SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Urednl&lvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/IJJ Telefon šl. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo l*osamexna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naroč-nlna 4 Din, na dom In po noš/l dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. Inserall po dogovoru Uprava: Kopitar jeva ulica št. ti/11 Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 lelejon štev. 2349 Nemčiji se polagoma odpirajo oči „Germania" zahteva, naj se vendar enkrat preneha s fflehtarenjem" — Pomagajmo si sami — Tragika Viljemove vzgoje »gosposkega naroda" Berlin, 2. avgusta, tg. Posvetovanja kabineta I se bodo nadaljevala prihodnje dni, pri čemer bo- ' do pritegnili k posvetovanju razne voditelje go- 1 epodarskega življenja. Težišče finančno-političnih , razprav pa bo najprej Bazel, kjer bo jutri seja | generalnega sveta Mednarodne reparaeijske banke. Predsednik nemške državne banke dr. Luther, se te seje ne bo udeležil, ker je potrebna njegova prisotnost v Berlinu. Kot zastopnik direktorija nemške državne banke je odpotoval v Bazel tajni svetnik Vocke. Na tej seji gre za pripravo v Londonu sklenjene akcije, po kateri naj se kratkoročni inozemski krediti, ki se še nahajajo v Nemčiji, polagoma izpremenijo v dolgoročna posojila. Mednarodna reparacijska banka je na predlog londonske konference pred nekaterimi dnevi sestavila poseben odbor, kateremu pripada kot zastopnik Nemčije hamburški bankir Melchior in na katerem naj se odločijo pogoji za izpremenitev teh kreditov v dolgoročna posojila. Generalni svet MRB bo najprej določil, v katerem času naj njegov odbor začne v Berlinu proučevanje. Že pri tadnjih razgovorih v Londonu in posebno pri pogajanjih z angleškima ministroma v Berlinu, se je kazalo vedno jasneje, da je predpogoj priključitve Nemčije k internacionalnemu kreditnemu poslovanju vpostavitev narmalnih razmer v Nemčiji sami. Tej svrhi služijo odredbe, ki jih je izdala nemška vlada v soboto o neomejeni obnovitvi bančnega prometa prihodnjo sredo, obenem pa tudi novi devizni red. Ta red je bil potreben lato, da se ne bi začeli navali inozemskih upnikov na nemške banke. Naval domačih vlagateljev se edi, da ni več nevaren, naval inozemskih upnikov pa bi imel pravzaprav preprečiti konzorcij za moratorij. Ta devizna naredba določa med drugim varnosti, da se bodo obresti in amortizacijski zneski odplačevali tudi dalje, tako da torej inozemski upniki ne bodo oškodovani. S temi najnovejšimi naredbami nemškega kabineta bodo zaenkrat •aključeni gospodarski ukrepi nemške vlade. • • • Berlin, 2. avgusta. Zelo počasi prehaja v Široke ljudske plasti »poznanje, da se je Nemčija skozi deset povojnih let nahajala na napačni poti in da jih je preživela v nekem mrzličnem pijanem deliriju. Viljem II. je tako zastrupil svoj narod, da bodo prešli še rodovi, preden bodo izginile zadnje posledice fega otrovanja. Skozi desetletja mu je namreč govoril, da je nekaj posebnega, vzvišenega med vsemi narodi sveta, in da mu je božja Previdnost dala veliko kulturno misijo, da jo vrši na svetu ter da ▼zgaja necivilizirane narode h kulturi in blagostanju. Nemci so naposled začeli verjeti, da so neke vrste »gosposki narode, zato jih je udarec svetovne vojne zadel tako hudo, zato so tudi bili prepričani, da je poraz neupravičen, da nemško ljudsvo ne more in ne sme trpeti, in da je naloga vseh narodov sveta, da mu pridejo na pomoč in mu pomagajo do prejšnje veličine. Takih izjav kar mrgoli v glasilu hitlerjancev, »der Volkische Be-•bachter«. Vsa povojna doba dokazuje isto. Nemška politika je obstojala v tem, da so neprestano moledovali v inozemstvu za pomoč in 7.a olajšanje bremen, na znotraj pa se vseh deset let ni prav nič storilo, kar bi nezdravo stanje odpravilo. Nemčija je mirno razsipavala denar, kakor nobena druga država v Evropi, pri tem pa pričakovala, da jo bo inozemstvo zalagalo in je bila skrajno začudena, ko je zadnji mesec inozemstvo na enkrat ustavilo svojo pomoč, in je reklo: pomagaj si naprej sama. potem bomo pa videli. V nemškem tisku je bil dolga leta iBerliner Tage-blatt« edini, ki je brezuspešno pridigoval resnico, ki je postala sedaj tako očita. Zadnja kriza je raz-bistrila tudi nekaj drugih politikov, tako da beremo v zadnji >Germani-ji« naravnost z začudenjem sledečo spoved: »Francoski narod je vsled miljardnih izgub v Rusiji postal tako nezaupen napram inozemstvu, da svojega denarja noče več iz- ročiti inozemstvu, razen pod najvarnejšimi pogoji. Zato je tudi francoska vlada morala izjavili na zadnji konferenci v Londonu, da na kakšno dolgoročno posojilo na francoskem trgu ni treba misliti, razen če bi francoska vlada sama posojilo garantirala. Tega pa ona ne more sama brez sorazmerne garancije ameriške in angleške vlade. Ameriki pa ustava prepoveduje garantiranje inozemskih posojil. Na tem se nc da nič izprcmenili. Zato Nemčiji ne preostaja nič drugega, kakor da se zadovolji s tem, kar ima sama in se skuša rešiti s svojimi lastnimi močmi. Nadaljevanje naše dosedanje politike izposojevanja ali »tehtanja«. (Pumpvvirtsehaft) jc sploh nemogoče. Mi še nismo poskusili, kaj za-moremo sami: sicer pa inozemstvo na noben način nima kakšne moralične dolžnosti, da nas rešuje. Tega mnenja se moramo otresti. Bolelo bo sicer, a tako jc.« Litva beži od Nemčije Litva se hoče nas>on li na Francijo in Anglijo — Pohrel za sporazum s Poljsko Kaunas, julija 1931. Kulturni boj je ponehal. Do sporazuma še ni prišlo, toda verjetno je, da se bo prizadevanjem msgr. Faiduttija posrečilo poravnati vse sporne točke. Vlada sama pa je imela dokaz, da kulturni boj v Litvi, četudi je majhna država, ni zadeva Litve same, ampak stvar, ki je razburila ves kulturni svet in dvignila proti litvanski vladi tudi politična neprijateljstva, ki ji še dolgo časa ne bodo ljuba. Na drugi strani pa se opaža večja delavnost v diplomatičnih krogih. Naš izvoz je v zadnjem mesecu prvič v kratki zgodovini naše države bil pasiven. To je vladne kroge razburilo. Ministri se nuhajajo v morskem letovišču Polangas, kjer se vršijo dnevno ministrske seje. Inozemski diplomati se vrstijo v avdijencah. Posebno sc je opazilo, da je poljski poslanik bil večkrat zaporedoma pri predsedniku vlade in da prihajajo diplomatski kurirji stalno iz Francije. Pogajanja med nemško in litvansko vlado, ki naj bi uredila obmejni promet, so se nenadoma prekinila, kar bi značilo, da Litva ne mara preveč intimnih stikov z Nemčijo, ki samo sebe žene v prepad, ampak da bo morala iskati drugod prijateljev, na katere se bo naslanjala. Prej ali slej sc bo treba pobotati s Poljsko, kajti če zajame boljševizem Nemčijo, potem se naša država sama ne ho mogla upirati obojestranskemu pritisku od leve in od desne. Naš najhrihtnejši poslanik Sidsikaus-kas bo kmalu premeščen iz Berlina v Pariz. Litva bo prenesla težišče svoje zunanje politike i* Berlina v Pariz in v London, kjer se bodo uveljavili novi vplivi, ki potiskajo našo državo v sporazumno politiko s Poljsko. Dal Bog, da bi tudi na Poljskem prišli do veljave možje, ki želijo sporazuma z nami ne da bi nas ponižali in ki uvidijo, da se je našemu itak malemu narodu napravila krivica, ko mu je bila iztrgana polovica njegovoga ozemlja. Nismo še naprodaj za vsako ceno — .. . Francoski starinarji ponuja'o eno mili ardo frankov, če Nemčija zastavi svoje umrtniie Pariz, 2. avg. r. Agencija Havas poroča, da se je sestavil v Parizu konzorcij najbogatejših trgovcev z umetninami in starinami z namenom, da ponudi Nemčiji posojilo v višini 1 miljarde frankov. Za garancijo zahteva, da naj se prenesejo začasno v Francijo vse stare umetnine, ki se nahajajo po nemških muzejih. Umetnine hi ostale v Franciji, dokler dolg ne bo povrnjen. Razstavljene bi bile v posebnem paviljonu, ki bi ostal odprt tudi za javnost proti gotovi vstopnini. Konzorcij je baje že sestavil listo slik, katere bi zahteval od Nemčije. K temu poročajo iz Berlina, da je ponudba franco- skih umetniških krogov napravila najboljši vtis v Nemčiji, samo pogoji se zdijo nesprejemljivi. Tako daleč Nemčija še ni, da bi morala zastavljati svoje umetnine, četudi samo za kratek čas. Mnogo lažje in mnogo raje bo Nemčija pristala na politične garancije, kakor na zahteve te vrste. »Berliner Tage-blatt* je celo izjavil, da je moral ugled Nemčije v inozemstvu pasli na sramotilo nižino, da si gotovi krogi upajo staviti lako nečastne zahteve na narod, ki je ponosen na svoje kulturne zaklade. »Krivi smo sami le sramote. Dokažimo z delom in s šted-Ijivosijo, da še nismo na prodaj za vsako cono.