Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 dinar. Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Turjaški trg št. 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-—. LETO II. LJUBLJANA, petek 15. junija 1923. ŠTEV. 22. Poziv neorganiziranemu rudarskemu delavstvu. 2e nad !efo dni obstoja »Zveza rudarskih delavcev«, ki je imela v mezdnih bojih in sporih med delodajalcem in delojemalcem bore, bore malo uspeha. Pravimo malo, ker nočemo uspehe kronati z »velikanskimi«, kot je nekdaj delalo Unijsko časopisje, kajti vemo dobro, da se poleg teh uspehov godi delavstvu vedno slabše. A kako bi delavstvo izgledalo s svojimi plačami, da ni bilo teh strokovnih organizacij, si lahko mislimo. Res se najde mnogo delavcev in delavk, ki pravijo, kaj mi bodo koristile strokovne organizacije? Ce bodo dobili drugi boljše plače, jih bom tudi jaz, ali pa, kadar bom videl, da je priborila organizacija boljše plače, pristopim tudi jaz v strokovno organizacijo. Drugi se pa zopet najde, ki pravi: »Mar zapijem tiste krajcarje«. Ali temu ni tako. Kolikor več vojakov naskakuje kapitalistične profite, tem lažje se te profite vzame. Ker ti dobički slišijo vam, delavcem, ki ste jih pomagali spravljati vkup, tem boljše plače se dosežejo, boljši delovni pogoji, da se zamore boljše živeti, in hitrejše jih boste dosegli. Lahko je biti vojak, ko je že bitka končana, biti vojak za parado. Žalostno dejstvo je to, da gre v boj le del delavcev, a drugi gledajo od strani in čakajo, da dozori sad in jim pade v naročaj, dasiravno so vsi izkoriščani po kapitalu brez razlike. Ravno tako malo je upravičen izrek, da je bolje zapiti vinarje, ki bi jih imel dati za organizacijo, kar se da dokazati iz naslednjega slučaja in primera. Vzemimo na primer v mesecu januarju so se cene življenjskim potrebščinam toliko zvišale, da delavci s svojimi družinami nikakor ne morejo več izhajali. Oni, ki uvidijo resnost položaja, plačajo članske prispevke, čitajo delavsko časopisje in so zmožni za ooj za povišanje plač. Vlože zahteve in po preteku enega meseca, po raznih pogajanjih in obiavnavah, morda je celo treba pokazati svojo borbenost in upravičenost zahiev s štrajkom, so zahteve rešene ugodno, pravimo ugodno, ker še nikdar ni bilo gibanje brez uspeha, ako je bilo delavstvo disciplinirano in je predstavljalo moč v strokovnih organizacijah. Vzemimo, da so se takrat zvišale plače z vsemi dokladami za 20 K dnevno, znači za mesec na 25 delavnih dni 500 K, za tri mesece 1500 K. Ako premislimo, da ie članski prispevek znašal mesečno za strokovno organizacijo 20.K in tri mese-pe 60 K, uvidimo, da je 60 K dalo 1500 kron in da se je potem mesto 1 liter in Pol izpilo vina 37 litrov in pol. Od 37 litrov in pol bi bilo treba žrtvovati sa-JPo 1 nter in pol. Ostane jih torej še 36 ntrov. Ako se ne žrtvuje teh 60 K ali toga pol drug litra, ni potem ne 1500 kron ali 36 litrov. To naj preštudirajo vsi oni, ki trde, da nimajo nič od organi-Zacije, kajti nikdar se še ni zgodilo v Jezdnih bojih, da bi nekateri prejeli boljšo plačo, a drugi ne. Organizacija, v kateri ni večina de-tavstva, zaposlenega pri kakem podjet- ju, ne more imeti uspeha. Ako so predstavniki organizacije zaključili s podjetniki pogodbo, da se poviša plača za 12 K dnevno, je jutri poskočila cena samo pri slanini za 12—14 K, a naslednje dneve še pri moki, sladkorju, krompirju itd., kakor tudi pri vseh oblačilnih predmetih. To znači, da delavstvo ni pridobilo stvarno ničesar. Primorano je čakati dva cela meseca, da je zopet spregovorilo ter zahtevalo novo povišanje plač, ker tako stoji v pogodbi. Zakaj se ni takoj zahtevalo, ko so poskočile cene, zvišanje plač? Čemu se je moralo in se mora čakati dva meseca regulacije draginjskih doklad delavskih plač, kljub temu, da so se cene življenskim potrebščinam že danes zvišale. Zato, ker so delavske vrste razklenjene, redke, raztresene na vse vetrove in Je le 50% celokupnega delavstva v Sloveniji organiziranega v strokovnih organizacijah. Da se v takih okoliščinah ne da doseči kakega večjega uspeha, je prepričan o tem vsak delavec, vsaka delavka. Kako je delavskim predstavnikom oiežkočeno se pogajati z podjetniki za izboljšanje plač, je najboljši dokaz to, ko je ob priliki neke take mezdne obravnave dejal zastopnikom delavstva eden izmed zastopnikov trb. prem. družbe : »Kako se morete pogajati z nami, ker je le 6000 delavcev organiziranih v strokovnih organizacijah, med tem, ko jih je zaposlenih pri naših obratih 11.000, fo se pravi večina delavcev se strinja s svojimi plačami, je zadovoljno in ne zahteva nobenih poviškov.« Torej delavke in delavci, iu jasno vidite, da smatra podjetnik vsakega onega, ki ni organiziran, da je zadovoljen s plačo, ki jo prejema. Da ni bilo strokovnih organizacij, bi zasužnjeni trpini ne prejemali plačo v oni višini, ki jo prejemajo. Kapitalistu, kateri ima vsega v izobilju, je prav malo ali nič mar, kaj uživate, ste siti ali gladni, oblečeni ali nagi. Njemu se gre edino za tem, da na lahek in hiter način nagromadi čim več bogastva, vse na vaš račun, na vašo škodo, kajti čim večji ima dobiček, tem bolj vas goljufa, fern nižje mezde vam plačuje. Ne zmeni se za vaše pofne srage, ne za vaše krvave žulje. Ni mu mar vaše dece, ki gladu hira in umira v ozkih celicah. Ako so ofroci že odrasli, vzame jih v službo, da mu opravljajo isfo delo kof odrastli in celo ponoči, ko je freba nedorasfli mladini počitka, a za polovico manjšo mezdo, kar znači, da izkorišča mladino še bolj, kot odrastle. Da se odpomore femu zlu, je dolžnost in nujna potreba vsakega delavca in delavke, da vstopi v strokovno organizacijo »Zveze Rudarskih delavcev«, katera ima namen, da potom strokovnega boja, pribori za delavstvo kar najboljše delavne pogoje. Kako velika naloga čaka strokovne organizacije, se najbolje vidi, ker: 1. ni omejena draginja, ki pretresa delavski razred ter je uspeh sindikata s povišanjem dnevnic nezadosten; 2. ni zabranjeno nočno delo za žene in mladino; 3. ni zaščitena in se ne nudi pomoči delavki pred in po porodu; 4. ne nudi se delavcem v brezposelnosti zavarovanje in pomoč; 5. podjetnik ne pristane na letni dopust delavca s potno plačo; 6. noče slišati o osemurnem delavniku za odrastle, a šesturnem delavniku za one, ki opravljajo težko in za zdravje opasno delo in za one, ki še niso dovršili 18. leto; Sodrugi in sodružice! Tovariši delavci! 12.000 rudarskih delavcev v Sloveniji je bilo po razpustu Saveza Rudarskih delavcev prepuščeno samovolji podjetnikov in brez vsake zaščite. Vsak zaveden delavec ve, da njega ščiti pred pi c velikim izkoriščanjem edino njegova delavska strokovna organizacija, ki mora biti zgrajena na stališču razredne zavednosti in solidarnosti vseh poštenih delavcev. Uspeh take močne in enotne strokovne organizacije so rudarski, kakor tudi vsi ostali delavci videli na svoje oči in občutili na svojem telesu ob priliki mezdnega gibanja 1. 