Poštnina plačana v gotovini (.Viij din S.— Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto II. — Ste v. 12. NOVO MESTO, 24. marca 1951 Izhaja tedensko »... Mi smatramo, da socializem ni samo družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, ni samo načrtno gospodarstvo, ni samo razvoj proizvajalnih sil, ampak tudi svoboda ljudske misli, ki stremi k napredku, svoboda ustvarjalne iniciative Človeka, ki se nikoli ne bo dal utesniti v razne birokratske Prokrustove postelje, to se pravi v razne prisilne modele, predpisane v »modrih« birokratskih pisarnah. Socialistična demokracija ne potrebuje političnih strank, s katerimi se ponaša burzoazna demokracija, toda socialistične demokracije si ne moremo zamisliti brez borbe mnenj, ker brez te borbe ni napredka, brez nje nujno prihaja do oživljanja raznih elementov razrednega sistema in do krepitve cele vrste ostankov preteklosti. Socialistične demokracije si prav tako ne moremo zamisliti brez žive ljudske kontrole, brez neposredne odgovornosti funkcionarjev ljudstvu, iz katerega izhajajo ...« Edvard Kardelj Glasovali smo za neodvisnost, socializem in za mir na svetu Kakor za največje prsznike so se preteklo nedeljo posamezna mest- in vasij Dolenjske pripravile na volitve poslancev Ljudske skupščine LRS, našega najvišjega oblastnega predstavništva. Udeležba ljudstvi na volitvah, okrašena volišča, slavoloki, tekmovanje med volilnimi enotami in kraji, svečano razpoloženje volivcev v vseh štirih okrajih — vse to je govorilo o dobrih pripravah in temeljitem političnem delu v preteklih dveh mesecih. Več tisoč predvolilnih sestankov je v preteklih tednih razgibalo dolenjske vasi veliko bolj kakor priprave na razne volitve v zadnjih letih. Ljudstvo je na sestsmkih opozorilo kandidate, politične in oblastne predstavnike na vrsto nepravilnosti in napak, storjenih v našem dosedanjem delu. S scdelo-va jem vsega ljudstva smo začeli n-pake odpravljati in s sodelovanjem ljudstva jih b-mo lahko sproti odpravljali tudi odslej- Za nadaljnjo graditev socializma v novi Jugoslaviji so nedeljske volitve ogromen uspeh našega ljudstva. Odločitev na voliščih »i bila težka< Glasovali smo za neodvisnost, za srečno domovino, za mir na svetu. Kdor je neopravičeno ostal doma ali pa je vrgel kroglico v skrinjico brez liste, je glasoval proti svoji domovini, proti temu, za kir je padlo 1,700-000 borcev in žrtev med narodnoosvobodilno vojno, je glasoval proti svojim sosedom in proti samemu sebi! Med redkimi, ki niso volili, smo tudi tokrat lahko opazili stare sovražnike n-predka, zagrizene politične nasprotnike iz let NOB, špekulante in črnobnrzijance, katerim je obl?st ste-pila na prste, nekaj pa je bilo tudi t-kih ki jih na sestanke ni bilo, pa se pomena volitev niso zavedali v polni meri. V marsikateri vasi so volilne komisije tudi znovi ugotav lj*i«, da je prišel na volišče črten 0ri-pravlja vrsto kulturnih prireditev v tem tednu- Med drugim bo h maja v Metliki svečano odprt Belokranjski muzej. V Gradacu bo 27. aprila svečana otvoritev preureiene dvorane v tamošnjem Dcmu ljudske prosvete, zavedni Gnadačani pa bodo tega dne odkrili tudi spominsko ploščo padlim borcem — domačinom v NOV. Sinji vrh, ta skrajna južna vasica Bele krajine, bo na dan 10. obletnice ustanovitve OF, ustanovil kulturno umetniško družino. Vinica pa se pripravlja na odkritje spominske plošče pesniku O. Zupančiču, ki bo za drugo obletnico pesnikove smrti, dne 12. junija 1.1., združena z otvoritvijo pesnikove Spominske sobe v njegovi rojstni hiši na Vinici st. 5, v kateri bedo razstavljeni pesnikova bibliografija, razni spominski predmeti, rokopisi, fotografije, slike itd Program je obsežen. Z njegovo izvedbo bo Bela krajina dokazala, da je ostala zvesta tradicijam NOB. —o Miroljubne težnje naše domovine cenijo vse napredne sile sveta! 170 din in 25 bonov za delovni dan v zadr. ekonomiji v Dol, Toplicah Kaj se da z zadružnim delom doseči, če so zadružniki zavedni in požrtvovalni, najbolj zgovorno dokazuje nadvse lep uspeh zadružne ekonomije v Dolenjskih Toplicah. Na malo več kot 19 ha zemlje so pridelali v lansk m letu 4809 kg pšenice, 1292 kg ječmena, 198 kg soržice, 1376 kg ovsa, 1374 kig ajde, 1708 kg koruze in 29.103 kg krompirja poleg sena itd. Cisti dohodek ekonomije znaša po obračunu vseh stroškov in izdatkov 343.792 din- Kljub temu, da so pri razdelitvi zaslužka upoštevali otroke zadružnikov, določili lepe vsote za rezervni in socialni sklad ter sklad za nabavo semen, je znašal čisti zaslužek za vsak delovni dan 170 din in 25 bonov. Največ delovnih dni je imel tov. Pelko Jože po domače Gaš-parjev Jože, ki ima tudi največ zaslug za ustanovitev ekonomije- Za svoje delo je prejel 51.350 din. Lepi uspehi mlade, komaj dobro leto stare zadružne ekonomije v Dol. Toplicah so najbolj zgovorne priče o prednosti zadružnega načina obdelovanja zemlje. GD- Obnovitvena dela v Novem mestu V zadnjem tednu je razgibanost v Novem mastu znova porasla. Mestno reimenitno podjetje je začelo popravljati stavbo MLO — zgodovinski Rotovž, gradbeno podjetje «Krka« pa kamenito škarpo v parku ob Ljubljanski cesti in škarpo pod Košakovo hišo. Nadaljujejo tudi z deli na novi mestni stanovanjski hiši. Uslužbenci »Parka« in gojenci kmetijske šole na' Grmu so obrezali kostanje v drevoredu pred »Metropolom« in pošto, v polnem teku pa so' tudi ostala očiščevalna dela na Kapuc in-kem trgu in pripravljanje parka pred novo stavbo J A in okoli poštnega po-slopja. Glavni trg in Ljubljanska, cesta mudita sliko razgibam« živahnosti. Delavci iz podjetij in prostovoljci sindikalnih podružnic ter po-s:mezm.ih frontnih terenov tekmujejo vsako popoldne v prostovoljnem dslu. Trenutno obnavljajo kanalizacijo. V vseh letih po končami vojni v Novem mestu še ni bilo take razgibanosti in pripravljenosti za dvig našega mosta. ' Tovarna igrač in gradbeno podjetje »Pionir« med najboljšimi v Sloveniji V preteklem tednu so Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije in resorni ministri podelili prehodne zastave in denarne nagrade najboljšim delovnim kolektivom posameznih strok v Sloveniji. Med 21 podjetji sta prejeli visoko priznanje tudi novomeška tovarna igrač (prehodno zastavo in 25.000 dinarjev) in »Pioniru (prehodno zastavo in 120.000 dinarjev). Obi delovna kolektiva imata pravico do naslova »Zaslužni delovni kolektiv ... stroke LRS«. »Pionir« si je z novim priznanjem že drugič priboril republiško prehodno zastavo kot najboljši kolektiv gradbene stroke. Osvobodilna fronta novomeškega okraja čestita delavstvu in nameščencem obeh podjetij! NJENO PISMO 59-lelna B. J., kmet ca iz KLO Birr-na vas, je poslala uredništvu naslednje pismo. Objavljamo ga v odgovor vsem bednim klevetam in izmišljotinam, ki so v tednih pred vol.tvami krožile v dolenjskih vaseh. »... V Dolenjskem listu sem brala, da so ae v Dobravi pojavile govorice o selitvi naših ljudi. Podobne in enake kosmate izmišljotine pa so se pojavljale tudi v drugih krajih. Nekaj takih smešnih in-formbirojevskih bajk je priromalo v našo Birčno vas. Zgleda, da nas imajo skriti pajdaši in podpihovalci rajši kakor Do-braučane. Tu se je govorilo, da imajo za nas v Italiji že pripravljene barake. Vsi, ki smo ostali v času osvobodilne borbe na svojih domovih, se spominjamo, kako so nam razni smešni gospodje še grše grozili in marsikje tudi tako z nami delali, vendar pa njihovim obljubam in lažem nismo nasedali. Zapomnijo naj si, da jim ne verjamemo tudi danes prav ničesar. Želimo pa prav iz srca, da bi gnusni podpihovalci odrajžali čimprej sami tja, kamor spadajo. Želimo jim srečno pot in veliko zadovoljstva v barakah. Naše geslo pa je bilo in je: v miru si obnavljajmo in trdno gradimo socialistično domovino Jugoslavijo.