48. številka. Ljubljana, v torek 26. febrnvarja. XXII. leto, 1889. mm mm Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr, Za pošiljanja na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfe frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Uprav ni štvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - V IJ u bi j :t iii 26. februvarja. Po velicih težavah dobili so Francozi zopet novo mini8terstvo. Mnogo truda je imel predsednik republike, da je dobil koga, ki je hotel prevzeti sestavo nove vlade in ki je bil tej nalogi tudi kos. Na Francoskem ni tako, kakor v Angliji, kjer se že natančno ve, kdo bode novi ministerski predsednik, Če pade ministerstvo. Če vržejo liberalci mini-sterstvo, je v Angliji novi načelnik vlade vodja liberalne stranke, za kakeršnega sedaj velja Glad-stone, če pa pade liberalna vlado, se pa Salisburv prikaže na površje. Angleška kraljica torej niti ne ve, kake težave imajo po nekaterih dražih državah, predno dobe novih ministrov. Ko je v Franciji palo Floquetovo ministerstvo ni nikdo niti sanjal, kdo prevzame dedščino njegovo. Seveda poreče kdo: novo ministerstvo naj se sestavi iz stranke, ki je vrgla prejšnjo vlado. A Floqueta ni vrgla nobena za vlado sposobna stranka. Večina, ki je strmoglavila vlado, je sestavljena iz tako različnih elementov, da ni misliti, da bi iz njih mogel kdo skupaj spraviti vlado. Proti reviziji ustave glasovali so rojalisti in imperijalisti, boulangovci in oportunisti in še nekaj drugih poslancev, o katerih se prav ne ve, h kateri stranki bi je prištevali. Ta večina je bila popolnem slučajna in bi ne obstala niti jeden dan, ko bi jej bilo prevzeti vladanje. Predsednik republike pa tudi niti misliti ni mogel, da bi poklical na krmilo vlado, v katerej sredini bi Bedeli monarhisti in boulangisti. S tem bi spodkopal sebi stališče in napravil konec republiki. Saj monarhisti in boulangisti neso glasovali proti reviziji ustave zaradi tega, da bi prišli na krmilo ali pa da preprečijo revizijo ustave, ker so se s sedanjo ustavo zadovoljni. Hoteli so le napraviti kako zmešnjavo, da bi se potem bolj približali smotru Bvojih želja. Dobro vedo, v kako zadrego spravijo republičane, če vržejo vlado zaradi tega pa porabijo vsako priliko, da jo vržejo. Saj ni dolgo temu, ko ao monarhisti sami izrekli, da treba premeniti ustavo da ne govorimo o Boulangerji, kateri je vsprejel v program svoj revizijo ustave. LISTEK Pretepin. (Ruski spisal J. S. Turgenjev, preložil Iv. Gornik.) I. t Dalje.) Dogodilo se je, da je Avdej Ivanovič zjutraj prišel k Kisterju zapalit pipo in tiho sedel na stol. Lučkov se napram Kisterju ni sramoval svoje nevednosti, zaupal je — in ne zaman — njegovi nemški skromnosti. — No kaj ? začel je: — Kaj si včeraj delal ? Čital, ali ne, a? — Da, čital . . . — In kaj takega si čital? povej, bratec, povej. Avdej Ivanovič rabil je do konca zasmebljiv glas. — Čital sem, dragec, „Idile= Kleistove. Ab, kako lepo! Dovoli, da ti preložim nekoliko vrst . . . In Kister prevajal je ognjevito, Lučkov pa je na-hmurivši čelo in stisnivši obrvi poslušal pazljivo . . . — Da, do, trdil je zasmehljivo z neprijetnim usme-vom — lepo . . . jako lepo ... Zdi se mi, da sem to čital . . . lepo. — Povej mi, prosim te, pristavil je zategnjeno In kakor nehote: kakega mnenja si o Ljudevitu XIV. Pri sestavi nove vlade se vselej jasno pokažejo vse slabe struni republičanske stranke. Vidi se, kako jo je že razjel mejsobojni razpor, tako da res ne bode več sposobna za vladanje. Po časopisih se pri tacih prilikah razkrivajo slabe strani raznih republikanskih voditeljev, katere vodi le sebičnost. Monarhistom mora srce veselja poskakovati, če se tako pred deželo kaže slabost republičanov. Naravno je, da skrbe, da se taki prizori jako pogostem ponavljajo. Ko je Meli ne, predsednik zbornični si zaman prizadeval, da sestavi novo vlado, je to delo prevzel Tirard. Sestavil je ministerstvo iz oprotunistov in radikaleev. Značaj rainisterstvu dajo prvi, ker so vsi bolj nadarjeni člani nove vlade oportunisti, pristaši Ferry-jevi. Polovica ministrov je oportunistična a ta polovica je močnejša, ker ima najvažnejše portfelje in so njeni zastopniki najnadaroejši. Posebno minister not rani i h zadev Cunstans, vnanjih zadev Spuller in minister financ Rouvier so znani oportunistični vodje, pa tudi nov naučni minister Fallieres in nov ju-stični minister Thevenet sta oportunista. Drugi ministri, ministerski predsednik Tirard sam, poljedelski minister Faye, minister javnih del Yves Gruvot, vojni minister Freveinet in pomorski minister Jaures so zmerni radikalci. Ker so pa razen Frevcineta manj znane osobe, bodo malo upiivale na značaj miuister-stva. Zaradi tega imajo oni prav, ki trde, da bjde novo vlado vodil F^rrvjev duh, a le ime bode imela Tirardovo. Vprašanje je pa, kako dolgo, bode ostalo novo ministerstvo na krmilu. Prav dolgega življenja ne bode imelo, ker oportunisti neso priljubljeni na Francoskem zaradi svoje zveze z židovstvom in ker veljajo za prijatelje Nemčije. V oportunističnih krogih bila je dosedaj največja