« Lord Kylsant, 76 letni ravnatelj angleškega p*rv>-plovnega koncema »Roval Mail je bil obsojen na 1 leto ječe, ker jc izdajal ponarejene akcije. Ta proces je na AngleSkem povzroiil ogromno senzacijo, ker že dolgo vrsto let ni bil noben član zgornje zbornice na zatožni klopi. Predstaviia jugosl. vlade v Sofiji Sofija. 2. avgusta. Upravnik jugoslovanskega poslaništva Milanovič je včeraj zvečer obiskal bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Malinova. Kakor doznava vaš dopisnik iz merodajnega vira, je la obisk v zvezi z zadnjimi vestmi o napadu bolgarskih četašev na jugoslovanske železniške objekte v Ni£u. Jugoslavija ni podala izrečne demarše, temveč-je samo Malinovu predložil inaterijal jugoslovanske preiskovalno, komisije. Obenem je izrazil upanje, da bo bolgarska vlada ukrenila potrebno, da bo odslej obranila dobre sosedske odnošaje. Razgovor se je vršil v prijateljski obliki. Domneva se pa, da bo bolgarska vlada odgovorila, kakor v drugih sličnib primerili, da bo storila vse mogoče, da prepreči take slučaje, da pa ne inore biti odgovorna za dogodke, ki se dogajajo na jugoslov. ozemlju. Nov bolgarski poslanik v Berlinu Sofija, 2. avgusta. Bolgarska vlada je pri nemški državni vladi prosila za agrentent zu imenovanje dosedanjega bolgarskega podtajnika Slavčcva-Pomenova za poslanika v Berlinu na mesto odpoklicanega poslanika profesorja Popova. Popov je bil na glasu kot eden najzmožnej&ih mlajših bolgarskih diplomatov. Na težavnem bukareSkem mestu se je držal dobro, in je že bil prej enkrat poslanik v Berlinu v Času 1022-23. Edison obolel Nevvvork, 2. avgusta, tg. Izumitelj Edison, kl je sedaj star let, je v soboto nenadoma obolel. Zdravniki so prihiteli z letalom. Izdali no bilten, da telesne moči vidno pešajo že ti tednov. Bolnik je bolan nn Icdvicah ia sladkorni bolezni. Njegovo stanje je resno. Njegova rodbina je zbrana okrop bolniške postelje. Pomemben dan za Dolenjsko Otvoritev in blagoslovitev Prosvetnega doma v Novem mestu Novo mesto, 2. avgusta. E Danes se je tu vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev novega prosvetnega doma. V soboto zvečer je prosvetno društvo v Novem mestu vprizorilo v novem domu prekrasno Jurčičevo dramo »Tugomir«, katero so igralci pod režijo gospoda profesorja Potokarja Jožeta podali nad vse ričakovanje lepo. Med odmorom je potonila mala Sonja Klemenčičeva režiserju, ki je igral obenem tudi naslovno vlogo, krasen šopek. Danes zjutraj ob 8. se je vršila slovesna otvoritev novega doma. V dvorani novega prosvetnega doma je otvoril v imenu Prosvetne zveze prosvetno zborovanje odvetniški koneipijent g. V e b 1 e , ki je poudarjal važnost doma za katoliško prosve-to no Dolenjskem in naloge mladine, ki jo čakajo. Nalo je govoril dr. B a saj o Katoliški akciji in mladini in poudarjal, da je treba zanesti v današnje življenje več žive vere in pravega katoliškega čuvstva. Naslednji govornik dr. Stanko Ž i t k o je poudarjal važnost rodne grude za slovenskega fanta in dejal, da tujina nikdar ne nudi tega, kar domača zemlja, na kateri se dujo najti brez škode vse sile, ki pa gredo le v korist slovenstva. Ob pol 11 je bila v Kapiteljski cerkvi sv. maša, ki jo je daroval prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregor Rož m a n. Pri maši je pel novomeški pevski zbor »Gorjanci.« Ob pol 12 je g. knezoškof dr. Rozman bla- h n oslovil novi dom ob obilni asistenci du-ovščine, potem, ko je zbrano občinstvo pozdravil g. dr. Ivo Č e s n i k. Med blagoslovitvijo je pevski zbor »Gorjanci« zapel psalm »Ako gospod ne zida hiše«, n« koneu pa je zapel državn ohimno in -/Povsod Boga«. Blagoslovitvi je prisostvovalo zastopnikov tukajšnjih uradov, mnogo kakor o- certu dvorana novega doma nabito polna, "a prireditev je bila do sedaj ena najlep- ših na Dol en skem. Dunajska vremenska napoved; Jasno vreme. Višja temperatura. Krajevne nevihte. ! Oružtta JURIJU" Premo* : Duna.ska cesta št. 46 Drvn 2820 Koks Tclcfc .je P jšnjih krnjni načelnik g. Friderik I.oger. namestnik državnega tožilca g. Gustav B a r-1 e , sodnika gg. Prijatelj in I) urin i. gimnazijski ravnatelj g. Ivan M a sel j, komandant mesta podpolkovnik Vaclav D i c , zastopniki grmske kmetijske šole in zastopniki raznih društev ter korporacij. med njimi zastopniki Katoliškega društvu rokodelskih pomočnikov z zastavo. Velika množica občinstva je nupolnila ves trg pred domom. Blagoslovitvi je sledil prosvetni tabor, ki ga je otvoril dr. Ivo Č e s n i k. Govorila sta dr. Capuder, ki je govoril o pomenu prosvetnih domov, ter urednik »Slovencu« g. I'rune kremžar, ki je govoril o papeževi okrožnici >Rerum novarum«. Popoldne ob treh se je vršil velik pevski koncert novomeškega pevskega okrožju, pri katerem je sodelovalo 6 odsekov, ki so vsi več ali manj dobro zapeli. Prcdnu-čilo je seveda novomeško pevsko društvo »Gorjanci« pod vodstvom pevovodje g. i u dovika P u š a. Nn koncu so združeni pevski zbori pod vodstvom okrožnega pevovodje g. Puša zapeli dve pesmi. Pred pevskim nastopom pa je pozdravil zbrano občinstvo predsednik Pevske zveze. Kakor v soboto pri igri, tako je bila tudi ori kan. I Po povratku »Zeooelina« s severa. Berlinski župa n dr. Sahm častita dr. Eckcnerju k posrečeni eks- Dcdiciii na skraini sever. Usodepolni plebiscit Katalonija bo odločila modo španske revolucije — Macia vodja sindikalistov? Elarechina, 2; avgusta. Ob uri. ko poročam, še ril znani rezultati plebiscita o kaialonski avtonomni ustavi. Narod .je glasoval v masah. V deželi ni bilo n i kakega nemira. Povsod je vladalo eve-i':uw razpoloženje, kakor da bi se bilo ljudstvo zavedalo, da si danes kuje svojo bodočnost in da bo današnji dan v veliki meri odloČil tudi o bodo.';w..;t i .špansko republike. Kajli jedro španskega vpn-šiinja je Katalonija. V*f drugo se bo laije organiziralo. lažje bo najti formulo za razmerje med cerkvijo iu državo, lažje agrarno reformo. Ako >e pa katalonski problem danes ne reši v smislu plebiscita, je vprašanje, kaj se bo zgodilo - -pansko republiko, usodepoluo. Med osrednjo špansko vlado in med provizo-i i no vlado Katalonije so nastopila nasprolstva, ker je madridska vlada hotela izvesti ua celi črti lapad na -in.likalistiene organizacije, ki so posebno v Kataloniji zelo močno in ki so izvolile polkovnika Macia na čelo katalonske avtonomne vlade. Proti nakani madridske vlade se je dvignil Macia in iijuvil, da so na ozemlju Katalonije sindikati ne bodo preganjali. Ii tega sledi paradoksalen položaj. da se mora katalonski vodja opirati nu stranko. ki hoče ravno zrušiti .špansko republiko, da xase reši avtonomijo. Zgodovina ho i zanimivostjo beležila ta čuden slučaj, da so Kataloniji dalo avtonomijo napol revolucionarno organizacije socialistično intcrnarinnale. Vso izgleda tako, kakor da hi revolucionarni sindikalisti zasledovali to taktiko lo uradi toga, da prisilijo popularnega polkovnika Macio, da stopi na čelo vsega državnega sin-dikalističnega pokreta, ali pa riskirati, da njegova zamisel o avtonomni Kataloniji ta vedno propade. Če bi stari Macia prevzel vodstvo sindikalistov, bi pomenilo, tako računajo, neizogibno zmago srndi-kalistienega pokreta tudi po ostali Španiji. Špijoni . •. !;sha ie prenapolnjena sovjelskik špijonov — Izdajstvo domačih pro palic Varšava. 