1920., ko je bil vsled solidarnosti rudarjev in dobrega vodstva dosežen po težkem stavkovnem boju trboveljskih rudarjev velik uspeh. Pogodba, ki smo jo takrat sklenili s podjetniki, je povišala naše dohodke za več kot 50% povprečno in določila, da se ti zvišani prejemki vsakih 8 tednov sorazmerno zvišanju cen življenjskih potrebščin zvišajo. Od takrat so se cene življenjskim potrebščinam zvišale okoli 60%, mi pa smo dobili samo enkrat 7 kron. 22. aprila je bil zopet po dolgotrajnih pogajanjih dosežen sporazum za 9—12 kron po kategorijah, na delovni dan, ki pa nikakor ne odgovarja 60% naraslim cenam življenjskih potrebščin. Sodrugi rudarji! Draginja raste skokoma tn brez dvoma bo rastla še naprej. Komaj izvojujemo majhno povišanje, draginja v enem mesecu naraste tako, da je naš položaj še slabši, kot pred povišanjem. Naš gmoten položaj je od dne do dne težji. To težo gmotnega položaja čutimo vsi delavci, naj bomo tega ali onega prepričanja. In proti siromaštvu, ki nam grozi, proti nasilju, ki se nam nudi namesto boljšega kruha, se bomo branili lahko samo takrat uspešno, če bomo vsi razredno Mnogo je še sodrugov in sodružic, ki ne znajo ločiti strokovne organizacije od politične stranke ter mislijo, da je to eno in isto. Strokovna organizacija ima za cilj, da potom boja doseže za delavstvo boljše delovne pogoje, a politična shemi za tem, da prevzame oblast, čim boljše vodstvo ima in čim več pristašev priznava njen program, tem prej prevzame oblast in tem trajnejše jo obdrži v rokah. 7. ni se še postavilo delavske kontrolne odbore nad produkcijo itd. itd. Za vse navedene točke še čaka delavstvo trd in neizprosen boj. Brez organizirane delavske armade to ne gre. Zato, delavci in delavke, vstopite vsi v strokovno organizacijo »Zvezo Rudarskih Delavcev,« zavihajte rokave in pogumno v boj, da si priborite ono, kar vam po vsej pravici gre in kar so si delavci po drugih državah večinoma že priborili. zavedni, bratsko solidarni in pa organizirani. Vsakemu rudarju, naj bo kateregakoli prepričanja, je danes po velikih izkušnjah, ki smo jih prestali, jasno kot beli dan, da le enotna, močna od kapitalistov neodvisna, razredno zavedna strokovna organizacija »Zveza Rudarskih Delavcev«, katere podružnico smo že pred enim letom ustanovili, more braniti vse naše gospodarske in socijalne koristi. Če pa nam je to jasno, je naša proletarska sveta dolžnost, da se oklenemo vsi, kar nas je izkoriščanih in zatiranih rudarjev, naše strokovne organizacije z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Ves svoj prosti čas posvetimo or-S ganizacijskemu delu. Naši podjetniki j imajo velike blagajne, ki so nakupiče-\ ne s pomočjo naših žuljev. Naša orga-I nizacija pa mora živeti samo od bornih I malih prispevkov, ki si jih mora vsak j odtrgati od ust. Vi ste v zadnjem letu ? videti, da prispevki, ki ste jih vplače-i vali, niso bili zasionj. Oni so vam sto-; krat povrnjeni. j Zato, sodrugi, na delo! Če ne bomo : delavni in požrtvovalni, izgubimo še to, [ kar smo si z velikimi boji in z velikimi [ žrtvami priborili. Če bomo solidarno • organizirani in zavedni, se bomo lahko uspešno borili proti draginji in siromaštvu, v katero hočejo vreči nas, naše družine in otroke izkoriščevalci, kapitalizem. Zato vsi v našo neodvisno strokovno organizacijo »Zvezo Rudarskih delavcev.« Agitirajte med rudarji in delavci in pripeljite jih v organizacijo! Pokažite svojo zavednost! Živela »Zveza Rudarskih Delavcev!« Živelo bratsivo in solidarnost delavstva! Proletarci, združite se! tsto je s strokovno organizacijo. Le ako je po številu članstva močna, je dobro preskrbljena s finančnimi sredstvi in ako ima dobro vodstvo, ji je uspeh zasiguran. V takih okolščinah delavstvo lahko mirno gleda na svoje zahteve, ki jih predloži v rešitev podjetniku, pa če tudi se mora poslužiti svojega skrajnega orožja, to je — stavke. V dokaz, da je res tako, naj služi v primer veliki angleški rudarski štrajk Velenjskim in zabukovškim rudarjem. Naše orožje so strokovne organizacije. leta 1912, ko je črez milijonska množica vrgla krarnp in lopato iz rok in prilezla na svetlo iz pozemskih votlin in labirintov. Cene življenjskim potrebščinam so se zvišale, kakor tudi vsem oblačilnim predmetom. Mali človek, črni znojni rudar, lomilec črnih skal globoko pod zemljo, je začutil potrebo po življenju. Kriknil je: »Ne koščeka več ne odkrhnem, ako mi podjetnik ne plača bolje moje delo, mojo delovno silo.;< In rudarji so se kot hudournik vsuli iz vseh lukenj podzemeljskega bogastva na dan, da izbojujejo življenjsko eksistenco za sebe in svojo družino. Kmalu se je začutila posledica tega velikanskega štrajka ne samo v Angliji, temveč tudi v Evropi in ostalih delih sveta. Ladje, ki so bile že nakrcane, niso mogle odpluti, mnogo vlakov se je moralo vzeti iz prometa, cene produktom na svetovnih trgih so se zvišale, sploh je ves promet prišel iz tira. Razne borze in banke so nervozne pričakovale izida. Kaj so hoteli storiti angleški podjetniki? Hočeš, nočeš! Morali so povišati plače angleškim rudarjem. Tega gotovo ne bi bili storili, da niso bili rudarji organizirani v nadmilijonski sindikalni organizaciji in da niso imeli v svojih blagajnah milijonskih skladov za podpiranje najrevnejših delavcev in njihovih družin za časa mezdnega boja. Iz tega slučaja in primera se najboljše vidi kak uspeh zamore imeti organizacija, ki je močna in trdna. Strokovna organizacija je najvažnejše bojno sredstvo proletarijata proti kapitalističnemu izkoriščanju in delavci vseh narodov krepe to bojno sredstvo. Da spoznamo vrednost strokovnih organizacij v razrednem boju proletarijata, nam mora biti pred vsem jasen njihov gospodarski boj, ki ga bije delavstvo v današnji razredni državi. Glavni namen strokovnih organizacij je, da združujejo delavce ene in iste industrijske panoge, da pojasnujejo delavcem njihovo stališče, jim obrazložuje njihove naloge in da jih pripravljajo za razumen in trezen boj proti gospodarskem izkoriščanju. Delavstvo, organizirano v strokovnih organizacijah, je prisiljeno h gospodarskem boju, v katerem je najoslreje izraženo nasprotje med kapitalom in delom, podjetnikom in delavcem. V tern boju pride delavstvo vedno bolj do prepričanja, da je navezano samo nase, na svojo lastno moč in da se morajo vsi delavci združiti, ako se hočejo uspešno boriti proti združenim podjetnikom. V kakšnem obsegu zarnore delavstvo po strokovnih organizacijah vršiti to delo v današnji razredni državi, to nam spričujejo mezdni boji, ki največkrat potečejo ugodno. Ako bi ne bilo strokovnih organizacij, tedaj bi država in kapitalisti izkoriščali in tlačili delavstvo še bolj kakor ga že. Strokovna organizacija, ki je zgrajena na naukih Marksa in Engelsa in ki deluje v tem smislu, izvršuje tudi kulturno delo v najčistejšem pomenu te NEMČIJA. Plače: 1914 je znašala plača kopača povprečno 6.19 mark na šiht. Letos februarja pa je znašala povprečna plača samca-kopača 14.895 mark in oženjenega 16.407 mark. Plače so se torej