korupcija doma. Vsi možje, o katerih so se zadnja leta pripovedovale razne umazanosti, bili so oportunisti. Vsi Pariški listi prorokujejo novi vladi le kratko življenje. Če bode kmalu odložila zbornica zborovanje, bode se obdržala do jeseni, dokler bode trajala razstava, in bode vodilo nove volitve. In Kister je začel govoriti o Ljudevitu XIV. Lučkov pa je poslušal, mnogega povsem ni razumel, drugo razumel je krivo ... in konečno napravil je opomnjo . . . Tiralo ga je na pot. „No ako sem zablodil ?" mislil Bi je. In v istini blodil je često, a Kister mu tega nikdar ni ostro očital: dobri mladec veselil se je v duši, da se v tem človeku vzbuja ljubav do prosvete. Oj! Avdej Ivanovič spraševal ni Kisterja iz ljubavi do prosvete, temveč tako! Bog vedi čemu! Morda se je hotel sam dejanstveno prepričati, kako ima on, Lučkov; glavo, topo ali samo neobdelano? „Res sem jaz neumen", govoril je samemu sebi večkrat z grenkim nasmehom in najedenkrat vzravnal se je ves, nesramno in drzko se oziral in zlobno smehljal, ako je opazil, da je kateri njegovih tovarišev povesil pogled pred njegovim pogledom. „To-to, brat učeni, omikani . . .a šepetal je skozi zobe: „ali nečeš . . . tega?" Gospodje častniki neso dolgo razpravljali o nepričakovani družbi Kisterja z Lučkovim: bili so vajeni nenavadnostij pretepinovih. „Zvezal se je vrag z mladeničem! govorili so . . . Kister hvalil je povsod ognjevito svojega novega prijatelja: prepirali se neso ž njim, ker so se bali LuČkova. Lučkov sam pa nikdar pri drugih ni omenil imena Kister j evega, a z naudušenim pobočnikom nehal je znanstvo. Mogoče je pa celo, da jej še tako dolgo dano ne bode. Kdo ve, če je še pred razhodom ne vrže zbornica. Radikalci ne bodo nič prav zadovoljni, da bi oportunist Constans vodil nove volitve. Utegnejo se združiti z monarhisti, da ga vržejo. Res da bi s tem le škodovali republičanski stvari, ker bi se zopet ponavljali jako žalostni prizori, ki se ponavljajo pri vaakej ministerskej krizi na Francoskem. Težko je bilo sestaviti to ministerstvo, a drugo bilo bi že skoro nemogoče. Republika je že obrabila skoro vse svoje talente. Kdor je že kdaj ministroval, zgubil je mnogo popularnosti, zato se mnogi politiki, kakor Clemen-ceau, branijo vsacega portfelja. Odkar je odstopil Mac Mabon je republika obrabila že 14 minister-stev in jednega predsednika republike. Izmej teh ministerstev je samo dvoje bilo tako srečno, da je vladalo celih 11 mesecev, VBa druga imela so krajše življenje. Sedanja zbornica pokopala je srečno že 6 ministerstev. Uzroki miniaterakim krizam so bili različni in večkrat jako neznatni. Omenimo naj le, da je sedanja zbornica pokopala jedno ministerstvo, ker je bilo proti reviziji ustave, in jedno, ker je bilo za revizijo. Kdo bi pri tacih okolščinah še maral biti minister, če mu morda ni le za to, da dobi mi-nistersko penzijo. Ker v Franciji velja predpis, da ima vsak bivši finančni minister dva prosta sedeža v Pariški operi, se je izrazil nedavno nek šaljivec, da bode treba zidati v kratkem novo opero, ker v sedanji kmulu ne bode nobenega sedeža za plačujoče občinstvo, ker bode kmalu komaj jedva dosti sedežev za bivše finančne ministre. Neprestane premembe pa jako slabe dižavo in posebno škodujejo njeni vnanji politiki. Radi bi Francozi sklenili zvezo z Rusijo, toda ne pomislijo, da pri tacih odnosa jih je vsaka zveza nemogoča. Ni se čuditi, če narod vedno manj mara za republiko in Boulanger dobiva vedno več pristašev. Če bode Boulanger podkopal republiko, to pač ne bode tolika zaaluga njegova, kolikor krivda republičanov sumih, ki so pokazali, da neso zmožni za vladanje. II. Pomeščiki južne Rusije jako radi dajejo plese, vabijo na dom gg. častnike in omožujejo svoje hčere. Deset vrst od sela Kirilova živel je tak pomeščik, neki gospod Perekatov, gospodar štirih sto duš in precej velikega doma. Imel je osemnajstletno hčer Mašenko in ženo Nenilo Makarjevno. Gospod Perekatov služil je nekdaj pri konjikib, a radi ljubezni do vaškega življenja in iz lenobe šel je v pokoj in začel živeti tiho, kakor žive pomeščiki srednje vrste. Nenila Makarjevna izhajala je na ne popolnoma zakonit način od znatnega Moskovskega gospoda. Pokrovitelj njen odgajal je svojo Neniluško, kakor pravijo, skrbno v svoji hiši, a oddal jo je iz rok precej naglo, po prvi snubitvi kot slabo blago. Nenila Makarjevna ni bila lepa ; znatni gospod dal jej je vsega deset tisoč dote: priglasila se je za gospoda Perekatova. Gospodu Perekatovu zdelo 86 je jako zapeljivo ženiti se z gospodično omikano, učeno ... no, in konečno sorodno z znatnim činovnikom. Ta činovnik skazoval je tudi po poroki soprogoma svoje pokroviteljstvo, to je, sprejemal je od njiju v dar soljene prepelice in nagovarjal Perekatova „ti bratec", in včasih tudi prosto „ti". Nenila Makarjevna je (popolnoma zavladala nad možem, gospodarila in ravnala je z vsem imetjem — po vsem, sicer umno, v vsakem slučaji mnogo Iz državnega zbora. Govor poslanca g. M. VoSnj a k a. (Dalje.) Potem je pogoj, da se omeja delavnost takih družb na manjše okraje (županije, občine itd.) Načelo, katero stavlja v tem oziru Raiffeisen in deželni odbor nižnjeavstrijski, je sicer pomenljivo in priznam, da so morebiti kraji, kjer bi popolno izvrševanje tega načela bilo jako uspešno. A poglejmo v druge kraje, v dežele južne. Znano mi je, da bi se tam večkrat v celi župniji, občini, da celo v celem okraji sodnijškeni ne mogla dobiti osoba, katera bi prevzela osnovo in vodstvo posojilnic. (Istiua! na desnici.) Na Nemškem tega morebiti ni. Priznavam da tudi v Nižji Avstriji ne, a v južnih krajih uničila bi označena določba povsem omenjeno olajševanje. V predložbi se tudi ne pove, kako naj izvršuje zadruga to prednost. Delovanje posojilnic je dvojno, aktivno in pasivno; pasivno v tem, da si nabira sredkov denarnih, aktivno pak, da posojuje svojim družabnikom. Kako pak si predstavljate to delovanje zadruge v kraji bednem? Družabnikov je sto, vsi uboge reve. Kaj njim koristi, če si osnujo zadrugo, ko jim postava prepoveduje da si pridobivajo razven občine svoje sredkov denarnih? Spominjam se, da navaja Raiffeisen nekje v svoji knjigi razloček mej svojim in SchultzeDelitsch-evem sistemom. Schultze-Delitsch pravi: Društveniki naj si pomagajo sami. Snidejo se, zlože glavnico, s katero se pomaga družabnikom, ki so v zadregi. No Raiffeisen pravi: To je prav lepo. A če pa društveniki nemajo denarjev ? Kaj se naj potem zgodi? Potruditi se morajo, da dobe od kod denarjev. S tem proizvel je Raiffeisen poroštvo neomejeno nekim načelom. V drugem oziru pravi Raiffeisen glede na to, da snuje Schultze-Delitsch svoje blagajnice načelom velikih deležev: Če se določijo deleži veliki v zadrugah, ki naj pomagajo družabnikom in to v krajih bednih, je isto to, kakor če bi se pričakovalo od suhega drevesa sadu!" Če se pa že hoče vsekako določiti, da mora biti delavnost omejena na določen okraj, tak bi se moglo to zgoditi k večemu glede iz-poBojevalcev, a zadruga sama smela bi si tudi izven kraja, ki ji je odločen v delovanje, pridobivati denarjev. Potem se pravi: Delež družabnikov more biti k večemu 25 gld. Tudi omejenje se mi zdi po vsem nepotrebno. (Poslanec Wrabetz: Vsaj število ni omejeno.) Število res ni omejeno, ali čemu naj si jemljem 100 majhnih deležev, če si morem urediti zadrugo tako, da si osigurim z manjšim številom deležev isto glavnico? (Poslanec Wrabetz: To je res!) Če se že vsekako hoče uvesti načelo majhnih deležev in če se noče zabraniti, da pristopajo i ubož niši ljudje zadrugi, naj se uredi načelo plače suk cesivne, naj bo določi, da je delež svota 50 gld., katero pak mora plačati družabnik v mesečnih ali četrtletnih obrokih. Potem se pravi: Posojevati se ne sme na menico. Povem Vam, gospoda, da sem odločen nasprotnik menic glede ljudstva. Prepovedal Bera zaradi tega tudi v društvih, ki so v zvezi slovenskih posojilnic, kateri jaz predsedujem, vsako porabo menic, če so posoja kmetstvu. Če se pa določi, da uživa zadruga le potem ona olajševanja, če nima bolje od samega gospoda Perekatova. Ona ni preveč omejevala svojega soproga, a imela ga je v rokah, sama naročala mu je obleko in oblačila ga angle ški, kakor je prilično pomeščiku. Na njeno povelje dal si je gospod Perekatov rasti na podbradku španJBko brado, da prikrije veliko bradavico, zreli malini podobno. Nenila Makarjevna pa je pripovedovala gostom, da njen mož svira flavto, in da si vsi flavtisti pod spodnjo ustmco puščajo lase, da laglje drže inštrument. Gospod Perekatov hodil je zjutraj v visokem, čistem zavratuiku, počesan in umit. Sicer bil je on s svojo usodo popolnoma zadovoljen: kosil je vedno jako ukusno, delal je, kar je hotel, in spal, kolikor mogel. Nenila Makarjevna uvela je, kakor ao govorili sosedje, v svoji hiši „inostran red", imela je malo ljudij najetih, oblačila jih čedno. Častihlepnost jo je mučila; hotela je postati vsaj ujezdna predstojnica, a dvorjani .... skega ujezda, dasi so čutili v njej dovolj gospodarstva, volili vender neso njenega moža, temveč upokojenega premier-majorja Burkolca, ali upokojenega seconde-majorja Burundjukova. Gospod Perekatov zdel se jim je že prekomeren velikomestnež. (Dalje prih.) menic v svoji listnici, zdi se mi krivično in nepotrebno. Društvo bode že samo preudarilo, kdaj naj pripušča menice. Nekoliko ima sicer poročilo prav, če se boji, da bi se ljudstvo po deželi ne lotilo po izgledu, ki bi ga dajala blagajnica, meničevanja, to se pravi, da bi se nekako spodbujalo v sprejemanje menic v drugih slučajih, Če tudi ne odobravam iz drugih ozirov trditve, da je menico zmi-rora nevarno orožje. Pač je menica to tistemu, ki jo ima v svojih rokah in jo hoče brezozirno uporabiti proti izdajniku menice. Pomisliti pak moramo, da ima menico društvo samo v rokah. Če bi ono hotelo delovati zlobno proti kacemu udu, stori to isto tako lebko s pismom dolžnim. Če mu pa ni namen, da uniči dolžnika, shrani menico v svojo listnico; vsaj ji ni treba uložiti koj tožbe menične. Potem je še druga važna določba v predložbi vladni, to je določba različja mere obrestne za posojila in za uložbe. To različje ne sme biti po predložbi vladni večje, ko 11/a odstotka. Gospoda, povem Vam, da je včasih jako težavno osnovati posojilnice. — One mogo včasih v prvih letih le s pičlim denarjem delovati, ter različje lVa% še ne zadostuje stroškom opravilnim, da niti stroškom za tiskovine. Po mojem zadostilo bi jedva, da se določi različje dveh odstotkov. V teh 2 odstotkih bi pač ne smeli biti i kaki doneski v posebni zaklad rezervni. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 26. februvarja. Zakon o rudarskih bratovščinah se je v državnem zboru na predlog dr. Plenerja odstavil bil z dnevnega reda. Poslanec Plener je svoj predlog s tem utemeljeval, da poslanci še neso imeli časa dovolj proučiti to zadevo, ker se je dnevni red bil prehitro premenil. V reBnici pa hočejo baje le levičarji lastnikom rudnikov in fužin dati priložuosti, da 86 izrečejo o tej zadevi. Vladna predloga najbrž prav ne ugaja nekaterim židovskim kapitalistom. Offerska opozicija še vedno ni nehala ru vati proti vojnemu zakonu. Ko je vsprejet zakon § 14., začela je agitacijo proti § 25. tega zakona. V nedeljo bili so v raznih provincijalnih mestih demonstracije. Te demonstracije pa najbrž Tiszi ne bodo dosti škodovale. Vladna večina je že tolika, da bode v zbornici poslancev gotovo vsprejet ves vojni zakon. Huda burja bodo pa potem v gospodarski zbornici, a tudi tukaj bode Tisza zmagal, o tem ni dvojbe, če tudi morda le z neznatno večino. V u a iij 4* države. Mej Srbijo in Bolgarijo vrše se pogajanja zastrau sklepa trgovske pogodbe. Ta stvar je pa precej težavna, ker hoče Turčija delati ovire. Turki se sklicujejo, da po členu 1. Berolinske pogodbe Bolgari nemajo pravice sami sklepati trgovskih pogodb in je podpisovati. Bolgari pa trdijo, da imajo to pravico po Členu 8. dotičnoga dogovora. Turčija je pa malo pozno spomnila se na to svojo pravico. Ko se je sklepal mir v Bukureštu, se je že govorilo, da se ima skleniti taka pogodba in je Bolgarija celo obetala, da jo sklene v treh mesecih. Turški zastopnik je to tudi slišal, a ni nič ugovarjal. Kakor piše „Praviteljstvennij Vjestnik", se ni bati, da bi konflikt mej Ašinovom in francoskimi oblastmi kaj motil dobre odnošaje mej KiinjJo in Francijo, ker ga je zakrivil sam Ašinov. Ko se je skliceval Ašinov, da vlada ruska obobrava postopanje njegovo, je ruska vlada naročila svojemu zastopniku v Kajiri, da naj razloži francoskemu zastopniku, da Ašinov laže. Francoska vlada so je poprej popolnem sporazumela z rusko, predno je dala svojim oblastvom povelje, da smejo rabiti orožje. Zbornica riimiiiif«ka je na predlog vojnega ministra izvolila odsek 21 članov, kateremu bode zaupno vlada razložila, katere kraje še misli utrditi in sploh kaj se hoče storiti za brambo dežele. O novem ministerstvu francoskem kaj različno pišejo listi. Zadovoljna ni ž njim nobena stranka, vender nekateri priporočajo, da bi je podpirali iz patrijotizma posebno glede na bodočo razstavo. Sedaj bi vender morali utihniti politični prepiri, ker imajo, tujci iz vsega sveta priti v Pariz, da si ogledajo napredke francoskega uma. Pri parlamentaričnem banketu, katerega je soboto bil dal nemški kancelar, je bil pogovor o raznih političnih zadevah. Kancelar je v prijateljskem občevanji parlamentarcem razkladal, kake sitnosti mu napravlja kolonijalna politika. Uradniki neso za take stvari zmožni. Večkrat mu kak konzul v kolonijah napravi več neprijetnostij, kakor kateri si bodi veleposlanik. Ker so brzojavne zveze slabe, o vsem. kar se godi, o pravem času ne zve, zato ne more za vsako malenkost biti odgovoren. Samojsko vprašanje pa ne bode motilo dobrih od-nošajev z Ameriko in tudi bode on znal varovati nemške trgovske koristi. Potem je razkladal, koliko je bolje, če monarh vodi politiko, kakor, če se poslednja ravna po narodnem mišljenji. V prvem slučaji store se lahko koraki nazaj, v poslednjem slut-čaji pa to ni mogoče. Monarha ne zvrtoglavi niti zgubljena bitka. Pri parlamentaričnem vladanji pridejo na površje ljudje, ki imajo malo stvarnega znanja in trezne premišljenosti, da le imajo dar zgovornosti, taki ljudje pa neso posebno sposobni za vladanje. To je kancelar pojasnjeval na nekaterih dogodkih. Iz vseh teh razgovorov se je pa videlo* kako zopern je kancelar j u parlamentarizem, ker on bi rad, da bi povsod le njegova veljala. Dopisi. Otl benc&ke meje 24. svečana, [lzv. dop.] V zadnji številki „Soče" čital sem zanimiv dopis „Družba sv. Mohora m beneški Slovenci" iz peresa mojega beneškega prijatelja, ki je pravo čudo naše dobe, da se je v sredi italijanskega morja ogrel za tužno in zasmehovano svojo mater Slavo ter se je s svojo neizmerno pridnostjo samouk naučil lepe naše književne slovenščine, no tudi brvatsko-srbski, češki in ruski. Zares; še se gode" čudeži! — Tudi mi smo pod gornjim naslovom že mnogo pisali o tej zadevi in marsikaj zanimivega smo že povedali o naših istokrvnih beneških Slovencih, kateri blizu 36 tisoč čaka narodne smrti v italijanskem morji, ako nam Slovencem sploh ne pokaže prijaznejšega lica doslej vedno neprijazna nam politiška usoda. Poudarjali smo že o svojem času, da