, 7fi. Ki« Pariz: - 4«. Pavle tie: - Pregled KiO. ItU Pavliš (?): — l.M. (Marko P., okoli 1H42 deficijent pri Sv. Bollanku na Kogu?) Penn (Vid); lU). (01. mariborski .Časopis za zgod. in narodopis', II. 10.) Perieh Valentin: — 144. (Rojen v Grkovcah 1817.) Peserl (Fran): IOW; — 1H4. (Bogoslovje dovršil IKit kot tovariš Juriju Matjaiifu. od 1837 do 1841 kaplan v Ptuju, potem benefi-cijal v sirotiičnici v Gradcu. O njem in njegovi .Slovenki veseli' gl Pajekovega .Volkmera' str 17; dalje gl .Zbornik .Mat. Slov.-lUOO. «3.) Peticija: — .'i. 8; .ielje slov. nar.' äl, Ž4. äö; na ptujskem polju ä9. Sä. M. öl). ÜU. C5, 0«. VU; na slovanski shod v Pragi 70. 71, 72. iz Istrije 71.72, 7Ü, adresa na cesarja 78 7», na drž. zbor 82. (nemikih) kmetijtkih poslancev v Oradcu 82, poziv za polk Kinski 8;t. «2, «3. «7. na poStno upravo 103; v Beč za ilirski pravopis 137 (gl .Krempelj'); .Poziv na podpis na dionice za nar, knjig, i tlskamu' Ui«., 1!)8. Pfundncr: — 7. Pichler Josip: - lti2 (Kreišdechant). (01 Orožna. Das Risthum ctci. 24 ) Pike I Mihael; I.V.»; — 42 (01. Levstika III. 282 .1, Orožna, op. ciL I. XVIII) Pilitanj, grad: - 8. Pirker, knjigovez v Wolfsbergu: I4a. Piri: 133. (dr. .Zbornik' IW», 210.) Pisarne, gl. .Uradi'- Pismo sveto: Murko ga sloveni 124; Alliolijevo več sotrudnikov I4.'i; — romunsko in bolgarsko 11, 42; Japljevo ISf»; Murkovo 1.S7. Planina (Staj.): — 29. Platzerhof, graSčina: 165, Plitviika jezera: - 113, P lohe I: — iUpendija 130, 143. lliO. (01. Meiko-SImonič, dr. Gregor Ploliel itd., v BeČi 1888.) Počič( Puclč) Orsat, grof: .Antologija siavjanska' 142, - (KtH). Podčetrtek, gl Kočevar. Podhorn, tovarnar v Radečah: 16(1. .Poganski* nape\i itd.: — 52, Pohlin Marko: — U. Po I a ne C Fran: 103. - (Kojcn na BiSu iL 17. pri Sv Bolfanku v Slov goricah 21. maja 1«5. — Brat Franu Polancu, rojenemu I. isa'j. je bil Martin Polanec, omenjen kot MuriMSev sorodnik v „Vefernicah" 1898, str. 6., porojen 27. okt. 1799; njuna mati je bila Kranjfcvka, Mur-iteva tudi. Kako da je Fran Polanec pisal Muricu od Sv. Martina v Sulmski dolini ? Bil je takrat tam k^lan-provizor Jakob ^lamun, pozneje župnik pri Sv. Andreju v &iusalu, ta pa jc Wi tudi i* BiSa doma, r 1791, 1>'>. jul.) Polenšak: 109. 110, 111. Polifane: — 28 29, 67, 108. Politika: 1»0;131, 140 111, I.Vi. l.'>9do Itii. Kij do 107, — 2 do 9. 21 do 4t. 44 do 50. 66 do 87, 91 do 98, 103 104. 146. lä.'i. 163 do 167 („Avstrija", „Graščine", „Komisarji". „Poslanci". „Zbor".) Poljaki: — poljski časopisi I do 2, 13.'); samostalna Poljska 78. Poljskava gornja: — 30. Pöls: — »S Perko?: 113. Poslanci: Ambroi, Boroi, Dominkui, Oorjup, üottweiB, Gumik, Foregger, Fischhof, Kavčič. Kranjc, Klaudi, Kreft, Lahner, Raisp, Rieger, Smrekar, Strobach. Supanc, šparavec, šturm, Trojan, Trümmer, UlepIC, Vlah. Waser - Ol. „Frankfurt". „Zbor". Postič: - 154. I.t8. (Pač sin Frana P„ ki je še v tridesetih letih b«l kirurg prt Sv. Ani lu Krerobergu ter pospeševal iolo; o njem bom pisal v razpravi .Celko-slov. (jugoslov.) vzajemnost v minulih dobah"). Poita: ptujslu. ljutomerska 65; pritožba proti poiti 103, 110. po^tnarji in slov. nask>vi pisem 127. 142; po£ta in časniki 144. Potočnik Blaž: - 4Ö. Povoden Simon: 10«;. Poziv. gl. „Peücija" Požun: 167,. Praga „Lipa Slov." 101, - slov. »hod 2 3, 4, H, 24, 2.\ 27. „Lipa Stov " ;I2. «O, »a; 67. 70 71, 72. 1(1«. Pratika: - 53. Prans, urednik: — 91. Pravopis (gL „Črke"): — „Slov, Pravopis" 121 Prelog, dr. — W Premoi, lazarist: — 112. Piemru, nadzornik na Hrv.: — 37. Preiefen: — „Krst pri Savici" 132. 16U. Prevodi (gl. „Cehi", „Ilirija", „Nemci"): - 87, 9«; sekvencij U« Priger L.: 108. Primic: - I6Ö. Primorsko (gl. ..Gorica", „Istra", ..Trst"): — 2.>, 72. hrv. 74, 113, 124. Pristan, oskrbnik ormoški: 16(i. Profesorji: — 22, zagrebški 37, madžaronski 57. 01.: Fialka, Heilman. Kvalcrnik. Lcndovkk, Matjaiič Juri, Macun, Moy»es, Prosch. Puff, Rigler, Robič, Robač? Rogač, Speckmoser itd. Prolelarijat. gl. .Demokratizem*. Prosch: - 68. „ProSastnost": ~ 152. Ptuj. Zima v Ptuju 100; 111; 112; 113. 116, cfr. Meglič, ..Pettauer dis-cordia" 125; okrajno iolsko nadzorstvo 126; literarna namera ptuj- skth duhovnikov U:!; slika in zgodovina 1ä2, Iä3; knjigar Spricaj in knjigar Wolfhardt v Ptuju 158; kmetje ptujski 163; ^3; 4; 6; 7. H. 10; Ptujsko polje 2&; 35; »H); 151. (W; poita (>5; «7; pismo ix Ptuja na ,.»v. stol" 85; 135, i:«$; 140; 143; brez dekana 147, 141); punUrski pogreb ptujskega poiUrja U». 17IS,. Gl. ..Klaj2ar", Muršcc Vrazu, „Trstenjak" Puli, dr.: — 27. Pug^if: 111, 112. (Simon P., ki jc bil na pr. predplatmk na Krcmpljcve „Dogod."?) Purgleitncr, lekarnar v Gradcu: — Rafunice: - 16. 17. 44. Radeče: 166. Radgona: knjigar Wcizingcr IM. kmetje radgonski 163. 2, 24, volitve 59. narodnost 60. 74. 01 Kreft Anton Radisel(o?) pri Framu: 100 101 Raffler: 121 Rai« Boi.: - 119 Raisp 5 (Apih, Slov in I 1848, 167,). Rak. predsednik okrožja celjskega: — Rak (bolezen): 114 115. Rakovcc AIckso dr.: — 156, Rakovec (Dragotin); 37. „Raniarl", prebivavd na bregu reke Drave pri Ptuju; 106 Rauscher, äkof sekovski. gl. ..Sekovska škofija". Ravnikar (naiadnje ikol tržaJki): — njega zbirka besed 8«. 88,. 162 Razlag Josip, oskrbnik- - 66. Razlag Radoslav: — :19. 40. 41. 93. 107 108, 154. 15.") Razzlogovanje: 8^) Rcbenburg pl.: 132 Reifcnstcin. grad. gi. „Klagovna" Reiner (Rajner): — 101. Reitz: 1.56 Reka: 116. Republika, gi. „Deniokratizem". ReK hipnik: .16 (Paf Josip Rei posvečen 1832) Reziianci: 74. ..Rldl" (Riedl) Ivan dr : 111; 107 (Rojen v (jnureku 1808, vscuflIHki profesor pastoralne teologije v (iradcu, pozneje kanonik) Rieger. poslanec: — 77. • Rigler Friderik; 131 do 133. 1*1798 v Ncubcrgu na Štajerskem, od 1823 profesor, od 1845 do l85l ravnatelj mariborske gimnazije, od 1851 do 1863 dei. Šolski nadzornik v Gradcu L 1848 49 je pospcSeval uvedbo slovenščine na marib gimnaziji. Let. Mat. Slov. 1880. 226. — Nekrolog v nekem izvestju graSke gimnazije, gl. tudi ..Dom in Svet" 1901, 715. Rigler je navodno ministru Thunu priporočil. da ga jc pozval na Dunaj k sebi ter mu poveril nadzoc-niitvo na tkalskem. Žena Riglerjeva je bila iz rodbine Seiller, a v tej jc Muršcc prijateljski občeval, ker je bil en Seiller Mur«ev stanovski tovariS. Riinar: 11. 12, 18, 22; 80., 156. „Robač" (?Robič, Rogač?): 108. Robič .Matija dr.. profesor: 152, 155, 168; — 22, 23. 40, 107. 145. 154. 157 iOI. Razlagovo ..Zoro" 1852, 148i Robida: - 42 Rodič — 154. iNeki Rodič Anton je bU okoli 1847 bogoslovec v Zagrebu.) Kogač. ..pfo(csi»r" v PCuju: 106 lAudfeas R. „gewesener Privallchrcr", iimrl 5, jun. 1853.( Rogalcc: - 150,. 161. Koma nI: — «lovar 11. IŽ Romuni: - biWija 11, nadpis 159 KoSker hranjo; H4. R o 11C k: Slaalsk>.*i kon 82. Rotlma nn, krfinar pri Sv Marjeti na Pesnici; — ai Apih. Slov in I. 1848. ISTu Rozman .Insip; 1.56. Rubin Davorin, bogoslovct: — 144. Rojen v Srcdi$fu 1817i Rude ž: - njegova ,:birka besed 88, RudmaS Simon: — 95. (01. Olaserjevo „Zgod," 111. l-Vli RuedI Fran: - 60. UW,. 144, l70, 171 iRojen pri Siiodnji Kungt-U, v bogoslovju I leto *a Muriccm, pozneje iupnlk v Cmurcku Runeč: cerkev na Runču lft4 do 165 lOI. „Novice" 1847, 79i Rusi: - 3. sr2. 25. 26. roSfina vscslovanski jezik 46. 48, ruska slovnica 129, „Die Slaven, Russen und Oermanen" 148. ruščina 160. ,,8" Josip: 116. Sabor, gl „Zbor". ..Samouk": - 157. Sanskrt: — M, 20. Sehafer. Klymol.; - 11 Schell :.,S«II">: 107 'Oolovo dr, phil Fran Schell, rojen pri Sv llju v Slov goricah 1815, bogoslovje dovrJil 1840 S C h e u C h C r, postne propovcdi: 1 "29 Schissogg: 121 Schioisnigg, gl ^lojsnik. SchiOr dr.: 38. Schmid KriStol: - 19. 20. 129. 160. Schocher, gl, ^her Schraffcl, gl. Srsfd. Schrein er, polltifar: — 24. Schubert: - 141 Schwarzenberg, minister: — 8, Schwarzenberg, nadškof salcbur&ki: 161, 162; — 4, 65 Sekovska Škofija: 145, 152; Slovenci sckovskc 5koflje 161. 162; „Vai knczoSkof- 162, - S. 4; sekovski konsistorij 39 , 62 , 65 Ol „iparavcf" Sekvencije: 104 105. Sc lak, fjifov „tctif': — 14, Scljan: — 146, 147, „zemljoobraz" 147, 149. 150, 157 Senior dr.: — 16, Scnj: - 109,, 112. 114 i..Sladovič"^ Sevnica: 68. 82 Simonlf Dragotln Jos.: 107. Prim McSko-Simonif, Dr. Gregor Joief Plohel Str. 110. sl. Sinko Josip: — 121 122. 167 do 169 Sirola: — 40. 146. Sladovič Mane: — 112 do 117 iWm. .Sladojcvie- v ,Zbt>rnlku Mat Slov • 1900, 20« V pismih d Hrvatom odstopili stare ustanovne maiie, ter jih poslal večkrat Sladoviču, ki je pozneje bil župnik, a tudi v škofovo pisarno, a kancclar Babič ga jc neko^ prav skregal, da so nekatere ma^- tako slabo pl.i(anc in da jih težko odda. zato MiirSec ni vei pošiljal (i/vcstjc Oerie CiomilSakovcl I. Slani«: — 121,, 122. ,Slavn lipoic: - 150, 153. Slavische Centralbl.ltter. Časopisi Slivnica: - SO, 40, 106. SlomSek: IW. .Drobtinice 118. 139, 144 do 1,S7: 15«. 160, 162, I, 18. 20; gUisoslovjc slovansko 20; „Slava" 22, slov. shod v Pragi 24, 29; vseslovanUina 31; „Lipa slovanska" 32: slov. kri 33; vseslovanska slovnica 38; nesloga slovanska 39; ..pan-slavisti" 39; povesti o slovanskem svetu 42; skivanstvo v Av-stftji 44; ciriliia „pansIavUtisch" 45; slovanski slog 45. 49; rdšfina vscslovanski jezik 46; gl. „Slavetiski jug" sub. „Časopisi", literatura dnigih Slovanov 51; zgodovina slovenska 51, 6(), „slavj poko-lenje" 61, slovanski poslanci 63; slovanski shod v Pragi 66 do 67, 70, 71, 75 do 76; sU>vanske simpatije 70; Slovani, „rcaktionllre Partei" 71; slovanska stranka v drž zboru v večini 77; Slovanov bodo6iost 79; „Was ist des Sjaven Vaterland?" 79 do »ft; Slovani cenUalistI 82. Slovani „hl,ipci"92, „majka Slava" 108, 1.37. knjiga „Die Slaven. Rus.scn u Germanen" 148. sbvanstvo v Trstu 163; ..Slavj. druStvo v Trstu" 164, slovanski Jeziki na gimnazijah 164, Macun „panslavist" 165; slovanski jc/ik v Požunu 167 Slovar Kočevarjev ..jugoslovanski"). 117 do 120. 1.Ö do 141; Majer hi ga sestavil 46; Oafov 10, II; in ie litovski, letski, romanski, bolgarski, staroslovcnski, poljski Lindcjev , Kg ni znal za njihova latinska, tudi ni znal zeli praviloma suSiti — in ti trud je bil brez sadu, kterega bi se tam dalo dokaj nabrati veSii glavi"! Slovenci: slovensko-hrvatska /»jednica '102i; časopis slovenski i!04i; slo-vcnjičina 107; murskopolj.ski lil; slovenska iskrenost 112; slovenski duliovniki 113; slovenske Šolske knjige (Murko i in jezik v njih 123: slovenska narečja 133; sk>vensko uradovanjc 141; potreb slov književnosti za ljudstvo 142; narečje Slovenskih goric 154; vežbe v sluvenSčinl v Cclovcu in Gradcu 155; Skivenija v okviru Avstrije 159; Slovenci OTa$ke Škofije 161, 162; slovenski kmetje blizu Ptuja in Radgone I&3; slovenščina se uči 164; slovenstvo v marenbcrSki okolici 167. — slovenska priloga „Kamiollji" 2, (cfr. 135 „čas. slovenski"»; peticija „Kaj biKlemo Novcnci cesarja prosili?" 2; shtvenski duhovniki 3; slovenska peticija 3; slov depulacii« z Dunaja 3; slov jezik v pisarnah 3; „Oorifko" SJov gorice i 4; intellgendja slov. 6. 7; slov domovina 9, 10; slovcnMina 9. 10; slov. Flora 14; „dobre jglavice" 19; vseslovenski knjižni jezik IŽO; Slovani tele knjig 20; „spodnji kraji" marib okrožja 24, 25, v Gradcu 26; Štajerski 26, 30; vseslovenSčina 31; slov. tiskovine 34; starosto-venska liturgija 38; „Slov. druStvo" v Ljubljani 43. 47; zcdinjcni s Hrvati in Srbi 43; slarosloven^^ina 46, siovenSfina v uradih in •tolah 47; zgodovina slov. zemlje 48, slovenStina v Oradcu, Mariboru, Celju 49. slov na Koruikem 50; pesem in napev slovenski iz „poganskih fasov" 52; Slovenci ogerski 62; slovenska imena graščin 65; Slovenci s HrvaU 68; slov. Jezik v itolo in urade 71; stajerski Slovenci 71; Slovenci in slov. meje na Koroikcm 71, Slovenci na slovanskem shodu v Pragi 75 do 76, Slovcncev in Cehov taktika v drž. zboru 82; protest proti slovenskemu jeziku 82. Slovend, raztreseni po Dunaju 83; slovcnS^na v toli 84. ogerski Slovenci 88, slovenske latinske Sole 95; „novokranjiina" 98; slovenščina framskega župnika Knroiaka 101; dunajski in graiiki Slovenci 102; slovenSdna in poŠta 103, 110; „staroslovensko" pismo 125; slovenski naslovi na pismih 126, 127; sloveničina v Ptuju 134, 135; sloven.cki napis v Ptuju 136, slovenščina na mariborski gimnaziji 147; slovensko novinstvo 155, Slov. mice 160, 162; na trŽaSki gimnaziji 164; vseslovenska depiit na Dunaj 165; slov na normalni Soli v Gradcu 16(>. „Slovenija": — dunajska 23; 29; vzajemnost z EraSko62 do63;64; 70; 71. 