povišale 2406—2651 krat. Temu nasproti pa se je draginja povišala povprečno 5386 krat. Današnje mezde znašajo torej komaj 50% predvojnih plač. Izplačuje se skoraj povsod mesečno, kar še bolj zmanjšuje realno vrednost vsega zaslužka. Delavni čas je skoraj povsod osem ur. S štrajkom 1919 so pa rudarji v Poruhrju izsilili sedemurni delavnik za delo v rovih. Isto se je zgodilo v Lu-ckau in Waldenburgu. Po krivdi amsterdamcev, ki so dolgo imeli v rokah rudarske sindikate, so 1920. leta podjetniki uspeli v nekaterih okrožjih pregovoriti delavstvo, da je delalo nadure. Posledica tega čezurnega dela je bila, da so ob priliki raznih mezdnih štrajkov podjetniki imeli velike zaloge rezervnega premoga v de- besede, ker ima nalogo, da kaže de^ lavcem pot, po kateri naj hodijo, da jih pohlep podjetnikov ne uniči popolnoma, in ki jih vodi k svobodi. Vsaka ura, ki skrajšuje delovni čas, vsaka krona, ki povišuje mezdo, ki si j milijona ton tedensko. Povpraševanje pa večje — okoli šest milijonov ton tedensko. Pogajanja med Rusijo in Japonsko. Trgovski dogovori med Rusijo in Japonsko so združeni tudi s pogajanji političnega značaja. Vrše se v Tokio. — Vodi jih od ruske strani Jpffe. Rusija zahteva juridično priznanje, razveljavljenje portsmutske pogodbe, ki krši suverena prava Rusije, brisanje medvojnih dolgov. Za te sovjetska vlada sploh ne prevzema nobene odgovornosti. Rusija je pripravljena dati Japonski severni Sahalin, ki vsebuje lesna bogatstva v najem za eno milijardo zlati hrubljev. Na Japonskem zahteva proletarijat priznanje sovjetske viade. Rusko-nemški sporazum v zadevi zaplenjenih ladij. Iz Moskve javljajo, da sta Litvinov in nemški poslanik v Moskvi podpisala konvecijo, v kateri se obe državi obve-žata, da zadržita zaplenjene ladje, ki so bile za časa vojne kot sovražne sekve-strirane v ruskih, odnosno v nemških lukah. Angleži vračajo ladje Sovjetski Rusiji. Vrnitev 9 ladij sovjetski Rusiji, ki so bile zaplenjene v času meščanske vojne je določilo vrhovno sodišče v Londonu. Otvoritev Murmanske luke. Sovjetski list »Nakanunje« javlja, da se bo Murmanska luka na obali Severnega ledenega morja otvorila že to spomlad in da se iz inozemstva pričakujejo mnogoštevilni trgovski brodovi. Zopet prinašamo na dan slike od nekaterih lenuhov postopačev. Prvi je strelski mojster Pintar, kateri je začel zadnje čase prav grdo ravnati ter vpiti nad garači, kadar se mu zazdi, pa leti (s tistimi svojimi velikimi škornjami) po paznika, kateremu se nalaže, da delavci nočejo delati. Najbolj interesantno je to, da bo šel oziroma da se bo dal organizirati k socijalpatrijotom. Ravno prav, saj to je organizacija paznikov m strelskih mojstrov. Da bo pa sprejem tem veličastnejši pri socijalpatrijotih, seveda mora pa preje pridno priganjati in denuncirati, drugače ga baje ne sprejmejo. Temu siro-koplečnežu svetujemo, da s svojim početjem že enkrat preneha. Potrpežljivosti je zmanjkalo, srbijo nas p ■ - Drugi priganjač, postopač in lenuh je paznik Bene, kateri je grozil, da če dobijo tistega, kateri pošilja dopise v »Strokovno Borbo« od teh pazni- j BULGÄRIJA. j Rudarji so izdali proglas na vse de-j lavstvo, v katerem opozarjajo na ne-J znosno stanje rudarskeega proletarijata v Bulgariji. Izkoriščanje je brezmejno. Posebno trpijo ženske in mladoletni. — Stanovanjske razmere skrajno neugodne. Mezde ne zadostujejo niti za hrano, zato so prisiljeni, da hodijo raztrgani kot berači. Stavili so sledeče zahteve podjetnikom: Plače morajo znašati za samca 30 levov, za oženjenega z enim otrokom 100 levov, z dvema otrokoma 140 levov, z petimi otroci 160 levov. Delavni čas naj znaša šest ur. Delavstvu se naj da brezplačno delavska obleka, stanovanje, kopalnice in skrbi naj se za varnostne in higijenske naprave. V proglasu pravijo rudarji, da so si 1914 za svoj zaslužek 4.75 levov mogli kupiti 23% kg kruha, danes pa za zahtevanih 120 levov samo 17 kg. JAPONSKA. Rudarska federacija je prva, ki je pristopila kot celota k RSL Izvedli so več štrajkov, katere pa je vojaštvo v krvi zadušilo. ' RUSIJA. Reformistični, kakor tudi buržujski listi so poročali o stavki rudarjev v donskem okrožju, katera poročila pa ne odgovarjajo resnici. Rudarjem so se zopet zvišale mezde za 60%, tako, da sedanji zaslužki že dosegajo in presegajo vrednost zaslužkov pred vojno, kar doslej še niso dosegli rudarji v nobeni kapitalistični državi. Ustanovitev rusko-avsirijskega trgovskega sindikata. Pogodba za ustanovitev rusko-avstrij-skega sindikata je bila od narodnega ko-misarijata za zunanjo trgovino potrjena. Pogodbenika sta ruski narodni komisarijat za zunanjo trgovino in zastopnik avstrijskih delavnic (arzenala). Imperijalisiična fronta proti sovjetski Rusiji pretrgana. Odpoklic italijanskega poslanika v Moskvi smatrajo »Izvesija« koi dokaz, da Anglija in Italija nista zaveznika za napad na sovjetsko Rusijo. Povabilo ruske delegacije v Francijo in bivanje francoske trgovske delegacije v Moskvi pomeni prelom enotne fronte proti sovjetski Rusiji. Organizacija imperijalistične koalicije proti so-Metski Rusiji se je zopet za- enkrat ponesrečila. KONSTITUCIJA ZVEZNIH SOVJETSKIH REPUBLIK. V Moskvi se je sestala komisija iz 25 zastopnikov zveznih sovjetskih republik, da izdela zvezno konstitucijo za zvezo sovjetskih republik. Bodoče zasedanje vseruskega izvrševalnega odbora bo razpravljalo o tozadevnih predlogih. Na drugem zasedanju vseruskega izvrševalnega odbora, ki je sklican na 15. avgusta, bo konstitucija sprejeta. »»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦«»«♦»♦♦♦♦«»««»♦•♦♦♦♦♦♦»*♦♦♦♦ PREMOGOV ROV je danes predkraj pekla. Premogarji grejejo svet, a sami delajo v mrzlem in bivajo v mrzlem. DELA VEC je gospodarski suženj. Ni treba, da je telesni suženj. Dovolj je, da drugi posedujejo njegova proizvajalna sredstva. kov, da bi mu nalagali taka dela, da bi sam obračun vzel. Mi pa povemo temu lenuhu, narodnežu, da če bo on še nadalje govoril take besede, da njemu pa ne bo časa za obračun. Tretji postopač in lenuh, nekdaj zaupnik obenem socijalpatrijot ter för-drungsaufseher Krauskopf tudi prav »pridno« priganja garače. Enkrat je celo rekel, da če bi bilo po njegovem, da bi vsakemu rudarju, ko gre z dela, dal 25. na r. Četrti postopač, lenuh in oderuh je Ribič, kateri je obdolžil sodruga Ravnikarja, da ga je on orisal in opisal. Žalostno je, če je paznik in ne ve kam se mora obrniti za ime, sicer je pa stara reč, kadar mački stopiš na rep, pa zacvili. Tem lenuhom, postopačem povemo, oziroma jih svarimo zadnjič. Zadosti je šikaniranja in denunciranja delavstva, to se mora končati enkrat za vselej. Če ne, bode- Iz rudarske internacijonale. V nedeljo, 17. junija osi v Zagorje na proslavo razvitja prapora „ VESNE“. Vlak odhaja iz Ljubljane ob tričetrt na 8 zjutraj. Rudarji. ZAGORJE. mo začeli pometati z železno metlo. Toliko v vednost javnosti, kje so lenuhi doma. Vam rudarjem pa, ako hočete, da se otresete pijavk in denuncijantov, se