'JI. avg. Pred par dnevi je bil usmr-/en poljski major Demkovski, kateremu so dokazali. da je špijoniral za sovjetsko Rusijo. Nekoliko dni pred njegovo usmrtitvijo je kar čez noč izginil iz. Varšave ruski vojaški ataše Rogoboj in se pojavil zopet v ('.danskem. Poljske oblasti so zato postale še bolj |>ozorne, razširile so poizvedovanja in odkrile, da jo v to umazano af-"ro zapleten tudi inž. Staniszevski. ena najodličnejših osebnosti med poljskimi industrijalci. Staniszevskega so nato tajni policisti, ki so bili poslani v Vilno, ponoči v hotelu Hristnl aretirali baš v trenutku, ko je mirno in h i z-krbi: i prekladal svoje dokumente. V sosedni sobi se ■■ nahajal pobegli ataše Bogoboj, ki je imel v Vilmi naročen sestanek. Policija je vzela oba « hoj ler konfiscirala veliko dokumentov in oro-di i, med njimi zelo dragocen fotografski aparat z i . -oliko stotinami klišejev o poljskih tovarnah in kolodvorih; nato mnogo inozemskega denarja, ter nekaj šifrirnih listin. Dan nato je policija aretirala ludi prijateljico Staniszevskega, neko Mtbalino Crod. ki i" zbirala materija! ter ga dostavljala inžeiijerju. Vsi trije se nahajajo sedaj tukaj v Var--av: in čakajo na sodno razpravo. Toda vse izgleda, da škandala Se ne bo konec i d.. '•■ mnogo drugih odličnih oseb v nevarnosti, d., ii" pridejo v sodno preiskavo. Inž. Staniszevski, ki ; voditelj spi jojiažne bande, ima za seboj zelo razburljivo prošlost. Star je 47 let in izhaja iz delavsko e ii. ne v Sosnovicah. Njegov oče, ključav-«:>'»r p'i i,oklicu, so jc že pridno udeleževal pod-z. n"li;ki":u pokreta ruskih nihilističnih agitator-i'liii i bil zaradi tega tudi poslan v Sibirijo, i 11 -i ,e učil ključavničarskega |>osla v isti to--i.en i i >e je že s 15. leti udinjal iiihilistoui, kjer se je odlikoval z izvanredno duhovitostjo in predrznostjo. Večkrat je že uSel policijskim oblastem, se klatil okrog po Moravskem, v Belgiji in v Franciji, se preživljal včasih od dela, včasih od goljufije, ter se naposled znašel v Angliji, kjer ga je čakala velika sreča. Iznašel je namreč mali aparat, ki je izboljšal delovanje strojnih pušk. Iznajdbo mu je odkupila za visoke denarje angleška vlada, njega pa postavila za vodjo novoustanovljene tovarne. Po vojni se je kot bogataš vrnil nazaj v osvobojeno Poljsko. Vlogo, ki jo je igral v gospodarskih krogih, je bila v marsičem odločilna. Pohlep po denarju in po časteh ga je spravila v zvezo s sovjetskimi špijoni, kjer je od dne do dne bolj propadal. Dve leti je stalno sodeloval z ruskim vojaškim atašejem Bogobojem. Tudi v Angliji je poizkušal svojo srečo pri družbi Vickers, toda angleška tajna policija ga je kmalu odkrila in ga je izgnala, ter seveda poslala informacijo poljskim oblastem. Pri prvem zaslišanju je Staniszevski priznai, da je predal ruskemu atašeju do cela vse slike poljskih tovarn, mnogo statističnega materijala iz vojne industrije in o obmejnih obrambnih postojankah. Poljskim političnim krogom se je zadnje tedne zdelo neverjetno, da so sovjeti tako točno informirani o poljskih vojaških zadevah in da celo vedo, kaj se dogaja pri poljskem generalnem štabu. Nato se je izvršila aretacija majorja Demkovskega in slednjič inženerja ter njegove mlade sotrudnice. V prihodnjih dneh pričakujejo zopet nekaj senzacijo-nelnih aretacij, ki bodo dokazale, kako prenapolnjena je bila Poljska z ruskimi špijoni, ne da bi «e bila tega zavedala. Grof Beihlen o gospodarskem stanju m zunanjem položaju Madjarske Budimpešta, 2. avgusta. AA. Korbiro poroča: nb sklepu generalne debate o zakonskem na-i rtu za finančno pooblastitev vlade v svrho preprečitve linaiične krize, je imel predsednik vlade grof Beihlen govor, v katerem je med drugim opozoril na to. da so vlade tudi v drugih državah sprejele enako ukrepe, ker smatrajo, du je koristno z.a vse države izdati izredne uredbe in predpise. da h prepreči finančna kriza. Madžarska vlada jo stremela za tem. da se izvedejo nrka-teri proračunski prihranki, zlasti glede nn okol-nost, da je madžarski proračun prekoračil zn 440 milijonov pengov proračunski načrt, kt ga je izida! komisar Društva narodov Smith. Zdaj bi bilo potrebno, da se povišajo davki ali pa znižajo plače uradništvu. Madžarska vlada dozdaj ni iskala inozemskega posojila, ker je gospodarski položaj povsod na svetu neugoden. Glede madžarske zunanje politike v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem, je grof Beihlen mnenja, da prijateljstvo Madžarske z Italijo nikakor ne dela težav Madžarski pri odno-šajih z drugimi državami. Dobri odnošaji z Italijo nikakor ne nasprotujejo dobrini oduošajem s Francijo. Italija nikdar ni Madžarski priporočala, naj svoje odnošaje s Francijo zanemari. Kaz-mer.jp med Francijo in Madžarsko je od leta do leta boljše in grof Bethlen je prepričan, da se bo še bolj popravilo. Madžarska vlada si želi prijateljskih zvez tudi z vsemi sosednimi državami in z večjimi industrijskimi državami, ki predstavljajo tržišče za kmetijske pridelke Madžarske. Na koncu je grof Bethlen izrazil upanje, da se bodo po sklenitvi trgovinskih pogodb kmalu začutile j ugodne posledice za madžarsko gospodarstvo. .sneois Poncet, francoski državni podtajnik, je imenovan za francoskega poslanika v Berlinu. Zakal Bernard Shaw sel več v Rusijo Moskvo, 2. avgusta, j. Prihod Bernarda Sliuvvu ju poživil javno življenje v Moskvi in I .jeningradu. O Sliuvvu govore povsod. Pripovedujejo o njem zgodbice in razne anekdote, ki jih je doživel ob priliki svoji!-, srečanj z raznimi sovjetskimi državniki. i še j o podlistke itd. Brez dvomu najbolj zanimiv pa je se-jtunek Bernarda Shavva z ljeningrajskimi književniki. Sestanek je bil zvezan z banketom mi čast Bernurda Shavvu in je bil dol". In u ie. Razgovarjali so so o delav-i.ciLretu, o brezposelnosti na zapadu. Sramota nemškega nacionalizma Hitler že bežal v Italijo — „Se nikdar nisem bil tako srečen" pravi Hitler, ho je domovina v največji bedi Berlin, 2. avgusta. Listi poročajo vesele zanimivosti in doživljaje nemškega nacionalističnega voditelja Hitlerja, ki je samega sebe krstil z.a največjo politično glavo Nemčije.. Hitlerjanci so organizirani kakor armada. Imajo svojega vrhovnega poveljnika, svoj generalni štab z načelnikom štaba, svoje divizijo z generali ju «totnije. Pretekli teden, ko je položaj Nemčije izgledal najbolj lemno in ko se je notrnnje ministrstvo že pečalo z možnostjo, da razpusti Hitlerjevo organizacijo, ki je največja ovira za konsolidiranje Nemčije, jo je seveda Hitler po zgledu vseli prenapetih nacionalistov vseh dežela takoj začel pobirati proti italijanski meji, kamor so jc že pred letom zatekel zloglasni major Pabst v »Izgnanstvo«. Italija je postala eldorado za itgnaiie ali preplašene nacionaliste. Na begu je tik pred mejo dohitel strahopetnega Hitlerja njegov šef generalnega štaba in ga s trudom spravil zopet nazaj v Monakovo, češ, da ne obstoja nobena nevarnost za njegovo življenje. Sedaj seveda zaiii-kava svoj sramotni beg, o katerem pa ne obstoja noben dvom več. Ko so Hitlerju jiodrejeni nacionalistični vodje prispeli v Monakovo, da se prepričajo, kaj in koliko je resnice na njegovem begu, so Hitlerja našli pri najboljši volji. Nikdar, tako je rekel, nikdar še ni bil tako dobre volje in tako razpoložen, da, srečen, breemejno srečen, kakor prav sedaj. Nemški listi pristavljajo, da je obnašanje Hiilerja značilno." Kakor hitro se pojavlja najmanjša nevarnost, hoče spraviti najprej samega sebe na varno. In ko je domovina v največji bedi, ko se vse podira in ko povsod pada zaupanje v bodočnost, ko število brezposelnih narašča >■ milijone in ko preti nemškemu narodu denarna katastrofa, ima on pogum hvaliti se pred javnostjo, da je zadovoljen in srečen. »Vossische Zeitung« piše, da je sramota za nemški narod, da so iz njega izšli tako grdi značaji iu pristavlja, da so bili prenapeti nacionalisti iu liojskaci vedno najslabši patrioti, ker so vedno odpovedali, kadar je domovina potrebovala največ pomoči. Patriotizem, tako končuje ltet, je čednost, trdno ukoreninjena v duši, ki preživi največje krize in zahteva ter tudi dobi največje žrtve, ne pa krinka, katera se natakne, kadar je konjunktura dobra in ki se sname, kadar je Ireba za domovino kaj žrtvovati. „Germania" o Briiningovem potovanju v Rim Berlin. 