72; 73; 75; 79; „Slovenija": graikA 102/;- '23; 24; '26; 27; 28, nje pravila :». 31, 35; 40; „slov druStvo" 48; 56 : prispevki za njo 60; 61; vzajemnost z Dunajsko 62 do 63 : 67 ; 70, 71, 72; 79; prispevek za njo 80 do 81, pristop 84; 96; 103; se bavi z llirUino 155. DrobniCev refnik 155. 156, 165, 166 „Slovenija", ljubljanski list; 161, 5; 6; 7. 9; 27, 35; 45. 4«i, 47, 75, 79, 84, 89 , 92, 97. 98. 99 100, 164,, 166, 167. „Slovensko druSIvo" ljubljansko 70, 71. 72. 93. 163,, 165 do 167 „Slovensko druStvo" goriSko 70 „Slovensko druStvo" celoviko: - 92. 93. „Slovenija" (zedinjena : - 3; 5; 29; 30. 47,4«, 69, 70, zemljevid „Slovenije" 71, 73 do 75 (gl Kozlcn; 76; 91. 92, 164. Slovnica; .Murkova 105. 124; SolsL 136, MurSčeva 157 do 159, SUanj-.Aakuvi slovniSki spiski 163, MurSčcva 164, - sanskrtska II; Guts-tnannova 14; PoUlinova 14; Cafova vsesluvanska 15, 18, MurSfeva 18, 20; vseslovenska 20; nemSko-slovcn$ka 23. 28. 31, 35 do 36; Cafova obSirna slovensia in vsesluvanska 38; MurSfeva 42, 52, 65: 163; Majarjcva 43. 44. „Pravila etc" Majerjev^ 42 do 44, 45, 100, 156; Jancžičeva „Grammatik" 45, MurSec spisoval drueo slovnico? 48; slov. slovnica lat. jezika 48; Majarjeva vseslovansM 49; „uzajemna" iMajerjevai 50; „gramatikarji" 53; MurSčeva .atl in Srbi 43; vojvodina srbska 48; srbska in ilirska večina v juguslov. sckdji na skivanskcra shodu v Pragi 76; srbsko oznanilo Mikloiičevrga Maroslov. slovarja 87; „Srb" Kurciac 100; „srbski" jezik 10Ö Središče: 115 - 132 Stadion: — 8, 9 Slender: — 11 StepiSnik iJakobi dr.: 15». (Pozncjii lav. ikofh Stibor Anton: — 144. iPo/.neje cistercijanec v Rcinu?i ..Stiria" list: - 3. 27. Slojan Mihael: - 111 112 (Rojen 1804 v Tcharjih. Prim. Jezičnik" XXIV 37 38. „DrobUnIce" 1865 66». Stoos Pavao: — ..Sokol hr\atski" 157. Stopfer: - 157. 159. Strah Ivan, tupnik v .Marcnbcrgu: 166 167. i Kojen pri Sv Andražu v Slov goricah, svečenik izza 1841). Strah Juri: 164 d« 166; — 69; 14."). Spomladi 1842 je bil pravnik tretjega leta. torej je v jus vstopil I. 1839, 4 izvestno je tudi filozofijo Študiral v Gradcu, zakaj Dav Trstcnjak ga žc februarja 1839 imenuje v nekem dopisu Stanku Vrazu. ..Strah StraSinski Juraj v Gradd" jc bil 1844 prcdplatnik na Krempljev« „Dogod". I. 1846 ..Strah kostnik pri Velki Nedli" prcdplatnik „Novic, a I. 1847 2e kot „komisar v Loki na Štajarskim". — Bil je zelo strog mot; ie-lezniSki delavci, ki jih je nadzoroval, so ga radi njegove strogosti črtili in so s« zaroUli, da ga ubijejo. V neki noči so ie mislili, da ga imajo, a oni. ki so sc ga lotili, ni bil Strah. mar\-cč učitelj Iz Boitanja, ki je bil Strahu podoben; bilo je tu na poti med Loko in l^itočinum (Zoretom i; ubogi učitelj je potem tri tedne pri Poto-činu bolan ležal. - Dolgo je trajala obravnava z nekim ponare-jalcem denarja, a ta sc ni lK>tcl vdati; nato pa ga jc Strah stresel za rame in zalu^ul: „Jaz sem Tvoj kr\'avi sud. povej resnico!" In zločinec je priznal. — Bil jc velik, lep mož, okn>glastcga lica, z velikimi črnimi, kodrastimi lasmi, ki so bili kakor „pcčna metla" .., bil je menda Hrvat ali Srb, na pol ..Turk" pravi 86 let stari Ločan Jurkuvič, ki ga Jc Sc poznal. istini jc bil ožji rojak Muriccv, a sigurno prista£ ilirske ideje in prijatelj Hrvatov „tir war ein nobler Herr, kein Knecht" — energično jc ustrahoval drhal, ki jc na Zidanem mostu liotela napasti Ločane.) StranjSak Anton: U2, 113, 115 (odpove prcdplato na „Kolo"); 163 do 164, — 2; 156. 170,. 1810 pri Mali Nedelji, posvečen 1838, nato dolga leta do 1860 kaplan pri Sv. Lovrcncu v Slov. goricah; (• v Verleju 1881. Njegovemu rodoljubju je «jsvctil Vraz pesem, ki jc natisnjena v Kresu 1883. 42 do 43 Njegovi bivši učenci pri Sv. Lovrcncu v Slov. goricah pripovedujejo, da jih je tudi uöl cirilico čitati in pisati) Straža narodna: 78. Strobach, poslanec: — 77, St(u)h(e)tz: 165. (Gotovo je to Juri Stuhec rojen 1811 pri Sv. Juriju ob Ščavnid, prcdplatnik na Krempljcve „Dogod".) Stulli: 119. 133. \M. 135, 136, 139; - l5l, 152. Safafik: „Starožitnosti" 115; ..ein Protestant in Prag" 126; - 76; ..zemljoobrazi" ^ifafikovi 148. Šcll. gL Schell. Serf Anton: 113. 115 (Glaser, Zgod. 11. 181). Škofje (gl. Hanlik, Rausch«, Schwarzenberg, Slomäek, Ožejjovk', Wiery): - 39. Skof cel«>'5ki 95. blojsnik (Ivan, baron): —»8 (okoli 1846 dcielnoviadni $vcUtik v Ljubitani). Seher Anion; — 144. šola: slovenske Šolske knjige u Štajersko, Kranjsko 123 do 124. $olsk.i slovnica 136; Slomškova revizija .tolskih knjig 154; nemška na Slovenskem I(i8; „šolske konference" 6; računid Iti, 17, frkopis v $oli 16; 30; slovenske $ole 32; Šolski nadzornik 37; slov. jezik Iz Sol 39; nadzornik (irubcr 39; učne knjige 39 (gl „rafunica", „čitanka", „bukvar", „spisje", „slovnica"); 38; slo-venSeino v äolo 59. 71. 84; „.N\ali Blaže v poi 5, šolske knjige za hrvatske gimnazije 113, lib; pomorsko-trgovski zavod na Reki 116; nemarnost inteligence za šolstvo 116; „Pravopis |xi šolah" 121; nov« šola pri Sv. BoKanku 121 do 122, šolske knjige v bohoričid 137; „Blaže in Nelica" 143 144; 146, „Gospe Srca Jezus." 158, 158,, knjiga „Bogočastje" 159. šolski izpiti 1.59, „deutsch-wind Erzahlungsbuch" 162, AUcunovo „Cvetje" 164, slovenščina na normalni šoli v Gradcu 166, v Požunu 167, šola pri Sv, Bolfanku v Slov. goricah 01. „Abecednik". „Bukvar", ..Čitajika", Učitelji" S para vec Alojzij (Vekoslav); - 62, 72, 75 76 (I.. 1838 je bil Vek Spa-ravec filozof v Gradcu v 1 letu. gl. „Zbornik Mat Slov." 1900, 2118. 1.. 1845 je že med predplatniki ,^ovic" kot grajšak v Studencu" J Studenicahj. Pospeševal je S4>lstvo |Weiff Gesch. der österr Volksschule II 834|. Pozneje okrajni glavar v Čakovcu? Njegov oče je utegnU biti tisti Alojzij „Sparovitz", ki je bil okoli 1834 kameralni oskrbnik in okrajni k3, 154 (Rojen I 1822 pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža). Štipendija, gl. „Plohel". „Us(anov.v' Št ur m. ptislanec: - 28, 29, 86. (Gl. Apihovo op. dL, 150. i Šubert, gl Schubert. Subic (Jos.) dr v Celju: — 24. (Glaser, Zgod. Ill 65; zagrebška „l.un,i" 1838. št. 38 ; moja brošurica „Das nationale Leben der Windisch-buheln etc." str. 30,). Sulek (Bogoslav); - 113 „T": - 31. Teiniiar, vrh pri Sv. Miklavžu poleu Ormoža: — 194. Terminologija: — slovniška 42, komisija za terminologijo 98. Thun Leo. grof. minister: - 37. 48. (86 . 87. 89,. 110 Tolmin: 71. Tommas-eo Nikol.goslovjc 1840, pozneje dekan pri Sv. Lenartu v Slov goricah. 01 Levstik«. III 282:283 . Twist Oliver; v feSkeni prevodu 142. Učiteljstvo: ..Jkolnik" rnalonedeijski 127; ufitelj VidovIč 163 do IM; — ufiteljska skupifina 7, učitelji „^coperniki vseli obnov ino grajavci domofodce\'" 30; shod ufiteljev v Ptuju 35. v Slivnici ."ß; iiči-tcljsko mesto v Oorjali 50; učitelji ..speciale hominum genus" ()2; petje in Šolniki KK). 162; ufitelj pri Sv. Bolfanku .g. I. Reich) 16H. Ol. „Šola". Ulaga: sotrudnik pri slovarju 133. (01. Levstika, lil. 282 283.. Ulcpif dr.: — 97. (Ol. ApUia Slovenci in I 1848, I5l itd.) Uradi: ncmSki 141; — slovenski 3; „Svabomanski pisarji" 7; slovenJ^ina v uradih 7; uradniki 8; Nemci 22; 25; slovenski 32; bivJi uradniki 35; „Briefsteller" za uradnike 46; pisarna na Bruneku 56; slovenski 58, 59; najvefji nasprotniki Slovencev 60; 62; stov. uradovanje nekaterih graS^n 64. uradniki na Goriškem 70, sk>-ven^ina v urade 71; uradniki dvornega vojneg.i sveta pri Jela-čičevi bakljadi 78; uradnik ki ne zna slovenski 91; uradniki iz celovJkega Slov. dniSlv.i 92, 93; Rak, predsednik celjskega okrožja 9«; Cliorinski 98. poJtnI 103; uradniki „überzählige" lil; uradi slovenski 1,55; dopisi obbstnij 166. OL „Orašflne", „Komisarji". „Oskrbniki" Urban Sv.: 107 do 131 Ustava; 8. 26; 33, 56, 6;», ustj»vni odbor 81; 82 . 97. štajerske dežele 99 Ustanova: 168; gl „Plohel". Vakanovii: — 37. Vataidin: 100, ISO; 37, 57, 15». „Vedež", gl „Mladinski spisi". „Vedež" (Outmanov); — 1S7, 139. K«»,. 140. 143, Vera; — Hi. pravoslavna .18; „Freiheit der Kirche" 48; Kinspleler. uC. verozak. «»; verouk v ioli iiO, 01. „Cerkev" Verblaf; — 128. (Paf Simon V., rojen v Jarenini 18v.' 1900, str. 178 itd. - Rojen 1800 pri Sv. trojid v Slov. goricah, bogoslovje dovriil 1835.) Vojaček Dmgotln: — 157 158. (L. 1847 48 v tretjem letu bogoslovja v Zagrebu.) Vojska: — novačenje, vojaika diktatura 8, birokracija in voialto 9. vojaitvo pri Jelafičevi bakladi 78, vojni minister 78. 82. s Hr\ati 82. ranjeni vojaki potka Kinski 83. Volitve: gl. ..Frankfurt". ..Zbor" Volkmer: — 14, 134. Voltiggl: 119, 133, 134, 135, 13«; — 1Ö1. Vondruika: 109. (Brczdvojt>eno cerkvenik mestne župe v Ptuju; ukaj 30. avg je umrla v tem mestu Ana Vandni^, vdova mestnega cerkvenika, stara 74 IcL) Vorau, gl. Kraml>erger. Voänjak Ivan, dr.: - 83 84. (Ol Orolna, Das Bistum I. str XXII. do XXIII) Vranlczany Ambrož; — I'lO,. Vraz Stanko; njegova ideja (102). lOi» („Stanjko"); 112; 115; „Glasi iz dubr. žer." 117. 118; Kremplnov učenec 125; za nov slovar 133. 135, 136. 141, 142, 143; — 2; 37. 42. 57. 66 do 67; podpredsednik na slov. shodu v Pragi 75; „ve« Srb" 100, 104,. izdajanje njegovih det 118; Vrazova sTavnost 11». 124 do 161; ..Lahi" Frasi l.'M. cfr. DcU V. i:>8. začetek pisma. Vrazove ..Nar pesmi" 144), 157; njegova „Hvala nadvojvode Ivana" 14U. 100; „Glasi iz dubrave icr. 141, 142, 143. 144, 101; razpečavanje ilirskih knjig, gl. sub. „Ilirija", Gradec; Vrazovo dolino pismo za Kavčiči 14o. 147; tajnik „Mat. ilirske" 154; 156,; boUn 158; nameravani „Metuljček" 160; literarno delo IUI; „Gusle i Umb." 161, 171.. 17«,. Vrečar: - 154. Vseučilišče: — 4, 1W. Vuk Štefanovič: (slovar) 11». 133. 137; — 49; lai; 151. Vukasovič: — 154. Vukaievlč, graničar: — 157. Vukotinovlč Ljudevit: 130 131; - 14«, 154, njegova hči 158, 158,. Wale Inger, gl. „Wcizinger". Waser dr.. kandidat za Frankfurt; — 7. Wasserfall dr.: (Josip pi. Rheinhausenskit: — 145 (Advokat v Gradoi. občinski svetniki. Weber: 122 Welchselsteln, gl. „Dvor". Weiksel: 113. (Ivan W.. rojen v Hočah 1810?) Welnhandl Ignacij: 145; — 16, 18. 20 iRojen 1807 pri Sv. Ani na Kram-bcrgu, boraslovje dovriil 1837, pozneje ravnatelj knezoftkofijske pisarne v Gradcu. Gl. Zapletal, Die Domkapitel iisw „Zbornik Mat. Slov." 1900, stf. 257.) Welz, gl Razlag. We Iz i Hü er. knjiKarna v RaclRonl: 1.5«.; — 139. Weiden: - 91. Wels: - 162. Wcncdikt, knjigarna na Dunajn: — 79. Wcnedlktcr Anton dr.: — 14 (Okoli 1845 „dr in vlastnlk graifinc na Slajarsklm" predplatnik „Novic"). Werner, Henrijeta barunlai: 189; —njcna sc.stra in brat se ufita sk>ven^ko 16S, 170,. (Murftcc je graWaku »rmoikeniu (vitezu pl. Pridau) od-gajal miajSa dva otroka, sina Prana In li^r Valerijo. P.na starejSIh sester Mcnrijcta sc je pon>Mla z baronom Wemcrjem, druga pa z baronom Zchokom „V." v Henrijetincm pismu je torej „Valerija", „ZV pa po vsej priliki ,^hok". „Ber" ali „B." jc pa paf Vale-rijina odgojiteljlca Bernhardina, neka .mrzla Anglifanka*, katero jc Hcnrijeta najeta za odgojo svoje sestre.) Wickenburg, grof: 123 124; — 144 Wicdcrholer: 131 Wiesenau er: 111. Wicry (Valentini: 162, 163 do 164 iRojen v Šmarju v Lavant. dolini 1813, je 1. 1858 postal ikof krški. Orožen, Das Bisfhum etc. I. str. XXI.) Windischgrstz. general: — 9. Winkler, zgodovinar: — 143. Wokaun: 131 do 132. (Pran W.. pred 1846 oskrbnik v Sonici? Vokaiin, pek v Celju, „Novicc" 1848, str. 61?) Wolf: soirudnik pri Slovarju 133; župnik pri Šv. Petru poleg Rogatca 69. Wolfhardf. knjigar v Ptuju 158,. Z a dar, mesto: 139. Zagorje (Staj,): — 29. Zagreb: 136, 140; — 29, 37 d« 38; zagrebški vladika 39; 56; 57; 139, 139, restavracija 14.5,. 14«; 149; knjigotržtvo 154, 156,. 15«; 159; lit. življenje 160; „narodni bal v Zagrebu ' 161, 163. — Ol. ..KiJpatlč". ., Trnski". „Vraz". Zakonik; — državni 88, 94; koroSki. Štajerski, kranjski 94; 95; i>8; 99; nemSki 1.56, 165. Z a vrč: okrajno Šolsko nadzorstvo 126. Zbor: deželni v Gradcu 140; hrvatski sabor 140; kandidati za državni zbor 166, volitve za državni zbor 166 do 167; — d\'e zbornid 3; kandidati za državni zbor 4, 5,6; drž. zbor v Kromerižu 5. 6; dež. in državnf 8: Irankfurtski. kromcHiki 9; druSt\a 25; zborovanje 28 do 29; dunajski 29; Staj. deželni 29; .velika shodiSa* 33, deželni In državni 44, zborovanje .Mat. Slov. 52; državni ibefki) .57; graSki dež 61; kromeriSkI KI; državni 63; cerkveni v Celju 68: volitve za drž. zlwr 68, 72; v Kromerižu 76; delovanje drž. zbora 77 si.; 71 »1 ; okret v drž. zboru 85 86, 92. 