« KMETIJSKI SVETOVALEC Ob lepih uspehih drž. posestva Grm bi se zadružniki in zasebni kmetje lahko veliko naučili Ze čez 80 let je na, Grmu pri Novem mestu državno posestvo in polje del jska šola, ki je ena najstarejših te vrste v Sloveniji. Blizu 2500 kmečkih fantov iin deklet je v teku obstoja šole dobilo v njej strokovno znanje o umnem gospodarstvu. Danes je tu vzorno državno posestvo in dveletna poljedeljska šola, v kateri se ući 39 mladih ljudi iz cele Slovenije. V pretežni večini so to sinovi in hčere malih kmetov, nekaj je zadružnikov, ostali so poljski delavci. Teoretičen in praktičen pouk, nadvse lepi uspehi samega posesttva in vsi potrebni pripomočki dajejo slušateljem veliko možnosit, da se vsestransko izobrazijo v res naprednem poljedtljstvu. Ne bo odiveč zapisati nekaj besed o tem, kaj so dosegli na posestvu v živinoreji, sad-jiarstvu, poljedeljstvu in vinogradništvu v zadnjih štirih letih. Prav nadpovprečni uspehi so najboljši kažipot našemu kmečkemu zadružništvu in posameznim kmetovalcem. Vzorna živinoreja — ponos Grma Na posestvu se danes havijo predvsem z vzrejo plemenske živine: goved, prašičev, kokoši, pa tudi s čebelarstvom'. Imajo lepo drevesnico, trsnico in vrtnarijo. Pri obisku v govejem hlevu te preseneti vrsta lepih krav montafonk; vse imajo rodovnike. 750 kg težak bilk iste pasme in lepo število mlade plemenske živine stoji poleg krav. Mlečnost krav je znana daleč naokoli, saj znaša povprečno na kravo v enem letu 3001 liter, kar je največja mlečnost v Sloveniji. Iz tablice ne d kravo Telko pa lahko razbere*, da je dala v letu 1950 kar 4.015 litrov dobrega^ mleka. Gotovo bo vsakega kmetovalca' zanimalo, da se je mlečnost krav v-zimskih mesecih dvignila, kar je predvsem zasluga pravilnoga krmiljenja. Na posestvu so v jeseni pripravili dovolj zelene krme za silažo, tako da jo bodo imeli dovolj do košnje. Vsaka krava odnosno odraslo govedo dobi dnevno točno po 20kg kisame žetone krme in nekaj rezancev. Telički me sesajo krav, pač pa dobijo raamolženo mleko; vsak dan. po osem litrov — ne več ne manj. Goveda krmijo dvakrat na dan, vsak d;m pa jih tudi spuisitijo, da se sprehodijo. Za dvig mlečnosti pri kravah je najboljši dokaz dejstvo, da so petletni plan proizvodnje mleka daseigili že leta 1943. Vsak dan prejmejo prvenstveni upravičenci v Novem mestu od posestva 60 litrov prvovrstnega zdravega ml tka. Nič manjše uspehe kot pri goveji živini so dosegli pri prašičereji. V letu 1950 so plan vzreje plemenskih prašičev presegli za 400«/'<>• prav tako' pa so izmedl vseh državnih posestev v Sloveniji dosegli prvo mesto pri vzre.ji pitancev. Povprečna teža oddanih pitancev je bila 177 kg, kar je iizreden uspeh. Niso redki primeri, da imajo v svinjaku tudi čez tristo kg težke svinje. Kar vtilja za. goveji hlev, velja tudi z-, svinje. Izredna čistoča, točno predpisan obrok hrane za vsako g'.arvo, točna evidenca o starosti, teži in rzizvoju posamezne živali, kar je vse razvidno s tablice nad svinjakom. Skrb in ljubezen do živali, s katero se odlikuje pri tem delu zaposleno osebje, je Grmu v ponos. Jć.ta lepih kokoši rjave štrjerske pasme v 3 vet lih kekošnjakih daje posestvu lepe dohodke. Nad 100 panjev čebel je v lanskem letu vrglo posestvu precej stotisočakov dohodka. Zelenjave so v letu 1950 kljub suši prodali blizu 7 vagonov. Skrb za sadno drevje in vinograde Na posestvu posvečajo veliko pažnjo tudi drevesnici intrsnici. Tako po sadnih drevescih kot po trsnih ključih in cepljcinkah je ogromno povpraševanje in na posestvu kljuib dobri volji ne morejo vsem ustreči. Res so drevesca okužena po ameriškem kapairju, vendar razkužijo vsako pred oddajo v posebni za to pripravljeni komori. Za cepljenke je prav posebno povprašev-inje; celo v Makedonijo jih bodo poslali letos, zato bodo produkcijo cep-l;enk še povečali. Tudi za produkcijo dobrih i uiznovrstnih semen zelo skrbijo in so letos določili za to 3 ha zemlje. Za čimboljšo obdelavo zemlje 'in spravilo pridelkov ima. posestvo na razpolago celoten strojni park od traktorja do trijerja. Očiščeni in naoljeni stroji v garaži kažejo pravilno skrb za stroje. Dobro vodstvo — veliki uspehi Vsi doseženi uspehi so. plod dJbruga vou-stva iin zavestnega dela zaposlenega osebja na posestvu. Dobra si lekcija živine in semen kaže, kje je treba pri nas začeti delati za dvig živinoreje in poljedeljstva. Poudariti je treba, da so se uspehi posestvai po izvolitvi delavskega sveta še povečali. Sedaj vsak delavec na posestvu čuti odgovornost ne samo za svoje delo, pač pa za delo vseh. »Mi smo vsi kot ena družina«, pravi ravnatelj tov. Hrček za svoje delavce in uslužbence, »vse stvari rešujemo sporazumno z upravnim odborom in marsikateri pameten predlog za zboljšanje so dali v zadnjem času prav člani delavskega sveta in upravnega odbora.« Nič ni bolj naravnega kot to, da se bodo slušatelji napredne dveletne poljedeljske šole na Grmu pri takem delu in uspehih res lahko veliko naučili in postali po končani šoli pobudniki naprednega socialističnega gospodarstva v zadrugah in na vasi. Pa ne &_imo slušatelji in učenci. Tudi za vsakega, posameznega zadružnika in naprednega kmetovalca bi bil ogled vzornega gospodarstva na državnem posestvu Grm zelo koristen. Značilno je, da okoliški kmetje nimajo posebnega stika s posestvom ali vsaj ne iščejo nasvetov in pomoči, ki bi jim jo radevotje dali strokovnjaki na posestvu. Zadružniki iz Štajerske n. pr. radi prihajajo na obisk in ogled posestva. .) IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ Kaj vse dela in na kaj pozablja fronta novomeškega okraja Gasilstvo v Novem mestu nekdaj in danes Pred 75-letnico novomeškega gasilskega društva (Nadaljevanje in konec) Lehman je trdoiglavo hotel obdržati gasilno društvo kot trdnjavo nemštva ter hotel zato gasilno društvo združiti z nemško meščansko gardo. Izdelal je zato že poseben načrt in leta 1885. predložil občinskemu odboru, ki se je nemštva že otresel, spremembo