so beneški Slovenci že po naravi ločeni od nas, kajti vsi živo na zapadni strani Julskih planin in ob vsej mejni črti dvigajo se teh planin najvišji grebeni. Zato pa je vse njih življenje navezano na furlanska nižino. Mi pa ravno zato ne moremo dosti uplivati na nje, zlasti pa zato, ker tudi nam še nedostaje mnogo mnogo prave narodne zavesti, da bi se spominjali svojih krvnih bratov, katere tlači tuji jarem, Največja nesreča za beneške Slovence pa je to„ da so bili politiški ločeni od nas ravno v onih dobah, ko smo se Slovenci začeli v ustavnej Avstriji narodno gibati in probujati, da oni torej neso mogfii biti deležni teh narodnih bojev in pridobitev in da mi sploh ne moremo ničesa storiti za nje na poli-tiškem polji. Vender pa bi prav lehko storili nekaj več* kakor to v resnici storimo. Ali storijo vsi rodoljubi ob meji svojo narodno dolžnost? Ali se tako malo potrudijo, da bi prišli z razumniki na onej strani' dotiko, da bi jih spodbujali na delo ter jim pri takem narodnem delu pomagali ? Zakaj se tako malo; potrudijo, da bi nerabljive knjige in časnike pošiljali čez mejo? itd. Zares, mi smo prehladnokrvnf,, — ker nemamo še prave narodne zavesti in ne umemo, kaj nam nalaga narodna dolžnost. Rodoljubi ob meji! iščite dotike z razumniki in priprostim ljudstvom, govorite, poučujte, naudušujte in — žrtvujte! Šole so vse izključno italijanske, kakor smo že nekdaj govorili Mladina pa se v teh šolah — ne poitalijanči; v par letih razkadi se večina blažene laščiue. Zato pa narod rad sega po slovenski knjigi, dasi je popolnoma ne razume, no razume jo še vedno bolje, kakor vsako knjigo italijansko. In ker mi ne moremo drugače prihiteti na pomoč tem svojim tužnim bratom, klical sem žo o svojem času: Širimo mej tamošnje ljudstvo naše slovenske knjige in časnike, da rešimo vsaj jeden rod; za daljne rodove pa prepustimo skrb previdnosti božji. In to bodi naše narodno delo! V ta namen poslali so mi iz Ljubljane že pred dobrim letom okolu 500 knjig, katere sem razdelil mej narod. (Darovateljev ne morem imenovati; Bog daj mnogo takih naslednikov, kajti narod na Beneškem jim bode od sred hvaležen.) Tudi „Narodna Tiskarna" darovala je blagovoljno lepo število knjig v ta blagi namen. Da bi darovalci videli, kako se hvaležni narod kar puli za slovenske knjige, kako prosi in se zahvaljuje, solze veselja in zadovoljnosti bi jim prirosi le iz očesa in še bi po moči žrtvovali. Vedno in vedno me jpo-samičniki prosijo, da bi jim poslal kako primerno knjigo. V dokaz naj podam čestitim čitateljem natančen prepis pisma, katerega sem prejel ta mesec od čisto priprostega mladeniča, da bodo videli, kako prosi in kako piše ta priprosti samouk slovenskega jezika. Pismo slove : Častiti gospod.......! Nikdar Vas še nisem videl, an tudi Vas ne poznam, a vender sera že dvoje vaših knjig čital, ki sem jih dobil pred lansko jesen od naše učite-lice, an so mi bile močno povšeč. Tudi zdaj- sem prijel od nje......., ki mi je tudi v veliko veselje. A za vse tuo muoram hvalo viedeti vam Go spod...... Hvalo vam Slovenci, ki ste pričeli tako milodarno dielo proti nam, ki se znajdemo v veliki revi do materinega jezika. Nam po vseh žilah tlačijo v nas to prisiljeno italijanščino, nie čuda, de od dne do dne bolj hira med nami slovenski jezik. Vič mladeničev in diklic, ki so dobili od uči-telice katero knjigo, bila jim je močno povšeč, an bo Vam za tue hvaležni. Radi so ih čitali, an bi želeli pogosto Še kake dobit, posebno radi bi imjeli slovenski Časnik, da bi vsak dan slovenske novice čitali. Tako bi se gotovo bolj ohranjeval materini jezik mej nami, an bi vaš trud Slovenci ne bil zastonj. Vam se poklonim an sem vedno zvest slovenski mladenič na Italijanskem. V R . . . . 16. svečana 1889. Alojs D.....ž. Ali se ne stori človeku milo pri srci, ko prejme tako pismo? Pomagajmo, rojaki! Slovenske knjige in časnike — teh si žele! Zato pomagajmo! Predno pa se s pesnikom Zamejskim s pozivom obrneva do slovenskega razumništva, povem naj že danes, kakih knjig si posebno želimo: 1. Pripovedne knjige vsake vrste. Mi bomo že potem sodili, komu naj jih damo v roke. Ravno tako poučne knjige. 2. Slovenski duhovniki imajo po svojih knjižnicah mnogo starejših duhovskih knjig, zbirk raznih pridig, evangelij itd. — vse take knjige bi prav prišle beneškim duhovnikom, ki rabijo le laške avtorje ter prevajajo evangelij kar iz misala. Moremo si pač misliti, da se duhovniki tako ne ogrevajo za slovenščino ter govore* za silo le svoje narečje. 3. Katekizmi, sv. pisma za ljudske šole, ravno tako evangelij, začetnice, slovnic in vseh vrst šolska berila, — bi prav prišle prostemu narodu. 