93; .zbor* rodoljubnih mladenifev v Gradcu 125; zbor. drž. 163. — Gl .Frankfurt', .Slovenija*. .Slov. društvo", .Uflteljstvo*. Zgodovina: — slovanska 42, slovenska 51, 52; hrvatska 159. Zeiring: — 143. Zidani most: 165 do 166. Zorieii; — 43. ______ tabnica na KoroSkem: — 44. Želcznica; 166; — 17. 67. Ž C ml ja: .Sedem sinov': 142. Židi: — 46 hvcc; — 97. tiipani: - 50. 58, .sodec v Pavi. vrhi* 127 128. t u p C In sela: Anton Sv, Ana. Barbara. Braslovie, Brezje. Dobova, Dobrna, Duh, Florljan, Gorje, Gospa Sveta, llj. Jarenlna, Jeruzalem. Juri. Kamc.i. KKich, Lcmpati, Leskovec, LovTcnc. Murcnbera. Marjeta. MarUn, Mekotnjak. Mieifc, MIklavi. Negova. Oibalt, Planina. Podectrlck, PolenSak. Radeče. KadiseKui, Rune^. Slivnica. Temnar, Urban. Zacorje, Zavrf, Zidan most, Žabnica. — i Imena večjih krajev na 04)ti6icm mestu, i Južek Simon: — 123. lužel Fran jo, kaplan pri Sv. Marku v Zagrebu: — 135. Popravki. 1. o pismu Klajžarjevem, ki je natisnjeno na str. 106. Zbornika za leto liKM.. gl. Zbornik za 1. 1906. sU 176, Naknadno pojasnilo o 2.. 3.. 7. In 8. Klajžarjcvcm pismu glej ibid. str. 174,, 174,. 2. O pismu Matja&ičevcm. ki je natisnjeno v Zborniku za I. 1904. od str. 119-120. glej Zbornik za 1. 1905., str. 176,, 177,. V istem pismu (na str. 120) je tiskano: .Za izraditi ostale litere (lluloglja! h bude mi treba čitati sve', a monlo bi se glasiti: .Za Izraditi ostale litere e, /. g. h budc mi treba fitati sve." Korektuma opomba .filulogija!*, ki naj bi označila Up Uska za naitctc črke, je pomotoma namesto njih pri$la v tekst. 3. O Stranj^akovem listu, natisnjenem v Zborniku za I. 1904 od strani 163 do 164. glej Zbornik za I. 1905 str. 170,-171. Vsebina. Zbornik hlo Stran Uvod . , . . •..................liHM Utf 103 Pisma pisana MurScu................HI04 103-H» Pisma pisana MurScu................löOö »-lil Pisma, ki jih je pisal Muriec..........124-1(59 Kazala: 1 Pregled razporedbe..............1»U5 170—173 2. Pisci pisem. oz. adrcsati v abccedncra redu lÄJö 172—173 3. Vsa poedina pisma v kronologičnem redu . liMKi 173—1K3 Epilog......................19UÜ. 183 4. Kazalo stvari In imen..............IDOCi 1S3-S1« Popravki..........................1905 210 Slovenska bibliografija za I. 1904. Sestavil dr. Janko Šlebinger. (Oledc kratic prim. Zbornik Slov. Matkrc V. str. 199 In VI. str 190.) I. Časopisi in časniki. Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. (Mesečnik.) Uredil Anion Kržič. Izdalo društvo .Pripravniški dom". Naüsnila Katoliška tiskarna v Lj. 1904. 8". Lei. XII. (Stane celo leto 1 K 20 h. .Vrtčevi" naročniki ga dobivajo brezplačno.) Cvetje z verlov sv. Frančiška. Časopis za vemo katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Izhaja v nedoločenih obrokih. V Gorici. Hila-rijanska tiskarna. 1904. v. 8«. Let. XXL zv. 1—12. (Stane cel tečaj: 1 K 50 h.) časopis za zgodovino in narodopisje. Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. Uredil Anton Kaspret. Maribor Cirilova tiskarna. 1904. v. 8". Leto I. 224 str. Snopič 1—4. (Za ude brezplačno, za neude 6 K.) (L Z. XXV. 247 — 249. dr. J. Slebingcr. - K O. Vlll. 327 -328. — Slovan II 218.) Čebelar. Slovenski —. Glasilo .Slovenskega čebelarskega društva* za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sedežem v Ljubljani. (Mesečnik.) Uredil Frančišek Roj i na, nadučitelj v Šmartnem pri Kranji. Založilo .Slov. čebelarsko društvo". Tisck J. Blasnika naslednikov v Lj. 1904. 4*. Let. Vil. Danica. Cerkven časopis za slovenske pokrajine. (Tednik.) Vrednik, lastnik in založnik Tomo Zupan. Ljubljana. Natisnil Dragotin Hribar. 1904. Let. II. (LVIl.) (Cena 6 K.) Delavec. Rdeči prapor. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Trstu vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tipo -litografija Etuilio Sambo. 1904. fol. Leto VII. (Naročnina za celo leto 5 44 K.) Detoljub. Krščanski —. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. Ureduje Mih. Bulovec. V Lj. Založila .Katoliška društva detoljubov. Tisk Katoliške tiskarne. 1904. m. 8®. Leto XIII. (S prilogami 80 v.. brez prilog 50 v.) Dom in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo. (iMe-sečnik.) Uredila dr, Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. V Lj. Založilo lastništvo. Tisk Katoliške tiskarne. 1904. 4*. Let. XVII. (Naročnina 9 K. za dijake 6 K 80 h.) Dom. Naš —. Izhaja vsak drugi četrtek. Odgovorni urednik Edv. Jonas. Naročniki .Slovenskega Gospodarja' ga dobivajo brezplačno, V Mariboru. Izdaja .Katoliško tiskovno društvo". Tisk tiskarne sv. Cirila. 1904. 4*. Let. IV. Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja dvakrat na mesec. Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij. Žitnik. Tiska .Katoliška tiskarna- v Lj. 1904. 4*. L. XVII. (Cena 1 K 60 v.) Domovina. Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek. Odgovorni urednik In izdajatelj Cvetko Gol ar. Lastnik .Konzorcij lista .Domovine*", tisk .Zvezne tiskarne" v Celju. 1904. fol. Let. XIV. (Velja na leto 8 K.) Domovina. Nova —. Katoliški list za Slovence v Združenih državah ameriških. Izhaja v torek, četrtek in soboto. Izdaja Tiskovna družba Nova Domovina. Cleveland, Ohio. 1904. fol. Let. VI. Edinost. Glasilo političnega društva .Edinost* za Primorsko. Izhaja vsaki dan. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan God i na. Lastnik konzorcij lista .Edinost". Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost" v Trstu. 1904. fol. Tečaj XXIX. (Naročnina za vse leto 24 K.) Gasilec. „Bogu na čast, bližnjemu na pomoč!" Izhaja poljubno )o potrebi v nedoločenem času, vendar štirikrat na leto zdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. Urejuje tajnik Fran Ks. TroSt na Igu pri Lj. Založil odbor. Tiskala Klcinmayr & Bamberg. 1904. 4®. Let. VIII. Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Urednik Zmagoslav Valjavec, lastnik Frank Sakser. 109, Greenwicli Street. New York City. 1904. fol. Let. XI. Glas Svobode. Slovenci — bratje združimo se! V slogi je moč! Pr\l svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. Izide vsaki petek. Chicago, Illinois. 1904. fol. Let. III. Glasbenik. Cerkveni —. Organ Cecilijinega društva v Lj. (Mesečnik.) Urednik lista: t Janez Gnjezda, kn. šk. kon. svetnik in c. kr. profesor in dr. Andrej Karlin, stolni kanonik, urednik prilog: Anton Foerster, vodja glasbe v stolnici. Založilo Cecilijino društvo. Tiskala Zadružna tiskarna v Lj. 1904. 4». Let. XXVII. Glasnik. List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih držav. Izhaja vsak petek. Izdaja .Slovensko tiskovno društvo" v Calumetu, Mich. 1904. fol. Let. IV. Glasnik Gospodarski - za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. (Polmesečnik.) Urejuje tajnik Franc Ju van; prevaja na slovensko F. Janžekovič. Izdaja in zalaga ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. Tiska .Leykam* v Gradcu. 1904. fol. Let. LIV. Glasnik.najsvetejših Src. Izhaja enkrat na mesec. Urejujeta in izdajeta Ivan Krst. Trpin, župnik. Mošnje, p. Radovljica, Jakob Palir, kapclan, p. Ptujska gora. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1904. m. 8®. Let. III. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer. Izdaja in zalaga konzorcij .Gorenjca". Odgovorni urednik Gašper Eržen. V Kranju. Tiska Iv. Pr. Lampret. 1904. v. 4®. Letnik IV. (Za celo leto 4 K.) Gorica. Izhaja vsak torek in soboto. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska .Narodna tiskarna*, (odgov. J. Marušič) v Gorici, 1904. fol. Let. VI. (8 K.) Gospodar. Narodni—. Glasilo .Zadružne zveze'. Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Uredil Ivan Rož m an, uradni vodja .Zadružne zveze" v Ljubljani (odgovorni urednik dr. Viljem Schweitzer, od št. 9. Ivan Rožman). Tisk .Zadružne tiskarne" v Lj. 1904. 4*. Let. V. (Člani dobivajo list brezplačno, cena za nečlane 4 K.) Gospodar. Slovenski —. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek. Izdajatelj in založnik Kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik Ferdo Leskovar. V Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1904. fol. Let. XXXVIII. Izvestja tnuzejskeg^a društva za Kranjsko. Uredil Anton Koblar. Izdalo in založilo .Muzejsko društvo za Kranjsko*. Lj. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 1904. 8®. Let. XIV. (šest zvezkov.) Izvestje »Goriške Tiskarne" A. Gabršfek. Izhaja štirikrat na leto in se razpošilja brezplačno v več tisoč izvodih. V Gorici. 1904. v. 8«. Let XI. Jež. Polmesečnik za šalo in satiro. Uredil Srečko M a go Ii č. Lastnina in tisek Dragotina Hribarja v Lj. 1904. 4*. Let. II. (Cena na leto 6 K.) Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo C. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. (Polmesečnik.) Uredil Gustav Pire, ravnatelj družbe. V Lj. Založba C. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisek J. Blasnikovih naslednikov. 1904. 4«. Let. XXI. (Stane 4 K, za ggr učitelje in ljudske knjižnice 2 K na leto.) Knajpovec. Ča.sopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v zvezkih obsežnih 16 strani. Glavni urednik J. O kič, ravnatelj Kneippovega zdravilišča v Kra-pini. Izdaja ga založnica .Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1904. 8*. Let, I. (Letna naročnina 2 K.) Knjigarna. Slovenska —. Priloga .Ljubljanskemu Zvonu". Izdaje in ureju e L. Schwentner v Lj. Tiska Narodna tiskarna, 1904. v. 8». Let. V. (2 Štv.) List. Letoviški — zdravišča Bled na Gorenjskem. Kurliste des Kurortes Veldes. Izhaja vsako sredo zjutraj. Izdano od zdraviške komisije na Bledu. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1904. 4«. (Abonement za Bled 1 K.) List. Ljubljanski škofijski —. Izdajatelj in odgdvorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1904. 4". 9. št. List. Novi —. Izhaja vsako soboto. Izdavatelj in odgovorni urednik Anton Švara. Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. 1904. fol. Let. VI. (Za celo leto 8 K.) Lis*. Primorski —. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Izhaja vsaki četrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Bajt v Gorici. Tiska .Narodna tiskarna" (odgov. I. Marušič) v Gorici. 1904. fol. Let. XII. (4 K, za manj premožne 3 K.) List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva celjskega. (Tednik. — Slov. in nem.) Urejuje glavarstvo. V Celju. 1904, 4". List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. Izhaja I. in 15. vsakega meseca. (Slov, in nem.) Urejuje glavarstvo. 1904. 4". List. Uradni — c. kr. okrajnega poglavarstva v Ptuju, Izhaja vsak četrtek. (Slov, in nem.) Tiska W. Blanke v Ptuju. 1904. 4«, Mir, Katolišk tednik. .Bog in narod! — Svoji k svojim! — V slogi je moč!* Izhaja vsak petek. Izdaja tiskovna družba Mir. Inkorporirana v državi Colorado dne 8. februarja 1902. Urednik: Rev. I. L. Burg ar, Sacred Heart Orphanage. Pueblo, Colorado. 1904. fol. Let. VI. (Za Avstrijo 10 K.) Mir. S prilogo .Domoljub" za koroške naročnike. Izhaja vsak četrtek. Lastnik in izdajatelj Gregor E i n s p i e I e r, župnik v Podkloštru. Odgovorni urednik Anton Ekar. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1904. fol. Let. XX11I. (Velja za celo leto 4 K.) Nada. Prvi slovenski list za leposlovje, pouk in zabavo v Ameriki. Uredništvo in upravništvo: Jos. Poljanec in Iv. Mulaček, 702 Loomis Street Chicago, III. Izdaja: The .Nada- publishing Co. 1904. v. 8". Let. I. (Prva št. izšla decembra 1904, — Cena za Evropo 10 K.) Naprej! Izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18. Lastnik lista: .Idrijska okrajna organizacija". Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. Tiskal R. Šeber v Postojni (od št. 22. tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.) 1904. 4«, Let. II. (Za Idrijo 1-92 K. po pošti 2 50 K.) Narod Slovenski —, (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Iv. Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne" v Lj. 1904, fol. Let. XXXV11. (25 K.) Notranjec. Glasilo .Političnega in gospodarskega društva za Notranjsko". V Postojni. Izhaja dvakrat na mesec. Odgovorni urednik in izdajatelj Maks Šeber. Lastnina konzorcija .Notranjca". tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1904. 