morate vsi od prvega do zadnjega organizirati v strokovni organizaciji Zvezi rudarskih delavcev, potom katere se bomo skupno borili proti kapitalu in njegovim slugam, postopačem. Kajti le v strokovni organizaciji, katera je v vsakdanjem boju za vsakega po- sameznika ter za interese celokupnega proletarijata, je naša rešitev. Zato je skrajni čas, ura gre na 12, rudarji in ostali delavci, pripravite se na boi. Znamenja na nebu kažejo borbo, boj... Živet razredni boj! Proč s postopači in denuncijanti! Boj kapitalu! Živela solidarnost- proletarijata! Dragotin. ZAGORjE. Za dne 5. junija je imela Unija slovenskih rudarjev sklican javen shod z dnevnim redom: Mezdno gibanje in sicer: v gostilni g. Raltfr-ja. Ko je prihajala 4. ura popoldne za začetek shoda, jo primahata prav hitrih korakov centralni tajnik Unije Arh in njegov adjutant Ule. V gostilni je bilo 6 pristašev U. S. R. ter 8 sodrugov od Zveze rudarskih delavcev. Arh se ie držal prav kislo in klaverno. Ob pol 5. uri vstane ter prične približno takole: Cenjeni sodrugi. Ker je zagorsko delavstvo in kisovško bojkotiralo Unijo, da bi ona stavila zahteve, Vam ne bom nič razlagal in pravil, ampak zato se danes shod ne vrši. S tem zaključim. Potem bi pa prosil naše člane, da grejo v drugo sobo, bi rad nekaj ž njimi govoril. Jaz se pa ne bom več zanimal, če hočejo ali ne. Nato se je ta blamirani štab patrijotov spravil počasi v neko drugo sobo, kjer jim je »toti« Arh povedal na dolgo in široko, da so krivi tega poloma neod-visneži. To je pa res čudna stvarca, da so neodvisni krivi, da še njihovi člani ne pridejo (ki so tako zavedni, kakor pravi Arh) na shod. Torej se je Unija oziroma vodstvo zopet enkrat opeklo. Kajti znano je vsakemu rudarju, da bo zahteve vložila Zveza rud. del. in tukaj je pa hotel Arh nekaj samo za Zagorje napraviti. Vemo, da Unija potrebuje vpliva med rudarji, da bi ga zopet izkoriščala kot nekdaj. Ali rudarjem ie še prav dobro v spominu ta skrahirana organizacija, katera ne pozna več razrednega boja. Zato se pa niso- udeležili tega shoda. Še njihovim članom se ni zdelo vredno hoditi na shod, saj je prav, je vsaj samo 6 Unij-cev videlo svoj žalostni konec. Vam je odklenkalo posebno pa sedaj, ko se je ustanovila Internacijonala ministrov izdajalcev. Delavstvo bo čakalo na zahteve, katere vloži v najkrajšem času Z. R. D., ker samo y njej imamo upanje,da si bomo zboljšali svoj gmotni položaj. Zato vsi rudarji in delavci, ako hočete, da bo imela Z. R. D. večji uspeh pri borbi za zvišanje plač, strnimo se vsi v strokovno organizacijo, potom katere se je mogoče boriti proti kapitalu. Samo v tisti organizaciji, katera je na stališču nepomirljivega razrednega boja, samo tam ie prostor za proletarca, zato, sodrugi rudarji, ponovno: vsak mora biti član strokovne organizacije Zveze rud. delavcev, če hočemo naše želodce napolniti ter se hočemo tudi našim materam in otrokom zboljšati njihov gmotni položaj. Od nas vseh je odvisna borba, ako podležemo, smo krivi sami še nadaljnemu siromaštvu nas, žen in otrok. Zato, rudarji, organizirajte se, da končamo borbo z uspehom, da gremo tem lažje naprej za našim končnim ciljem, to je osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. ! 1 I : UČENJAKI SOCIJALIZMA IN INTERNACIJONALE V KRMELJU. Tu imamo dva naduteža, ki sta tako učena, da slišita travo rasti in plot žvižgati. Kar to minuto govorita, vržeta črez par minut v koš ter skuhata potem popolnoma nekaj novega, kar ni ne miš ne ptič! Da bi g. jakil znal, kako sta učena, gotovo ne bi bil enemu odpovedal službo, drugega bi pa gotovo nastavil za nadzornika v svojem rudniku. Ne bilo bi potem nezgod, vse poslovanje v obratu bi se vršilo točno in v redu, kot sta se namreč sama izrazila. Eden izmed teh je baje prepotoval razne zemlje, bil je v Nemčiji pristaš soc. demokracije, a ko je spoznal, da tu ne bo »kšefia«, ie dobil novo perje ta ptič, ter pričel peti novo pesem. Socijalizem in in-ternacijonalo si razlaga takole! »Vsi ljudje smo bratje ter moramo jeden drugega vpo-števati, ne hotel bi pa imeti poleg Culu-kafre, ker so kulturno zaostali narod. Socijalizem in internacijonala so institucije, ako pojde eden po svetu in nima denarja, morajo socijalisti in iniernacijonalci nabasati takemu postopaču žepe, da mu je s tem zopet odprta pot v širni svet, kjer lahko troši in zapravlja denar, ki ga delavski trpini znašajo vinar za vinarjem v svoje organizacijske blagajne. Ako bi po njegovem Javnost bo gotovo zanimalo, kako živimo mi izmozgani rudarji — upokojenci — ker vedno samo molčimo. Dosedaj smo prejemali penzijo in doklado, sedaj pa so si gospodje izmislili popolnoma nov način, s katerim upajo zadovoljiti nas upokojence. Izdali so neko naredbo, po kateri se vzame upokojenim rudarjem in njih družinam do- mnenju ne dali takemu postopaču denarja, je internacijonala in socijalizem le fraza. Mi pa pravimo tako: Vsak delavec, ki je član inlernacijonalne socijalistične organizacije in ki potuje po svetu, ako se izkaže, da je res član, dobi v sili podporo, naj si pride v Nemčijo, Italijo, Francijo, Ameriko ali katero drugo državo, ker tu se ne vpraša ali si Slovenec, Nemec, Italijan, Madžar itd., temveč se vidi v njem le delavca, ki je izkoriščan od internacijonalnega kapitalizma. Fraze kapilalističnih mogotcev, da je v nevarnosti obstoj ene ali druge nacije, so le fraze in teh se je nasrkal tudi g. Kremžar, dasiravno se njemu ravno tako slabo godi kot drugim delavcem ter se mu godi ravno tako kot tisočem in tisočem delavcem. Ako pa hoče ta gospod razkladati socijalizem in internacijonalo, naj se še malo poglobi v marksistične knjige, naj pregleda in spozna socijalne razmere in neprilike, v katerih se nahaja že od rojstva ravno tako, kot vsak drug delavec. Spozna in zave naj se, da je hlapec buržuazijskega kapitalističnega družabnega reda in da ga ravno tako tepe bič kapitalističnega izkoriščanja, kot delavca. Krmeljski rudarji. klada k penziji in se opirajo na to: »Kdor dobiva mesečnih prejemkov 275.— Din, se mu odvzame doklada.« Tako pa prejemamo borih 24 kron, da nekateri celo, čujte in strmite, celih 8 kron na mesec. Vprašamo gospode: Ali se tako rešuje taka vprašanja? Ali mislite, da se z nared-bami napolnijo želodci nas starih rudarjev upokojencev? Ali mislite, da je z naredba-mi oblečena masa upokojenih rudarjev? Kdo je toliko mogočen, da bo v tej draginji preživljal z osmimi kronami mesečno sebe in družino, sesfoječo iz žene in 3—5 otrok? Če je tak siromak, dal na razpolago trboveljskim vampirjem še svoje kosti, ker moč je že itak preje izčrpal, da zamore s tem preživljati sebe in družino, se mu enostavno pošlje v kuverti odlok ali naredbo, s katero naj zadosti svojim življenskim potrebam, doklada pa se mu vzame. Čisto gotovo jasno je, da z naredbami ne boste zadostili našim potrebam, in ker je treba pri tem zopet iskati pomoči v skupnosti, se bomo organizirali, da potom organizacije povemo in udejstvimo naše zahteve. Gorje vam, gospodje krvosesi, če pride dan, ko bomo tudi mi izdajali naredbe. Poslužili se bomo brez dvoma: »zob za zob.