društvenih pravil, ki pa jih je ta gladko odklonil. Vedno krepkejšemu prebujanju narodne zavesti se tudi gasilno društvo in njegovi voditelji niiso mogli dolgo upirati. V odboru društva je bila tedaj slovenska večina, kateri se je razmerje do Lchmanovega samodržtva vedno bolj ohlajalo. Ko je v letu 1890 tudi Adolf Guštin odločno zahteval v društvu slovensko poveljevanja in to dosegel, je odstopilo od društva vse izvršujoče in podporno članstvo nemškega porekla, ki se je čutilo globoko užaljeno v svojem nemštvu. S tem se je društvo znašlo v zelo težkem finančnem položaju, saj so na mah prenehale vse podpore, vendar se je kmalu rešilo tudi to. Preostalo in na novo vstopivše članstvo je resno prijelo za delo in kmalu je za svoje uspešne akcije v omejevanju požarov prejelo številne zahvale in priznanja od deželne vlade, okrajnega glavarstva in od posameznikov, sledila pa so tudi denarna- nakazila zasebnikov in zavarovalnih družb. Nemškiutarska napetost je minila in slovenski gasilci so pokazali, da gre. tudi brez nemštva. Ko pa se je iz društva umaknil še blagajnik I.ehman, ki s*« je podal v svojo zadnjo nemško trdnjavo v Novem mestu, v meščansko gardo, in ko je gasilno društvo zahtevalo od Svojih članov, ki so bili istočasno tudi člani meščanske garde, da morajo javno nastopati vedno le kot gasilci, so temu ukrepu zopet sledili večji izstopi. Mestna občina je začela sama skrbeti za čimveč je število novih članov, istočasno pa izrazila željo, naj bi gasilno društvo imelo čimveč vaj na Bregu pri novomeških podih in drugih po ognju najbolj ogroženih krajih mesta, nakar tudi izdatna podpora ne bo izostala. »DOLENJSKI LIST« V teku let si je društvo uredilo svoje orodišče in nabavilo orodje. Pomagalo je pri mnogih požarih in drugih reševalnih delih. Enega največjih požarov, kakor jih ne pomnijo od letal 1795. je novomeško društvo doživelo dne 21. januarja 1901., ko so zvečer okoli pol 7 ure pričeli goreti mestni podi na sedanjem Kapucinskem, trgu, kjer stoji danes hotel Metropol, Spiihalova, Avščeva in Ma-lovičeva hiša. Pri tem požaru je sodelovalo poleg novomeškega društva tudi top lisko gasilno društvo, dijaki grmske kmetijske šole in dijaki novomeške gimnazije ter uradništvo. Pri tem požaru je bilo v nevarnosti akore> vse mesto, saj so ogorki in goreči šopi slame, ki jih je dvigal hud veter, plavali po zraku nad hišami, kritimi največ z lesom, tja. čez Krko in padali celo v Kan d i ji na tla. Ta požar pa je imel le dobro stran: mestna občina je pričela misliti na graditev vodovodu, ki je bil zgrajen 5 let nato. Oskrbel je mesto z dobro pitno vodo, za primer požarov pa je nudil mnogo hitrejšo pomoč. Mnoge izkušnje so novomeške gasilce usposobile, da So bili kos marsikateri veliki ugnjeni nevarnosti. Ljudstvu so prihranili ( gromne vsote. Skoda le, da so se po pregnanem nemčurstvu pojavila v društvu politična trenja, ki so trajala več ali manj tja v drugo svetovno vojno, med katero je društvo utrpelo menda največjo moralno in materialno škodn. Z osvoboditvijo je tudi gasilstvu napočil n ;v čas. Danes gre naše gasilstvo za tem, da obvaruje čimveč ljudskega premoženja. Vsak posamezen gasilec se mora ideološko, moralno in strokovno dvigniti, ker bo le zurajpno članstvo kos, vsaki elementarni pa ludi drugi, nezgodi. V ta namen ima gasilska (irKanizacija kulturno-prosvetne VOM^KI y.F.T .FIZNIf: ARJI— PO STOPINJAH »PIONIRJA« Lepim uspehom delovnega kolektiva »Pionir« se je pridružil nadvse leh uspeh treh delovnih kolektivov pri železnici: nadzorni-štva proge postaje in kurilnice. V ponedeljek 12. marca so imeli železničarji lepo svečanost. V tekmovanju med delovnimi kolektivi Ljubljanske železniške direkcije je delovni kolektiv nadzorništva proge Novo mesto prejel že drugič prehodno Zastavico kot najboljši kolektiv nadzorništva prog II. reda« Prav tako si je delovni kolektiv postaje priboril prehodno zastavico kot najboljši kolektiv postaj III. reda. Za obema ne zaostaja delovni kolektiv kurilnice ki si je priboril prvo mesto med vsemi kurilnicami že desetič. Delovni kolektivi pri železnici v Novem mestu so si priborili visoka priznanja z najboljšo delovno disciplino, v požrtvovalnem delu in varčevanju materiala, v najboljši obremenitvi vlakov in z najboljšim izkoriščanjem voznega parka. Uspešno delo brigad, tesna povezanost vseh treh kolektivov, neprestana skrb za strokovni dvig osebja in dobro politično delo sindikalne podružnice, to so glavni razlogi za uspehe železniških delovnih kolektivov. Delovni kolektiv na Dolenjskem dokazuje s svojimi uspehi, da borbena zavest naših ljudi iz časa NOB ni prenehala, ampak krepko žLvi in se razvija ne glede na težave, ki bi se pojavile pri delu. Na to naj računajo vsi sovražniki naše socialistične graditve! Pri'vsem tem nikakor ne moremo preko tega, da bi ne dali vse zahvale tistim, ki so ustvarili najple-menitejšo organizacijo, zgrajeno na vsem dobrem in lepem kar je v človeku, da bi ne dali priznanja vsem, ki so svoje moči posvetili pomoči bližnjemu, in da ne bi pozdravili vseh tistih, katerih delo ne poteka iz plačane dolžnosti ali sebično, sti, temveč iz prostovoljnega žrtvovanja in ljubezni. —r*— oiganizacijam itd. Navzlic pomanjkljivostim pa lahko trdimo, da frontne organizacije na vasi iz dneva v dan bolj živo sodelujejo pri gospodarskih naporih za dvig svojih vasi. Nekaj primerov: Načrt dela VO-OF St. Peter predvideva vrsto nalog za člane. Reden mesečni seSianek s študijem, popravilo potov in studenca, pomoč z delom kmečki delovni zadrugi in organiziranje frontne brigade za posek lesa v tem mesecu. Na novo so vključili 12 članov, do 27. aprila bodo dvignili članstvo od dosedanjih 74f podatke in da je obremenitev njegovi spodarski moči primerna. Nekaj dobrih primerov dela LI je pokaj zala tudi grupa ljudske inšpekcije I. teren v Novem mestu in v bolnici- Pretežna veCl na grup ljudske inšpekcije p» ne ka*e še življenja. In vendar so nalogo ljudske inšpekcije iz dneva v dan večje. Posebno po ukinitvi kontrolne komisije je dolzfl<* ljudske inšpekcije, da prevzame velik * „;v, „..i,^ cirrtimi časi ie. da ise *... njenih nalog;., Skrajni Časi je, da se izvoljene grupe ljudske inšpekcije 7^n&\i in redno vršijo naloge, ki so jim ga zauP volivci njihovega okoliša. proslavo pnaiz-nuka žena, ki so jo priredili v nedeljo 11. marca. Spored je bil zelo obsežen in zanimiv. Najmlajši so presenetili zbrane z igrico »Skrateljčki«. Kaže, da je med' mladimi igralci nekaj prav nadarjenih. V imenu ženiai se je zahvalila za nastop tov. Angela Pire in želela, dai bi kmalu spet nastopili. Po zaključeni proslavi je bil v šoli sestanek staršev, ki je v prijntoem in živahnem raizigovoru še bolj utrdil sodelovanje doma in šele. Mati. Proslava v Dol. Toplicah Topliške žene so prosila vil ei svoj praiznik 11. marca. Sekretarka tov. Rezka Vi-ramt je v lepem