2. avgusta, tg. O potovanju dr. Rriinin-ga in dr. Curtiuss v Kini piše »Gertnania«! Gre za prijateljsko iiemško-itatijansko sporazumevanje, ki je dobilo ink*iativo iz Rima in so ga v Berlinu toplo pozdravili. Srečna vloga, ki jo je igrala Italija o priliki pogajanj o Hooverjevem moratoriju, in razumevanje, ki so ga pokazali italijanski vladni krogi in javnost v Italiji za nemške gospodarske težkoče, daje upanje, Za časa pretekle vojne se nisem nikoli bal govoriti resnice. Gotovo se tudi v slučaju vojne med Anglijo in SSSR nebi v tem oziru spremenil. Rudi tega bi me seveda iz »rodoljubnih razlogov« obesili. Za eno pa vseeno nc morem jamčiti: Morda bi me obesili, morda pa ustrelili: toda proti Rusiji se ni mogoče boriti in >i sc nimate ničesRr bati. V takem slučaju se je treba spomniti Croimvellovih besed, ki jih je spregovoril Angležem: Zaupajte v Boga, toda smodnik naj Vam bo vedno suli! O sodelovanju Anglije v morebitni intervenciji proti SSSR, je Shaw dejal: »Churchil je vrgel 100 milijonov rubljev, da jc pomagal prolirevolucijonarjem. Nadaljnjih poskusov revolucije ni bilo mogoče več vršiti, ker je bil delavski razred odločno proti temu. Ne bi bilo slabo, če bi Churchilla poklicali v Rusijo in zastaviti vprašanje iz te teme.« Na vprašanje, kdaj bo zopet obisknl Rusijo, je Shaw odvrnil: »Satni ste mi onemogočili povratek. Bili ste z menoj tako laskavi in prijazni, da se kar bojim, da mi boste drugič, ko bi zopet prišel, dejali: Že 6pet je tu Shaw! Čemu ga le vrag nosi sem?! Jaz sem dramatik in se bojim neuspeha. Čc bi prišel šc drugič, bi se neuspeh gotovo pokazal.« Maribor, 2. avgusta. Po včerajšnjih temeljitih prelresanjih in razpravah v starešinstvu in zveznem odboru in posameznih odsekih se je vršil danes dopoldne v Ka-zinski dvorani občni zbor Jugoslovanske gasilsko zvezo, ki je nudil sliko izredno visoke bilance humanitarnega in požrtvovalnega delovanja slovenskih gasilcev. Na današnji skupščini je prišla do polnega izraza prislovična slovenska struinnost v disciplini v naših gasilskih vrstah. Skupščino je ob napovedani uri otvoril s primernim nagovorom starosta g. Turk. G. podsta-rosta Musek je prečitnl ud,mostno brzojavko Nj. V. kralju Aleksandru, nadalje pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku generalu P. Živkoviču ter banu dravske banovine g. Marušiču, katere so bile z uavdušenim odobravanjem vseh navzočih sprejete ter takoj odposlane. Nadalje spominja starosta prisotne člane na pokojnega tovariša Franca Barleta, bivšega starosto in predsednika gasilske zveze. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik bana dravske banovine g. Anton Kristan, ki je v prisrčnih besedah pozdravil navzočne v imenu kr. banske upravo. Poudaril je veliko važnost gasilnih društev, med katerimi ne sme vladati nesoglasje, kakor so to cesto dogaja. Priporočil je tudi, da se ukine zahrbtno vlaganje prošenj pri višjih oblasteh. Nato je sledilo poročilo tajnika in blagajnika, odseka samopomoči in literarno-tehničnega odseka. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s starosto g. Turkom na čelu. Juniorsko plavalno prvenstvo na Sušaku Ilirija dosegla 2. mesto Danes dopoldne so se tekme na Sušaku nadaljevale. Rezultati drugega dne so bili zelo dobri. Doseženi so bili uspehi, ki so skoro enaki mednarodnim rezultatom. Juniorji 50 m prosto: Vilfan (Primorje) 27:2; Birlmiša (Jadran) 28:5; Frič (Ilirija) 28:5. Juniorke 100 m prosto: Lamprel (Ilirija) 1:15; Bradač (Ilirija) 1:21:3; Zupan (Viktorija) 1:23:6. Juniorji 100 m hrbtno: Vilfan (Prim.) 1:16:1; Marčeta (Viktorija) 1:20; Ciganovič (Jug) 1:20:8. Juniorke 100 m prsno: Wimer (Viktor) 1:32:8; Sever (Ilirija) 1:31:2; Bier (Viktorija) 1:37:7. štafeta 4X50 prosto: Jadran 1.27:8; Viktorija 2:00:6; Ilirija 2:02:6. Juniorke 3X100 mešdtio: Viktorija £:29;8; Ilirija 4:30, Viktorija 2 4:44:3; Ilirija 2. 200 m prosto: Villan 2:18:5 (mednarodni rezultati), Brajinovič 2:30:8, Ciganovič 2:31:8, Frič 2:34. Juniorke 50 m prosto: Lampret 33, Medanič 34, Bradač 35. Juniorji 100 m prsno: Biriiniša 1:22:8, Grki nič 1:24:3, Lasčari (KSU) 1:26:6. Juniorke 100 m hrbtno: Wimer 1:29:2. Svarc 1:33:3, Lampret 1:35:8, Sever 1:43:6, Štafeta 3X109 m mcšnno: Aikiorija 3:54:6, Jug 4:04:8, Coneordija 4:09:6. Kontni plasma juniorskega državnega prvenstvenega tekmovanja: Viktorija 191 točk, Ilirija 113 točk, Jadran (Split) "2 točk, Primorje 39 točk, Jrg (Dubrovnik) 30 točk, Coneordija 28 točk. Bob (Belgrad) 8 točk, KSU (Karlovac.) 5 točk. Gradjanski (Karlovac) 3 točke in Belgrad 2 točki. Jugoslavija slovaška 2:1 (t:O) Belgrad, 2. avgusta, r. Današnja meddržavna tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Jugoslavije je končala z zasluženo zmago jugoslovanske reprezentance 2:1 (1 :0). Igra je bila zelo lepa in lair in je Jugoslavija popolnoma sigurno in lahko zmagala z izredno požrtvovalnostjo svojih članov. Prisotnih je bilo 5000 gledalcev, ki so navdušeno pozdra/vljali zmago Jugoslavije. INrsja : Gradjanski 1:1(1:0) Zagreli, 2. avg. Danes se je vršila v Zagrebu z velikim zanimanjem pričakovana tekma med ljubljansko Ilirijo in Gradjiinskitn. S po-ebnim vln-se je pripeljalo 000 prijateljev Ilirije. Prvi polčas je bil v znamenju lahke premoči Ilirije. V 24. minuti je zabila Ilirija po Lahu prvi gol. Sledili so protinapadi Gr., ki so pa ostali neizrabljeni. Sodnik Knipfer iz Osijeka je prvi polčas odžvižsral predčasno. V drugem polčasu je Gr. najprvo napadel, vendar je ltirijanska obramba dobro branila. Odbijala je napad za napadom. V 15. minuti Or. ni izrabil 11 metrovke, ki je bila preostro doso-jena. /.oga se jo odbila od prečke nazaj v polje. V 29. minuti je Kokotovič zabil gol in š tem postavil končni rezultat. Ilirija je predvedla lako dobro igro, da je bila popolnoma enakovreden nasprotnik Gradjan-skemu na njegovih lastnih tleh. Tempo igre je bil ves čas zelo oster. Igralo se je vseskozi zelo fair. Sodnik je bil zrlo dober in objektiven, številni ki-bici iz Zagreba in predvsem iz Ljubljane so uspeh Ilirije burno pozdravili Epohalni izumi Nihole Tesle Slavni učenjak in izumitelj, Jugoslovan po rodu, govori o lepa bodočnosti človeka trnja brezžičnega toka lahko gibal (udi avtomobil. Jasno je, (ta bo ta izum povzročil pravcati prevrat na polju avtomobilstva in letalstva. Zaradi brezžičnega prenosu električne energije z zemlje ua letala in zrakoplove bo omogočen tudi mnogo lažji in hitrejši let, pa tudi vremenske neprilifce bodo ostale brez vpliva na letali Leta.o ali zrakoplov bosta letela v največjih višinah z absolutno sigurnostjo. U na ta rafi i omogofe i stalni potniški letalski promet med Ameriko in Evropo in med dragimi relininii. Moj izum pa bo imel u človeštvo še druge ▼elike koristi. Električna razsvetljava bo postala cenejša in bolj praktična. Centrala bo lahko pre skrbovala z električno razsvetljavo in kurjavo naj-oddaljenejše kraje. V bližnji bodočnosti bodo povsem izginile žarnice in druge električne svetiljke. Zamenjale jih bodo tako zvane vakuum-eevi. Največjo korist pa bo imelo človeštvo od mojega izuma brezžičnega prenosa električne energije na ta način, ker bo mosoče s pomočjo te energije po mili volji napraviti umeten dež. Ob priliki 75 letnice so našega slavnega ro-faka Nikolo Tesla v njegovem laboratoriju v New Vorku obiskali časnikarji, katerim je dal o svojih najnovejših izumih sledečo senzacijonelno izjavo: >Ko so pred 50 leti zapeli prvi telefoni, so ljudje buljili v telefonske aparate kot v nekaj nadnaravnega. Danes pa labko prenašamo človeški glas in sploh zvok brez žice. Že v najbližji bodočnosti bo brezžični razgovor med Evropo in Ameriko nekaj povsem vsakdanjega. Vse to, kar danes 1 oživljamo, je šele začetek nove sijajne dobe, na katere pragu smo danes. Televizija je danes že toliko napredovala, da se bodo ljudje čez nekaj mesecev lahko breižično razgovarjali