4. Molitveniki in razne knjige nabožnega obsega. Zopet moramo poudarjati, da bi naša „Družba sv. Mohora" lehko najlože mnogo koristila — tamošnjemu narodu, ki bi pa pozneje povrnil tako — posojilo. Nekaj sto knjig naj bi darovala v ta namen, — gotovo se bodo potem oglašali novi udje. Obrnili smo se v ta nameu s posebno prošnjo do družbenega odbora in nadejamo se ugodne rešitve. ProBimo, lepo prosimo! Kaj pa naši časniki? Ali bi naša upravništva ne mogla darovati v ta namen po nekaj izvodov ? Ali bi ue mogli misliti tudi na kak primeren manjši listič v podobi „Mira" ? Da so tam na onej strani planin Nemci, že davno bi imeli od naše strani posebne liste, Šolske družbe in Bog ve kaj še vse. Mi pa smo zadovoljni, če nas doma nihče ne moti in čeprav se nam ne godi ravno najbolje, igramo uloge srečnih oportunistov. Vse premalo skrbimo za svoje skrajne meje, posehno malo pomoči pa dobimo od tam, od kjer je največ pričakujemo. Ako meje neso zavarovane, tudi središče ni varno! To si zapomnimo dobro! Storimo svojo dolžnost, da nam vest ne bo imela česa očitati! Rad bi slišal o tej stvari kak glas tudi od drugod. Oglasite se, rodoljubi: povejte, ali smemo pričakovati uspešne pomoči. Kdor noče govoriti v javnih glasilih, povedal naj bi v zasebnem pismu, katerega naj pošlje v uredništvo „Sloven-skega Naroda" pod pseudonimom. Rosi fis k y. Domače stvari. — (Enketa o delavskih zbornicah) imela je dve seji. V pondeljek zvečer bode najbrž končana. Poročal Vam bodem, — tako se nam piše z Dunaja — pozneje obširneje o njej, za danes le toliko rečem, da pomilujem ubogo ljudstvo jna Du-naji, ki živi pod tako neznosnim nasilstvom Židovstva, da je komaj verjeti. Tudi vsa poročila po židovskih časnikih so tendencijozno zavita in večinoma gola laž. Kar sem si mislil, o tem, sem sedaj popolnoma prepričan, da je socijalno-demo-kratična stranka v zvezi z židovstvom in z liberalci in da cela stvar nema namena koristiti delavskemu stanu, pač pa pokazati, da imajo liberalci zaslombo v delavskih krogih Dunajskih. Trdno prepričanje pa imam, da se bodo delavcem tudi oči odprle in da bodo izprevideli, da jednake tlake svojim najhujšim tlačiteljem še nikdar neso delali, kakor jo delajo sedaj. — (V Novem Mestu) umrl je včeraj umirovljeni župnik, zlatomašnik g. J. Bačni k v 87. letu dobe svojej — (VPodgori na Koroškem) zmagali so Slovenci pri volitvah za občinski odbor in šolski svet. — (Poročil) se je danes dne 26. februvarja v Kranji gospod Matija Kokalj, c. kr. poštni ofi-cijal z gospodično Franjo Šumi. — (Slovensko učiteljsko društvo.) Nekaj časa sem pri občeval je „Slovenski Narod" vsaki teden stereotipno vest, da se v sredo večer ob 8. uri vabi slovensko učiteljstvo k shodu, razgovoru in zabavi. Dozdaj ni še nihče poročal o tem, kaj se godi pri teb „jour fix;h". S prva minili so večeri v prijaznih pogovorih, zadevajočih utrditev sloge, ki je podlaga vsemu društvenemu življenju in razvoju. Posvetovanje o sredstvih, po katerih bi društvo oživelo in povzdignilo se, je stalno na programu in ko je odbor našel in najel primerno društveno sobo, ter se je zbralo nad 20 učiteljev in učiteljic, določil se je delokrog točnejše in volili so se odseki, ki so prevzeli razna opravila za literarno, muzikalno in zabavno delovanje. V prvi vrsti pa je učiteljsko društvo resno preudarjati začelo vprašanje o prvem ustanovnem shodu „Slovenske učiteljske zaveze" v Ljubljani o Veliki noči. Ker Čas že ni daleč, sklenilo se je, da se imajo pri vsakem shodu poročati in pretresovati točke o potrebnih pripravah, da se prva skupščiua „zaveže" vrši kar moč sijajno, dostojno in častno. V poštev se je jemalo: število in sprejem gostov, kraj zborovanja, udeležba dostojanstva, o nasta njenji udeležencev, o predmetih konferencije, o ogledovanji znamenitosti v Ljubljani, osobito „Ru-dolfinuraa", o Bkupnem obedu, eventuvelno o kakem koncertu. Razun tega stopila je tudi na površje ustanovitev učilske razstave, katero je že občni zbor „slov. uč. društva" pred dvema letoma sprožil. Dela torej obilo in Bog daj, da bi se vse lepo rešilo na čast domači šoli in učiteljskemu stanu. Za jutri, sredo dne 27. t. m. osnuje veselični odsek majhno besedo v društveni sobi z nastopnim vspo-redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Smetana-over-tura iz „Prodane neveste" čveteroročno za klavir. 3. Čveterospev moški. 4. Samospev za tenor s spremljanjem na klavirji iz Foersterjevega „Triglava". 5. Golterman „Les adieux", za gosli s spremljevanjem na klavirji. 6. Moški čveterospev. K tej zabavi so vabljeni društveniki in prijatelji učiteljstva. Začetek točno ob 8. uri. — (Judovsko sleparstvo.) Znano je, kako sleparijo takozvani bankirji judovski posebno s prodajanjem srečk na obroke. Naši čitatelji so gotovo že dostikrat brali v Časnikih mej naznanili : „Lebak zaslužek za vsacega po 5 do 10 gld. na dan." Kdor se oglasi na dotični naslov, poizve, da mu kaka judovska banka ponuja prodajo srečk na obroke (Ratenbriefe). Kako se pa vrši ta prodaja? Agent tako dolgo nadleguje človeka, včasi revnega delavca, posebno pa lahkoverne ženske, da mu izpuli 1 ali 2 gld. kot uplačilo na srečko. Nekaj dnij pozneje dobi ulovljeni kupec od judovske tvrdke pismo, da naj pošlje precej še jeden ali dva goldinarja, potem bode imel pravico do dobitka, ako ga zadene dotična številka. Da bi pa kupec kedaj dobil originalno srečko v last, o tem premeteni judje previdno molče. Jedna teh tvrdk, ki zdaj po Kranjskem in morda tudi po Štajerskem lovi lehkoverne