« Vam, sodrugi upokojenci, pa kličemo: »V organizaciji je moč. Ne dvomite, kateri organizaciji bi pristopili, ker je vsakomur jasno, da je »Zveza rudarskih delavcev« tista, ki zagovarja in ščiti delavske pridobitve ter vodi neustrašen in nepomirljiv razredni proletarski boj, boj za zboljšanje gospodarskega položaja, za boljši ter večji kos kruha, za boljšo bodočnost. Sodrugi sotrpini! Poverimo »Zvezi rudarskih delavcev« naš boj in oklenimo se organizacije. Ako se bomo trdno oklenili naše TRBOVLJE - Kar nas je starejših delavcev, bolj ko premišljujemo, prihajamo do spoznanja, da se vračajo časi, ko je gospodoval na »Dnevnem kopu« še Šuligoj, a kjer sedaj pašuje Dukič. Zadnje imenovani ima tako dresirane svoje paznike, razun malih izjem, da iztresejo psovke na delavce in delavke, želijo si le, da bi jih smeli še pretepati ter po svoji mili in dragi volji naganjati domov ali celo odpuščati iz službe. Vsa mizerija in nadoblast paznikov na dnevnem kopu pa se pokaže v pravi luči šele po noči. Posebno ženske se jemlje na piko in psovke lete na nje kot toča z vseh strani v najnesramnejši obliki. Da bi ti gospodje vsaj malo več obiskovali šolo, imeli več soli v glavi, ne bi zasedli teh mest po »božji milosti« in gotovo bi bil malo boljši red na dnevnem kopu. Tako pa najdemo tu paznike vsakovrstne branže, ki najmanj razumejo svoj poklic. Vsekakor bi svetovali paznikom, naj posvetijo malo več pažnje varnostnim pripravam in da ravnajo z delavci in delavkami človeško. Ne dogajale bi se nesreče tako pogosfo-ma, kot se, ako bi pazniki obrnili iu več pozornosti. Pa kaj bi se s tem ukvarjali, kajti pregovor pravi: »Vol je vol, pa če tudi mu roge odbiješ«. Ne pade jim v glavo, da so tudi oni izrabljeni in izkoriščani po kapitalu in da so pred par leti z delavci opravljali isto delo, bili so ravno tako preganjani. Večina teh je bila lenuhov prve vrste, a z raznimi proiekcijami so se povzpeli eno stopinjo višje, pravimo višje, ker se jih titulira »gospod«, dasiravno jim gleda beda in pomanjkanje iz oči njih samih in njegovih družin, ravno tako kot nam. Gospodje, spametujte se vendar enkrat in spreglejte, kajti kapital je ravno tako vaš nasprotnik kot delavčev. Razlika je le ta, da vas omami z imenovanjem paznika, ter vas izrabi proti delavcu in delavki, a vsi skupaj gradimo podjetniku - kapitalistu palače in mu spravljamo skupaj profite, a mi vsi gladujemo, trpimo revščino in pomanjkanje, niti nimamo obleke, niti obutve, a LISTEK. Drvarjeva trnjeva pot. Prvi sviti jutranje zore obrisujejo vrhove gora. V dolinah je še vse tiho, znak, da je dan po prazniku, dan po uživanju, dan po brezmejnem pijančevanju ... Komaj so utihnili zvoki godbe, spremljani s strastnim, brezskrbnim smehom in pijanim vpitjem, že je zasijala zora. Zdajci stopi iz osamljene hiše temna in siabo oblečena postava. V prvem hipu ni spoznati, jeli tat ali poštenjak, zakaj na hrbtu nosi velik, nabasan nahrbtnik, ter stopa prihuljeno naprej ter se ozira proti vrsti hiš, kjer stanuje bolj imenitna gospoda. Kaj namerava ta postava v polmraku? Počasi sopeč gre dalje svojo pot, ki pelje v visoke hribe. Že je v podvznožju, ali ni ga še spoznati. Obrne se še enkrat nazaj, potem Pa jo krene naravnost v breg, kamor Pelje steza, po kateri bi se bilo skoraj bati, da si koza zlomi nogo, ali on gre dalje in dalje, spodtikajoč se, ier tako dospe na prvi hribček nad vasjo. Pa se ustavi, odloži nahrbtnik ter si obriše Pot s čela, ki mu lije curkoma vsled Prenaporne hoje, ter se na to vsede obrnjen proti vasi na nahrbtnik. Zdajci üa spoznamo, to je sosedov, sin bolne uiatere, drvar, ki dela visoko v gorah, da preživlja sebe in mater. Dolgo sedi neprimično, zroč v dolino na bele hiše, vile, palače in gradove, v katerih še vse sladko spi. Premišljajoč svojo usodo, pogleda na uro; kar groza ga spreleti, kajti ura je že pol 5, in čeprav ima že eno uro pota za seboj, vendar je še dobi e štiri ure hoda do kraja, kjer je zaposlen. Vstane, stisne pesti, oči mu zažare kakor risu, ter z bolestnim glasom zavpije, da se razlega po okolici: »Ali bo vedno tako? Ali boste vedno uživali Vi naše žulje? Ali bomo mi vedno Vaši sužnji? Pretresljiv prizor, tako je še mlad, pa že obupava. Z vzdihom: »Zakaj sem se moral roditi?« naprti nahrbtnik in krene svojo pot naprej. Gozd postaja zaraščen, zatorej mu ne moremo več slediti, treba ga je počakati, da pride nazaj... —o— »Kdaj pride Vaš sin z dela?« vprašam še isti dan njegovo mater, ki se je kakor megla privlekla izza vagla hiše. »Ah, šele črez 14 dni«, mi je odgovorila. Nato se vsede na bližnji kos lesa ter začne s slabotnim, hripavim glasom pripovedovati : »živela sem srečna s svojim možem pri nekem lesnem trgovcu. Usoda je hotela, da sem povila več otrok. Toda to bi še ne bila nesreča, ko bi mi ne bili nekega dne prinesli na pol mrtvega moža domov.« Ulile so se ji solze in mislil sem, da ne zvem od nje ničesar več, zatorej sem jo hotel za- pustiti. Pretesno mi je bilo pri srcu gledati take prizore. Toda zmotil sem se. »Pa to še ni vse«, povzame ona besedo, še vedno jokajoč. »Mož je v par urah umrl ter mi zapustil nedorastle otroke, jaz pa sem po taki izgubi zbolela. Zdaj je prišlo največje gorje nad nas. Mislila sem, da bo skrbel gospod, pri katerem je delal moj mož, vsaj toliko časa, da bom ozdravela, pa žal prišlo je drugače. Gospod ni niti slišati hotel o meni, čeprav se je moj mož poškodoval v njegovem gozdu. Da, še celo napovedal mi je, da moram zapustiti stanovanje, češ, da ga on rabi za sebe. Ko sem malo ozdravela, sem tudi to storila. En čas je bilo težko, potem pa vedno bolje, zakaj sinovi so dora-stli. Upala sem, da bom vsaj na stare dm srečna, pa zopet je bilo drugače. Pričela se je vojska. Sinovi so morali v vojsko, iz katere se je samo ta povrnil, ki ste ga danes videli, hčere so mi pa med vojsko pomrle.« Zopet neudušljiv jok. »Oh, kako se bojim, ker vedno slutim, da mi bodo še zadnjo oporo prinesli tudi mrtvo domov.« Ker se mi je mudilo v službo, sem jo moral zapustiti, toda s težkim srcem. Premišljeval sem njeno usodo, črez tri dni prinesejo bolni materi mrtvega sina v naročje. Drugo jutro je tudi ona vsled žalosti preminula. Iz mojih prs se je pa izvil vzdih : »Vse si žrtvovala, vse ti je ugrabil kapital.