med seboj in pri tem videli tudi sliko govorečega. Trgovec v Parizu bo govoril in videl svojega stanovskega tovariša v San Franri-scu. Človeku se bo zdelo, kakor da se razgovarja s kom v njegovi sobi in skoraj tie bo mislil, da je med njima razdalja več sto Bli tisoč kilometrov. Radie se nahaja danes še vedno v povoja. Sedaj preživlja šele svojo detinsko dobo. Toda ni več daleč čas, ko bo lastnik čisto majhnega radio-aparata poslušal silno oddaljene koncerte in obrnem tudi videl sliko. Prav lahko se trdi, da je radio največji izum **eh časov in da je obenem največji znanstveni napredek, ki ga je dosegel človeški rod. Toda pri pojmu radio ljudje navadno mislijo le na brez cično teiegrafijo in telefonijo. Jaz pa že danes povsem gotovo lahko trdim, da sem iznašel in popolnoma dogotovil tudi radi«, ki b« prenašal električne energije v naj- oddaljenejše kraje sveta. Brezžično prenesena električne energija ne bo idražja od navadne, ki jo prenašamo potom žice. Od tega tnojega novega izuma bo imelo predvsem koristi letalstvo. Letalom ne bo treba več nositi s seboj velike nmožine bencina, ker bodo lahko črpali svojo električno energijo iz centralne postaje brez ozira na to, kje bodo leteli. Bencin bo postal povsem odveč. Ravno tako se bo s p >močjo Ljubljanska nedelja Ljubljana, 2. avgusta. Kakor redno ob takih slučajih, kadar je prvega ali drugega v mesecu in kadar je sobota še povrhu tega, je ljubljanska policija tudi v noči na danes prijela nekaj takih, ki so preveč na glas demonstrirali življenjsko ra- J dost in preveliko ljubezen do alkohola. Vendar pa so k sreči izostali običajni pretepi in druge surovosti, ki so običajne ob takih prilikah. Drugega opravka, ki bi še zanimal javnost, to noč polirija ni imela. Vsak dan prinese kaj novega, vsak teden dobi Ljubljana uovo snov za govorice. Za ta teden je že kar resno grozilo, da bo Ljubljana ob vsako senzacijo in da ne bo vedela, o čem hi še govorila in razpravljala ves teden. No, pa je rešil situacijo cirkus in njegovi tigri. Kljub dolgočasnosti, ki je v Ljubljani običajna vsako nedeljo, je vendar vladalo za cirkus veliko zanimanje. Samo pogledati je bilo treba k cirkusu iu videl si, kako velik entuzijazem je nastal med Ljubljančani paradi prihoda cirkusa. Ubogi kopalci! Na Iliriji je bilo tako, da so mogli do vode samo najbolj izvežbani športniki z najbolj treniranimi komolci! Da so bile kabine povsod, po vseh kopališčih, kar sta jih dali zasebna in javna inicijativa Ljubljani in okolici, razprodane, to je seveda jasno. Danes, na dan, ko so pasji dnevi na višku, se je jasno videlo, kako šibki, še vedno prešibki sta obe. Ljubljana še vedno potrebuje novih kopališč! Sicer pa je le imela današnja nedelja majhno cestno senzacijo. Na ljubljanskih ulicah so se namreč pojavili na konjih kozaki v svojih smelih, fantastično učinkovitih uniformah. Med to ježo, s katero so delali propagando za svojo prireditev, so igrali na harmoniko. Njihov nastop je vzbudil med prebivalstvom mnogo zanimanja. Drugače pa je bil danes za Ljubljančane prav prijeten dan: od nikoder nikjer nobenih razburljivih vesti o kakšni večji nesreči, nili motociklisti niso v Ljubljani povzročili nobene, prav tako ne nobene v okolici. Tudi v bolnišnico niso danes sprejeli nobenega poškodovanca. Kaj hočete še več? Na izumu umetnega dežja delam ic 36 let jn sedaj se moji napori kronani s uspehom. 8 pomočjo ceneno prodaciranega umetnega dežja bo mogoče ogromne puščave pretvorili v pravcati zemeljski raj. Pri kupovanju živeža bodo imeli ljudje mnogo manj težko? kakor do sedaj. Vsak poedinec na zemeljski obli. pa naj si bo minister ali reven delavec, bo imel v bližnji bodočnosti daleko lepše življenje.« Xa koncu svoje vsekakor senzacijonelno izjave je Tesla izrazit mnenje, da so na nekaterih bližnjic planetih organska bitja, in ni izključeno, da so tam ljudje. Vi so nam morda pedobni. Tesla je prepričan, da bo elektrotehnika v doeledneni času toliko izpopolnjena, dn bodo ljudje lahVo stopili v direktno zvezo s prebivalci drugih planetov. Ako so na Marsu človeška bitja. so po Teslinem mneniu mnogo bolj inteligentna kakor mi in imajo mnogo starejšo kulturo in tehniko. Mariborska nedelja Maribor. 2. avgusta. Tako jo potekla kakor običajno: vedo Mariborčani, kam ob nedeljah. Nekateri navdušeni mariborski planinci so jo mahnili celo na Poč. kjer jc bilo pri Sv. Miklavžu žegnanje. Sveto mašo je opravil poljčanski g. župnik Cilenšek. Na popoldanskem sporedu je bilo planinsko rajanje, združeno z velikim planinskim slavjem. V Mariboru se je vršila pwrijunkulska pobožnost. Pri Senici v Tatfenbachovi ulici so zborovali orožniški upokojenci ter razpravljali o važnih stanovskih vprašanjih. Občui zbor je vodil društveni predsednik g. Princi. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor tukajšnjega društva orožniskih upokojencev, ki skrbno posveča svojo pa/njo interesom orožniskih upokojencev. Osrednja današnja mariborska prireditev je bil kongres Jugoslovanske gasilske zveze, o čemer poročamo na drugem mestu. Tudi so se Mariborčani na treh avtobusih odpeljali danes k veliki prireditvi Narodne odbrane v Apačah. Javna varnost je bila obeležena s sledečimi številkami: 13 aretacij in lo prijav. — Včeraj je bila aretirana na Glavnem trgu 51-Jetna Marija Švarc. ker je ponujala nekaterim ljudem v tihotapljen i saharin v nakup. Našlo se je še pri njej 5 škatljic saharina, ki so kajpada bile zaplenjene. Švarc sama pa je bila izročena pristojni oblasti. Smrtna kosa je zahtevala svojo žrtev. Umrl je namreč v starosti 72 let hišni posestnik in bivši trgovec Jožef S a g a j na Koroški cesti 16. Bil je dober trgovec in plemenit človek, ki je bil splošno čislan. Pogreb se bo vršil v torek ob 16 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Preostalim naše sožalje. Nesreča tudi te dni ni mirovala. 5 letni Vilko Sternad, sin sprevodnika drž. žel. v Mariboru, Kejžerjeva ulica, je po nesrečnem naključju padel v apno ter je zadobil opekline na nogah in na očeh. — S kolesa pa je padel 27 letni pomožni kurjač drž. žel. Redno zborovanje LNP Včeraj dopoldne so v dvorani Delavske zbornice zborovali zastopniki slovenskih nogometnih klubov. Takoj uvodoma moramo poudariti, da takega zborovanja ie ni bilo. Skoro vsi sklepi »o bili soglasni, kar je za zborovanje nogometnih klubov gotovo edinstveno. Prisostvovali pa so tudi vsi zastopniki včlanjenih klubov, običajna trgovina s po-verilnicami je to pot odpadla. Sicer je bilo opaziti takoj v začetku, da gre preccjšnj« večina klubov skupno, ni se pa moglo vedeti ali bo prodrla glavna točka tega zborovanja — reorganizacija prvenstvenega tekmovanja Situacija je bila v rokah dr. Planinika iz Maribora. Zborovanje je otvoril predsednik podzvere g. Rvbar in pozdravil navzoče delegate, katerih je bilo 23. Novost je bila tipkano poročilo vseh odborov LNP. Prva debata je bila radi tajniškega poročile, v katerega je vstavil tajnik Kuret nekaj napadov, predvsem na »Športni list« in pa na dnevnike, ki so svoječasno kritizirali delovanje LNP. Zastopnik Hermesa Zupan, kakor tudi dr. Lapajne (Ilirija) sta zahtevala, da naj se omenjeni stavki iz poročila črtajo. Temu so ugovarjali člani LNP. Končno je obveljalo, da ostane zapisnik ne-izpremenjen Nato je prišlo na vrsto bl«g«jniiko poročilo, o katerem je občni zbor izrekel, d* bi bilo lahko boljše. Mnogo debat« je bilo tudi zaradi proslave desetletnice, ki je končala z velikim deficitom. Kljub (emu pa je bi'a debata zelo dostojna in ie bil podeljen upravi absolutorij s 23 glasovi, trije so se pa vzdržali. Nato so prišle na dnevni red volitve. Tudi tli je bil dosežen popoln sporazum in so Kili izvoljeni v upravni odbor trije člani Ilirije. Predsedstvo je ostalo neizpremenjeno. kajti ponovno »o bili izvoljeni za podpredsednika Stanko. za tajnike Kuret in za Blagajnik« $etina. V revizijski odbor pa Bobtek. Vičič in Zajec. Ostali odborniki so: Vojpernik, ing. Kuljiš, Friedl, dr. Kosti, ing. Petrič in Josip Pevalek. Do tu je