in izbranem nagovoru rsizložila pomen organizacije borbenih žena in njihovo delo za napredek domovine. Govorila je o borbah med vojno in o dolžnostih žena v dneh, ko se vsi borimo za mir. Z recitacijami, deklamacijaml in s pevskimi točkami so žene proslavile prisrčno slovenost. Gr. t a ./ // O KONCERTU O&OV&Htlll VO&tMJtL RADIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Bela krajina bo dobila lutkovno gledališče Po belokranjskih vaseh je prebivalstvu še vedno v lepem spominu lutkovno gledališče s katerim je 1944 neka; partizanska edinka gostovala tu in tam. Predstave je obiskalo celo več odraslih kot otrok, dasi so bile predstave namenjene zlasti malčkom., zbeganim od vojnih strahot, in mladini. Po vojni so belokranjski prosvetni deiav--ci večkrat razpravljali o ponovni ustanovitvi lutkovnega gledališča, posebno, ker so pred vojno taki gledališči že imeli v Črnomlju in Metliki. Vzpodbudo jim je dajal posebno docela izgotovljen in uporaben lutkovni oder, ki leži na nekem, črnomeljskem podstrešju. Vendar so vsa prizadevanja ostala brezuspešna. V okviru tekmovanj za počastitev 10. obletnice OF so v teku zadnje priprave za ustanovitev lutkovnega gledališča v Gradac u. Učitelji »Deškega vzgajal išča« v Gradacu. zlasti Stamač, Smrtnik in Adamič, so se z vso voljo in vnemo zagrizli v delo in v kratkem času, večinoma ročno, izdelali toliko lutk, da bo v aprilu že prva predstava, hkrati pa bodo pri domačem KUD »Oton Zupančič« usitanovill posebni lutkovni odsek. Na pomoč jim je priskočil tudi ravnatelj nižje gimnazije v Podzemlju Lojze Zupane, prvoborce za povojno lutkovno gledališče v Beli krajini. Priredil je za lutkovno, gledališče svojo igro »Gorjonska vila« (med ljudini znana pod imenom »Vila Jezerka«), ki jo bodo dali na lutkovni oder v Gradacu za začetno predstavo. Vnetim delavcem za lutkovno gledališče vse priznanje. Želimo jim veliko uspehov, belokranjski deci pa obilo zabave. Odgovori bravcem J. P , Skocjan: Jurčičevih povesti zal ne morem«;* prinašati v podlistkih Dolenjskega lista, ker nam zai to manjka prostora. — Iz Vašega kraja ni nobenih novic, zato tudi molk- Napišite ob priliki, kako se pripravljate na 10. obletnico ustanovitve OF, pa tudi kaj drugega. A. O.. Goriška vas pri Škocjanu: Pišete, da Vam je najbolj všeč gradivo pod »Ze ve- »Skopuh« v Črnomlju Po daljšem mrtvilu na kulturnem, polju so v Črnomlju preteklo nedeljo dijaki — člani mladinskega kulturno - umetniškega društva uprizorili Molierovo komedijo Skopuh, ki je bil« odlično pripravljena in zaigrana. Do zadnjega kotička zasedena dvorana je pokazala, kako si v Črnomlju želimo takih prireditev- Tovarišema prof. Bar-bariču in Koropcu, ki sta režirala- komedijo, kakor dijakom-igralcem, ki se niso- ustrašili težav pri studiranju iig-re, k doseženemu uspehu iskren« čestitamo! T. ste?«. Lepo, bkoda, da ni z Vašega konca no benih dopisov. Pritožujete se, da. ste se dali pred dvema letoma v maju fotografirati v Novem mestu in da vam fotograf slik še danes ni poslal, čeprav ste mu jih že vnaprej plačali in priložili 10 dinarjev še posebej za pošto. Potolažite se, niste edini! Vašo željo smo fotografu sporočili pismeno. Upamo, da Vam bo zdaj ugodil. S. L., Trebnje: Za daljše povesti v Dolenjskem listu ne bo- prostora, veseli pa bomo krajših člankov, poročil in drobnih novic! Vsem, ki vprašujete, zakaj prinaša Dolenjski list dostikrat stare »novice«: tednik tiska tiskarna v Ljubljani, ki mora imeti gradivo 8 dni pred izidom vsake številke. Vsak četrtek odpošljemo gradivo za novo številko v Ljubljano, naslednji petek, to je čez 8 dni, pa pride list v roke bralcem in naročnikom, ako gre seveda vse brez zamud v tiskarni, ki je prezaložena z delom Dokler ne bomo imeli tiskarne v Novem mestu, list ne bo mogel hitreje izhajiaiti. O koncertu koroških pevcev v Novem mestu smo poročali pred 14 dnevi. »Slovenski vestnik«, glasilo Slovenske Koroške, piše 10. marca o tem gostovanju med drugim o koncertu v Novem mestu tudi tole: ».'.. Večerni koncert, ki smo ga imeli isto nedeljo v Novem mestu, je bil zadnji koncert naše turneje. Prispeli smo tja že popoldne in imeli priložnost, da smo obiskali še pred nastopom kmetijsko šolo na Grmu, ki je najstarejša kmetijska šola in jo je nekdaj obiskoval narodni renegat inž. Schumy, ki je bil tedaj še zaveden Slovenec, in je tudi pisal svoje ime prav preprosto po slovenski: »Šumi«. Kar težko nas je prizadela misel, ko smo pregledovali to vzorno urejeno šolo, da pri nas kljub tolikemu prizadevanju Slovenske kmečke zveze in naših narodnih organizacij ter vsega slovenskega ljudstva na Koroškem še nimamo slovenske kmetijske šole. Z veliko ljubeznijo so nas sprejeli No-vomeščani v zadružnem domu in nas oblo- žili z darili, da smo bili prav v zadregi. Ne vemo prav, če smo jih kaj zadovoljili s svojim petjem. Peli smo jim iz srca, kakor skoro nikjer, toda po neugodnih vremenskih prilikah so že precej trpeli glasovi; bili smo že nekoliko hripavi. Jutrišnji dan (2. februarja) smo se po lepi vožnji z avtobusom po Dolenjskem, kjer smo si tudi ogledali Dolenjske Toplice, spet vračali v Ljubljano, da se pripravimo za odhod na Koroško. Silno lepe vtise smo odnesli iz vseh krajev, kjerkoli smo gostovali, koderkoli smo hodili. Videli smo delovno ljudstvo, ki se težko bori za boljše življenjske pogoje, a tudi ve, za kaj se trudi. Povsod smo prijetno občutili globoko in iskreno povezanost z nami in zaskrbljenost za naše težave. Videli smo, kako budno spremljajo našo borbo za naš narodni obstoj. Močno se nam je utrdila zavest, da naš matični narod nikdar ne bo pozabil svojih sinov in hčera, ki so ostali izven meja ...« Beseda o ocenjevanju Tekmovanje na eaist 10. obletnice OF se bliža višku. Vsa kulturnoumetniška in izobraževalna društva se temeljito pripravljajo na prireditve in dajejo vse sile za čimboljši uspeh. K delu so pritegnili staro in mlado, v. selje in živahnost jih preveva. V najbolj zakotnih vaseh naših okrajev igrajo in pojejo, vse živi za proslavo, zgodovinskega dne. Njihovo delo ocenjujejo okrajne dramske, pevske in instrumentalne komisije, ki jih tudi kategorizirajo (uvrščajo po kakovosti). S tem dobivajo društva pregled nad kakovostjo družin, okrajni odbori Ljudske prosvete pa si ustvarjajo dobro statistiko. V ocenjevalnih komisijah so nepristranski strokovnjaki, ki dajejo po končani predstavi svoje mnenje in pripombe. Pohvalijo, kar je bilo dobrega, kritizirajo kar je bilo slabega. Vemo, da se mnogi igralci dobro pripravljajo in se nauče vloge. Zato morajo tudi razumeti dobronamerno kritiko, ki ima namen izboljšati delo društva ali nastop igralca samega. Igralec, ki ima veselje do dramatike, bo svoje napake skušal odpraviti, ne bo se čutil užaljenega. So primeri, ko kritika »raztrga« igralca in ga potem ni mogoče več pritegniti k igranju- Za neupravičeno igralčevo