4". Let. I. (Prva številka je izšla 24. decembra 1904.) Novice. Dolenjske Izhajajo 1, in 15. vsakega meseca. Novo Mesto. Odgovorni urednik Fr. Sal. Wat z I, Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi. 1904. 4«. Let. XX. Obzornik. Katoliški —. (Četrlletnik.) Uredil in izdal dr. Aleš UŠcničnik. V Lj. Tiskala Katoliška tiskarna. 1904. v. 8®. Let. VIII. (Naročnina 5 K, za dijake 2 K.) Odmev iz Afrike. Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških mi-sijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Izdaja družba sv. Petra Klaverja. Odgovoren urednik: I. P a lir, kapelan na Ptujski gori. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1904. m. 8". Let. I. (Priloga .Glasniku najsvetejših Src".) Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in za splošno gospodarstvo. Izhaja dvakrat na mesec in se razpošilja brezplačno. Tiskal in založil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 4®. Omtadina. Glasilo narodno-radikalnega dijaštva. Izhaja enkrat na mesec. Odgovorni urednik Gregor Žerjav. — Izdaja konzorcij ,Omladine". — Tisek J. Blasnika na.slednikov. V Lj. 1904. 4». Let. I. (Stane 4 K, za dijake 2 K 40 h.) (KO. VIII. .^52.) Pastir. Duhovni —. (Mesečnik.) S sodelovanjem več duhovnikov uredil Alojzij Stroj. Založba Katoliške bukvarne. Tisek Katoliške tiskarne. V Lj. 1904. v. 8». Let. XXI. (Stane s prilogo .Zbirka lepih zgledov" vred 8 K.) Pisarna. Slovenska —. Izdaje .Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov". (Četrtletnik.) V Celju. Zvezna tiskarna. 1904. 4». (3 K.) Popotnik Pedagoški in znanstven list. (Mesečnik.) Uredil M. J. Nerat, ravnatelj v Mariboru. Last in založba: .Zaveze av.strijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tisk tiskarne Drag. Hribar v Celju. 1904. v. 8". Let. XXV. Prapor, Rdeči —. gl. Delavec. Pravnik. Slovenski —. (Mesečnik.) Izdalo društvo .Pravnik* v Lj. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. Natisnila .Narodna tiskarna*. 1904. v. 8«. Let. XX. (Člani društva ga dobivajo brezplačno, nečlanom 10 K.) Prijatelj, Domači —. (Mesečnik.) Izdava Vydrova tovarna žitne kave v Pragi VllI. in ga pošilja svojim odjemalcem popolnoma zastonj. Tisk firme Binko in Zika v Pragi II. 1904. 8". Let. 1. Prijatelj. Družinski —. Poučno-zabavni list s podobami. Izdajatelj Jakob Ukmar v Trstu. 1904. 4". Let. 1. (Cena 3 K.) Primorec. Izhaja vsaki petek opoludne in stane za celo leto 3 K 20 v. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Kavčič. V Gorici. Tiska in zalaga .Goriška Tiskarna* A. Gabršček (odgovoren Iv. Meljavcc) 1904. fol. Tečaj XII. Rodoljub, (prenehal koncem 1. 1903.) Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran G o vek ar. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 190a-4. 4». Let. II. Slovenec. Amerikanski —. List za slovenski narod v Ameriki in gla.silo K. S. K. Izide vsaki petek. Izdaja Slovensko-amerikansko društvo v Jolietu, Illinois. 1904. fol. Let, XIII. Slovenec. Političen list za slovenski narod. (Dnevnik). Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij Žitnik. Tisk Katoliške tiskarne v Lj. 1904. fol. Let. XXXII. .(Velja po pošti celo leto 26 K, v upravništvu 20 K.) Soča. „Vse za omiko, svobodo in napredek!" Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ter stane z izrednimi prilogami ter s „Kažipotom" ob novem letu vred celoletno 13 K 20 v. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. „Goriška Tiskarna" A. Gabršček (odgov. Ivan Meljavec) tiska in zalaga. 1904. fol. Tečaj XXXIV. Sokol. Slovenski —. khaja 25. dne v.sakega me.seca. Izdajatelj, zalagatelj, lastnik in odgovorni urednik: Dr. Viktor M u rn ik. Tisk „Narodne tiskarne" v Lj, 1904. 4". Let. I. (Cena za vse leto 2 K 50 h.) Straža. Jeseniška —. „Strela udri iz višine izdajalca domovine!" Izhaja vsako soboto. Izdaja narodni kon.sorcij „Jeseniške Straže*. Odgovorni urednik Ivan Bavdek. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1904. fol. I. leto. (l.štv. 3. grudna 1904.) Cena 3 K. škrat. (Humoristični list s slikami.) Izha a vsako soboto. Odgovorni urednik Ludovik Gerži na. zdaja in tiska tiskarna .Edinost" v Trstu. 1904. 4<'. Let. 11. (Stane za v.se leto 6 K.) Štajerc. Izhaja vsaki drugi petek v Ptuju. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tiska W. Blanke v Ptuju. 1904. 4". Let. V. štajerc. Slovenski —. „Iz naroda za narod!" Izhaja vsaki drugi Četrtek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Križ m an. Tiska A. Slatnar v Kamniku. 1904. Let. 1. (1. št. dne 7. avgusta 1904.) Naročnina za celo leto 2 K. Tovariš Učiteljski —, Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca v Lj. Izdajatelj in odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Tiska .Narodna tiskarna" v Lj. 1904. fol. Let. XLIV. (Cena 8 K.) Učitelj. Slovenski —. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. Mesečnik. Uredil in izdal Fran Jaklič, učitelj. Natisnila Katoliška tiskarna. V Lj. 1904. 4*. Let. V. (4 K.) Vestnik. Planinski —. Glasilo .Slovenskega planinskega društva". (Mesečnik.) Uredil Anton Mikuš. Izdalo in založilo .Slovensko planinsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov. V Lj. 1904. v. 8«. Let. X. Vestnik. Slovenski Trgovski —. Glasilo slovenskega trgovskega društva .Merkur"!^ (Mesečnik.) "Odgovorni urednik Josip Kraigher. Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo .Merkur". Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1904. Leto I. (Pr\'a št. izšla 15. svečana 1904. — Cena za celo leto 5 K.) Voditelj v bogoslovnih vedah. (Četrtletnik.) Izdali profesorji kn. šk. bogoslovnega učilišča v Mariboru. Uredil Frančišek Kovačič. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1904. 4". Let. VII. (5 K.) Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Anton Kržič. Založilo društvo .Pripravniški dom". Natisnila .Katoliška tiskarna". V Lj. 1904. Let. XXXIV. (Cena s prilogo: 5 K 20 h.) Zadruga. Slovenska —. (Mesečnik.) Urejuje in izdaja Ivan La pa j ne, šol. ravnatelj v Krškem. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1904. v. 4«. (4 K.) Zakonik. Deželni — in ukazni list za vojvödino Štajersko. (Izhaja v nedoločenih obrokih, slov. in nem.) Tiska Leykam v Gradcu. 1904. 4». Zakonik. Deželni — za vojvodino Kranjsko. Izhaja v nedoločenih obrokih (slov. in nem.) Natisnil A. Klein & Comp. V Lj. 1904. 4*. Zakonik. Državni — za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. (Izhaja v nedoločenih obrokih. — V slovenščino prevaja dr. Fran Vidi c.) Iz c. kr. dvome tiskarne na Dunaju. 1904. 4®. Zakonik in ukaznik za avstrijsko Primorje. (Izhaja v nedoločenih obrokih, nem., ital., slov. in hrvatski.) Tiskarna avstrijskega Lloyda. 1904. 4«. Zapiski. Naši —. Socialna revija, (Mesečnik.) Izdajali in založili „Naši zapiski" v Lj. (Jos. Breskvar.) Tiskarna Jožef Pavliček v Kočevju. 1903—4. 4\ Let. U. (Naročnina za vse leto 2-80 K.) Zora. Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Uredil Vincencij Marinko. Na Dunaju. Tiskala tiskarna oo. Mehitaristov. 1904. v. 8«. Let. X. (Cena 2 K, za dijake 120 K.) Zvon. Ljubljanski —. Mesečnik za književnost in prosveto. Uredil dr. Fr. Zbašnik. Tisk „Narodne tiskarne." V Lj. 1904. v. 8». Let. XXIV. (Cena 9 K 20 v.) Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Engelbert Gangl. Last in založba „Zaveze avstrijskih učiteljskih društev". Natisnila „Narodna tiskarna". V Ljubljani. 1904. v. 8«. Let. V. II. Zborniki. Dejanje sv. Detinstva. V poduk malim in odrašenim. Sostavlja Andrej Zamejic, stolni dekan in vodja sv. Detinstva za slovenske pokrajine. V Lj. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. 1904. m. 8«. Zv. XXIV, Knjižnica za mladino. Urejujeta Engelbert Gan"gl in Ivo Trošt. Izhaja vsake tri mesece. Vseletna naročnina 3*20 K. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1904.8". — Knjiga 29. (gruden 1904): Milutin Oblokar. Povest. Po nemškem izvirniku von Jul. M. Thetter 199 str. „Durch die Klippen der Gesellschaft' priredil Janko Leban, nadučitclj. Knjižnica. Kmetijska —. Izdala in založila c. kr. kmetijska družba kranjska. Tisk J, Blasnika naslednikov v Lj, 1904, 8". — Št. 3: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini. Spisal Frančišek Št u par, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. 23 str. (Cena 20 h.) (SN. 162) Knjižnica. Anton Knezova —, Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaja Slovenska Matica. Uredil Fr. Leveč. Tisk „Narodne tiskarne" v Lj. 1904. 8". — XI. zvezek: 168 str. (Vsebina: Ivan Cankar, Križ na gori. Ljubezenska zgodba. (1 — 115); L. Devetak (= Jos. Kostanjevec). Spomini gospoda Ignacija Brumna (116—168.) (LZ. XXV. .'»4^ 506 dr Iv. Mcrhar Ü S XV11I 440. dr E. Lampe i Knjižnica. Mala — „Naših zapiskov". (Zalaga Jos. Breskvar in tov.) Natisnil Jožef Pavliček v Kočevju. — Št. 1: Kaj hočejo socialni demokrati ali program socialne demokracije v Avstriji. Lj, 1904. m. 8". 16 str. (Cena 4 h.) Knjižnica. Realna —. Zbirka učne snovi za pouk v realijah v ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudskoSolske učitelje. Urejuje prof. V. Bežek. I. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Spisuje prof. J. Apih. V Lj. Izdala „Slovenska Šolska Matica". Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. v. 8". str. 213—334. Tretji snopič. (Slovan 11!.. J6) Knjižnica Salonska —. (Izhaja v nedoločenih obrokih.) Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1904. 8". — V. Romeo in Julija. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. (Cena 1-40 K.) D S. XVII! 497 -49« dr K Olascr Slovan M.. 3H — SN St. 149 — VI. Julij Cezar. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Zupančič. (C. 1-40K.)(DS 56.5.-DS 694-«» dr K üla-ser - Slovan II.-349) Knjižnica. Slovanska —. Izhaja v mesečnih snopičih. Ureja in izdaja Andrej Gabršček. V Gorici. Tiska in zalaga „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1904. 8 '.— Snopič 89—90: Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurčič-Kersnikovem romanu spisal Fran G o ve k ar. Drugi ^opravljeni natisk. 96 str. (80 h.) — 132—133: Legijonaqi. gra s petjem iz Napoleonovih časov v štirih dejanjih. Spisal Fran G o v ^ k a r. Godbo zložil Viktor Parma. 102 str. (C. 80 h.) (Prim. Slov. 1903 . 261.) — 134—137: Kirdžali. Podonavska povest. Poljski spisal Mih. Čajkovski.(Drugi po-uavljeni natis.) 360 str. (1-60 K.) — 138—146: H. Sien-(iewicz, Potop. Zgodovinski roman. ,Poslovenil Po-dravski (=-Peter Miklavec.) l.del. (1.—3. zvezek.) v. 8". 672 str. Knjižnica. Svetovna —. Izhaja v nedoločenih rokih. Izdaja A. Gabršček. V Gorici. Tiska in zalaga „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1904. v. 8". — V. Pierre Lotti, Islandski ribič. Roman. Iz francoščine prevel Fran Šturm. (1'30 K.) (Slovan II. 349 Fr Gov^kar.) Knjižnica. Zabavna —. Založila in na svetlo dala Slovenska Matica. L . Tiskala Katoliška tiskarna. 1904. v. 8". XVII. zvezek: S avjanska lira. Slovanske narodne pesmi. Prevel Radivoj Peterlin (1 -44). Pot spokornikov. Črtica Fr. Ks. MeSko. (45—56) — Pijanec. Črtica. Zofka Jclovškova. (56—64.) — Podoba izza mladosti. Povest. Ivo TroSt (64—104). Drobne povesti. Spisal Josip P i a n i n e c (= Ko-stanjevec) (104—145) (L Z. .\XV. «8-439. dr. J(». TominAck). Knjižnica. Zabavna — za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču V zalogi izdajateljevi. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1904. 8®. Zvezek XII. (30 h). (Pop XXV 348 - 349, dr Fr. IleJiC.) Letopis Slovenske Matice za leto 1904. Uredil Evgen Lah. Založila in izdala Slovenska Matica. V Lj. Natisnila J. Blas-nikova tiskarna. 1904. 8*. 74 .str. Letopis. Pedagoški —. Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Lj. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. Natisnili J. Blasnika nasledniki. 1904. v. 8«. IV. zvezek. Vsebina: I. Pedagoško slovstvo: Verouk (Anton Kržič) — Zgodovina (Jožef Fistravec) = Nazorni pouk (Dragotin Pribil) — Prostoročno risanje (Josip Sch m oranže r) — Petje (H. Druzovič). II. Razpravi: $e nekaj o Kemovi teoriji in o nekaterih drugih slovniških vprašanjih (dr. J. Bezjak) -- Najnovejša struja o metodi prirodopisnega pouka (I. K o p r i v n i k). III. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah leta 1904. (Sestavil Jakob Dimnik). IV. Poročilo o delovanju „Slovenske Šolske Matice" leta 1904. (Priobčil tajnik Fr. Gabršek). V. „Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. (L Z XXV, 439 dr. Fr. IIcJK.) Prevodi iz svetovne književnosti. Založila in izdala „Slovenska Matica". Natisnila Katoliška tiskarna. 