skupščin« potekla y polnem redu in sporszunm Po končanih volitvah je pa prišlo na dnevni red vprašanie reorganizacije prvenstvenega tekmovanja. Bili so k«r trije predlogi, ki so bili v bistro precei enaki. Vsi so re zavzemali za enoten nrvi razred, v katerem nai sodelujejo najmočnejši klubi i't vse Slovenije. Prodrl« ie idei«, ki jo je »Slovenec« že pred letom zastopal. Najbolj so se ,-avzc-rrnli proli uvedbi enotnega razred« menjši klubi. Vsi bi bili rr.di prvorazredni, čeprav s svojim znanjem nikakor ne morejo zahtevati imen« prvo-razrednosti. Sestala s« je posebna komisija, ki jc imela nalogo predelati vse tri predloge v enega samega in pa, d« nijje nekak sporazum z manjšimi klubi. Delo tega odbora ie trajalo nad poldrugo uro. Končno je bilo izglasovano, da tvorijo enoten prvi razred klubi Ilirija. Primorje, Maribor, Železničar, Svobod« (Ljubljena), Atletiki (Celje). Ost«li klubi se pa razdele n« drugi r«zred. S tem sklepom ic bilo glavno delo, ki je velikega pomena ze slovenski nogomet, končano. Zborovanje jc obravnav« I o še nekaj -nanj važnih vprašanj, kakor poškodbeni fond ild. S tem, da smo dobili enoten prvi razred, je zasigurana našemu nogometu boljša bodočnost! Mednarodni teniški lurnir na Bledu Bled. 2. avg. AA. 31. julija se je začel n« Bledu mednarodni teniški turnir pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Turnir se je igral za prvenstvo Bleda in se ga je udeležilo 72 igralcev. Danes so bili odigrani findi, izvzemši finale v doblu gospodov. Turnirju je prisostvovalo mnogo odličnih gostov, med njimi ban dr. Marušič in tuji diplomati. Rezultati finalov so tile: juniorji, sinile: Bo-iovič—Goldman 6:3, 7:5: single gospodov Sibifer— Bsniield 6:3, 6:3, 6:2: single dam Schregcr—Riboli 2:6, 6:1, 6:2; mešani double Schafer-Schrcger proti Gros-kneginja Lobkovič 2:6, 6:3, 6:2. — Finale v dublu gospodov se odigra jutri ob 4 popoldne med dvojicama Schafer—Radovič in Milovanovič—Ban-field. Nagrade se rardele drevi ob 9 v Kazini zmagovalcem dozdaj odigranih finalov. Maribor : Svoboda 6:0 (2:0) Tako žalostnega finala za prvenstvo Slovenije še ni bilo. Na igrišču Primorja je bilo zbranih komaj 100 gledalcev, ki so gledali drugo finalno tekmo med Mariborom in ljubljansko Svobodo. Iu še ti maloštevilni gledalci niso bili zadovoljni. Kajti eno kakor drugo moštvo je igralo mizerno. Maribor je Stedil svoje kosti, zakaj v drugem polčasu ni bilo ničesar drugega videti kot samo, kako so igralci Svobode udarjali po nogah svoje nasprotnike. Takih poizkusov poškodovati soigralca, že dolgo nismo videli. V tako važni tekmi pa že celo ne. Po včerajšnji tekmi lahko rečemo, da je Svoboda s to igro, ki smo jo včeraj videli, za cel razred slabSa od Maribora, kateri je igraje dosegel še*t golov. Od začetka igre je Maribor pokazal nekaj svojeg« znanja, videli smo, da Mariborčani Rudolf Furek iz Št. Janža na Dravskem polju. Pri padcu se je težko poškodoval v desni rami. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v splošno bolnišnico. .Mbert Jean: Begunec Gospa Begus je urejevala in ravnala prte v hotelski omari, ko je vstopil tujec, in vprašal: »Imate kakšno prosto sobo?« Gospa Begus je to vprašanje čula vsak din dvajsetkrat. Toda plahost, ki se je skrivala v besedah tujca, jo je osupnila in skoro prestrašila. Mož je bil revno oblečen. Na glavi mu je čepel ponošen klobuk, ves masten in zverižen. Po-mečkane hlače so bile na kolenih razcefrane. Na čevljih je viselo strjeno prastaro blato. Ko je stopil v pisarno, je skrbno zaprl vrata za seboj in boječe napravil nekaj korakov proti oknu. Nato se je za nekaj hipov zazrl na ulico. Ulica je bila pusta. Na pločniku pred hišo je videl smešno risbo, ki so jo narisali otroci z rdečo kredo. Nedaleč stran je čepelo pet golobov. Ne-utrudljivo so kljuvali v velik zob, ki je najbrž izpadel kakšnemu staremu konju... V kanal ob pločniku se je zlival tenak curek vode. Kakor bi ga puščoba ulice pomirila, je drugič zastavil vprašanje z mirnejšim glasom: >lmate •norda prosto sobo?« Na steni poleg omare je viselo dvanajst klju-;ev. Tja je zastrmel neznančev pogled. Gospa Begus je zatajila v sebi nerazumljivo razpoloženje, ki ga ji je vzbudil ta človek: >Imam f drugem nadstropju.« >Koliko stane?: »Petnajst frankov.«! Tujec je izvlekel iz žepa listnico in pomolil j ženski bankovec za 50 frankov. >Za prvo noč!« je pristavil in spravil drobiž v oguljeno listnico. Gospa Begus mu je ponudila kos papirja in pero, ki ga je pomočila v neko mastno, oljnato črnilo. »Izvolile napisati prijavo!« Tujec se je zdrznil in jo pogledal prav v oči. >Policija v zadnjem času pazi na tujce,« je pojasnila gospa Begus. »Ah, policija.« Mož jc prijel pero in počasi napisal na papir: cBernajoux Adrien, rojen 16. aprila 1904 v Saint Renoiru*. Napisati morate tudi, odkod prihajate, jc pripomnila gospodinja. Mladi mož se je nekaj hipov zamislil. Nato pa je skomignil z rameni in napisal v prostor, ki je bil za to določen, ime nekega velikega južnoameriškega mesta. ♦ Gospa Begus je škilila skozi ključavnico in napeto prisluškovala korakom svojega gosta. Skozi mrka hotelska okna »o prodirali prvi žarki zore in motno razsvetljevali dolgi In hladni hodnik. >&e ni legel,v je pomislila gospa Begus iu zadrhtela od neznane bojazni. To noč je. vstala že večkrat. Vsakokrat se je po prstih »plazil« k sobi, kjer je bil čudni gost. in oprezovala skozi .ključavnic«. ■»Po mojem mnenju je ta človek nekaj zagrešil in se sedaj skriva/: je govoriU svojemu možu. Gospod Begus, ki je rad v miru spal, ni pripisoval mnogo pomena plahim besedam svoje žene. Bilo mu je pač vseeno, ali gost spi ali ne. Samo da ima on mir. -Jaz pa pravim, da tu nekaj ni v redu,'' je ponovila gospa Begus svoj sum. Mož pa ji ni odgovoril. Pa saj ni mogel, ker je že ni več slišal. Zjutraj je gospa Begu* odšla na policijo. -Prav nič takega niste povedali, gospa,'' je govoril komisar, ki jo je sprejel, -da bi mogli proti vašemu gostu ukreniti kakšne korake. Ali morda lahko dvignete proti njemu kakšno stvarno tožbo? Ali ni plačat?;' — >Ne, plačal je v redu. — Ali morda dela škandale? — Nili najmanjših.: — Kaj tedaj?< — Gospa Begus ni izgubila svojega odpora. — >Gotova sem, da so podatki, ki jih je napisal na prijavo, nepravi. .Nekdo ga preganja. To je povsem očitno. Policist je v naglici nekaj napisal v svojo beležko. Lahko odidete, gospa. Bomo že storili potrebno,' ji je zagotovil. Oez nekaj časa je stopil sumljivi gost iz hotela. Po pločniku je nekdo korakal gori in doli. Ko je ugledal tujca, je stopil tesno k njemu. Njegov pogled se je prodirljivo zapičil v oči plahega goda. Vaša legitimacija? Hotelski gost se je zdrznil iu se instinktivno go je kultiviran nogomet- Videti je bilo par lepih pol K7. in izborno obvladanje žoge. Maribor padi gotovo med tri najboljše klube Slovenije. Svoboda se je od začetka vztrajno borila. Ustvarjal« je pred golom Maribora opasne situacije, k«tere pa radi brezglavosti napad ni znal izkoristiti. Proti koncu igre pa ni bilo nobene borbe več, bilo je samo otepavanje po nogah, kar je sodnik g. Sneler mirno gledal in čakal, kdaj bode koga odnesli težko poškodovanega z igrišča. Žvižgal je s«mo avte, kole in gole. Vse drugo pa z.i njega ni obstojalo. Zmaga Msribora je zaslužen«, Strašna tragedija Pariz, 2. avg. AA. Bivši trgovcc Gascl je ubi svojo ženo in tri otroke, nato pa šc samega sebe Sovjeti so zanimajo za Zeppelin n a tračnicah V zadnjem času posvečajo zainteresirani sovjetski krogi resno pozornost tako zvanemu Zeppelinu na tračnicah. V doglednem času nameravajo omenjeno iznajdbo uporabiti na prekosibirski železnici. Proga med Moskvo iu Vladivostokom je dolga okrog HOOOkm. Navadni vlaki prevozijo to progo v šestih dneh, medtem ko bi jo Zeppelin ua tr«čuirali pre vozil v -10 urah. Seveda 1h> trrba progo teme Ijito pripraviti iu popravili, proden bo misliti na kaj takega. To pa bo požrlo precejšnje vsote. Petelin povzročil padec letala Te dni so je v bližini Estjerga na Dan »peni pripetila čudna