užaljenosit naj velja pravilo, da se človek le s pravično in dobro kritiko vedno bolj usposablja in da uspehi take kritike ne bodo izostali. Kritika je merilo za e^sebno in moralno vrednost človeka. L Kulturno zgodovinski spomeniki Novega mesta v luči mestnega proračuna Spomeniki te vrste so bili in so deloma še v Novem mestu precej pozabljeni. Le redki so, ki q teh spomenikih sem in tja zapišejo- kako besedo. Kakor vse mestno prebivalstvo, tako tudi Mestni ljudski odbor v vsem času po vojni ni pokazal nobenega posebnega smisla za te spomenike, ki jih je v mestu -samem precej. Zaradi tega pa je bil marsikak zgodovinsko in kulturno važen spomenik uničen ali pa tako iznakažen, da danes nihče več ne ve, kaj naj predstavlja ali pa leži kje napol zakopan in pozabljen, izpostavljen, vsem mogočim vremenskim in drugim m prilikam. Primeri: kužno znamenje pri Gotni vasi, znamenje oz. njega deli s Kata- Koliko knjig so lani prodali v trebanjskem okraju Po podatkih Državne založbe Slovenije, podružnice v Trebnjem, je bilo v letu 1950 prodanih v okraju 4115 knjig v skupni vrednosti 308.591 din. Lepa vsota v primeri z nizkim predvojnim zanimanjem za knjigo na Dolenjskem! Ljudje najraje kupujejo leposlovne knjige in betetristiko, manj pa politične, strokovne, znanstvene in druge knjige-, o katerih pravijo bralci, da. so »težje za študirati«. Največ kupcev je bile med pionirji, ki so kupovali knjižne izdaje, namenjene mladini. rin-inega trga, izpraskan gotski napis na Ko_ šičkovi hiši na istem trgu, Fihtenauova hiša na. Glavnem trgu, hiša okrajnega magazina na istem trgu, edinstvena ograja pred frančiškansko cerkvijo itd. Da je do tega prišlo, je vzrok v tem, da nismo meščanov, zlasti priseljenih mestnih prebivalcev, ki so sem prišli po vojni, v vsem času prav nič opozorili na naše umet-nostno-zgodovinske in kulturne spomenike in zahtevali premalo zaščite od odgovornih čl-niteljev, čeprav bi bili to lahko glede na izišli zakon o zaščiti tovrstnih spomenikov. Korak naprej v tem vidimo v potezi'MLO, ko je ob sestavljanju proračuna predvidel znesek 10.000 din, kar daje misliti, da se bo končno tudi v Novem mestu le nekaj spremenilo v tej smeri. Vendar je v našem mestu tovrstnih spomenikov toliko, da. vsota 10-000 din ne pomeni vejiko. Ce primerjamo s to postavko znesek, ki je določen v proračunu za fizkulturo (100.000 din) — moram reči, da je postavka za varstvo kulturnih spomenikov odločno prenizka. Ne osporavam fizkulturi dodeljenega zneska, saj je navsezadnje še ta nizek in dodeljen le v mejah možnosti, poudarjam pa, da bi bilo treba najti za varstvo kulturnih spomenikov vendarle večji znesek pa četudi, na račun fiz-kulture ali pa kake drttge postavke. —r— Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gošnik - Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. - Telefon uredništva štev. 127. - Tekoči račun pri Komunami banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 - Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Spomini na partizansko Dolenjsko ivo Pirkovič; ilegalna tehnika v Novem mestu (Nadaljevanje) Za delo nove tehnike so si Jakše, Polajnar in študentka medicLne, Marjeta Vasičeva, izbrali samotno cerkvico sv. Roka pri Regerči vasi. Papir so kupovali v mala prodaj alnic i Vinka Kosa na Glavnem trgu-Prihajali so z nerodnimi izgovori, trgovec pa se jim je zvito smehljal; bil je že tudi sam organiziran. Dajal jim je tudi nekaj matric, čeprav jdii sicer ni prodajal. Te so nabavljali zato tudi v Ljubljani. Italijani so kmalu prepovedali pro-da-jo razmnoževalnega papirja, Vinko Kos pa je še pred uradnim popisom zaloge oddal Jak-šetovi tehniki ves ciklostilni papir, ki ga ni bilo ravno malo. Nezakoniti tiskarji so si g£ shranili pri odvetniku Stanku Pečarju v Oblakovi hiši na Glavnem trgu in v pisarniških prostorih odvetnika dr. Ivana Vasica v Vrhovčevi ulici, od koder so ga pozneje prenesli v leseno uta Vasičevega vinograda n a Marofu. Pozneje so se novomeški tehniki oskrbovali z matricami fo ciklostiluinr papirjem V Bonačevi trgovini v Selenburgovi ulici ,v Ljubljani, kjer so kupoval,: velike količine *° , robe, ko so jim naklade od tedna do £edna rastle. V trgovino, so nakupovalci prihajali zopet z velik-im strahom, prijazna, prodajalka pa se jim je zopet hudomušno ,sme-h-jala, prav kakor že poleti knjigovez Kos v ovom mestu. Tudi ona io bila namreč po Bv°ji liniji že v zaroti. Časopis so tiskali v samotni podružnici sv. Roka za oltarjem in izdelovali tam tudi glavo lista, matrice pa so prinašali že pripravljene iz mesta. Jakšetu sta pomagala Ciril Polajnar in Marjeta. Vasičeva. Nekoč so prodrli dO cerkve Italijani, prav ko so v njej pripravljali novo naklado »Slovenskega poročevalca«. Tiskarji so pozabili- cerkev zapreti z železnim zapahom na notranji strani. Ko- so Italijani silili skozi vrata, je bilo že prepozno, da bi to storili. Polajnar se je s pleči uprl v vrata; v roki je stiskal pištolo. Tisti trenutek je bil močan kot sam debeli železni zapah, da se je Itatija*-nem zdelo, da so duri zaklenjene, in so zopet šli. Ze v avgustu je Ciril Polajnar - Cibe, ki se je vedno bolj posvečal tehniki, to delo preselil zopet v mesto, ta pot kar v svoje stanovanje v hotelu »Metropolu«. To se je zgodilo še pred Rokovim cerkvenim žegna-njemi, ki je bilo tisto leto 17. avgusta. Ob žegnamju bi utegnili tiskamo namreč odkriti. Nadejati -se je bilo tudi jesenskega .neprijaznega vremena, ko bi bilo težko hoditi vsak teden po slabih poteh tako daleč- Pri Svi. Roku pa je ostal stari ciklostil, ki je za mesto že prehudo škripal, ostanki barve in nekaj neporabneiga papirja1, čemur se jo mežnar ob žegnanju čudil, nemara se trudeč, da bi razumel, kaj naj čudni sledovi pomeni jo. Nov ciklostil, s katerim je bilo mogoče delati tiho, so v mestu izdelali po vzorcu, ki jim ga je posodil knjigovez Vinko Kos. Ciklostil in papir je Cibe skrival na podstrešju hiše in v luknji, ki jo je izdolbel v svoji seibi pod1 parketom-. Zalogo papirja so hranili še vedno v starih dveh skladiščih. Cibe je svojo nevarno in neprijavljeno Gutenbergovo obrt, od katere ni plačeval nefoenih davkov, izvrševal v sršenjem gnezdu. V sobi pod tiskarno je stanoval italijanski policijski komisar Chiuzzelin; v hiši pa je bival tudi okrožni civilni komisar dr. Otto Griseili — oba stal se pozneje preselila drugam — neki častniki in fašisti, oficirji šestega topniškega polka pa so imeli v hiši svojo menzo. Zlasti policijski komisar Chiuzzelin je bil nevaren špijon, ki je dobro govoril tudi hrvaški jezik. Spočetka je bila naklada novomeške izdaje »Slovenskega poročevalca« še majhna, vsega okoli 150 izvodov. Časopis je izhaja! tedensko na štirih straneh. Bil je ves le prepis ljubljanske izdaje, le dia so morali konec včasih smiselno skrajšati, če ni bilo mogoče vsega gradiva- ljubljanske izdaje stisniti na