« organizacije, sinemo upati, da bomo čim-preje dobojevali naš boj, ki je upravičen. Potrebno bi bilo, da se zlasti v vseh revirjih trboveljske premogokopne družbe dela na to, da se pogovorimo skupno na skupne korake, katere moramo podvzeti v najbližnji bodočnosti. V ta namen je treba pred vsem. da se pogovorimo v vsakem revirjju sami med seboj, seveda v prisotnosti fukcijonar-jev strokovne organizacije, potem pa naj organizacija skliče širšo konferenco za vse revirje skupno, na kateri naj se sklene in predloži spomenico vladi in tozadevnim uradom. Sodrugi upokojenci! Naša rešitev je v nas samih! Zato, ne tarnajmo samo in ne držimo križem rok, temveč oklenimo se organizacije v zavesti, da nismo v tem upravičenem boju sami, marveč tudi, da je tukaj zainteresirana naša mladina, ki razume naš položaj in je na naši strani. Zato vsi v organizacijo, v kateri ni razlike med starimi in mladimi. Vprašanje rešitve našega vprašanja ie ležeče na nas, zato s pogumom v organizacijo, kjer je razumevanje našega vprašanja in kjer smo v tem vprašanju in boju podprti. Doli z naredbami, ki ogrožajo našo eksistenco in nam jemljejo naš kruh. Živela skupna borba! Živela nezavisna Zveza rudarskih delavcev! Upokojenci iz Zagorja. DNEVNI KOP. kapitalist se smeje in mane roke, ker vas izrablja kot rablje napram delavcem in delavkam. Vsled nezadostnih varnostnih naprav na dnevnem kopu Doberna se je dne 5. junija ponesrečil izletni fant delavec Kuhar. Ko je nakladal voziček, se je nanj vsul ožgani premog in sreča je bila, da je bilo na mestu takoj nekaj delavcev, kateri so rešili fanta s tem, da so ga odkopali izpod premoga. Da se je zgodila ta nesreča, je kriv temu trdi paznik, ker ni pregledal nevarnosti ter odkazal delo tam, kjer bi delavcu, v slučaju, da se sesuje ožgani premog, ne moglo napraviti kvare ne škode. Čestokrat se zgodi, da se odpuščajo delavci in delavke vsled najmanjše malenkosti. A ker precej njih ni včlanjenih v strokovnih organizacijah, ne morejo potem najti nobene pomoči in ostanejo na cesti brez zaslužka in kruha s svojimi družinami. Delavci in delavke, zaposleni pri podjetju Dukič! Vstopite v strokovno organizacijo »Zvezo rudarskih delavcev«, da bodemo potem vsi skupaj složno varovali naše delavske pridobitve in skušali iste zboljšati. Ako bodo naše vrste močno sklenjene in disciplinirane, bomo uspeli. Delavci »Dnevni kop«. Proti paznikom in obratovodjem, ki s svojo nepazljivostjo zakrivijo nesreče, se bo v bodoče sodnijskim potom postopalo. Zato naj vsak delavec javi, če se v obratu zgodi nesreča, katera bi se lahko preprečila, če bi se ugodilo vsem varnostnim predpisom. Zaupniki, vršite svojo dolžnost! DOPIS IZ TRBOVELJ. Strašno, pa resnično, kar se dela danes z rudarji od strani rudarskega okrožnega urada v Celju. Dne 25. marca 1923 je imela združena bratovska skladnica občni zbor ali glavno skupščino. Volilni možje so zahtevali nekaj dodatkov k pravilom združene bratovske skladnice in sicer boleznina se naj plačuje do enega leta dni, kakor je v zakonu za zavarovanje za bolezen in sicer po § 46., točka 2. To je bil enoglasen sklep od strani delojemalcev in ti imajo dve tretjini. In glej čudo, okrožni rudarski urad zahteva kritje za te izdatke, a rudarji, zaposleni pri Trboveljski družbi, mu odgovarjajo: kritje je tukaj, ker plačujemo 5%, pri Osrednjem uradu samo 3% in to je tudi proti zakonu, če glavna skupščina enoglasno sprejme, rudarski urad pa se postavi proti sklepu. Rudarji morajo sami zahtevati od strani rudarskega urada v Celju, da bo tudi ono upoštevalo zakon za zavarovanje za bolezen. Še nekaj. Koliko let stoji hrastniški rudnik, bodo vedeli starejši rudarji. To pa vemo dobro vsi rudarji, da ni imel nobeden zdravnik vile, drugače, če si jo je sam postavil Letos je naenkrat nujno potrebno, da se postavi vila za zdravnika. V zakonu za zavarovanje za bolezen stoji § 151., ki pravi, da mora podjetje skrbeti za potrebne prostore. Tako se je rešila družba velikih stroškov. Kaj poreče rudarski urad v Celju proti temu? Kje bo kritje za vilo? Proti temu se nič ne protivi rudarski urad, ker gre v korist družbe, ie kadar se gre za delavstvo, tedaj mora biti še posebno kritje. Rudarji, zaposleni pri tem ali onem rudniku Trboveljske družbe, na vsakem shodu moramo zahtevati naj se tudi »Združena bratovska skladnica Trbovlje« priklopi k Osrednjemu uradu za zavarovanje za bolezen, ker tam se upošteva zakon, ki ga je izdal ministrski svet, in pri nas v Jugoslaviji se ti gospodje zmeraj spreminjajo in rudarski svetniki so pa zmeraj zaščitniki Trboveljske družbe. Za danes končamo, prihodnjič pa še več in sicer zaradi pokojninskih draginjskih doklad. Več rudarjev. V nedeljo, dne 24. junija 1923 ob 3. uri popoldan se vrši SHOD RUDARJEV v Hrastniku v gostilni Logar. — Dnevni red: MEZDNO GIBANJE. Vsi rudarji na shod. Ali si žo «elan rudarslciln delavcev?** PAŠEVANfE »VRANGLOVCA« V KRMELfU. Takšen drobec te kontrarevolucijonarne bande se nahaja tudi pri nas v Krmelju in sicer neki M. Neki delavec je napisal na deske drvarnice »Venče« s kredo. To je bilo po mnenju belega gardista velikanska greška in treba je, da se dotičnika, ki je to napisal, kaznuje. Čudimo se le, da ni ta gospod zahteval kakšne hujše in težje kazni, temveč je delavcu odtrgal od njegove dnevne plače »le« 10 K, mesečno na 25 delavnih dni 250 K. To je najblažja in najmanjša kazen, ki si jo je mogel izmisliti g. M. za napisanih par črk in ki so se napisale na dr-^rnico. Niti najmanj ne pomisli, da je za delavca io precej občuten odtegljaj, in da se mu primanjkljaj 250 K jako pozna, pc- »SAVEZ ŽELEZNJČARA« IN MINISTRSTVO SAOBRAĆAJA. Ta organizacija železničarjev, katere voditelji prodajajo svoje člane in vse železničarstvo na debelo, je poslala svoje fukcijonarje ministrstvu Saobraćaja, da mu obrazložijo težnjo in bedo železničarjev in zahtevajo izboljšanje. Tako pripoveduje Krekič in njegovi oprode Bahun in drugi. Še ni dolgo, da so po okrožnicah in plakatih kričali ravno ti gospodje nad akcijskim odborom, da je šel posredovat na vlado, češ, da je s tem zakrivil izdajo. Sedaj, ko so bili oni sami, pa ni izdaja. In baš sedaj je bila izdaja. S tem so pokazali in dokazali, da je resnična filozofska teza: »Kakoršen je kdo sam, tako misli o drugem. Vsak ima svoje zrcalo v drugem.« Ta gospoda od »Saveza« je namreč bila pri ministru. To je res. Ona je tam zahtevala zboljšanje železničarskega položaja. To je pa laž. Ta gospoda je bila pri ministru in se tam opravičevala, da mora sodelovati pri akciji železničarjev in nameščencev, ker to zahtevajo člani, a oni se več ne morejo temu upirati, ker bi zgubili vse člane. Zato naj .gospod minister oprosti ta njih korak. Skrbeli pa bodo, da bodo ovirali akcijo, kolikor bodo le mogli. To smo zvedeli iz zanesljivega vira in priobčujemo, da izvedo vsi trpini in sodijo sami. Zalog. NSŽO. podr. Zalog naznanja, da se vršijo redne podružnične seje vsako prvo sredo v mesecu ob 19. in pol uri v gostilni gosp. Zicherl v Zalogu. Izredne javimo ustmeno. Predsednik. Sodruge železničarje prosimo, da nam javijo naslov pomožnega premika-ča j .žel. Ferdinanda Pintarja, ki je v službi v Zagrebu, a se sedaj nahaja na dopustu nekje na Štajerskem, ker imamo zanj neko važno zadevo. Naslov je sporočiti NSŽO, Ljubljana, Turjaški trg št. 2. Javnost naj sodi! Že nekaj let je za nami, odkar smo v »svobodni« državi. Vsakdo pa lahko odgovori kakšna »svoboda« nas obdaja. — Da se podam k stvari. Uzakonjen je bil osemurni delavnik. In kako se ga uvažuje? Pri progovnih čuvajih so osemurni delavnik vpoštevali okrog enega leta, koncem leta 1920 je bil turnus prenarejen. 