ljudi, je „Baokgeschaft Max Lustig" v Budimpešti in v Belem gradu. Pretekli teden je hodil neki njen agent po Ljubljani in prodajal je ogerske srečke rudečega križa, ali pravo za pravo ne srečke, ampak le up na dobitke. Za vsako srečko je jemal po 1 gld. Bil je na primer pri revni perici ter jej obečal, da bode dobila pri prvem srečkauji 25.000 gld., pri drugem 15.000 gld. Izpulil jej je res teško prisluženi goldinar. Teden pozneje dobi ženska iz Budimpešte pismo, da mora takoj poslati še jeden goldinar, potem bode dobila „Bezugschein" za jedno srečko, s katerim bode igrala na dobitke. Da bi kedaj dobila originalno srečko in po kolikih uplačilih, ni nikjer povedano. Najbrže nikoli. Ogerska srečka velja 5 gld. Kakšne oderuške obresti si torej zaračuna ta jud Max Lustig, ako pobira po 1 gld. za srečkanje! Naj vender ljudje ne bodo tako lahko verni in naj se ne usedajo na limanice tem preiri-ganim judom in njihovim nadležnim agentom. Redarstvo pa opozarjamo, da bi zasledovalo in morda tudi prijelo take agente, ki gotovo brez privoljenja krošnjarijo s srečkami po hišah. — (V občini Dole pri Idriji) so bili dne 19. t. m. izvoljeni: gosp. Janez Gruden iz Jeličenega vrha, županom, gosp. Kajetan pl. Pre- niersr. ein iz Jeličenega vrha in g. Luka Rejec iz Dolov, svetovalcema. Po volitvi pa je predlagal občinski odbornik in župnik ZavraŠki, gosp. Jakob Ferjančič, da bi se c. kr. okrajni glavar Logaški, blagorodui gosp. dr. Karol Rus imenoval častnim občanom, kar 8e je jednoglasno vsprejelo. — (Iz Trsta) se brzojavlja: Preteklo nedeljo po noči, ali pa v ponedeljek zjutraj ulomili so tatje v menjarnico firme Bolaffio v Trgesteji. Tatje ulomili so iz veže v brivnico, v brivnici prebili zid in prodrli v menjarnico, kjer so šiloma odprli železno blagajnico. Odnesli so 15.000, po drugem viru celo 40.000 gld. — (Vabilo k veselici,) ki jo prirede" Št. PeterBki rodoljubi v četrtek 28. svečana t. 1. v gostilni „Pri Reškem mestu" g. A. Lavrenčiča na korist „Sokolskemu domu" v Ljubljani. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. F. Mayer: „Tičica gozdna", čveterospev. 3. Fr. Gestrin: „Proslov" o petindvaj-setletnici „Sokola", deklamuje gospica Franja Spi-larjeva. 4. „Irene", svirata na citre gg. Alojzij La-vrenčič in Viktor Zalaznik. 5. „Pesen", moški zbor. 6. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za gospode 1 gld. Dame so ustopnine proste. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Pariz 25. februvarja. Reka Marne neprestano narašča, isto tako tudi Sekvana (Seine), ki že več desetletij ni bila tolika. Nižji kraji v Asnieres, Courbevoie, Auteiil in v okolici so pod vodo. Od manjših otokov v Sekvant vidijo se samo vrhovi dreves. Usoda Pariza odločila se bode v malih urah. Naraste li Sekvana še za jeden meter in 40 centimetrov, potem bodo preplavljeni Champs Elisees, naj-elegantneji del mesta in seveda tudi zgradbe za svetovno razstavo. Budimpešta 26. februvarja. V zbornici poslancev predlagal je pri posvetovanji o 24. in 25. brambenega zakona paragrafu poslanec Gaj ari, naj se izdatneje ozira na madj sirski jezik pri častniških izpitih jednoletnih prostovoljcev. Deželnobrambeni minister izjavil, da je pooblaščen vsprejeti ta predlog in navaja, kakor tudi za njim minister Csaky, mej odobravanjem poslancev precej znatne olajšave za jednoletue prostovoljce kakor v jezikovnem oziru, tako tudi v slučaji druzega službenega leta. Razne vesti. * (Darežljivost.) Ravnateljstvo prve avstrijske hranilnice ukrenilo je občnemu zboru predlagati, da se iz dobička 1888. 1. dovoli 60.000 gld za dobrodelne namene in da se od te vsote takoj izplača 46.250 gld. * (Električna razsvetljava.) Mestni zbor v Parizu sklenil je po vseh večjih ulicah francoske stolnice uvesti električno razsvetljavo. Prihodnji mesec prične se dotično delo in upati je, da bode Pariz še koncem letošnjega leta električno razsvetljen. — Isto tako ukrenil je mestni zastop v Sofiji napraviti električno razsvetljavo po mestnih ulicah in v 10 rainisterskib hišah, v kojih se nahaja po 20 sob. Ponudbe za novo razsvetljavo vspre-jema do dne 13. aprila t. I. mestni zastop v Sofiji. * (Samoumor vseučiliščnega profesorja.) V Pragi ustrelil se je dne 23. t. m. ob polu treh popoludne vseučiliščui profesor zdravilstva dr. Izidor Soyka v svojem stanovanji v Gospodskih ulicah. Nesrečni profesor, kateri je prekoračil jedva dobo 38 let, bil je samec in kljubu svoji mladosti v učenjaških krogih jako čislana osoba. Poslal je mej svet že obilo spisov znanstvene vsebine in imel prvo besedo tudi v mestnem zdravstvenem sovetu Češke stolnice. Na mizi samomorilčevi našli so list, v katerem tudi izven avstrijskih mej poznati učenjak izjavlja, da ide za bratom (ki je umrl y blaznici) in da je bolje umreti, nego živeti v blaznosti. Huda živčna bolezen (nervoziteta), zaradi katere je že lansko leto moral dr. Soyka ustaviti predavanja na nemškem vseučilišči, spravila je diko zdravilstva v najlepši dobi iz sveta. * (Dvojno u s m rte nje.) Iz Vratislave se 23. t. m. javlja: Danes usmrtil je rabelj K r aut s