štiri matrice, ker so uporabljali pač drugačen pisalni stroj. Novomeška izdaja pa je imela svojo posebno glavo, po kateri jo je mogoče spoznati od1 drugih iz- j daj. Pozno v jeseni je dosegla naklada okoli 1000 izvodov. Začeli pa so tiskati tudi »Mladino« in sta tudi za njo prinašala gradivo vsak teden iz Ljubljane Cibe in Marjeta Vasičeva, ki sta. v Ljubljani na vseučilišču poslušala predavanja in se vsak teden vozila domov, razmnoževat ilegalno literaturo. Ciril Polajnar pa zatrjuje, da je izdelal v svoji tehniki tudi letak za obrambo gozdov, ki so jih Italijani nameravali opustošiti. Tisti letak, ki smo ga napisali v St. Jerneju in za katerega mi je ostalo v nezanesljivem spominu, da 30 ga tiskali v neki pravi ljubljanski tiskarni, smo poslali v velikih množinah v vse vasi, ustavili tako sečnjo v gozdovih in razgibali ljudi v prvi odpor zoper uničevalne namere okupatorja. V tehniki je pomagal še vedno Ljuban Jakše, nekaj časa tudi Sm-iljan Kilssel, matrice pa je pripravljala tudi Ljuda Blaži-čeva. Literaturo je novomeška- tehnika razpošiljala na vse strani. V S-t. Jernej sta jo- Cibe iin Marjeta Vasičeva pripeljala nekoč zgodaj poleti, kakor se spominjam, še sama v' ceveh ogrodja svojih koles. Pozneje, v jeseni, ko je naklada zrasrtla, je hodil po nje z nahrbtnikom Franc Prhne. Ko ga začno zalezovati Italijani, pa jo vozi za St. Jernej, Kostanjevico in Sv. Križ šofer Vehcvar r, poštnim avtobusom. Bil je pc^uimen človek, H, je nekoč rešil zavoj pripravljenega časopisa iz obkoljenega hotela. Potisnil ga je kar v roke fašistu, ki ga je spremljal na vožnjah, in je le-ta zavoj spravil iz »Metropola« v avtobus, ne da bi slutil, kakšen greh pravzaprav podpira. Na zavojih za St. Jernej je bil naslov farovža in pristavi je no da so cerkvene note. V St. Jernej je tiste mesece prihajalo ogromno »cerkvenih not«, kakor da poje vsa fars,. (Se nadaljuje) »DOLENJSKI LIST« -- 3 Slabo pripravljen občni zbor KZ v Dobličah Dne 4. marca se je zbralo v Dobličah 73 članov splošne kmetijske zadruge, da bi razpravljali o dosedanjem delu zadruge in sprejeli načrt za bodoče leto. Poročilo bi morala podati upravni in nadzorni odbor; ker je bila večina članov nedelavnai, je bilo poročilo skrajno pomanjkljivo in površno. Predsednik zadruge Vrtin Jože je poročilo sestavil sam brez odbora. Tajnik Bahor Janez je članom zadružne ekonomije tako »izvrstno« obračunal zaslužek, da bi bil moral po njegovem vsak član še doplačati zato, ker je delal na ekonomiji, po 2000 do 3000 din. Razumljivo, da je zaradi tega nastalo splošno razburjenje med člani zadružne ekonomije. Stvar se je uredila, ko je navzoči član OZKZ iz Črnomlja hitro izračunal in ugotovil, da prejme vsak član ekonomije še nekaj zaslužka. Kako je predsednik delal, se vidi iz tega, da je bilo lani komaj 10 sej upravnega odbora. S tajnikom sta tako gospodarila, da je predsednik prišel celo pred sodišče. Pri delu se ni opiral na mnenje članov zadruge ali upravnega odbora, ampak je samovoljno ukrepal in vsiljeval svojo voljo drugim. Člani splošne kmetijske zadruge s tako pripravljenim občnim zborom niso bili zadovoljni. Do volitev novega upravnega odn bora sploh niso prišli. Ta primer naj bo opomin ostalim upravnim odborom splošnih kmetijskih zadrug, da se je treba na občni zbor dobro pripraviti. Predvsem pa morata predsednik in tajnik podati pregled dela in članom zadruge predložiti čiste račune. G J. Pismo šentjanških žena Sentjanške žene nikdar ne drže križem rok, posebno pa takrat ne, kadar jih kliče na delo zavest skupnosti. V februarju in prvih dneh marca so pripravile šivilski te-eaj za dekleta. Dekleta so prav pridno hodila iz bližnjih in daljnih vasi KLO St. Janž v Birčno vas k tov. Kos Betici, ki jim je nudila prostor za šivalnico in tudi prevzela vodstvo tečaja. Ob njenem nesebičnem in požrtvovalnem prizadevanju so bila dukleta res prav pridna, Navajamo nekaj uspehov: 18 mladink je sešilo v tem času 45 oblek, 21 bluz, 10 kril, 22 predpasnikov, 34 moških srajc, 18 kosov raznega ženskega perila ter 13 kosov posteljnega perila. Poleg tega so veliko oblek zac Bile, popravile in pr«.naredile. Vsa dekleta so se privadila dela s šivalnim strojem in se naučila strojnega šivanja. Tov- Kosovi je priskočila na pomoč tudi tov. Muser Maika, ki je dt kletom pred odhodom urezala razne kroje. Pri pouku je pomagala tudi tov. Go-renc Nežka. Deklet;, so odhajala zadovoljna s tečaja. Ob zaključku so sodelovla pri proslavi praz nika žena dne 11. marca. Za, to priliko so se naučile kratko igrico, nekaj lepih deklamacij in zbornega petja. Naš uspeh bi bil lahko še večji, če bi za •tako koristno delo imele več razumevanja tudi še druge žene. Pomagale bi lahko pri pouku ali pri izposojanju šivalnih strojev- BM. NA PODSTENICAH SO ORGANIZIRAH MLADINSKI AKTIV Mladinci gozdni delavci in režijski voz-■iki, ter mladinke iz menze, zaposleni pri izvrševanju gozdnega piana poseka in spravila lesa v Podstenicah, na Rogu, so organizirali nov mladinski aktiv LMS, ki šteje 22 članov. Pogovorili so se, da bodo imeli redne sestanke, študij in se pripravljali takoj na kulturno prireditev. Napovedali so tekmovanje mladinskemu aktivu Soteska in Podturen. V TREBNJEM IMAJO TRDO KOZO Tukajšnje okrajno gostinsko podjetje je bilo že večkrat upravičeno grajano v raznih naših časopisih. Navzlic vsemu v podjetju še vedno ni pravega reda. Po mizah stoje dostikrat kozarci, ki so jih pustili gostje, gostinsko osebje pa v kotičku pri piči prijetno kramlja- s stalnim gostom. Nihče jih ne frioti, saj jo je upravnik že davno odkuril domov . .. Ko sem si pred dnevi pravočasno zagotovil prenočišče na »lužbenem potovanju, so mi v podjetju za- gotovili, da bom sobo zanesljivo dobil. Na določen dan in ob dogovorjenem času pa sem zvedel, da je soba že oddana. Ugotovil sem, da to ni bilo res. To je samovoljno ravnanje zaposlenega osebja. Pritožna knjiga se nahaja v pisarni, ki pa je ob prihodu večernih vlakov v Trebnje že zaklenjena. Ali se v tem podjetju res ne da napraviti red? Ali je treba, da po kn.vdi osebja osta,-jajo počitka potrebni delovni ljudje na cesti, namesto da bi se v gostišču odpočili in pripravili za naslednji dan? Cas bi bil, da odgovorni ljudje v Trebnjem naredijo red v svojem podjetju. S. P- ALI SE PRI RAZDELJEVANJU MESA V TREBNJEM NE MORE NAPRAVITI RED? Pred Časom smo v »Dolenjskem listu« pisali o razmerah v trebanjski mesariji, izgleda pa, da to ni veliko pomagalo. Se vedno je način delitve mesa tak, da se meso deli potrošnikom samo ob sobotah in sicer za vse vrste potrošnikov naenkrat. Tako se ob sobotah dopoldne nabere pred mesarijo več sto potrošnikov naenkrat, da nekateri čakajo po več ur za meso in gredo večkrat še brez njega domov. Največ nezadovoljstva pa povzroča to, da se istočasno deli meso tudi za menze in ustanove, katere imajo pač prednost pred ostalimi