24 ur službe — 24 ur prost. In nekaterim gospodom se je dozdevalo, da nas še premalo izžemajo in izrabljajo in dali so nam kot naknadno za priboljšek pri 24 urnem turnusu po 200 m proge za čistit, izven mesta so jo celo dobili po 300 m. — In da se pa očisti 300 m proge je treba časa 37 dni in to je 296 ur. — Vprašamo, kje bo imel progovni čuvaj toliko časa med vlakom, da bo progo očistil pri 24 urnem turnusu? Iz tega bodo nastale posledice, za katere naj nosijo odgovornost tisti, ki izdajajo take naredbe. Prizadeti. Od progovne sekcije Ljubljane—Rakek. Klic, ki se širi med progovnim delavstvom za preureditev izplačevanja, je vedno glasnejši. Še pod bivšo monarhijo Avstro-Ogrsko smo imeli bolj red- sebno, ker že plače same ne odgovarjajo predpogojem življenjskega obstanka delavca in njegove družine. Vprašamo, ali je znana g. Jakilu cela zadeva in ali ve g. M., da se delavca na prvo grekšo opozori, a šele na drugo kaznuje, a tudi ne v taki višini kot se je storilo z zgoraj omenjenim delavcem. V prihodnjič svetujemo g. M., da se ravna po pravilih službenega reda, sicer bodemo primorani malo obširneje govoriti o celi zadevi tudi na kompetentnih mestih. Krmeljski rudarji. Proti protizakonitemu postopanju gospodina M. se bo vložila tožba, če ne bo delavcu zlobno storjene krivice popravil. no izplačevanje in sicer 29. v mesecu. To je bilo opravičeno, ker mesečni zaključek za progovne delavce je 25. v mesecu. V današnji dobi pa imajo gospodje večjo modrost. Obstoja naredba, da je izplačevanje od 25. do 5. v mesecu, če se pa pritožiš proti progovnemu mojstru, pa ti reče: »ne morete si nič pomagati, če vam ne izplačajo do 5. v mesecu, ker je taka naredba.« In tako čakaj za tiste pare, kakor ptice selivke od 25. do 5. v mesecu. Tako je mnogokrat poznejše izplačevanje za nas, kakor za nastavljeno osobje. Radovedni smo, iz katere roke je izšla ta naredba, kajti dotičnemu bi svetovali, da kadar se bi podobna naredba izdala, da bi tudi dali kako umetno gnojilo za želodec, ker s tako naredbo se želodec ne zadovoljuje. Na kredit itak ne dobimo nič več, če pa slučajno kaj dobimo na »puf«, moramo pa že 1. v mesecu plačati. Kakor se je že preje izplačevalo 29. v mesecu, tako naj se tudi sedaj izplačuje in redno. Prizadeti. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA POSTAJI RAJHENBURG. Dne 11. junija t. 1. ob 1. uri ponoči je trčil osebni vlak št. 520, prihajajoč iz Zagreba v tovorni vlak št. 569, prihajajoč iz Zidanega mosta na postaji Rajhen-burg pri uvozni kretnici št. 6. Da ni bilo človeških žrtev, gre priznanje strojevodju osebnega vlaka, ki je na vso moč zaviral. Razen malenkostnih prask ni bilo ranjencev. Materijalna škoda je večja. Ali kdo je krivec te nezgode: Glavni krivec je uprava. Upravi še do danes ni prišlo na misel, da bi na tej postaji, s tako preobloženim prometom in še poleg tega z enim tirom, napravila varnostne naprave, to je s popolnoma zavarovanimi kretnicami, katere je nemogoče prej postavljati, predno ni vlak na obeh koncih zavarovan. Ubogi, izstradani kretničarji morajo v Rajhenburgu 700 metrov daljave letati z tistimi ključi za kretnice in jih zaklepati, kar bi lahko pri moderni napravi delal iz postaje na obe strani, brez napora in popolno varno en sam kretničar. In to je na postaji Rajhenburg že drugi slučaj. Uprava se pa ne zmeni, da bi kaj ukrenila, nego trpi rajši materijalno škodo, in se ne ozira na človeške žrtve, ki se zgode lahko v takih slučajih. Kaj pomaga sedaj, če uprava zaslišuje ljudi in jih kaznuje ter izdaja okrožnice. — S tem se ne izboljša položaj. Ampak uprava naj v prvi vrsti napravi svojo dolžnost, napravi na postajah, kjer še niso, moderne varnostne naprave, osobje naj bolje plača, da ne bo samo premišljevalo, kako se bode preživelo. Potniki se pa naj zanimajo za svojo varnost in naj skrbe, da bo njih življenje za časa vožnje po železnici zavarovano. Naj zahtevajo, da uprava železnice plača dostojno tiste, ki delajo. Opazovalec. POZIV. Podpisana se ne misliva spuščati v pre-rekavanja na klevete, ki jih slišiva od raznih oseb v železniški hiši v Trbovljah. Samo to poveva vsem, da sem bila podpisana v deželni bolnici v Ljubljani od 3. marca do 6. marca t. 1. radi krvavenja, kar lahko potrdim in pokažem z izpričevalom in kar lahko potrdijo tudi zdravniki na ginekološkem oddelku deželne bolnice v Ljubljani. Podla laž pa je, kar govori g. Jožefa Stepič in drugi o podpisani. Vsak vidi v svojem bližnjem le samega sebe in vsak o drugem govori vedno le to, kakršen je sam. Poživljava pa, da klevete, ki jih govori g. Jožefa Stepič, dokaže potom tega časopisa, tekom 8 dni, ako ne, je navadna in podla lažnjivka in opravljivka. Nadalje izjavljava, da bodeva postopala sodnijsko proti vsakemu, ki bo tako nesramen, da bo še nadalje klevetal zoper najino čast. Marija in Franc Dovjak. Tedenske novice. V Bolgariji so kontrarevolucijonarni fašisti, ki bi radi zopet upostavili ko-burško absolutno monarhijo, napravili preobrat. Ker so oficirji fašisti, se jim je z vojaštvom posrečilo zasesti vse državne urade in aretirati člane vlade. Samo predsednik Stambolinski je pravočasno zbežal in on sedaj organizira svoje kmete, da prežene prevratno vlado. Vrše se hudi boji med vojaštvom in kmečkimi organizacijami. Ta slučaj nam dokazuje, da v državi ne vlada parlament ali kaka druga institucija, ampak da ima moč tisti, katerega podpirajo oficirji. Vojaki, ki so v ogromni večini kmetje in delavci, pa morajo izrvševati to, kar želijo oficirji, čeprav ti oficirji delajo očitno proti volji ljudstva in na škodo kmetov in delavcev. Zato se oficirjev boji tudi naša vlada in v projektu zakona o ustrojstvu vojske se predvideva za oficirje velikanske plače : 300.000 kron itd., med tem ko se uradnikom in železničarjem, ki nimajo pušk, ne prizna niti toliko, da bi bili obvarovani pred lakoto. Zanimivo je, da so bulgarski socijalni demokratje, ki se pri nas vedno izjavljajo proti vsaki delavski revoluciji, vstopili v io kontrarevolucijonarno fašistično vlado. Bulgarski član nove hamburške internacijonale je postal minister in hamburška internacijonala ministrov je bogatejša za enega ministra. Nemški proletarijat se nahaja v najhujšem boju. Na eni strani se mora boriti proti neznosni draginji, na drugi pa proti svoji vladi, ki hoče priznati reparacije, katere naj plača samo delavstvo. Nemška buržuazija hoče sporazum s francosko buržuazijo, nemško delavstvo pa s francoskim delavstvom. Vrše se velikanski širajki, v katerih sodeluje na deset in desettisoče proletarcev. Vodstvo tega obrambnega boja ima komunistična stranka, socijalpatri-jotje pa pakiirajo s kapitalisti. Na Španskem so ubili nekega kardinala, ki je nastopal proti verski strpnosti in hotel vpeljali novo inkvizicijo. Pri nas pa se pridno pripravljajo na vojno, Pasic, Radič in Korošec se še vedno prepirajo za korita, delavstvo in uredništvo pa vsak dan bolj strada in se grabi za lase, da je postavilo na državno krmilo ljudi, ki so imeli samo lepe obljube, sedaj pa so pozabiil na vse in puščajo delavstvo v nemar. laBSHBBBBBBBBBHHSSHSBHHSBBBaE Razno. PROFIT TRBOVELJSKIH MAGNATOV. 