letalska nesreča, ki je k »reči ostala brez zlili posledic. Mladi danski letalec, Arvid Hanisen, ki se je nahajal nn krožnem poletu nad Dansko, je starta! ua ue kem letališču. Letalo je bilo že kaka dva me tra nad zemljo, ko se je nenadoma pred letalom pojavil na tleli petelin. Sileti zračni vrtinec. ki ga povzroča vrtenje propelerja, je pograbil petelina s tal in ubogo žival je v naslednjem trenutku proj>eler jiovseni razme-saril. Toda tudi propeler se je pri tem razletel na drobne kosce in letalo je slriiiogiavilo na tla. Ker je bilo letalo še, zelo nizko, komaj nekaj metrov nad zemljo, ni pri padcu na zemlji utrpelo nobene škode in ludi letalec je odnesel zdravo kožo. t V globoki žalosti naznanjamo vsem z.nanccm žalostno vest, da je naš ljubljeni, a nesrečni sin in brat Srebrnič Vladko eksportni akademik umrl 1. avg. po dolgotrajni, težki bolezni v starosti 30 let v zavetišču Sv. Jožefa v Ljubljani. Pogreb blagega pokojnika sc bo vršil danes 3. avg. ob pol 6 pop. iz hiralnice na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Lfabljana-VM-Solkaii, 2. avg. 1931. Srebrnič Franc, učitelj v p., oče; An«, mati; Slavko, bral; Anica, sestra, ter ostalo sorodstvo. pripravil na beg. Toda ostal je nepremično. -.Končano je,c je vzdibnil. . Priinit« me. Bn vsaj konec.« Detektiv ga je krepko prijel m roko: Pojdite z menoj!*. Grem, grem... Samo ne mučite me dolgo. Ne bom pobegnil. Pred šestimi leti sem pobegnil iz armade v Maroku. Od tedaj nisem 5e noben.' noči mirno spal. Strašno je, če človek čuti, >la en preganjajo. Neprestan strah mu greh.- v možen iu ga ne zapusti nili za hip. Vi ne veste, kako je ii strašno. Ne, ne! Vi ne veste lega. * Komisar je »pustil telefonsko slušnlu. "»Neverjetno! je vzkliknil. Tajnik ga je ošinil z radovednim poglednfu. •Mislim onega vojnega begunca, ki smo ca zjutraj prijeli. Nf kriv, kakor sem pravkar zvedel. Saj je priznal.« ">.Ie. Toda on sam ničesar ne ve. V hipu, k* je pobegnil, je že prispel odlok, da se ga odpusti iz armade. Vojno sodišče je odločilo v njegovo korist. Zaradi tega ni govora o begu iz vojske Pomislite, kakšno življenje je živel nesrečnež pol nili šest let!« Sani komisar je odprl vrata celice, v kotero so zaprli begunca. Ne bojte se. Vi ste .. t Komisarju je zastala beseda v grlu. Oči so se mu od groze izbuljile in zastrmel |e v poPeniu. Na lleli je ležal begunec — mrtev... V Tripotisu bodo izstrelili vsemirsko raketo Raketa bo vzletela 70 kilometrov visoko — Njeni potniki bodo: dva goloba in dve miši V puščavi Tripolis v neposredni bližini oaze Misda gradi že precej časa znani ameriški učenjak Darwin O. Lyon svojo ogromno raketo, ki jo namerava spustiti v vsemirje. Učenjak Danvin O. Lyon je svetovni javnosti že znan. Svoječasno se je silno dolgo pogajal z italijansko vlado, ki mu je naposled dovolila, da je na Monte Kosa pripravil vse potrebno za odstrel rakete. Toda takrat so se mu trije zaporedni poskusi ponesrečili. Pri zadnjem ponesrečenem poskusu je le za las manjkalo, da ni prišel ob življenje Lyouov pomočnik dr. Vogel, ko je eksplodirala steklenica, napolnjena z neko kislino. Kakor čuje-mo, dr. Voglu ta nesrečni slučaj ni vzel poguma, ker kljub temu še vedno dela skupno s profesorjem Lyonom, ki ga pri njegovih podjetjih zasleduje izredna smola. To pot je profesor Lyon trdno prepričan, da bo njegova ogromna raketa vzletela v višino 70 kilometrov nad zemljo. Pri gradbi svoje rakete je uporabil prav vse ideje iu izsledke moderne znanosti na tem polju. Odstrel se bo izvršil s pomočjo smodnikovega naboja. Nekaj časa po prvi eksploziji bosta eksploziji še dveh nabojev, od katerih se bo ena izvršila s pomočjo tekočega svetilnega plina, tretjo pa bodo povzročili stisnjeni plini. Pri svoji raketi se je torej Lyon držal načela, da bo uporabljal v težkih zračnih plasteh smodnik, v nekoliko redkejših tekoči svetilni plin; ko pa bo raketa že v stratosferi, pa se bo gibala dalje s pomočjo stisnjenih plinov. Zgornji del rakete vsebuje veliko množino prvovrstnih registrirnih aparatov, katerim tudi silna vročina, ki se bo razvila pri odstrelu, ne bo škodovala. Poleg tega bo profesor Lyon spustil v vsemirje tudi živa bitja, in sicer dva goloba in dve miši, ki bodo torej prva zemeljska bitja, ki bodo dosegla višino 70 kilometrov, če jo bodo seveda. Zgornji del rakete je opremljen tudi s padalom. To padalo se takoj avtomatično odpre, čim bo raketa dosegla svoj vrhunec in začela padati. Profesor Lyon upa, da bodo na ta način registrirni aparati, ki se nahajajo v raketi, prišli nepoškodovani nazaj na zemljo. Če se bo profesorju Lyonu odstrel posrečil in če bodo registrirni aparati delovali v redu ter če bodo ti aparati prišli nepoškodovani nazaj na zemljo, kakor trdno upa neupogljivi učenjak, bo ta polet neprecenljivega pomena za znanost, ki se bavi z razmerami v stratosferi. Zakaj take višine do sedaj še ni dosegel noben registrirni aparat. — Profesor Piccard, ki je nedavno zbudil toliko senzacije s svojim drznim poletom, je, kakor znano, dosegel s svojim balonom višino 17 kilometrov. Profesor Lyon pa je trdno prepričan, da bo njegova raketa dosegla višino 70 kilometrov. Razmere, ki vladajo v tej višini, pa so znanosti še skoro povsem neznane. Kralji po svoji milosti Pariz, koncem julija. Na pariški kolonijalni razstavi manjka še en paviljon, in sicer tisti, ki bi bil posvečen liešte-vilnim pustolovcem, ki so se oklicali za kralja katerega izmed številnih otokov v Oceanu. Življenje neka'erih lakih pustolovcev je res pestro in vredno, da se ga omeni: Gospodar Marquinsel-ntokov. Proti koncu 18. stoletja se je razbila neka francoska ladja na koralnih čereh Marquinsel-otokov. Del moštva je utonil, nekatere pa so domačini ujeli in požrli. Živ je ostal le en sam mornar, Josip Kabris iz Bordeauxa, v katerega se je zagledala poglavarjeva hčerka. j je hotel dru- gega: vzel jo je in se Sčasoma povsem prilagodil vsem navadam divjakov. Po enem letu je tekal okoli nag, se pridno učil jezika in največji umetniki plemena so tetovirali njegovo telo. Le na Človeško meso se ni privadil. Idila je trajala do 1804. Novopečeni divjak je skoro pozabil svoj materni jezik. Nekega dne pa je pristal na otoku slavni ruski raziskovalec Krusenstern. sKralj« je porabil to priliko, zapustil svojo deželo, ženo in (i otrok ler z njim pobegnil. Preko Kamčatke je dospel v Petrograd, kjer je postni učitelj plavanja v mornarski šoli. Po Napoleonovih vojnah se je vrnil v domovino, kjer pa se je moral boriti z velikimi težavami. Nastopal je po raznih varije-tejih in pripovedoval svojo zgodbo. Umrl je v veliki revščini. Maria I. kralj Sedanga se jc imenoval v resnici August Jean BaptiBt Maria David. Med francosko-nemško vojno leta 1870 je dobil križec častne legije, kar ga pa v njegovih pustolovskih željah ni zadovoljilo. Doživeti je hotel nove pustolovščine in je v to svrho odpotoval v Indokino. Pustolovec je dospel v vasi plemena Sedangov in se kar meni nič, tebi nič oklical za njihovega kralja. Domačini, ki so se belcev bali, so mu sezidali pravcat lesen gradič, pokrit s slamo. Svojega prijatelja je imenoval za ministrskega predsednika. Kralj Sedangov je o zasedbi prestola obvestil francosko vlado in pariške liste ter naročil 1000 uniform za svojo gardo. Nekega lepega dne pa so ga domačini napodili. Odpeljal se je ustavil na koralnih otokih Aororai, kjer je zahteval avdijenco pri predsedniku republike. Nato pa je posedal po kavarnah in prodajal naslove in redove svoje vladarske milosti. Ko mu jih je zmanjkalo, se je podal nazaj v Indokino, da bi si zopet osvojil svoj prestol, vendar je na poti tjakaj umrl. Kralj v pižami in cilindru. Bilo je to leta 1900. Sir Archibald Everett, eden izmed najbolj znanih bankirjev, se je podal s svojo jahto na potova"' okrog sveta. Pri tem s eje ustavil na koralnih otokih Aororai, kjer je tedaj strahoval domačine kralj Bova Ka. Izredno lepo vedenje prišleca, posebno pa še bele črtaste hlače njegove pižame in njegov cilinder so kralju tako ugajali, da mu je čez tri dni ponudil svojo hčer za ženo in ga proglasil za prestolonaslednika. Po dveh letih je stari kralj umrl in Sir Archibald je postal kralj. Tedaj je bila srečna doba. Domačini niso poznali niti vojne, niti davkov. Sil Archibald se je povsem dobro razumel z divjaki Ob velikih slovesnostih se je oblekel v pižamo iu si nataknil ua glavo cilinder. Umrl je na otoku v krogu svojih številnih otrok. Njegovo truplo so poznojr prepeljali v domovino. Predsednik republike Kunani. Leta 1887. je bila Francija v prepiru z Brazilijo radi ozemlja Kunani na Guayani. Dokler je še trajal spor, ni bilo dotično ozemlje last nikogar. To priliko je porabil neki Jules Graux, ki je enostavno oklical Kunano za republiko, sebe pa za njenega predsednika. Pustolovec pa ni dolgo vzdržni v ondotni divjini in se je kmalu odpovedal naslovu v korist svojemu prijatelju. Bil je zelo podjeten in je, ko je prišel v Pariz, dal časnikarjem sledečo izjavo: »Ozemlje moje republike je večje kakor Francija. Obsega 625.000 kvadr. kilometrov in 300.000 prebivalcev. Deželo upravlja 53 poverjenikov. Armada šteje 2500 mož. Vsega skupaj imamo 500 pušk.