54 Krvni paraziti ali krvni zajedavci so, čeprav imajo pomembno ekološko vlo- go, slabo raziskana skupina organiz- mov. Kot vsi paraziti tudi krvni parazi- ti svoje gostitelje izkoriščajo za hrano, obenem pa je kri gostitelja tudi njihov življenjski prostor. V osnovi ekologija opredeljuje odnos parazita do gosti- telja kot negativen, kjer ima parazit korist, gostitelj pa škodo. V resnici je mnogokrat težko potegniti ostro loč- nico med parazitizmom in mutualiz- mom, kjer imata oba v odnosu korist. Obema vrstama odnosov pa je skupno, da imata vrsti zelo tesno povezavo druga z drugo. Na primer, ker parazit svojega gostitelja uporablja za svoj ha- bitat, velikokrat nima »smrtonosnega« negativnega vpliva nanj, saj bi tako izgubil svoj habitat. Globalno gledano so paraziti vseprisotna skupina orga- nizmov, katerih taksonomija, natančna razširjenost, predvsem pa njihov vpliv na gostitelje in procese v ekosistemih ostajajo slabo raziskani, verjetno rav- no zaradi kompleksne narave odnosa. Parazitizem sodi med najpogostejše nači- ne preživetja. Nekateri strokovnjaki oce- njujejo, da je kar 50 % vseh evkariontskih organizmov parazitskih ali pa so parazi- ti najmanj del svojega življenja. Delimo jih na ektoparazite, ki živijo na površini gostitelja, in endoparazite, ki živijo v go- stitelju. Krvni paraziti sodijo med endo- parazite. Druga pomembnejša delitev parazitov temelji na njihovem načinu ži- vljenja. Če imajo samo enega gostitelja, so monokseni paraziti, če pa imajo v svojem življenjskem krogu več različnih gostite- ljev, so heterokseni. Paraziti so zanimivi tudi kot skupina or- ganizmov, ki ima na svoje gostitelje izrazit vpliv. Njihovi vplivi se kažejo tako na in- dividualni ravni posameznika kot tudi na ravni populacije, vrste ali celo ekosiste- ma. S svojo prisotnostjo pogosto izrazito vplivajo na metabolizem gostitelja, fizio- loško stanje, velikost, fitnes, obarvanost in celo vedenje. Vplivi parazitov na gosti- telja pa niso odvisni samo od lastnosti pa- razita, marveč tudi od lastnosti gostitelja, njegovega imunskega odziva, vedenjskih prilagoditev na izogibanje parazitov in splošnega fiziološkega stanja osebka ozi- Prepletena življenja krvnih parazitov in kuščaric Besedilo: Urban Dajčman in Anamarija Žagar Foto: Urban Dajčman roma njegovega zdravja. V tem sistemu dveh organizmov pogosto pozabljamo, da pomemben dejavnik za njun odnos pred- stavlja tudi okolje, ki prav tako vpliva na odnos med parazitom in njegovim gosti- teljem. Pomemben okoljski dejavnik je recimo gostiteljeva prehrana; osebki, ki jedo hrano slabše kakovosti, so pogosteje tudi izraziteje parazitirani. Zdaj, ko smo se spoznali z nekaj osnovni- mi vplivi parazitov na gostitelje, obrnimo pogled še na vpliv parazitov na medvrstne odnose pri gostiteljih. Gostiteljske vrste, ki si delijo parazite, so lahko v različnih medvrstnih odnosih, kot sta na primer tekmovanje ali plenilstvo. Na prvi pogled prisotnost parazita pomeni enako breme za vse vrste gostitelja, a izkaže se, da je vsak odnos parazit–gostitelj specifičen. Zato ima prisotnost parazita posreden vpliv tudi na odnos med gostiteljskima vrstama. Kadar se parazit širi s pomočjo obeh gostiteljev, ju poveže v splet, ki ga imenujemo navidezna kompeticija. Če si vrsti delita parazita in med seboj tek- mujeta, prihaja do pojava s paraziti po- sredovane kompeticije. Znani so recimo primeri, kjer prisotnost parazita v samo enem gostitelju vpliva na njegovo zmo- žnost tekmovanja za dobrine, pri drugem gostitelju pa ne. Pri tem pojavu prisotnost parazita drastično spremeni zmožnost ene gostiteljske vrste za tekmovanje za osnovne dobrine in prostor ter tako spre- meni odnos med gostiteljema. Nasprotno si lahko dva gostitelja delita parazita, a med seboj nista v nobeni interakciji. Prvi avtor tega prispevka sem se v svo- ji magistrski nalogi ukvarjal z vplivom krvnih parazitov na medvrstni odnos pri dveh vrstah kuščaric. Proučevani endo- paraziti sodijo v skupino Hemogregari- ne. Pojavljajo se pri dvoživkah, plazilcih, ribah, pticah in mnogih sesalcih. Njihov življenjski krog sestoji iz več stadijev, kjer se nespolni del odvija v vretenčarskem gostitelju, spolni del pa v nevretenčar- skem, končnem gostitelju. Nevretenčar- ski gostitelji hemogregarin so najpogo- steje ektoparaziti, kot so klopi, pršice pa tudi komarji, ki se hranijo z gostiteljevo krvjo. Znano je, da se v Evropi pri plazil- cih pojavljata dva