z mečem mizarja Kralja, ki je lansko leto julija meseca umoril nekega zaupnega moža. Pred UBmr-tenjera vršil se je v celici še jako, jako tužen prizor, ko je jetniški duhovnik poročal obsojenca t njegovo prejšnjo ljubimko. Od poroke - pod rabljev meč, je pač redek, a tem žalostnejši korak. — V 23. dan t. m. končal je tudi roparski morilec Dauth, kakor se poroča iz Hamburga, pod gi lijo -tino svoje hudobno življenje, ker je meseca decembra m. I. umoril špediterja Huelsberga, ga oropal ter mrtvo truplo hotel v kovčegu poslati v Ameriko. *(Primankljaj.)V blagajnici nekega urada v Boloniji zasledili so primankljaj 260.000 lir. Vsled tega moral je nek visok uradnik ostaviti svojo mastno službo. NlKuron zdruvilen uspeh. Vsem, kateri tr | vsled zapretja ali slabega prehavljenja, napenjanja, tišcanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slasti j do jedi j in drugih »labostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (55 - 2) -rssr LJUBLJANSKI mr Rltoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterijue Nre«*ke 23. februvarja. V Trstu: 34, 85, 58, 90, 43. V Linci: 81, 13, 37, 40, 76. rJ^ ii J ei : 25. februvarja. Pri .slonu Mol I i ne iz Tržiča. — Klang z Diouija. — Kaspert iz Novega Mesta — Frohlich z Pri Malici t Schnlz, Stranss, Klein z Fritz iz Trsta. — Herman, Lillek z Dunaja. — iz Trsta. Pri južnem kolotlvoru: Bergel* iz Jan S a iz Begunj. Pri lmvankem dvoru : Jurraaa iz Pulja Dunaja. — Dunaja. — VVinternitz Trbiža. — Umrli so v i^mUljtiii: 23. februvaija: Jožet Kosec, ključar, 28 let, obesil se je na Gradu za lončarsko stezo. 24. februvarija: Flora Portuna-, kovačeva hči, 4 mes Reber št 9, za osabljenjeni. 25. februvarja : Albin Cerar, natakarjev sin, 3 lota, Kolodvorske ulice Št. 29, za vodeuico v glavi. — Avgust Rajgl, kondukterjev sin, 2'/t let, Dunajska cesta št. 8, za davico. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 25. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7334 mm. 731-H mm. 731-4 ram. —15 4° C — 2 6° C — 70° C si. vzh. «1. 8VZ. sl. szh ja». jas. obl. 0 00 ram. danes 83- 70 84- 16 111-45 99-45 885-— 313 PO 121*15 Srednja temperatura —8'3°, za 8'9" pod normaloin. H)-cL:n.-=ijsls:a, borza dne* 26 februvarja t 1. (Izvirno telegrančno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 83-75 — gld. Srebrn r renta.....„ 84 05 — „ Zlata renta.......1113:> — „ B marčna renta .... „ 9925 — „ Akcije narodne banke... „ 885-— — „ Kreditne akcije..... „ 314-50 — „ London........ , 12120 — „ Srebro........„ —— — * Napol. ......., 9 57«/. — » C. kr. cekini .... » 5-68 — „ Nem&ke marke .... » 59 15 — „ 4o/0 državne srečke iz 1. 1864 260 gld. 139 gld Državne srečke iz 1. 1K64 100 , 182 „ Ogerska zlata renta 4°/0 ...... 102 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 5u/„ stajei-ske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 123 „ Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . 122 „ Kreditne srečke.....100 gld. 185 „ Rudolfove srečke..... 10 ., 22 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 132 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 236 „ Št 1416. Podpisana naznanja v svojem in v imenu vseh Borodnikov žalostno vest, daje njen soprog, oziroma oče in brat, gospod FRAN KLEMENEC strojevodja c. kr. pri v. predilnice v Ljubljani, danes popoludno ob 5. uri, previden s tolažili svete vero, v 32. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb prerano umrlega bode v sredo dne 27. t. m. ob 4. uri popoln 110 iz hiše sv. Petra cesta št. 75. Dra/.ega ranjcega priporočamo vsem v pobožen spomin. V Ljubljani, dne 25. svečana 1889. (152) Ana Klemenec. .Posebna naznanila se ne bodo razpošiljala. Malo posestvo ne daleč od Celja (hiša, vrt. In » orala zemljišč), za penzijoniste. vrtnarie ali tudi za kuko Solo pripravno proda ne za 47O0 gld--Kaj več pove lastnik, *t. 15 v Kitlmi pri Celji. (I5i__i) Št. 834 (129—8) Stavbinski risar z dovršenimi tehniškimi šolami ali pa z "bil vršeno obrtno šolo, kateri je pa potem do-dalje časa v praktični službi, vsprejme se pri deželnem odboru v Ljubljani za čas zidanja deželnega gledišča v službo z mesečno plačo 75 gld. in proti povračilu stroškov za pot v Ljubljano in proti trimesečni odpovedbi. — Prošnje za to mesto z dokazili o dovršenih študijah, o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskega ali katerega druzega sorodnega jezika in z dostavkom časa, kedaj zamore kdo to službo nastopiti, naj se pošljejo do IO. marcija 1. deželnemu odboru v Ljubljani. Sadna drevesa! v. veršec ; I. južnoštajerska vrtarija za rože in sadno drevje na Bizeljskeiu pri Brežicah (Rann) priporoča svojo veliko zalogo lepih močnih dreves, najboljši sad za trgovino, kakor tudi najlepših rož in mnogovrstnih cepičev i. t. d. ceneje, kakor kjer ni l>o
  • n r> J) » n » *• » « » Polarde „ „ l.— n t, n „ purane „ „ —.80 i» » n n race „ „ .95 Nadalje perje od kapunov brez peruti „ „ —20 Velike gozdne jerebe . . . komad po „ —.90 Škarjevce....... „ „ » 1.40 razpošilja proti povzetju (99—7) .Josip Robitscli r Ulariborii. || \e za meniti z lta