1904. 8*. I. zvezek: Kralj Lear. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Anton Funtek. 160 str. (L Z. XXV. 376-377. dr. Jtw. TominSck. - Slovan III. 347. dr Josip Tomlnick.) Talija Zbirka gledaliških iger. Ureja Fran Govekar. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabrščck v Gorici. 1904. m. 8*. (Cena snopiču 40 h). 13. Nemški ne znajo. Burka v enem dejanju. (Popravljeno izdanje). Spisal Jakob Alešovec. 48 str. — 14. Raztresenca. Vesela igra v enem dejanju. Spisal A. pl. Kotzebue. 40 str. — 15. Prvi )les. Komedija v enem dejanju. Poljski spisal Zvgmunt 'rzybylski. Poslovenil Podravski. 32 str. — 16. V medenih dneh. Burka v enem dejanju. Spisal Friderik Gustav Tri esc h. 52 str. (D S. 565. Slovan H. 349.) — 17. Mlinar in njegova hči. Žaioigra v petih dejanjih. Spisal E. Raupach. Poslovenil Fr. MalavašiC. Druga, popravljena izdaja. 77 str. (Cena 60 h). Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ročna izdaja. Izdal Jožef Pfeifer, deželni tajnik. V Lj. Natisnil in založil A. Klein & Komp. 1904. 8*. (Slov. in nem. besedilo). 1. zvezek: Občinski zakon za Kranjsko. Prisilno iztepavanje javnopravnih terjatev deželnih, okrajnih ali skladnih zalo-gov. Občinske takse. Davek od psov. Novela h kazenskemu zakonu. (Peti natis). IV+ 79 +XXV str. Zbirka ljudskih iger. Izdaja in zalaga „Slovenska krščansko-socialna zveza". V Lj. Tisk „Katoliške tiskarne". 1904. m. 8®. (Drugi in tretji snopič sta izšla v II. natisu). Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje Slovenska Matica v Lj. Uredil L. Pin t ar. Natisnila „Narodna tiskarna" 1904. v. 8". VI. zvezek. 239 str. L Z. XXV. otM-697 Jos. T4 — Pop. XXV. 217-219) Maler Anton. Učne slike iz domoznanstva. (Podrobni učni načrt za 3. šolsko leto. Uredil — —.V Lj. Založil c. kr. mestni šolski svet. Natisnil Dragotin Hribar. 1904 . 8*. 68 str. + 3 načrti. Maler Anton. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) Priredil — . V Lj. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1904. v. 8". (IV) + 163 str. Maier Anton. Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. (Podrobni učni načrt). Uredil--.S tremi zemljevidi. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Lj. 1904. 8". 50 str. (Cena I K 50 v). Simonič Franc. Slovenska bibliografija. I. del: Knjige. (1550—1900.) Sestavil dr.--, kustos c. kr. vseučiliške knjižnice na Dunaju. Izdala in založila .Slovenska Matica". V Lj. Natisnila tiskarna J. Blasnika naslednikov. 1904. v. 8*. II. snopič, str. 225—432. (C. I SO K.) S t es k a Viktor. Slovenska knjiga iz I. 17.35. (Pomuzh shivim ...) IMK XIV, 201, Šlebinger Janko. Dobrovsky in Slovenci. Izvestje c. kr. II. drž. gimn. v Lj.. 5—10. — Slovenska bibliografija za I. 1903. Z S M. VI, 190 -234. Terseglav Fr. Essay o hrvaSki in slovenski modemi. (Milan Marjanovič: Fragmenti. — Iv. Cankar.) KO. VIII, 79-90. Tominšek Jos. Bitje in žitje Bleiweisovih .Novic" (1843—1902.) L Z. št. 8—12. Ušeničnik Aleš. Katolicizem in moderna poezija. KO. VIII. 347—350. — Oton Zupančič, Silvin Sardenko pa lepa umetnost. KO. 203-217. Vrhovnik Ivan. Diskalceati na slovenskem slovstvenem polju. Danica, 373—375. Življenjepisni podatki a) za slovenske pisatelje in umetnike. Berke Ivan. Ob njcijovi dcvcJdcsctlctnid. SN $t. 230. (A Trstenjak.) Bezenšek Anton. (Petindvsjsvtictnicfl iifiteljskega delovanja.) L Z. 768. D S. 766. B Iei w eiS-Trsteniški Karol. (Scdcmdescüctniea.) SN. it. 252, 25.3 Bradaška Franjo. D S. 248. Čop, knJlžnWar v Celovcu? LZ 574-,576. L. Pintar. t črnologar Konrad. Slovan M. 18«. U T. 109 no. E. Oangl. SU. V. »2 «3. SN, St. ai. I)S. 311 .313. (s sHko). J. L. -Zvoniek V. 14-3 (s sliko). Dalmatin Jurij. Cbcr Entstehung und Heraust>abe der Bibel Ualniatins. Lt. Mitteilungen des Miisealvcfcines Uibacli. ItMM. v. 8-. 76 str. (dr. Walter Sc h m I d). Dežman Karl. Kako jo Dc2man postal nemSkuUir? D S 123. Drobnič Andrej, kn. duhovni svetnik, župnik in dek^n. Danica. St. 1 12. (J. Bile). — DoiUvek k življenjepisu; Andrej Drobnih Danic,i 106- 107, (Jos. Levienik) Focrster Anton. Življenjepiscn načrt. DS. 2lfi-m (s sliko — V. F,) t Fried I Franc. UT. 82. t Onjezda Janez. D S. 534-535. (di A K ar I in.) = Cerkveni OUi-benik Jf. 9 Njegovo ilvljcnjc In delovanje Ravnotam. 41 10. 11 (» sliko). Gor up, pl. Slavinski Jos. Slovan II, IHo. Gregorčič Simon — pesnik krS6ia*ki. Ob dvojnem jubileju. Danica 324 325. - Ob pesnikovi Sestdesetletnici. Zvonček V, 28l> 282 s sliko (Ud. Ogorek). — D S. 700 - 701. Gutsmann Ožbold. K živolopisu. (junopis za zgod. in lUfodopisje, I ItM 1% (dr. Fr. llcSič). Hauptmanič Jurij. (Speculum diurnum). Voditelj Vil. 510-512. (h°r. Kovačič.) Holz Vatroslav, Roman umetniškega samouka. Slovan II. it 1 — 12. H rova t. Spominski ploMi o o. I.,idi$lavu in Florentinu Hrovatu tD S 635 -636.1 Jenko Simon. (Jenkova pesem na MiSoIra Alojzija Stareta ) SN. U. 145 Kadil ni k Fran kot potopiscc. P v, 150-152. (Ju». Obiak.) t K a uči č Jakob. Sl«n. Pravnik XX. IfiO. Kopitar Jernej. Zasluge Kopitarjeve m slovstveno zgodovino portugalsko D S. .VKi .v;?, (dr. K. Olaser). Krek Gregorij. Po ubfncm zbor« .Slovenske .Matice". SN. ät. 14.3 Lajovic Anton, slovenski skladatelj. Slov. St. 55. — D S. 24« — S N. «. fiO Lang US Matej. Življenje in delovanje slovensk. slikarja. D S. 3»4 —44U. 4«0-4tifi (Viktor S leska). t Leveč Vladimir, L Z. 702. — D s. 700 — Slovan II. 3K6 (s sliko). =-Časopis za zgod in narodopisje I. 198 -201. (A. Kaspret). — tbnica 328. — .Mlademu »loven.skcmu učenjaku v spomin. Zvonček V, 279 » slik». (Lad Ogorek). Mihelič Ivan. IMK XIV. 15-24 (dr. Fr IleSlč). t Mole k Martin, župnik. Danica 214-215. 3»2. Muršec Josip. Korespondenca dr Jos. Murica. Priobčil dr. Fr. IleSič. Z S M. VI. 102—168. Pag lovec Franči^k Mihael, župnik v Spodnjem Tnhinju in slovenski pUatclj (1679-1759). 1 M K XIV. 69-92 (V. Stcska). — Prispevek bibUograflji Paglovčcvih spisov. I M K. XIV, 199-201. (Ivan Vrhovnik). t Pire Karel. Cjorcnjcc V, «t. 29. t Piš Rudolf. UT. 167-168. t Podgornik Fran. Omladina 1. 106-107. - I. Z. 640. — D S. 535, — Slovan II, 349. P oh I i n Josip. Dodatek o Josipu Pohllnu. bratu otca Marka I M K. XIV. 25—27. (dr. Fr IleSič). Pohlin Marko o. Pohllnova .BiWiotheca Carnioliac-. ZSM. VI, 1 II (dr. Fr. Iic«ie). Potočnik Blaž. Potoöiikova „Zvtmikarjcva". Pop. XXV, »4 — 86 (dr, Fr. Ileiif). t Potrebin Leopold. UT. 55 -56. (E. OangI). Prešeren Fr. N« grobu Prcicrnovc matere. Kol. C. M. 61—65. (Tonkj Zupan). — Sc ena pawcfitev „Krsta pri Savici". Ravnotam, 65-71 (Iv. Vrhovnik). — Doscdaj neznano PrcScmovo pismo. L Z. ,560 (dr. Fr. llcSič). — Razlifnc korespondence. ZSM VI 169^ 189 (L. Pintar). Avg. Zlgon je objavil zapuSflnski akt Preicrnov v ponatisku iz poročila gimnazije v Kranju za Šolsko 1. I9a3 4. V Kranju. 1904. v. 8« .">3 str. (Prim D S. 499. dr. E. Lampe. I Z. S07) — --Dr. France PreScrcn. KO. VIII. 103-112. (Finžgar Fr S.).— PrcScrcn v Moravčah, Spominska ftlica. L Z. 111—115 (Makso P i r n a t). — Petrarka in Preieren, KO VIII, 461 464 (dr. Alcä USenlčnlk). t Rode Ivan, Tretje izvcstje realke v Idriji. I—IV. (M. Pirnat), — PV, .S8_59. — t Rozman Ignacij. SU. 281-282, Sajovic Jan. Ev., zlatomaSnik, ljubljanski stolni kanonik. Slov. it 12, t Slekovec Matej. Voditelj vil, 128. — v spomin Mateju SIckovcti Časopis za zgod, in narodopisje I. .52 ^ (Fr. KovačIč). Šubic Simon. Zadnji dnevi profesorja S. Subica. D s. 122. (dr. K. OI as er), Schoenleben o Brezmadežni. KO. VIII, 413- 426 (dr. Fr. U Jen if ni k). Se raj n i k Lovro. Pri pr<>«tu Lovni s«rajniku v Tinjah, Kd, C M, 37—43, (dr. los. V o» n ja k). Skofie Fran. Kol, C..M.za L 1905, 2.5-32, s sliko. (Iv. Vrhovnik) t Šijanec Franjo. ÜT. 168 t Š u m a h Valentin. Mir. jl 20, Valvazor Ivan Vajkard, »lavni kranjski zgodopisec. Kol, Moii. za I. 1905, 65-72. (prof. Makso Pirnat). Životopisna črtica (s sliko). Zvoneck V, 9-16 (M P If na t). — Valvasor (*164l-tl693) Slovan II. 6 8 (?. pl Radics). — 2enitni dogovor Ivnna Vajkarda Valvazorja z Am> Maksimilo baronico Zcfker dn« 20. julija 1687 I. Časopis ... I. 186-189. (A. Kaspre«) Vega Jurij, baron. Jurij Vega. Predaval Fridolin Kavčif v Izobraie-valncin, zabavnem in podpornem dniStvu „Zvezda" na Dunaju dne 6. marca I9CM. Čisti dobifek je namenjen VeTOvemu spomeniku v Lj. Založila posojilnica in tiranilnica v Morav6ili. Tiskala tiskarna Dragotina Hribarja v Lj. 1904 m. 8«. (D S. 439. — Slovan 11. 218.) — Prim, istega puutelja: üeorg Freiherr von Vega. Zweite verbesserte und illustrierte AuHage Im Selbstvcflage des Verfassers Wien 1904 8» 58 str. (C 1 K 20 h). IDS. 565. - L ZT 567 569 M. PirnaL — Slovan 11.317.) — Vega als OeschUtzkonstrukteur. Amieezeitung 1904. (Frid. Kavčič).— Jurij baron Vega. Govor. Gorenjec V, M. 13. (J. Rozman). — Ob 150letnici Vegovega rojstva. D S. 18»-181. s sliko na str. 184. (Martin Škerjanec). — Spomin na barona Vega med ljudstvom. D S. S46-248. (VI K) — Vegova rojstna hiSa (S sliüo. Slovan II. 127). O Vegovi smrti. L Z. 375 378 (dr. Fr VidiO. - Vegov spomenik. Slovan 11, 356. Vodnik Valentin. Trije nemSkl akti slovenskega pesnika Vodnika. IMK. XIV. 108-109 (A. ASkerc). Vošnjak Bogumil. Slovan II. 121 (s sliko). V O Š n j a k Jos. Moj roj.>ftni kraj Slovan II 43 -45. — Voinjaka (— dr. Josip in Mihael V.) Slovan 11. 51-54 (s slikama). — Sedemdesetletnica dr. Jos. VoSnjaka. D S 123; L Z. 125 t Vranič Jurij. Slovan II. 29-30 (Iv. Vrhov ni k). Zupan Tomo msgr. D S. 765—766 (s sliko na str. 761). b.) Neslovenski pisatelji. Babič-Gjaiski Ljuba. Petdesetletnica Ojalskega. D S 702. t Brcsztyenszky Aleksander, Slov it 108, D s 374. t F a bris Anton. Slovan II. 386 (Fr Oovikar) Hörmann Kosta. Slovan II. 156; 315—316 (Fr. Govikar) Karavel ov Ljuben. D S. 250. t Kumičič Evgen. Slovan IL 221 (s sliko). - D S. 374 375. (I. Ste-klasa). Slov. »t 110. Starčevič Ante. D S. 124—125 (s sliko njeg. spomenika). Vitezovič Ritter Pavel (1652—1713). ZSM vi .58-70 (Ivan Steklasa). t Zmaj .lovan Jovanovič. L Z. 447—»48 (A. Aškerc). — Slovan U. 252. D S. 526-533 s sliko. (J. Lokar). t Zorič Josip. DS. 570-571 (Iv. Steklasa). — Slovan II, 315. -Slov. št. 186 Bczruč Peter. Slovan II. 87-91. (A. Kristan). B roži k Vaclav. D S. m 6i (s sliko). Dobrovsky in Slovenci. Izvcstjc c. kr. II. drž gimn. v Lj. 5-10 (dr. J. šleblnger). t Dvofäk Antoniil. LZ. 383-384.-Slovan II. 223 (Vek Spin d ler).— Slovan II. 319 (s sliko). - D S. 375-377 (s sliko). — SN. St. 102. Kollär .lan. KolUrova dobrozdäni (objavil J. Karisek). Slovan 11, 15-3'20 (A. Aikerc). — Slovan II, 191. - D S. 317-318 s sliko («Ir. E. Lampe). Anzengruber Lud. .Podkriževald*. Kmetska gluma v 3 deianjih SN. »t. 45. (Ocenil Fran KobaL) t L e n b a C h Fr. pl. Slovan II, 224 Mitterrutzner Ivan Zlatoust. D S. 181 182. (A. M L.) Maeterlinck Maurice kot pesnik in misicc. KO vin. .109 -HH (Evg. J are). Sand George. D s. 510. - Slovan II. 285 286. Negri Ada. .Fatalita* .Tempestt* — .MatcmltaV Slovan II. 327—tU) (M. Oov^karjeva). Petrarca Francesco. Slovan II, 285 (Fr. Gov* k ar). K Petrarkovi fiOOleUiicL D S. 508 (dr. E. Lampc). t J o k a i Maurus. Slovan U, 222. IX. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje. Andrejka Jernej pl. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Ob petindvajsetletnici bosenske zasedbe spisal--. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu, i. snopič. 1904. v 8». 208 str. (D S. 761. Vi K —, Slovan ITI. 125. L Z 1905. .54 -55. = SN. Jt. 295.) Atlas. V. pl. Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole. Gl. Vil. ?iolskc knjige. Časopis za zgodovino in narodopisje. Gl. I. Časopisi. Izvestja muzejskega društva. Gl. I. Časopisi, Kocbek Fr. Savinske planine. Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. Sestavil;--. Izdala Savinska podružnica .Slovenskega planin.skega društva*. V Lj. Založil A. Cvenkel v Št. Petru v Savinjski dolini. Tiskal Dragotin Hribar v Lj. 1904. 8". 122 str. I zemljevid. (Slovan 11. 3H. - UT. 145 P V 82. I«).- Alpskv Vistnik. okl.) Majcen Gabriel. Skoke pri Mariboru. Napisal — — po svojem predavanju v Skokah dne 10. julija 1904, prirejenem po .Zgod. društvu za Spodnji Štajer*. Maribor. 1904. V založbi „Zgod. društva". Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, m. 8*. 