rodova hemogregarin: Hepatozoon in Karyolysus. Vrste rodu Hepatozoon so mnogo bolje proučene in so znane že iz mnogih vrst plazilcev. Pre- nos med končnim gostiteljem in vmesnim vretenčarskim gostiteljem poteka tako, da vretenčar upleni okuženega nevre- tenčarja. Rod Karyolysus je precej manj proučevan, trenutno je opisanih 18 vrst, prenašajo pa se najverjetneje s pomočjo pršic, ki poseljujejo kožo kuščaric. O prisotnosti krvnih parazitov pri slo- venskih kuščaricah doslej še ni bila na- rejena nobena raziskava. Zaradi zanimi- vega medvrstnega odnosa smo si izbrali dve gostiteljski vrsti, ki sta med seboj v tekmovanju: velebitsko (Iberolacerta horvathi) in pozidno (Podarcis muralis) Primer vidnega polja krvnega razmaza (A: okuže- na rdeča krvnička, B: zdrave rdeče krvničke). Velebitske in pozidne kuščarice, čakajoče na me- ritve ter vzorčenje. Začasen laboratorij smo si postavili kar na terenu. 50 μm A B 55 kuščarico. Vrsti sta si morfološko in po načinu življenja precej podobni. Velebit- ska kuščarica je specializiran endemit Alp in Dinaridov, je drobnejša, lahko poseljuje višje ležeča območja in je tudi bolje pri- lagojena na nižje temperature v okolju. Pozidna kuščarica je generalistična vrsta, ki poseljuje vse od naravnih do popolno- ma antropogenih okolij po celotni Evro- pi. V nekaterih primerih poseljujeta ista območja – pojav, imenovan sintopija, kjer med njima prihaja do medvrstnega tek- movanja za vire v prostoru. Terenski del raziskave smo izvedli na 11 lokacijah, večinoma v južni Sloveniji med Planinskim poljem in reko Kolpo ter na eni lokaciji iz predalpske in eni iz alpske regije. Izmed 11 lokacij je 5 takšnih, kjer se vrsti pojavljata v sintopiji, torej sta obe prisotni na isti lokaciji. Skupno smo uspe- li uloviti in za prisotnost krvnih parazitov vzorčiti 137 kuščaric. Na terenu smo ku- ščarice izmerili, jim določili spol in vrsto, odvzeli kri in izdelali krvne razmaze. Te razmaze smo kasneje pregledali pod mi- kroskopom in tako preverili, ali so kušča- rice okužene ali ne. Ker nas je zanimalo, kateri paraziti so prisotni pri okuženih osebkih, smo iz teh vzorcev izolirali DNK parazitov in njihovo identiteto preverili s pomočjo molekularnih metod. Med 137 kuščaricami je bilo kar 80 oseb- kov okuženih s paraziti rodu Karyolyus. Prav ta rod je tudi edini rod krvnih para- zitov, ki smo ga potrdili pri slovenskih ku- ščaricah. S pomočjo molekularnih metod smo iz obeh vrst kuščaric uspešno prido- bili enake sekvence DNK in tako potrdili, da si vrsti delita enake parazite. Nadalje nas je zanimalo, ali med vrstama gostite- ljev prihaja do razlik v okuženosti. Izka- zalo se je, da je velebitska kuščarica po- gosteje in močneje okužena kot pozidna. Prav tako smo ugotovili, da so pogosteje in močneje okuženi samci proučevanih kuščaric. Razlik v okuženosti med kušča- ricami, ki živijo v sintopiji ali posamično, nismo zaznali. Dobljeni rezultati nakazu- jejo na to, da imajo lahko krvni paraziti posreden vpliv na medvrstni odnos pri velebitski in pozidni kuščarici, saj so pri eni vrsti pogostejši in bolj prisotni. Ven- dar pa ne smemo izključiti vpliva lokacije in okoljskih dejavnikov, ki tudi prispevajo k pojavljanju parazitov. Z raziskavo smo prvič potrdili prisotnost parazitov rodu Karyolysus pri kuščaricah v Sloveniji. Izvedeno delo predstavlja pr- vi vpogled v kompleksno biologijo krvnih parazitov pri slovenskih kuščaricah, ven- dar delo na tem področju seveda še zda- leč ni končano. Kot pri mnogih zanimivih raziskavah se nam je ob izvedbi porajalo veliko novih vprašanj. Ali si enake para- zite delijo vse pri nas prisotne vrste ku- ščaric? Ali prihaja do razlik med okuženo- stjo tudi pri drugih vrstah? Ali se paraziti morda preko kuščaric prenašajo tudi na kače? Kakšen je dejanski vpliv parazitov na kompeticijo med velebitsko in pozi- dno kuščarico? Takšna in mnoga podobna vprašanja za zdaj ostajajo neodgovorjena in vsi vključeni v raziskavo si obetamo še mnogo terenskih dni, laboratorijskih no- či ter intenzivnih razprav o kompleksni prepletenosti življenj krvnih parazitov in gostiteljev plazilcev. Zemljevid lokacij vzorčenja velebitske (modro) in pozidne (rdeče) kuščarice s številom vzorčenih osebkov posamezne vrste. Na treh lokacijah (označeno s piko) smo nabrali še dodatne genetske vzorce za namen molekularne identifikacije parazitov. Levo zgoraj sta povečani območji iz severne Slovenije in Planinskega polja.