1 delnica Trboveliske premogokopne družbe, ki jo da družba svojim akcijonarjenvza 26 Din in nekaj par je vredna na borzi čez .100 Din. Tako družba deli denar med svoje delničarje, ki so ga ji prigarali bedno plačani rudarji. DELAVSKO GIBANJE V ZAGREBU. Delavstvo v paromlinu je zahtevalo 25odstotno povišanje. Izgleda, da pride do stavke. — V parni žagi Sutej so vložili delavci zahteve po 75 odstotnem povišanju plač, v tovarni.za parket 25 odstotno, v pivovarni tudi 25 odst. Gibanje dimnikarjev za 50 odst. povišanje še ni končano kakor tudi ne mestnih delavcev, ki zahtevajo 40 odstoi. povišanja. Delavcem se je ponudilo 15 odsioh, kar je delavstvo odklonilo. — Mezdno gibanje v Zagrebu je torej zelo živahno. ŠTRAJK RUDARJEV V HRVATSKEM ZAGORJU. Stavka zagorskih rudarjev se je končala s povišanjem 20 odstot. dosedanjih plač. Delavstvo premogokopa Kanec pa stavka še dalje; stavko ki jo je dosedaj vodil Opči Radnički Savez, je prevzel v svoje roke Hrvatski Radnički Savez, širjenje stavkovnega gibanja v celi Nemčiji. Komaj je ponehal štrajk porurskega proletarijata z zmago delavstva, je izbruhnil štrajk tekstilnih delavcev v Gornji šleziji, katerim so se pridružili delavci v električnih obratih. Nadalje je stopilo v štrajE delavstvo Hagenskega okraja in Vegesacka. V Berlinu je štrajk na vidiku. V Frankfurtu, Leipzigu, Dresdenu, Beuthenu, Hindenburgu m drugih krajih so se vršile velike demon-siracije delavskih množic, pri katerih je prišlo tudi do krvavih spopadov s policijo. Razpoloženje obvlada komunistična stranka Nemčije (= KPD Deutschlands), ki se naslanja proti socijal-patriotom in strokovni bhokraciji na gibanje obratnih svetov. Razveseljivo dejstvo za naraščanie moči revolucijonarnega proletarijata Nemciie |c ‘udi to, da se fašistovske »Hakenkrenzier-ske« bande ne upajo nastopiti proti delavstvu, ki vedno bolj utrjuje svoje obrambne organizacije. Objave. Po sklepu seje ZNSO z dne 24. maja 1923 se vrši v nedeljo 24. junija 1923 ob 9. uri dopoldne SEJA ŠIRŠEGA ODBORA ZNSO v Delavskemu domu v Ljubljani. Dnevni red : 1. Poročilo tajnišiva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo posameznih organizacij. 4. Poročilo o položaju. 5. Strokovna Borba. 6. Ujedinjenje strok, organizacij. 7. Razno. Vse organizacije se pozivajo, da pripravijo za širšo sejo potrebna poročila o delu v preteklem polletju. SEZNAM SODRUGOV, KI SO DAROVALI ZA RUDARSKI DOM V TRBOVLJAH. Nabiralna pola št. 10, nabiral sodr. Skri Jože na Tereziji: Lukež Jože 40 K, Kranjc Anton 8 K, Deželak Florijan 10 K, šumi Ivan 4 K, Lubi Alojz 4 K, Konajžaj Jože 4 K, Klopčič Jera ??? Poboljšaj Jakob 4 K, Lo-ščar Antonija 8 K, Planinc Jože 10 K, Pogan Ivan 12 K, Resnik Franc 4 K, Ogrizek Franc 8 K, Savinšek Ivan 4 K, Verčnik Franc 8 K, Podkrajšek Ignac 4 K, Brgles Franc 8 K, Koslajnšek Anion 10 K, Pušnik Jože I. 40 K, Pušnik Jože II. 20 K, Pušnik Fani 20 K, Arinak Jože 4 K, Grajželj Jože 4 K, Nara-glav Terezija 6 K, Naraglav Stanislav 6 K, Mrzel Jože 20 K, Mrzel Ignac 40 K, Možgon Ana 7 K, Vresk Mariin 6 K, Pušnik Anton 4 K, Zupančič Miha 4 K, Jerman Franc 4 K, Gosak Franc 4 K, Drnovšek Franc 12 K, Hočevar Ivan 4 K, Koncilja Franc 8 K, Zupančič Miha 10 K, Kuhar Kristina 8 K, Klenovšek Blaž 8 K, Barovič Jože 4 K, Šorlah Jurij 4 K, Zelenšek Ivan 10 K, Zelenšek Jože 20 K, Čoš Franc 6 K, Žibert Franc 8 K, Jelen Alojz 20 K, Zajc Franc 20 K, Obržan Rudi 9 K, Flis Karl 4 K, Simončič Franc 10 K, Čretnik Alojz 10 K. Nabiralna pola št. 11, pobiral s. Leopold Koritnik na Opekarni: Žužek 4 K, Koritnik 12 K, Zupančič 4 K, Cestnik 10 K, Brinar 4 K, Drofenik 4 K, Cizelj 4 K, Cizelj 6 K, Škorjanc 3 K, Potrata 4 K, Capuder 4 K, Kiančišar 10 K, Leben 4 K, Merhar 2 K, Kiančišar 4 K, Mastnak 8 K, Pečnik 1 K, Lobah 4 K, Piki 2 K, Čehovin 2 K, Sadušek 4 K, Stanko 4 K, Spereh 4 K, Linšarič 2 K, Žibre 2 K, Krajnc 2 K, Zorko 2 K, Vinčel 4 K, Taušek 4 K, j Frece 4 K, Plahut 4 K, Sterniša 4 K, Plahuta j 4 K, Lužner 8 K, Jug 8 K, Langer Frang j 18 K, Žuželj Franc 7 K, Furlan 18 K, Stra-i šek 2 K, Zorko 4 K, Perbil Ignac 4 K. — j Nabiralna pola št. 12, pobiral s. Babič Mar-j lin na Polaj: Sušnik Primož 20 K, Sušnik j Anton 20 K. Nabiralna pola št. 13, pobiral I s. Jereie Franc na Polaj: Valjavec 8 K, Ja-I nežič Marija 40 K, janežič Alojz 40 K, Do-I linšek Franc 20 K, Hauptman 11. 40 K, Haupt-; man 1. 40 K, Kopač Andrej 20 K, Pistotnik i 4 K, Pfajfar 18 K, Brgles 40 K, Skočir Ivan I 40 K, Okorn 10 K, Mrak 14 K, Zakošek 8 K, : Kalšek 20 K, Duša I. 4 K, Duša II. 2 K, Kc~ j rošic 20 K, Renko Rezi 40 K, Kotlan 40 K, j Pušnik 40 K, Hrovat Anton 30 K, Kovač 8 K, i Lukač Franc 20 K, Osolnik 4 K, Oblak 20 K, j Lukač Jože 14 K, Perme 4 K, Skubic Ivan 1 40 K, Jamšek Matevž 8 K, Kralj Matevž 6 K, ; Vclovšek 4 K, Čepin 20 K, Sterniša 20 K, j Urh Karol 20 K, Jereie Franc 20 K. — Na- S biralne pole št. 6, 14 in 17 so ostale prazne, s j PROSTOVOLJNE URE DELA ZA RUDARSKI DOM. Žrtvovali so sledeči sodrugi: Brinar Karl 8 ur, Bastič Franc 12 ur. Kopač Andrej 8 ur, Šuntajs Franc 16 ur, Forte Andrej 24 ur, Vi-šček Franc 4 ure, Vidergar 4 ure. Žagar Ferdo 4 ure, Liper 4 ure, Gorjanc Ivan 7 in pol ure, Ramšak Ivan 4 ure, Doberšek Jakob 4 ure, Cesinik Mihael 4 ure, Pečnik 4 ure, Ule Franc 4 ure, Pavelšek Ferdo 4 ure, Skrl Jože 4 ure, Strah Albin 8 ur. Petek Anton 3 ure, Hauptman Ivan, 1. 8 ur, Želer Ivan 4 ure. Muren Andrej 5 ur, Grabner Vinko 12 ur, Razpotnik Franc 4 ure. Škoda Slavko 3 ure, Lesjak Štefan 5 ur, Juršič Lovro 2 uri, Aškerc Matevž 2 uri, Hauptman Ivan II. 8 ur, Vodopivec Jakob 16 ur, Stepančič Jože 3 ure. Sodrugi rudarji! Posnemajte razredno zavedne sodruge v požrtvovalnosti, da nam bo enkrat mogoče postaviti »Rudarski dom«, kateri bo v rokah proletarijata. Če bomo delali samo s tujim akciionarskim denar-jem, pa ne bo »Dom« delavstva, temveč »Dom« akcijonarjev. Tako se je zgodilo z zadrugo »Delavski dom« v Trbovljah. Zatorej vas opozarjamo, sodrugi in sodružice, da že v začetku našega gospodarskega dela postanete člani ie delavske zadruge, da s svojim požrivovainim delom in pro-slovoljnimi prispevki podpirate to delavsko stavbo ali pa si s svojim delom pri zadrugi zaslužite delež in s tem postanete akcijo-nar te stavbe, ker samo na la način bo to proletarsko podjetje, v kateri bo gospodar trboveljski proletarijat. Načelnik zadruge »Rudarski dom«; Forie Andrej. ■dbsbuhbbbhbisbessbb^ü^’ Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Ivan Baznik. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Železničarji čujte! — Obleka na „vidiku“. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, dobimo obleko in škornje že „prihodnji“ teden! lelezničarji. Mačaj talcoj članarino svoji strolcovni organizaciji!