22 str. (Cena 20 v.) (Slovan lil, 251 dr J. Š.) Medvešček Peter. Opis Sv. Križa. Spisal--, nadučitelj v Gorici. Tisk »Narodne tiskarne* v Gorici. 1904. 8". 52 .str. (Cena 40 h.) (Slovan lil, 1,54. - UT. 328). Postojna. Sloveča postojnska jama in njena okolica. Druga )omnožena izdaja s črtežem in raznimi podobami jame, ^ostojne in njene okolice. Po raznih virih spisal J. B. Tisk in založba ti.skarne R. Seber v Postojni. 1904. 8°. 68 + fXVI) str. štrekelj Kari. Slovenske narodne pesmi. Uredil — —. Izdala in založila Slovenska Matica. Natisnila Zadružna tiskamica. V Lj. 1904 v, 8". 212 str. (DS. 304 .m dr. Hvg. Lampc. -Slovan III. S20. dr Jos. TominSck) Vestnik. Planinski — Gl. I. Časopisi. Vodnik. Ilustrirani — po Gorenjskem. Spisal F, G(artner). Kranj. Založil, tiskal in izdal Iv. Pr. Lampret. 1904. m. 8". 60 str. (UT II.S. — L Z. 312 - Slo\an II. 188). Aškerc Anton. Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega. (Francoska doba.) I M K. XIV. 92 — 109. 169—184. B. Žalostna Mati božja v sv. Florijanski cerkvi v Lj. Danica št. 12, 13. Črtice. Zgodovinske — iz Bele Krajine do I. 1374. Danica št. 37-52. Dimnik Jak. Ob stoletnici avstrijskega cesarstva. Zvonček V. 201—203. Gruden Josip. Zgodovinski poklic Avstrije na Balkanu. K O. Vm. 172-181. Ilešič Fran. Naša Sava, avstrijsko-francoska meja za Napoleonove .Ilirije*, Časopis za zgod. I. 189—191. — Znamenite osebe na poti skozi Ljubljano leta 1775 in 1776. Z M K. XIV. 196-199. Izza temnih dni. Sliäce iz življenja raznih papežev. S N. št. 66-104, ia5 141. Kaspret A. O podelityi deželnega marSalstva na Štajerskem I. 1560. Časopis za zgod. I. 3—21. — Pismo generala Gcdeona Laudona iz tabora pri RSavi dne H. novembra 1789. Časopis za zgod. 1. 90—91. Kocbek Fr. O načrtu za sestavljanje krajevnih opisov. Pop. XXV. 206-216. Kostomarov. Kako so prišli Rusi do tihega morja. (Posl. Steklasa.) Slov. 1904. St. 192—194. Kovačič Fr. Izkopavanje na Slovenskem Štajerskem 1. 1903. Časopis za zgod. I. 93—96. — Na Prekmurskem najden rimski denar. Časopis za zgod. I. 91—93. O najstarejši zgodovini oglejske cerkve. Voditelj. VII. 5W 510. — Pismo Perzcelovo Središčanom 1. 1848. Časopis za zgod. I. 191—194. — Rimske najdbe pri Zrečah. Časopis za zgod. 1. 196—197. — ŠestnajsLstoletnica smrti sv. Vilctorina. Voditelj. VII. .55-63, 179-198. t Leveč Vladimir, dr. Iz zgodovine slovenskega vseučilišča. Slov. Pravnik. 1904. 294—314. (Priobčil dr. Janko Polec.) Nedeljko Fr. General Laudon. Zvonček, V. št. 7, 8, (s sliko). Pečnik Jernej. Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. J M K. XIV. št 1—6. Petruševski. Boji s Tartari. (Posl. J. Steklasa.) Slov. 1904, št. 163—165. Pokom Franc. Doneski k zgodovini Bleda in okolice. J M K. XfV. št. 1-6. Posestva ljubljanskega jezuitskega Kolegija v 17. veku. J M K. XIV. 202. t Slekovec Matej. Grad in graščina ljutomerska. Časopis za zgod. I. 159—184, Steklasa Ivan. Pavel Ritter Vitezovič. Z S M. VI. 58—70. — Vid Kisel, karlovški general. Z S M. VI. 23—57. Steska Viktor. Ljudska šola na Kranjskem. S U. V. št. 1—11. Stoletnica frančiškanske župnije v Ljubljani. Slov, 1904. št. 62, 63, 65, 67. Ur. Janku l^cMngvr: Slovenska bibliogratija. :i43 Vrhovec Ivan. Mesarji v Ljubljani. Slov. 19Ü4. št. 161—2. (Črtica iz knjige: „Ljubljanski meščani v minolih stoletjih".) Vrhovni k Ivan. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. Danica št. 2, 18—52 (v presledkih. — Nadaljevanje iz 1. 1903.) Zmazek Fr. Kje so bile izkopane „negovske čelade"? Časopis za zgod. 1. 185—186. Ben i gen o. Slovenci v Aleksandriji. Slov. 1904. št. 271. — Izlet Slovencev v Kafr-el-Zayat. št. 285. Cvetkovič. Črtice iz moje potovalne torbe. Gorenjec V. št. 24. Č. Ajdovsko-Vipavska podružnica. P V. 1904. 54-57. Dolar Anton, dr. Beseda o Lužičanih. Ilustr, nar. kol. XVI, 89—92. — Kultumo-politična sličica (za leto 1904). Ilustr. nar. kol. XVI, 116—123. Dom. „Aljažev —" v Vratih. D S. 567 — 570. — P V. V. (ponatis v Gorenjcu št. 32). Fr. K. Škofja Loka. Po raznih virih setavil--. Gorenjec V, št. 28, 29, 30. 35. Govekar Fran. .jugoslovanska kulturna vzajemnost. Slovan 11. 353—355. Habianič Vid. Frjanovo. Časopis za zgod. I. 208—210. (Poroča M. Murko.) Hrastovčan Fr. Bajke, vraže in resnice starih slov. čebelarjev. Slov. čebelar VII. 11—12 = št. 1), št. 3, 4. Iz spominske knjige v Vintgarju. (Gorenjec št. 21,.(224—225.) Jelovškova Zofka. V Sarajevem. Slovan II. št. 4, 5, 6. Jenko Terezija. Beda Makedoncev. Predavanje. Slov. 1904, št. 32, 33. Judež Iškarjot. Slovan II. 164. (A. Z.) K. Slovenska tragedija na Balkanu. Slovan II. 25—27. Kadivec Antonija. Tri dni v Triglavskem pogorju. SN. št. 89, 90, 91. Knaflič Josip. Makedonija. SN. št. 71. — Vinjeta SN. ä1. 188. — Na poti. SN. št. 200. Kovač Veselko, o. Pisma s Kitajskega. Slov. 1904. št. 8. 36. 137, 185, 191. 205. — V kitajski malikovalnici. Narodopisna črtica. D S. 76—83, 149—153. Lam p C Evg. V majhni koči velikega carja. Izlet iz Amsterdama v Zaandam. D S. 23 37. Lavtižar Josip. Popotne drobtine. Danica št. 37—49 (s presledki). Lcvičnik Josip. Iz domovine. Popotni spomini na Dolenjsko. Danica št. 1—46 (s presledki). Livški. Na Jof del Montasio. P V. 165—171. M. Rižanska dolina v Istri ter nje okolica. SN. št. 219—222. Marjan. Narodne pripovedke iz kranj.ske okolice. Gorenjec. V, Št. 24. Meško Fr. Ks. Lastovkam naspröti. Potopisne črtice. D S. št. 8-12. Oblak Jos. C. Le na Vrhniko. SN. št. 75 (priloga). — Na Krim! SN. št. 104. — Pekel pri Coklariji. SN. št. 144. — Vrata. SN. št. 173. — Slovensko planinstvo. Slovan 0. 15—16. — Slike iz okrilja vrhniške železnice. (Vrh Sv. treh kraljev.) P V. 69—75, 89- 95. (Prim. str. 193). — Zlatorog. Slovan 11, št. 3, 4. P. J. V Gamiških skalah. P V. 190-195. Peru še k Rajko. Od Reke do Senja. Črtica iz hrvaških kopališč. SN. št. 179-187. (Prim. št. 190.) Peter I in Radivoj. Na Roman-Košu, najvišji gori Krima. P V. 37—39. Pirna! Makso. Na Javornik. P V. 96 - 97. Planinar, Na Artvižah. P V. 57—58. Prijatelj Ivan. Izprehodi po Parizu. SN. št. 251—290 (s presledki). Sajovic Gvidon. Narodne pripovedke iz kranjske okolice. Kol. Moh. 51—56. (Prim, zgoraj „Marjan".) Sou van Lujiza, Potna pisma iz Amerike. SN. št. 27, 28,81, 82, 284 -287. Spomini s pota. (Milan, Riviera, Lourdes . . .) Primorski list. St. 34-52 (dalje v I. 1905). Šušteršič Ivan. Slike iz Liirda. Slov. št. 196—215. Tominšek Josip. Slovenske narodne pesmi. Slovan II, 289-291. Trenta r. Iz Trente črez Luknjo. P V. St. 1—4. — Iz Trente na Triglav. P V. St. 7—12. Trinko Ivan. Beneški Slovenci. Kol. Moh. 77—79. Trs ten ja k Anton. Slovanski plesi. Črtica iz slovanskega življenja. L Z. št. 10-12. — Slovenci na Ogrskem. L Z. 44—47. Turk Baptista, o. Iz daljnega vzhoda. Priobčil o. Kazimir Zakrajšek. Kol. Moh. 38-44. Vodu Se k Konrad. Iz Italije. SN. St. 253. VoSnjak Bogumil. Pisma iz Rusije. Slovan II, 242-244,311. VoSnjak Josip. Ljubljana po potresu in sedaj. Slovan II. št. 7—12. — Moj rojstni kraj (SoStanj.) Slovan 11, 43—45, Wester Josip. Na Visokem Obiru. SN. St. 190—192. X. Prirodoznanstvo. Matematika. Mera. Nova kubična — ali hitri raCunar za trgovce z lesom. Računstvo po novi decimalni ali meterski meri. Sestavil Jakob Štrukelj, poslovodja pri E. Hiengu, lesnem trgovcu v Ljubljani. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1904. v. 8". (VIII) + 183 str. (V platno vezana 5 K.) Raöunica. Gl. VII. Šolske knjige. Senekoviö Andrej. Osnovni nauki iz fizike in kemije. Gl. VII. ^iolske knjige. Bevk Stan. Mali prirodoznanec. Zvonček V, St. 1, 2, 5. Bölsche Viljem. Modrovanja o čebeli. Slov. Čeb. VII, št. 7-12 (priredil Jos. Wester). Gr o Se I j Pavel. Iz zapiskov prirodoslovca L Z. št. 1,3,5,6,8. Kol ene Fran. Vulkanizem. D S. št. 3—5. Pire Mat. Notranja gorkota naše zemlje. Zvonček V, 7—8. Rib nikar Adolf. Ali živali govore? SN. št. 75 (priloga). S a jo vie Gvidon. Iz Darvinove knjige. Črtica. S N. št. 208—215. Scholasticus dr. Nove misli o descendenci. KO. VH!, 160-171. Še o descendenci in evoluciji. Ravnotam, 281—286. So love j. Iz knjige prirode. VI. Zvonček 57—64. Zamik Boris. Ernst HaeckI. SN. št. 41—43. — .Slovencu" v odgovor. S N. št. 54, 55. (Prim. Mladi Boris in zastarani Haeckel. Slov. št. 61. Anti-Haecklovec. — Pro in contra Haeckel. SN. št. 76). XI. Tehnika. Trgovina. Obrt. Funtek Anton. Obrtno spisje. Druga, bist\'eno neizpremenjena izdaja. V Lj. Natisnil in založil Dragotin Hribar. 1904. v. 8». (IV)-i-166 str.-t- 5 I. prilog. (Cena 120 K). Smekal R. A. Gasilna brizgalnica najnovejšega sestava, ki vodo na obeh straneh črpa in oddaja. Izumil — —. Lj. Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1904. 8". 8 str. Dermo t a Anton. Trst in nove prometne zveze. Naši zap. 11. šl. 9—11. J. L. Seznani svetnikov-zavetnikov in grbov nekaterih obrti ter njih zadrug. Kol. Moh. 73—76. J are Anton. O fotografiji in projekdji. Njiju raba pri praktičnem pouku. D S. 97—101. Jo van Janko. DomaČi obrti na Kranjskem. VII. Piparstvo. D S. 422—426. VII. Pletarstvo. D S. 616—619. Kuhelj Karel. Iz poglavja o naši trgovski izobrazbi. Omla-dina I, 20—23. Livški. Iz Kranjske na Goriško — pod zemljo. Tehnična dela pri Bohinjskem predoru. D S. 280, 495 498. R. dr. O razstrelivih. SN. št. 50—52. Sušni k Ivan. Bojno brodovje. (Predavanje). Slov. št. 56—59. V, R, Brez žice. D S. št. 9—12. (članke manjSei^a obsega su prinaiSali ludi naüi politiki fa^niki) XII. Kmetijstvo. Knjige za prosti narod. Glavar. Tolovajski — Jurij Skopec, imenovan Črni Jurij, in njegovi divji tovariši. Roman. Založil Oton Fischer v Ljubljani. Natisnil Slatnar v Kamniku. 1904. v. 8". 1968 str. Jaromil. Češka narodna pravljica. Poslovenil H. Podkrajšek. V Lj. Založil in prodaja J. Giontini. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. m. 8". 43 str. Kažipot za izseljence. Izdal in založil škofijski odbor .Avstrijske dmžbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev* v Ljubljani. Tiskala .Katoliška tiskarna v Lj. 1904. 8". 43+(V) str. (D S. 5.K).) Knjižica VoŠilna —. Zbirka vošilnih listov in pesmic k j^odo-vom. novemu letu in drugim prilikam. Za slovensko mladino priredil Silvester. V Lj. Založil in prodaja .Anton Turk, knjigar. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. m. 8". 94 str. (Cena 40 v). Koledar driižbe sv. Mohorja za I. 1905. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1904. 4". (D S. XVIII. so .si. Slovan II, 385) Koledar (Vestnik) .XVIII. šolske družbe sv, Cirila in Metoda v Ljuliljani za navadno leto 1905. Izdalo in založilo vodstvo. V Lj. Tisk .Narodne tiskarne". 1904. 8". 142 str.+ Oglasi. (Cena 1 K 20 v). D S. mi. SU. V. 258) Stenski koledar za 1. I9a5. Založil Jernej Baliovec, trgovec s papirjem v Ljubljani. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. (Cena 40 v). Žepni koledarček za I. 1905. Natisnil in založil A. Slatnar v Kamniku. 1904. Dništveni koledarček za leto 1905. Priredil Luka Smolnikar, podpredsednik .Slov. kršč.-soci zveze". Lj. Izdala in založila .Slov. krSč.-soc. zveza" v Lj. Natisnila Katoliška tiskarna. 1904. 8". (Cena I K). I. Letnik. Kuharica. Spretna —. Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Sestavljeno po raznih virih. V Lj. Založil in prodaja .A. Turk. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 12". 230 str. t Cena 1 K 60 v). Marija hči polkova. Zgodovinska povest za ljudstvo. Poslovenil J. M. V Lj. Založil in prodaja J. Giontini. Tiskala Katoliška tiskarna. 1904, 8". 51 str. Nedeljko Fran. (Doniinicus). Rusko-japonska vojna. Založila m izdala knjigama Antona Turka v Lj. 1904. (Cena zvezkom 30 h). O. V. Fischerjeva najnovejša in popolna ilustrovana sanjska knjiga. Po najboljših virih in izkušnjah staroegiptskih duhovnikov in perzijskih magijcev nabrana in sestavljena. Z dodatkom številk, ki naj se v loterijo stavijo. Za potrebo in kratek čas sestavil O. V. V Lj. Založba Otona Fischerja, knjigotržca. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. v. 8". 304 str. Pravljici. Dve čudapolni — za slovenski narod. I. Peter Krunev, rešitelj treh zakletih vitezov, II. Okamenjenci na Blanskeni gradu. Četrti natis. V Lj. V založbi in na prodaj pri J. Giontiniju. Natisnil A. Slatnar v Kamniku, 1904. m. 8». 32 str. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem. Priredil Silvester. V Lj. Založil in prodaja A. Turk. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 8". 