potrošniki. Zaradi tega nastaja večkrat prepir pred mesarijo. Mislimo, da bi se dalo z malo dobre volje temu pomagati. Morda bi bilo mogoče odpreti še en lokal za razdeljevanje mesa ali pa naj se za menze in ustanove deli meso ob drugem času kot za ostale potrošnike. Vemo, da po nabavi meso čaka na razdeljevanje že od četrtka, mesarji so tudi pripravljeni in zato ne vidimo razloga, da se ne bi ta stvar uredila. Ne bi bilo odveč, če bi se za to stvar zanimala ljudska inšpekcija. SLABA UDELEŽBA NA VEČERNI GIMNAZIJI V STRAŽI Na pobudo sindikalne podružnice pri lesnoindustrijskem obratu v Straži je po-verjeništvo za prosveto OLO Novo mesto odprlo večerno delavsko gimnazijo v Straži. Ze takoj v začetku pa se je pokazalo, da udeležba pri predavanjih ni zadovoljiva. Dočim prihajajo k predavanjem še dokaj dobro delavci in uslužbenci lesnoindustrijskega obrata, ni sko- raj nobenega odziva izmed delavcev in uslužbencev ostalih podjetij, predvsem gozdnega avtopodjetja. To kaže, da sindikalne podružnice niso dovolj pojasnile delavcem potrebo po splošni izobrazbi delovnega človeka v socialistični družbi. (P) GRIPA V KOČEVSKEM OKRAJU V kočevskem okraju se je zelo razširila gripa. Pojavlja se le v lažjih oblikah, nekaj pa je bilo zabeleženih tudi težjih obolenj. Da bi preprečili nadaljnje razširjanje, so zaprli šole v Kočevju in Ribnici. T. F. »Nikar v Planico na smučarske tekme, vas bodo odpeljali v Italijo!«, je prav neumno klatila neka ženica v Doberniču. Pa so ljudje navzlic temu šli — toliko jih je bilo, da ise je vse lomilo. Čudno ■— zvečer so se vsi vrnili domov.. . Babnica pa se grize v jezik od1 sramu.. V St_ Rupertu' spoštujejo zgodovino. Se vedno častijo »Hranilnico in posojilnico«, čeravno je že nekaj let več nimajo. Ni nobenega kladiva ali krampa pri roki, da bi izbočene črke dali v prezasluženi pokoj? V Novem mestu ne zmanjka šal. Pred kratkim so »po pomoti« zaklali izvežbanega cirkuškega konja,, namesto da bi prišel pod nož doslužen veteran. Pravijo, da je bil konj fizkulturno vzgojen in da bodo njegove spretne navade poskakovanja in preskakovanja prešla na srečnike, ki so ga bili deležni. Za vsak primer ima športno društvo pripravljenih nekaj sto novih prijavnic. Ptiča spoznamo, po perju, dobrega državljana po izvrševanju njegovih obveznosti do skupnosti. Kmet Gazvoda Franc iz v-si Konec št. 13 (KLO Podgrad na Gorjancih) pa ni ne ptič ne dober državljen — sredi drv in hoste živi, pa ne more, revež, izpolniti nizke obvezne oddaje lesa^ V pisarni KLO ga sicer poznajo po bogatem" slovarju psovk, ki se jih rad poslužuje, češ, da je njegove hoste škoda, doma pa mu okoli hiše propada nad 20 kubikov drv, katere je nacepil iz najboljše bukovine- Z dežnikom v roki si mora ob dežju kuhati učiteljica v neki šoli v Beli krajini. Streha pušča na vseh koncih in krajih, od nikoder pa ni človeka, ki bi priskrbel nekaj metrov pločevine in popravil zapuščeno streho. Srečni kraj se imenuje Zagczdec. Da ni vmes kakšna zagozda? Silno pomanjkanje stekla vlada v Metliki, vendar samo za državni sektor. Osnovna, šola ima po 6 letih svobode manj celih šip kakor jih je imela ob koncu vojne . . : Čast in priznanje odbornikom kmetijske zadruge v Ajdovcu! Takole so modrovali: »Odbor bomo še obdržali, trgovino pa prestavili v Dvor %. • Pametna misel — Dvor je od Ajdovca oddaljen le 7 kilometrov.. . Odredbo o varčevanju razume novomeško okrajno odkupno podjetje na svoj način Do stavbe okrajnega odbora OF ima 100 nvtrov, . do pošte 200 metrov — in vendar je pismo, ' namenjeno OO OF, moralo prepotovati iz i pisarne podjetja celih 300 metrov, preden je prišlo v pisarno OF. Razrešite uganko (ključ za rešitev: znamka je stala samo 3 dinarje.. ). Gibanje prebivalstva v novomeškem okraju. V januarju 1951 Od 1. I. do 31. I. je v novomeškem okraju umrlo 71 oseb (35 moških in 36 žensk), rojstev je bilo 132 (69 dečkov in 63 deklic), porok pa 76. V februarju 1951 V februarju je umrlo v okraju Novo mesto 81 oseb (42 moških In 39 žensk), rojstev je bilo 110 (46 dečkov in 64 deklic), porok pa 35. OBJAVE PRESKRBA Delitev garantiranih živilskih artiklov za mesec marec 1951. 1. Mlevski izdelki: se delijo na vse živilske nakaznice in dodatne nakaznice za mesec marec 1951. Mlevski izdelki se v marcu delijo v razmerju 60 »/o pšeničnih izdelkov, 10'/« rže-nih izdelkov in 30 °/» koruznih izdelkov. Mlevski izdelki se delijo na kupone I in H koruzni izdelki, na ni ržena moka, na IV in brez oznake pšenični izdeiki. 2. Pšenični zdrob: se deli samo na živilske nakaznice D-l in D-2 na odrezek rep. dop. preskrbe št. 6 marec po 1 kg proti odvzemu potrebnega števila kuponov IV in brez oznake. 3. Sladkor: se deli na vse živilske nakaznice za mesec marec. — Delitev se izvrši po znižanih obrokih tiz meseca februarja. Tudi na dodatne nakaznice se deli sladkor v marcu po znižanih obrokih kot v mesecu februarju, le na »B« (bolniške) nakaznice se deli na odrezke za sladkor od št. 4—10 t. j. od-rezki 1, 2, 3 ostanejo neizkoriščeni. Bolniki, ki imajo glasom zdravnikovega potrdita predpisano samo 500 gr sladkorja prejmejo nezmanjšani obrok na odrezke št. 6—10. 4. Maščoba: se deli na vse živilske in dodatne nakaznice za mesec marec 1951. Delitev maščob se izvrši na vse nakaznice v višini 100°/« zveznega obroka. 5. Jajca v prahu: se delijo na živilske nakaznice in sicer: a) D-l, D-2 in D-3 po 200 gr; na odrezek rep. dop. preskrbe št. 4— marec 1951; b) BOL, NOS in MD po 200 gr proti odvzemu one polovice glave, ki nosi oznako »B«, T« in »MD«. Jajca v prahu prejmejo vsi bolniki, ki imajo bolniške nakaznice veljavne še za mesec marec. 6. Prosena kaša: se deli na D kategorije po sledečih obrokih: D-l po 400 gr, D-2 po 800 gr, D-3 po 1000 gr proti odvzemu odrezka rep. dop. preskrbe št. 5 —marec 1951. 7. Pralni prašek: se deli na sledeče živilske nakaznice in po sledečih obrokih: RS, Rl-a, Rl-b, Rž-1, Rž-2, R-l, R-2, R-3, Rs-1, Rs-2 in, Rs-3 po 250 gr; So-1, So-2, PO, D-l, D-2 in D-3 po 200 gr proti odvzemu odrezka rep. dop. preskrbe št. 8 — marec 1951. Delitev vseh razpisanih artiklov se zaključi dne 31. t. m. Po tem datumu se navedenih živilskih predmetov, katerih je dovolj na zalogi, ne bo več izdajalo. Zato še posebej opozarjamo vse potrošnike, da si jih pravočasno nabavijo. OILO, poverjeništvo za trg. in preskrbo Novo mesto RAZPORED prostovoljnega dela v Novem mestu od 23. marca do 4. aprila 1951 TERENI OF: 28. 3. Kasteličeva ulica, Kapucinski trg. 29. 3. Sukljetova cesta. 30. 3. Smihelska cesta, Stemburjeva ulica, L'r. Vol-čičeva ulica. 31 3. Prešernova uiica, Karlovška cesta, Trdinova cesta. 2. 4. Skalickijeva ulica, Ragovska cesta, Zagrebška cesta, Kandijska cesta. 3. 4. 2abja vas, Irca vas, Krekova ulica. Ljubljanska cesta od 33. do 39. 4. 4. Bršlin, Fo-ersterjeva ulica. PODJETJA: 28. 3. Pionir. 29. 3. LIP, Keramika. 30. 