« Našli so se podjetni ljudje, ki so hoteli izrabiti navidezne naravne zaklade te dežele. Ustanovila se je akcijska družba s kapitalom 2 milijona frankov. Vsa zadeva pa se je končala s takim škandalom, da je moral predsednik republike Kunani izginiti iz Francije in o njegovi nadaljnji usodi ni več znanega. Podmornica kot matična ladja za letata Pri zadnjih manevrih angleškega brodovja je vzbudil veliko pozornost letalskih strokovnjakov poskus, da se tudi podmornica uporabi kot matična ladja za letala. Poskus se je povsem posrečil. Letalo je vzletelo s krova podmornice s pomočjo katapulta. Velik osel. Zorko: »Oh, mama, kaj sem videli Jo-ško me je vzel s seboj v mlin in tam sem videl osla, ki je bil tako velik kot naš striček.« — Lizika: »O, kaj ne, mama, da Zorko zopet pretirava? Tako velikega osla, kakor je naš striček, sploh ni!« I« PREMOG »iiminniiiiniinimniiiiiiiliiilmnut I rbovelj nDIIA Vam nudi ski in UKUH naju-od-neje trsovinn r kutivom FRANC SLOVŠA LJUBLJANA, Kolezijska ulica 19 Cene solidne, portreti« tofna! UUDSRS POSOJILNICI) registrovana zadruge i neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamslvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev *peceriislt® m koioniialno blago umetno gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfublfanl Najnovejši dvoUo'esa, otročki vozički, Šivalni stroji, posamezni deli, pneumatika. Ceniki franko. Najnižje cene. ..TRIBUNX" F. B. t. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. iloiite svoj denar v I zajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo naiugoctaeie Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpoloviea 'elnic hotela >Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Edini slovenski zaood brez fnjega kapitala ie Vzajemna zauarooalnica o LJubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in iarah. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA fSZSr* O. D. V LJUBLJANE (Miklošičeva 10) Vloge nad podružnice: Bled, Novi Sad, Kranj, Sibenik, Kapital In rejerva nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Q|n 1£,000 000 — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh težiščih v tuzemstvu ln inozemstvu Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 56 ŠESTO POGLAVJE. Rdeče morje. Dne 29. januarja je polagoma izginjal na obzorju otok Ceylon in »Nautilus« je s hitrostjo 20 milj na uro plul po onem labirintu kanalov, ki loči Maladive od Lakadivov. Imeli smo že 16.220 milj za seboj. Drugega dne je naša podmornica, ki je plula zdaj po popolnoma odprtem morju, vzela smer na severo-severo-zapad in krmarila proti Omanovemu morju, ki tvori vhod v Perzijski zaliv. Nisem si mogel predstavljati, kaj kapitan išče v tej zagati, iz katere ni izhoda. Pripluli smo do Maskata, najvažnejšega mesta Omanove dežele, kojega hiše jako fantastično leže na sivih skalah kakor jata belih golobov. Toda lepi prizor je kmalu izginil očem, ker se je »Nautilus«, ki ni prekoračil obratnika raka, potopil pod gladino. Okrenil se je popolnoma v jugovzhodno smer in plul mimo hadramautske obali, dokler ni privozil v Aden-ski zaliv, ki popolnoma sliči lijaku, kateri je vtaknjen v vrat steklenice Bab el mandebske ožine, in skozi katerega se izlivajo vode Indskega oceana v Rdeče morje. 6. februarja smo zagledali mesto Aden, ležeče na rtiču, ki je z arabsko celino zvezan po zemeljski ožini podobno kakor Gibraltar. Angleži, ki so Aden zasedli leta 1839, so ga kakor Gibraltar utrdili. Bil sem prepričan, da bo kapitan zdaj ladjo okrenil na jug, zakaj takrat še ni morski kanal vezal Rdečega morja s Sredozemskim. Toda zgodilo se je čisto drugače, kakor bomo videli. Bližali smo se najožjemu mestu Bab el Mandeba, kar pomeni »vrata solz«. Ta »vrata« so dolga 52 km, široka so pa 20 milj. »Nautilus« je preplul ožino v eni pičli uri, ker je vozil z največjo brzino. Ker je podmornica plula pod vodo, nisem videl otoka Pe-rima, ki so ga Angleži utrdili, da varuje ta važni prehod v Indijo. »Nautilus« se ni maral kazati, ker skozi to ožino vedno plove veliko ladij vseh mogočih prevoznih družb. Okoli poldneva smo bili v Rdečem morju. To morje, sloveče po prehodu Izraelcev, je le redko kdaj osveženo po dežju. Nobena reka se ne izliva vanj. Zaradi prekomernega izhlapevanja neprestano upada, kakor da bi ga izsesavale ogromne sesalke, tako da vsako leto izgubi vodno plast, visoko poldrug meter. Za časa Ptolomejcev in rimskega cesarstva je bila to največja prometna cesta sveta. Danes meri 2600 kilometrov v dolžino in povprečno 240 kilometrov v širino. 8. februarja smo se približali mestu Mokki, ki je bilo nekdaj megočna turška trdnjava, ki pa danes čedalje bolj propada. Nato smo se okrenili nekoliko na severozapad, da plovemo ob zapadni afriški obali, ki je globlja od arabske. Tu smo, vozeč se pod gladino morja, opazovali skozi naša lečnata okna v popolnoma prozorni vodi koraljne grmove, ki so se svetili v najčudovitejšem blesku. Ko smo se potopili globlje, so zasvetili žarometi »Nautilusa«, tako da je prizor postal še bajnejše lepote. Nato je ladja krenila zopet proti arabski obali, kjer so koraljni stvori še zanimivejši. Tu tvorijo kilometre in kilometre daleč cele gozdove! Pluli smo v globini osem do devet metrov počasi, da smo lahko napasli oči ob teh čudesih narave. 9. februarja smo pasirali najširše mesto Rdečega morja med Suakimom na zapadni in Kvonfodahom na vzhodni obali; tu znaša njegova širina 190 milj. Opoldne je prišel kapitan Nemo na vrhni krov, kjer sem se jaz nahajal že od jutra. Ko me je zagledal, je stopil izredno dobre volje k meni, mi ponudil cigaro, in začel kramljati: | »Kako se vam dopade Rdeče morje, gospod profesor? Ali ste se zadosti nagledali njegovih rib in koralj?« »Sem, kapitan. »Nautilus« je pač najizvrstnejše sredstvo za taka opazovanja.« »Da, obenem pa se mu ni treba biti nobenih viharjev ne nevarnih lokov in čeri Rdečega morja.« »Spominjam se, da so se že stari narodi tega morja neizrecno bali.« »Arabski geograf Edrisi pripoveduje, cla se je na njegovih plitvinah razbilo nebroj ladij in da se ponoči sploh nobena ladja ni upala pluti po jem.« »Se mu pač ni sanjalo o taki podmornici kot je naša!« »Seveda,« se je nasmehnil kapitan, »pa saj se še našim sodobnikom o njej ne sanja! Koliko časa bo še rabilo človeštvo, da konstruira tako ladjo, kakor je moj »Nautilus«!« »Imate prav, kapitan, vaša ladja je pretekla čas za eno stoletje. Kakšna nesreča, da bo ta skrivnost šla v grob s svojim iznajditeljem!« Kapitan Nemo na to ni odgovoril. Po malem odmoru je zopet začel: i ra fo — « 2 00 Sir* t/iS rjj-s" — ca —. — a. 'Jdd t: S* 2 * N J«-®- < o a -a.s« ^s tu ar • 3 B --=23 T .ft. — rj BO1-'* 8* I 3« feseo' • o r: w - m N f H. < w < » =• < 3 5 w n 3 ^ < n ~ - Nt' S. N - n ar < g 4- s •• n to ™.tci < n n> a w ' " ; 3? K.1 * • P 2 op »C W I m _ D 1 o = 1 » ° 5" ^Sg *