108 str. (Cena 60 v). Stole Alban. Križana usmiljcno.st ali življenje sv, Elizabete. Spisal dr.--, Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil P. Hrizogon Maj ar. Druga izdaja. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1904. 8®. 198 + (II) str. (Cena I K 20 h). Štupar Frančišek. Navodilo, kako je treba sestavljati poroöla o letini. Spisal--, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Lj. Izdala in založila c. kr. kmetijska družba kranjska. Tisk J, Blaznika naslednikov. 1904. 8". 23 str. Trunk Jurij. Bodi svoje sreče kovač! Nauki za vsakdanje življenje. Spisal--, duhovnik krške škofije. Izdala in založila družba sv, Mohorja v Celovcu. 1904. 8«. 144 str. (I) S. XVIII, 51 -52. M K) Vedeževalka, Beneška — ali prokletstvo in blagoslov. Povest iz preteklih dni. Poslovenil •. Založil in prodaja A. Turk v Lj. Natisnil A. Slatnar v iTamniku. 1904. 8». 67 sir. Vojska na daljnem vzhodu. Ureja dr. Bvgen Lampe. Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina za en letnik (24 snopičev) stane 4 K 80 v. V Lj. Založba ,Dom in Sveta*. Natisnila Katoliška tiskarna. 1904. 4", (Slovan II, ,218) (Članke, ki spadajo v t.i oddelek, w prinašali tudi $trukovni lUti in vceina poliiifnili fasnikov). XIII. Leposlovje. Aškerc Anton. Četrti zbornik poezij. Lj. Ign. pi. Kleinmayr & Fed. Baniberß. 1904. 8'. 247 str. 3 K 50 h. (SN št 168 do 176. — LZ 503. dr. Iv Merhar. - D S 436-438. dr. F.vg L a m p c. — Slovan II, 218. i Aškerc Anton. Zlatorog. Narodna pravljica izpod Triglava. V • Lj. Založil L. Schwentner. Natisnila .Narodna tiskarna* v Lj. 1904. 8*. 78 str. 1 K 60 h. (LZ. 115-llK dr Iv Merhar. - NaSi zap II, 112. - D S 114-115. dr. R. Lampe — Slovan II, 59 — KO VIII. 223 226. — Prim.: Zlalofog. Spisal dr. Jos Oblak v Slovanu II, 81-82, 115-117. — SN. IWH. « »I in S N IWM M. 69). Berthet Elizabeta. Učenke v petih delili sveta. Prevel A. Suš ni k. 1. del. Založil in prodaja J. Giontini v Lj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 8*. 75 .str. Borisov. V zarji mladosti. Zbirka pesmic in povestic za šolsko mladino. V Kamniku. Natisnil in založil A. Slatnar. 1904. 12". 80 str. (S L). V, 2.58 ) Brinar Josip. Lisica Zvitorepka. Živalske pravljic za odra.stlu mladino. Zbral in priredil--. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1904. 8". 144 str. (D S. XVIII. 114. ¥ K.) Cankar Ivan Gospa Judil. Založil L. Schwentner v Lj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904.8". 133 str. (Cena broš. 2 K). (SN 51. 298. - LZ. XXV. 312. 375. dr Iv. Merhar. D S. XVIII, 112-114 dr. K Lampe. - Dimiovlna XIV, M. 101) Cankar Ivan. Hiša Marije PomoCnice. Založil L. Schwentner v Lj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 12". 158 str. Cena broš. 2 K., eleg. vez. 3 K 50 h. (SN. it 98-ioi hr. Kobal DS - Slovan II, 155. 187-18«. Cv. Oolar. L Z. 379 - 380, 135 436 dr Iv Merhar - NaSi zap. II, 95.1 Gregor&ič Simon. Svetopisemska knjiga Job in psalem 118 Poslovenil — --. Tiskala in založila .Narodna tiskarna' v Gorici. 1904. 8«, XXX114-172 str. (Cena eleg. vez. 3 K 20 h.) D S 760. - Slovan III. 91—92 dr .los TomlnSek -KO IX. !«H-I01. SL:. V. 276—277 ) Kersnik Janko. Zbrani spisi. Zvezek III. Sešitek II: Jara gospoda — Očetov greh. V Lj. Založil L. Schwentner. Tisk .Narodne tiskarne- 1904. 8», 194 str. (Cena 2 K 50 h). LZ. 380 SN St 193 194 Cv Oolar - D S. 438 439 dr E L;ampe - Slovan II, 249) Kostanjevec Josip. Iz knjige življenja. II. zvezek. Založil pisatelj. Tiskal R. Seber v Postojni. 1904. 8». 243 str. (Cena 3 K). (SN. St 73. 74. Cv. Ool^r. - I. Z. 436—437 dr Jos Tomi n-Sck. - l)S. 369-37«. tir K. I.ampc. - Slovan II, l.SS; 313-314). Maister-Vojanov Rudolf. Poezije. Tiskala in založila I^.pl- Klein-mayr & Fed. Bamberg v Lj. 1904. 8". 130 str. Cena eleg. vez. 3 K (SN 247. 24« - 1.7. 7.59 -76<) Ji«s Regal i. - Slovan II. .385; Slovan III, 25-2fi dr Jos Tominick — D S ftW dr Lampe. — KO IX. 95-— UT 330) (Malovrh Miroslav.) Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. Pretisk iz «Slovenskega Naroda". Natisnila in založila .Narodna tiskarna- v Lj. 1904. 8*. str. (1 K). — Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Pretisk iz .Slovenskega Naroda*. Natisnila in založila .Narodna tiskarna* vLj. 1904, 8". 4.'39 str. (Broš. K 1-60) (L Z 310 311 Aikerc). Meško Ksaver Ob tihih vetVrih. Lj. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1904. 8®. 291 str. (Cena elegantno vez. 5 K). (LZ. 181—184 dr Jos. Tomin4ik — SN JI 87. 88 J. Jarosla-vi; - DS. .M, dr M Opck.i. I>S. 172-173 A .M Slovan II. 121). Spindler Vekoslav. Zapihal je jug. V lastni založbi. Tiskala Binko & Zika v Pragi. 1904. m, 8". 84 + (11) str. (BroS. 1 K. eleg vez. 2 K). (LZ 7Wi-7«l dr Iv. Merhar. -SN it 291 — I)S «M dr K. Lampiv Slov.in III, fio dr Jo®. Tominick). Taras Vaziljev. Iz raznih stanov. Z dodatkom .Urban iz Ribnice". (Ponatis iz .Vrtca".) V Lj. Založilo druStvo .Pripravniški dom". Tisk .KatoliSke tiskarne*. 1904. 12". 48 str. D S. .54 Trdina Janez. Zbrani spisi. II. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. V Lj. Založil L. Schwentner. Natisnila .Narodna tiskarna* v Lj. 1904. 8". 173 str. (Broi. 2 K, eleg. vez. 3 K). I-Z XXV. 246-247. 3n. Iv. Cankar. S N St žf^T) ^ l)S XVIII. 177. dr. K Lampc. — Slovan IH. 60) VrabI Rudolf. Izgubljena sreča. Založil Jernej Bahovec v Lj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 12 '. 67 str. (Cena 40 v.) Zupančič Oton. Čez plan. V Lj. Založil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 12*. 114 str. (Cena broS. 2 K). (LZ I7r) 177. Ivan <:.nnkar. - Slovan II, Val.Oblak — D S. 53-54, dr. F_ La rnpc. — SN liX«. JI. iW-SW. lo*. Rcgali Naprej. St 13. 17. 21 Nail zapiski U. 110 112). Leposlovje v časopisih in zbornikih. a) Izvirno. Alešovec Jakob. Nemški ne znajo. gl. II. Zbornik. (Talija 13). Anatol. Azijske povesti. Ed. št. 157—230. Baloh Ivan. Sanje. Slov. št. 25. — Vstal je. Slov. št. 75. — Pri maši. Slov. št. 86. — Nesrečna žrtev. Slov. št. 141, 142. Praške goske. Slov. št. 259. Blažič Ivo. V Zvončku V: Iz zime v pomlad. 77—78. — Baron 98—101. — V majniku. 103. — Gospod, ki je imel rad otroke. 218—224. — Peter. SN št. 160. Bogdan Vened. gl. Prelesnik Matija. Borisov. V SN: Sanje življenja. Št. 77—79. — Na Telovo. št. 123. — Ob slovesu, št. 203. — Almira. št. 237—238. — Šumelo je morje ... št. 245, 246. — Dorica. Črtica, št. 288. Bratina Janko Gospod DorCe. Gorica, št. 65. — Ob Hublju. Povest. Gorica, št. 102—105 (nadalj. v I. 19a5). Brenov J, S Nekaznovano hudodelstvo. Ed. št. 8—22. — Slabost. SN št. 135-147. Cankar Ivan. Križ na gori. Ljubezenska zgodba. Knezova knj. XI, 1—115. (Slovan III. dr. V, K or itn. - I.Z XXV, .VM-.-i*« dr.lv Merhar) Lepa Vida. LZ. 578—582. — Na Golgoto. Slovan II. 258—259. — Na pragu. L Z. št. 1—8. — Novela doktorja Grudna. Slovan II, št. 1—5, — Otrok se smeje. LZ. 6.56— 660 ; 706—711. Sreča. Slovan II. št. fr-lO. černej Ludovik. V Zvončku V: Črevljarjeva vila. 38. — Lu-dovičkov konj. 39—40. — Sirota Ivanček. 51—52. Deömanov Vinko. Brata. Igra. Zvonček V. 203—210. Davetak L. gl. Ko.stanjevec Josip. Dolar Anton. Ena noč na gori Sv. Urše. II. nar. kol. XVI, 97-101. Dovi6 J. M. Po moži se ji toži. Kol. Moh. 19—22. — Je tako, je! Slika iz naroda. Ravnotam, 22—23. F—t. Očetova krivda. Povest. Kol. Moh. 2—17. Fabinc F. Naša Rozika. SN št. 264. — V majevem jutni. SN. št. 120. Finžgar Fr. S. Iz modernega sveta. Roman. D S. št. 1 —12. Fischer J. Prepolzko. S N. št. 86. Franäiö Jos. gl. Zbašnik Fran. GangI Engelbert. V Zvončku V: Ü svetli sabljici in iskrem konjiču. 3—7. — Upanje. 81—89. — Orehova vejica. Pri-)ovedka. 136-137. — Mrtva kopriva. Legenda 136. — Breze. Legenda. 186. — Dolgi prsti. 197—199. Dež za soinccm. 211—213. — Generalček. 246—248. — Bogastvo. 285. — Basni: Brada, usta in nos. 133; Dve smreki. 134; Dve smrti. 135; Vijolica 135; Orel in črv. 186. Helen Helenov. Odlomek iz knjige življenja. SN. št. 137. Holz Vatroslav, Roman umetniškega samouka. Slovan II, št. 1 — 12. Hrastničan F. G. V Zvončku V: Tat. Gledališka igra v dveh dejanjih. 129-133. — O Kresu. 162—165. — Milica. 195-196. — Tončkov god. 255. Jelene Vitomll Žene. Slika iz trškega življenja. S N. št. 29. — Pepelnica. Stran iz umetnikovega dnevnika. S N. št. 38. — Velika noč. S N. št. 75 (priloga). Pod akacijami. No-vclela. SN. št. 95-97. — Povest v aleji. SN. št. 131. — Jesenske fantazije. S N. št. 226, 227. — Elvira. S N. št. 241. — Grobovi. (Iz dnevnika polumrtvega človeka.) S N. št. 249. — Danica. S N. št. 265. — Božična noč. S N. št. '294. Uboštvo. Zvonček V. 243—246. JelovSek Zofka. Eva. L Z. 642 648. — Nada. (Drugi del.) Slovan II: Št. 1—12. — Odmev. L Z. 132-136.- Pijanec. Črtica. Zab. knj. S M. XVII, 56—64. - Pisma. L Z. št. 7—9. Veliki teden. Dom. Prijatelj. I, 8—12. Kamenšek Oskar. Mirina zaroka. SN. št. 271. Kette Dragotin Iz moderne slovenske lirike. (Ponatis iz njegovih poezij.) Naprej, št. 15, 19. Knafiič Josip. V temi. S N. št. 62—64. — V cvetočem maju .. . SN. št. 116. — Živi in mrtvi. SN. št. 125. Kostanjevec Josip. Drobne povesti: 1. Nekaj novega. 2. Premajhna si še, premlada. 3. Moj lovski plašč. 4. Za njo . . . za njo. Zab. knj. SM. XVII, 105—145. — Gospod Plaveč. Kol. Moh. 34—36. — Lovec. L Z. 67W2. — Spomini gospoda Ignacija Brumna. Knez. knj. XI, 116-168 fSJovanlll. 221. dr V Koriiii.) Zlati križec. L Z. 723—729. Kristan Etbin. V Delavcu VII: Fantazija na zavon. št. 35, ;i6. — Osamov vrt. št. 41. — Ljubezen do bližnjega, št. 42. — Megla. št. 45. — Begun Stevo. št. 47—.53. — Morje. L Z. št. 1—6. Lah Ivan. Pijanec. Dom. Prijatelj I, 2—7. — Šiinen. Vaška slika. Vrtec. št. 4—7.— Umetnik. Vaška slika. D S. 224—233. — Spomini na Belgrad. D S. 677—684. Levov Ivan Č Na kmetih. S N. št. 274. — Njen Mefisto. Slika z Miklavževega večera. SN. Št. 280. Levstik Mihael. Stari konj. Zvonček V. 271—272. Lovko Matija. Ob smrtni postelji. Sličica iz življenja. Ed. št. 259—265. Lubič JuraJ. Taka smola. Izpred sodišča. S N. št. 66, 67. — . (Pika) Humoreska. SN. št. 117—119. (Malovrh Miroslav.) .Kralj Matjaž" in .Pod novim orlom*, gl. zgoraj str. 250. Maister R. (Vojanov.) Ženske. S N. št. 35. Mak Makso. Izgubljeni sin. L Z. št. I—6. Maksimov. Fragment. SN. Št. 290, 291. Medved Anton. Job. Svetopisemska zgodba. D S. št. 1—6, 9—12. — Kazen nesprave. Kol. Moh. 161—162. Meško Fr. Ks. Lastovkam nasproti. Potopisne črtice. D S. št. 8—12. — Pot spokomikov. Črtica. Zab. knj. SM. XVII. 45—56. Mezinec Ivan. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Primorski, list št. 1—15. Mihajlova. Spomladi. L Z. 561—565. Mihalek Pavel. V Naših zapiskih II: Ničvrednež. št. 1—2; Vest. št. 5, 6; Nebeška povest. (Prosto po Macharju.) 140—143. — Pijanec. Delavec št. 23. Neubauer Fr. Pesmi iz Slavonije. Kol. Moh. 18. Novačan Ant. Peter Sebastijan. Ilustr. nar. kol. XVI, 81—87. Zadnji goldinar. Ravnotam, 110—114. Opeka Mih. Blažena si med ženami. Prizor s petjem in živimi podobami. D S. 751—753. Orlov Milan. Sveta noč. Naši zapiski II, 29—30. Osamelec. gl. Kostanjevec Josip. PalnAk Fr. Iz spominov na očeta. Zvonček, 26—28. — V novo življenje. Zvonček, 78—79. Pangrac JuraJ. V hudih dneh. Povest. Vrtec SI. 2, 3. — Kočarjev Peter. Zvonček, 267—271. Pavlica Andrej. Cvetje z vrtov večnih viSav. (Pesmi.) Primorski list §t. 43 sled. Peterlin Radivoj Na sveti večer. L Z. 716—718. Pirčeva Minka. üadi izpod Sv. Jošta. Zvonček V, 105 107. Planinec Jos. gl. Ko.stanjevec Josip. Podlimbarski. Kdaj sem se .smejal. Kol. C. M. za 1. 1905, 44—49. — Moravske slike. L Z. št. 2—10.- Poljanec LJud. (Nataša.) Iz polpreteklih dni. (Pesmi.) L Z. 193—195. Potoška Marica. Velikonočni zvonovi. Prim, list št. 16, 17. Prelesnik Matija. V smrtni senci. Baltiška povest. DS. št. 1—12. Pucelj Ivan. Očiščenje. L Z. 3—17. Rape Andrej. V Zvončku V: K Miklavžu! 33—37; Kaznovale so ga. 5^—55; Vstajenje. 92—94; Anica. 171—174; Ruša in Nuša. 256—259. Roman Romanov. Moč. Novela'. D S. 40—45,91—96.— Hiša na Holmu. OS. št. 5—7. Rubin J. E. Spomini na ljubljansko barje. D S. št. 6—8. Samko Cvetko Marin. Zvonček. 227—229. — Tiho hrepenenje. S N. št. 70. — Tisti večer pred Binkošti. S N. št. 115. — Procesija. SN. št. 124, —Ljudje. SN. št. 233—234. — — Značaji. S N. št. 268-273. Serjunov Janko Filipoviö. Opeharjeni krčmar. Igra s petjem. Prim, list št. 23. Spindler Vekoslav. Iz dobe absolutizma. Črtica. Slovan II, 321-326. Stukelj Ivan. Lov na vidro. Zvonček. 