3. Narodna banka, Uprava državnih posestev, Putnik, Tobak, Jugopctrol, ODPAD, Koteks, Gosad. 31. 3. Železnica, Grm. 2. 4. Tekstilna tovarna Novo mesto. 3. 4. DOZ DES OKAP, SAP. 4. 4. Okrajni ljudski odbor. MALI OGLASI Dr. Gros Davorin je odprl odvetniško pisarno v Novem mestu, Glavni trg 32 (Sprin-garjeva hiša poleg invalidske slaščičarne). Lesno galanterijsko podjetje išče tri mizarje. Ponudbe na naslov »Jelka« Žužemberk. „1ap"*i«n.»miva»n<>.mlw. Zgornja in spodnja p.ošca iz marmorja. Naslov v upravi lista. Preklicujem izgubljeno sindikalno legitimacijo štev. 56429. Plešnik Stanka, Novo mesto. Zapestno uro sem izgubila 15. marca od 18. do 19. ure v veži kina v Novem mestu. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti lepi nagradi vrne v upravi Dolenjskega lista. Knjigarna v Novem mestu ima na zalogi v prosti prodaji še nekaj izvodov letošnje Prešernove knjižnice. Cena za 5 knjig 130 dinarjev. Pohitite z nakupom, dokler traja zaloga! Vrtno seno zamenja za beli semenski krom pir Grobovšek Franjo, Novo mesto, Glavni trg 23. ' LOJZE ZUPANC: Ctitt&oJj Hovi vattt... Dopisnik je podoben preganjanemu zajcu, ki so mu na sledi razdraženi lovski psi. Odkar sem postal dopisnik »Dolenjskega lista«, nimam miru kakor zajec pred psom gonjačem. Urednik me opominja na dolžnosti, da nisem več brezskrben in svoboden ptič;.k na zeleni vejici. Urednik me preganja, zasleduje..., jaz pa tekam po deželici ob Kolpi, opazujem, gledam, poslušam, da so mi ušesa zrasla kakor zajcu. In bogme verjemite ali ne, tudi spim z odprtimi očmi kakor zajec, »amo da. bi slišal, videl, okusil, pevonjal in otipal kako zaželeno vest, ki jo urednik tako željno pričakuje odi mene . .. * Ko sem postal dopisnik, sem sanjal", da bo lov za vestmi lahek posel. Danes mi ni hudo, ker sem se zmotil v tem pričakovanju. Hujše je to, da sem si pomnožil vrsto sovražnikov. Najhujši sovražnik pa mi je postala moja žena Kunigunda. »Zbogom in na sVdenje!« pravim in hočem oditi na lov. »Kam te že spet nese,« zagodmja Kunigunda. »Vse dneve sem sama doma, ti pa se potepaš okrog.« Vse je res, kar mi očita. Vse dneve je sama In pertepam se tudi, ker me preganja lovski pes — dopisniška vest. »Ne jezi se, Kunigundica,« jo tolažim. »Ce ti bo dolgčas, zavrti gumb na sprejemniku in zvez j na boš s svetom.« Manever uspe- Kunigunda olajšano vzdih-ne, se nasmehne, z blaženim pogledom poboža radioaparat na kuhinjski polici in reče: »Da, to je še edini prijatelj, ki se pogovarja z menoj. Ti pa le pojdi, saj vem, da ti je dopismiška služba bolj pri srcu kakor jaz. ..« »Oh, Kunigunda, saj se bom vrnil kot bi mignil.. .« »Sest ur te ne bo. Saj že vem. Z vlakom ne moreš na pot, ker v Butoraj vlak ne vezi, z avtobusom tudi ne. Spet se boš znojil na kolesu, ko pa se boš prehladi! in te bo tisočkrat prekleta revma vrgla v posteljo, bom pa spet dobra, da te bom masirala. Dopisniška služba je za mlade in zdrave ljudi, ne pa zate!« Ne morem ji ugovarjati, kajti resnica je, da sem že plešast In tudi trebuh mi raste, da s koleni suvam vanj, kadar se vozim na kolesu. To dvoje pa je — pravijo — najzanesljivejši znak prihajajoče starosti. Zajezdim kolo in se vozim, vozim, vozim v 20 km oddaljeni Butoraj. Cesta je posuta z gramozom. Pon kod so še ozke gazi, ki niso posute z gruščem. Kolo poskakuje iz jame v jamo, meni pa poskakuje želodec prav v grlo. K;mor koli pridem, povsod je novic na pretek. V neki vasi so le pričeli z izobraževalnim tečajem in tečajniki žele, da bi o tem pisal »Dolenjski list«. Nekje so va-ščani zgradili ozko brv čez potok- »Poročajte listu, da smo jo zgradili udarniško!« mi naročajo. Neka Kmetijska zadruga je postavila pitališče za prasce »Brž podatke!« pravim zbranim brigadirjem in pišem,, pišem, pišem. Srečam starega gasilskega veterana. »Gasilske vaje smo Imeli včeraj,« me pozdravi- »Ali ne bi poslali v »Dolenjski list« poročilo, da smo biLi od okrajnega brigadnega poveljnika gasilcev pohvaljeni? Naše fante bo to razveselilo.« Pišem in se vozim dalje. Zavozim na že-brlj, ki ga je izgubila nesrečna konjska podkev. Krpam in dušim jezo z rahlim po-žvižgavanjem narodne pesmice ,Kaj pa je tebe treba bilo. ..' Okvara je prehuda. Ne posreči se mi je popraviti. Do prve vasi je 5 km. Primeim kolo za roge kakor jezljivi španski bikoborec razdraženega bika in Jo uberem peš do prve hiše v vasi, kjer mi enajstletni dečko, ki mi na vprašanje:, če hodi v šolo, pove, da obiskuje četrti razred osnovne šole in da se bo po končani šolski obveznosti odšel učit mehanične obrti, stro-kovnjaško popravi kolo. »Pišče več ve kakor kcklja,« se tolažim- in vesel zajezdim kolo ter ga poženem dalje, dalje, dalje . .. ♦ V Dragatušu so marljivi mladinci zgradili zadružni dom. Zdaj urejujejo oder za gledališke predstave. Brž svinčnik v roke in beležnico, da jih bo pohvalil tudi »Dolenjski list«. V sosednji vasi so uredili Frontni kotiček. Srečam starega znanca, učitelja, ki mi pravi: »Naša mladina živi drugače, kakor -smo živeli mi v mladih letih. Ima svojo sobo za sestanke, šahovski krožek, igralsko družinico, pevski zbor. Ti si dopisnik »Dol. Iist3,«. Napiši o vsem tem kratko vest in pohvali jih!« In dopisnik slini svinčnik in piše, piše, piše. V Butoraju ustanavljajo folklorno skupino. Piši, Cičigoj! Mogoče bo tudi ta vest zanimala citateij«. »Dolenjskega lisPi«. Nekje je prvič zagorela žarnica. Vaščami vriskajo od sreče. Napolnili so miaijolčice z žlahtnim vincem, me pogostili za srečen začetek, ko jih je obiskala »tovarišica aleftri ka«, kakor mi je pripovedoval osemdesetlet-ni dedek, njegov vnuk, mladi gospodar na domačiji pa je treščil ob kamnito stopnico na podstrešju smrdljivo petrolejko. Piši, Cičigoj! Opiši radost vaščanov, ki jim je ljudsko oblast uslišala prošnjo in razsvetlila njihove domove z lučjo, za katero so se v stari Jugoslaviji zaman borili ... Bila je že pozna nočna ura, ko sem se vrnil domov. Blaten sem bil, utrujen in pre-znojn ko nilski konj. Ne šest, ampak osem ur sem bil z doma- Zena me je pričela ešte-vati po notah starega, korala, ki mu mi konca ne kraja- Jaz pa se zadovoljno smejim, ker sem že domov grede napisal v neki krčm1. poročilo ter ga z večernin vlakom poslal v mesto. »Prihodnji teden boš čitali a vesti,« jo skušam potolažiti. »Ves si premočen. Pr hladil se boš in oblež-1« se jezi Kunigunda, a kljub temu hiti kuhati čaj, pripravljati kopel in odgrinjati posteljo v topli spalnici. Na post Ijni omarici tiho brunda mali sprejemnik in lirična pesem me zaziblje v zasluženi počitek. * Naslednji teden So najavljene vesti že natisnjene v »Dolenjsk m Listu«. Kunigunda prečita tistih trideset vrstic, potlej pa zafrk-ljivo zajezika: »Ah, če se je za tole izplačalo toliko truditi in tekati!« Nisem ji odgovoril. Izplačalo se je. Deželica ob Kolpi le ni pozabljena in na tisoče naročnikov je bralo, da Belokranjci niso od muh...