249—254. Šegula Fr. S. .lan van Vert. Povest iz časov tridesetletne vojske. Kol. Moh. 24—26. — .Srce Jezusovo." Povestica iz umetniškega življenja. Ravnotam, 27—29. Sorli Ivo. Na ovinku. L Z. 589 -595. TroSt Ivo. Njena zvezda. Slika. L Z. 400 -406, 480—483. — Podoba izmlado.sti. Povest. Zab. knj. SM. XVII. 64-104. — Same so govorile. Dogodbica iz vasi. Kol. Moh. 32—33. V Zvončku V: Skisano vreme. 30—32; Na izprehodu. 65—67; Veliki petek in Velika sobota. 75 77; Novo veselje. 115—117; Ugodna pomota. 126-128; Mačka na peči. 175; Žena, ki je ukradla ščip. 176; Zajčkali smo se. 187—190; En sam pogled. 230 232; Zakaj paglavec? 236 238; Vseh svetih dan. 260 — 261; V domovino! 276—279. Vaziljev Samo. Morilec. L Z. 516-522, 603-611.- Saj me ne ljubiš! Noveleta. Slovan II. 161 — 163. Vilimsky Slavko. V lepše življenje! Novelica. Ed. št. 131—140. — Gosli. Iz naše vasice. Ed. št. 144—147, — Spomini. Ed. št. 152—157. Vodopivec Severin, Pod mogočnim varstvom. Povest. Kol. Moh. .36 -37. Vogler Fran. Kdo bo nosil šolsko zastavo na Telovo? Zvonček. 123-125. — Boj z muhami. Ravnotam, 233—236. Zbainik Fran, Prijateljstvo in ljubezen. L Z. št. 5-12. Zupanöiö Oton. Noč na verne duše. Dramatska slika. L Z. 196 -205. Zvoran. Oosli. Vaška črtica. D S. 432 435. b) Prevodi. I. Jugoslovani. Bel o Ü so v. Na odguvor! üoflca. üt. 87—9« Kumičič Evgenij. Teodoca. Povest. W- *t. 31-129. iprcvcl J S.) Lepušič Ivan. Križ. Boscnsk« povest. I)ani<-.1 it, 30 -35. Markovič-Adam OV P. Pred cesarja. Gorica St. il5-98. Šenoa August. Prijatelj Lovro. Primotcc. (Poslovenil So kolu v if.) — Prokietstvo. Zgodovinski roman Nadaljeval in dovr$il I. ti. Tomič l^d. H 3fi8-.%2. (Prcvcl .M. C-ti II. Iz češčine. Ar be s J. Čez zasneleno planoto Slov. St 217. iFr. V.i KoIUr Jan. Slovan. Kul C .M 33-36 prci I Iv. Vesel Kos mak Vaclav. Fratcr Makarius. Vrtec. 146—150 - Jesen. Vrtec, 186-187. — Kdo ie naučil pUcr peli? Angelček, lUI-IOä iJot Oru- den , - NaUie ne! Vrtcc. 142 t43 — Raj'ke Pesem.) Na« zap II, 176, — Vest. NaJi zap II, «t. S. 6 Neruda Jan. Kam z njim? siiaca iz velikomestncga življenja lli»tr. nar, kol 103-K» Svčtla Karolina. Svoji k svojim Gorica it 15-43 Tfebizsky Vaclav Beneš. .Molitev za domovino. Danica it 1. 2. Vrchlicky Jaroslav. Greli Slika U vlaka. Slov it 191 Fr. V lil. Iz poljščine. Czajkowski Mihael. Klrdžall. Slovanska knjiinica. sno

vsky in Slovcnd Oirtal dr Janko Slebinger Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Izvestje. Tretje — mestne nižje realke v Idriji. Za šoKsko leto 1903 1904. Izdalo ravnateljstvo. Založila tnestna nižja realka. Natisnil Iv. Lampret v Kranju. V Idriji 1904. v. 8". 62-I-XL str. Vsebina: Začetni pouk v prostem risanju na realkah Spisal Vinko Lc-vičnik. — Ivan Rodc. Nekrolog Napisal M Plrnat. — Šolska poročila Sestavil ravnateljev namestnik dr S Beuk. Knjižica, programna. Koncert .Glasbene Matice" v Lj. v soboto dne 12. marca I. 1904. Založila »Glasbena Matica". — Tisk J. Blasnika naslednikov, v. 8*. 18 str. Cena 20 v. Kondukter Mali —, obsegajoč železniške in poštne zveze južnih pokrajin. Veljaven od I. junija do konca oktobra 1904. Založil Jernej Bahovec v Lj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 32". 64 str. Poročila. Letno poročilo štirirazredne dekliške šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1903 1904. Založil krajni šolski sv^t v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1904. 4". 15 str. Letno poročilo štirirazredne deške šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju. 1904. v. 8°. 16 str. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Poročilo o šolskem letu 1903 1904. Založila c. kr. umetno-obrtna strokovna šola. Nati.snila Kleinmayr & Bamberg. 1904. 4". 11 Str. Poročilo o mestnih ljudskih šolah v Lj. koncem šolskega leta 1903 1904. Na svetlo dal c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. V Lj. Založil c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Tiskal Dragotin Hribar. 1904. v. 8'. 173. Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Lj. Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1903 1904. Založile Uršulinske dekliške šole. V Lj. Tisk Zadružne Tiskarne v Lj. 1904. v. 8». 40 str. Letno poročilo ljudske šole v Postojni. Tiskala tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 8". 24 str. Letno poročilo ljudske šole v Ribnici. Tiskala tiskarna R. Seber nasi, v Postojni. 1904. 8*. 21 str. Letno poročilo Stirirazredne deške ljudske šole v Rudol-fovem 1903 1904. Novo mesto. Založil krajni šolski svit v Rudolfovem. Tisk J. Krajec. 1904. 8», 14 str. Letno poročilo trirazredne dekliške ljudske šole v Rudolfovem 1903 1904. Novo mesto. Založil krajni šolski svet v Rudolfovem. Tisk J. Krajec nasi. 1904. 8^ 12 str. Poročilo dekliške šole Sv, Jakob-Trst. Natisnila tiskarna Edinost. 1904. 8®. 12 .str. Poročilo o delovanju kmetijsko-kemijskega preskušališča za Kranjsko v Lj. leta 1903. Sestavil ravnatelj Dr. E. Kramer. Lj. 1904. Založilo kmetijsko-kemijsko preskušališče. Tiskali J. Blasnikovi nasledniki, v. 8®. 6 str. Letno poročilo Cesar Franc Jožefove bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Založil konvent .Usmiljenih bratov. Tisk J. Krajec nasi, v Novem mestu. 1904. 4*. 4 str. Letno poročilo Narodne čitalnice v Novem mestu leta 1904. Novo mesto. Založila .Narodna čitalnica". Tisk J. Krajec nasi. 16*. 11 str. Letno poročilo prvega uradniškega konsumnega društva (re-gistrovane zadruge z omejenim poroštvom) za upravno leto 1904. Lj. Samozaložba. Tisk J. Blasnikovih nasled. v. 8". 8 str. Upravno poročilo upraviteljstva Postojnske jame. Zaloga upraViteljstva Postojnske jame. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj 1904. v. 8". 19 str. Pravila akademičnega ferialnega društva .Prosveta* v L] Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 1904, m. 8*. 4 str. Pravila cesarjeviča Rudolfa voj. veteranskega društva v Kani niku. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 8*. 19 str. Pravila di aškega podpornega društva v Trstu, Tiskala tis karna .Edinost". 1904. 8«. 21 str. Pravila društva zdravnikov na Kranjskem. Lj. Tisk J. Blasni kovih naslednikov, 1904. m. 8®, 6 str, (tudi nemški). Pravila Narodne čitalnice v Novem mestu. Novo mesto. Založila Narodna čitalnica v Novem mestu. Tisk J. Krajec nasi. 1904. 16*. 8 str. Pravila okrajne bolniške blagajne na Vrhniki. Založba okrajne bolniške blagajne na Vrhniki. Tisk .1 Blasnikovih naslednikov v Lj. 1904. m. 8*. 34 str. Pravila Planinske podružnice .Trst*. Tiskala tiskarna .Edinost*. 1904. 8". 12 str. Pravila tržaškega društva .Trst*. Tiskala tiskarna .Edinost*. 1904. 8«. 16 str. Pravila podpornega društva za živino. Tisk tiskarne R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 8». 48 str. Pravila učiteljskega društva. Založilo učiteljsko društvo v Postojni. Tisk tiskarne R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 8®. 9 str. Pravila vojaškega veteranskega društva za Dolensko v Ru-dolfovem. Rudolfovo. Samozaložba. Tisk .1. Krajec nasi. 1904. 16*. 14 str. Pravila zveze slovenskih pevskih društev. .1. Blasnikovi nasledniki. V Lj. 1904. S". 12 str. Pravila. Molitvena družba večnega križevega pota pri o. o. frančiškanih v Novem mestu. Samozaložba. Tisk J. Krajec nasi. 1904. 16». 16 str. Posebna pravila dekliške Marijine družbe Pod gradom. Novo mesto. Tisk J. Krajec nasi. 1904. m. 16*. 16 str. Posebna pravila dekliške Marijine družbe, ustanovljene v čast oznanenju Matere Božje in sv. Alojzija v farni cerkvi sv. Kocijana v Mirni Peči. Novo mesto. Izdala družba. Tisk J. Krajec nasi. 1904. 16*. 5 str. Red za šolske sluge. Odobren glasom sejnih sklepov okrajnih šolskih svetov Brežice 16. listopada, Kozje 15. listopada in Sevnica 14. listopada 1904. V Brežicah, dne 16. listopada 1904. Prvosednik: Julius pl. Vistarini, c. kr. okrajni glavar. (Schuldienerordnung.) Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1904. 8". 13 str. Red za šolske sluge. Odobren glasom sejnega sklepa okraj, šolsk. sveta Laško z dne 23. listopada 1904. V Celju, dne 26. listopada 1904. Prvosednik Apfaltrer baron pl. Ap-faltrem Rudolf, c. kr. namestnije svetnik. Natis. Ig. pl, Kleinmayr & Fed. Bamberg. (Schuldienerordnung etc.) 1904. 8®. 13 str. Zaključki. Računski zaključek posojilnice v Idriji. Tiskala tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4». 26 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Kamniku za tretje upravno leto 1903. Založila mestna hranilnica. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 4®. 34 str. Računski zaključek posojilnice v Zagorju ob Savi. Tiskala tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904, 4®. 4 str. Računski zaključek posojilnice Rov te nad Logatcem. Tiskala tifkarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4». 3 str. Računski zaključek posojilnice Staritrg.Ložin sosedstva. Tiskala tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4*. 3 str. Računski zaključek posojilnice v Moravčah, registrovane zadruge z om. zavezo, za osmo upravno leto 1903. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1904. 4®. 4 str. Računski zaključek posojilnice v Cerknici. Natisnila tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4®. 4 str. Računski zaključek posojilnice Sv. Križ pri Litiji. Natisnila tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4*. 3 str. Računski zaključek posojilnice v Logatcu. Natisnila tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4». 10 str. Računski zaključek posojilnice v Trnovem. Natisnila tiskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4*. 3 str. Računski zaključek posojilnice v Ribnici. Natisnila tiskarna R. Šeber v Postojni. 1904. 4*. 12 str. Računski zaključek posojilnice za i lir.-bistriški okraj. Natisnila tiskarna K. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4*. 4 str. Računski zaključek posojilnice Slap pri Vipavi. Natisnila üskarna R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4». 16 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Novem mestu za deseto upravno döbo od dne 1. januarja do 31. decembra 19a3. Novo mesto. Založila mestna hranilnica. Tisk J. Krajec nasi. 1904. 4». Računski zaključek mlekarne v Logatcu. Tisk tiskarne R. Šeber nasi, v Postojni, 1904. 4*. 7 str. Računski zaključek mlekarske zadruge v R a d o m 1 j u. 1904. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 4". 4 str. Računski zaključek mlekarne za košansko župnijo. Tisk tiskarne R. Šeber v Postojni. 1904. 4". Računski zaključek obč. kons, društva v Idriji. Tisk tiskarne R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4". 4 str. Računski zaključek kmetijskega društva v Vipavi. Tisk tiskarne R. Šeber nasi, v Postojni. 1904. 4". 3 str. Letni račun obrtnega društva Svete Marije Magdalene. 1904. 4*. 4 str. Letni račun tržaškega veteranskega društva. 1904. 4®. 4 str. Letni račun pogrebnega društva Opčina. 1904.-4®. 4 str. Letni račun konsumnega društva Sv. Ivan. 1904. 4". 4 str. Letni račun konsumnega društva Sv. Jakob. 1904. 4®, 4 str. Letni račun posojilnice in konsumnega društva Opčina. 1904. 4«. 4 str. Letni račun delavskega podpornega društva v Trstu. 1904. 8®. 16 str. Letni račun posojilnice in konsumnega društva Riem a nje. 1904. 4*. 4 str. Letni račun obrtnega društva Škedenj. 1904. 4*. 4 str. Letni račun konsumnega društva Roj an. 1904. 4®. 4 str. Letni račun gospodarskega driištva Ferdeniči. 1904, .4*. 4 sir. Letni račun gospodarskega društva Svete Marije Magdalene. 1904. 4®. 4 str. Letni račun gospodarskega društva Škedenj. 1904. 4®. 4 str. Letni račun obrtnega društva Bark o vi je. 1904. 4®. 4 str. Letni račun pogrebnega društva Roj an, 1904, 4®, 4 str. Letni račun pogrebnega društva Svete Marije Magdalene. 1904. 4®. 1 str. Letni račun konsumnega društva Svete Marije Magdalene. 1904. 4®. 4 str. (u: Zapisnik redne seje trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Lj., dne 23. februarija, 4. maja, 4. avgusta, 16. novembra, 30. decembra 1904. Založila kranjska trgovinska in obrtniška zbornica. Tisk J. Blasiiika naslednikov v Lj. 8". skupaj 162 str. Zapisnik. Ročni — z imenikom za šolsko leto 1904—1905. Sestavil Štef. Primožič, vodja kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Lj. V Postojni. Tiskal in založil R. Seber. 1904. Cena K 1 40-170.