Izhaja ves, k i četrtek in veijsi » poštnino vrtfd i u v M uri boru n pošiljanjem na do in
nt celo leto . 3 A. „ pol leta . 1 ti, 50k. E A ,R	80 k.
Urez pp&iljBnjfi. na dom it calo leto , "J ti, ¡Mi t. s pol lota . 1 11 »tik. ? 'h	• -fl.7«k.
ruiuriitim listi »« dobijo pri koji^Hro Kcvnku im voli k« tu tr(*u tli t.
SLOVENSKI
Naročnino sprejema Tred-tiiaUo v Mariboru,
Ko kopi < i ec na vračajo, ¡loplm-tini listi no prijem*! o.
Poduči ven lisi za slovensko ljudstvo.
Oinunitn «e prijem^o, Jilaia jfft vrstica je i O k, in ::a kolek 30 k.
„Poduk v gD&jiiiiJurfitvu bogati ileielu."
Siv. 41.
V Mariboru 8. oktobra 1868,
TeČaj II.
Int0rpelaoija uli vprašanje
poslancev slovenskih kmetijskih okrajev d<> c, k. vladnega zastopnika v dež. zboru ¿staja rs k cm
C. kr. okrajni poglavar v Ljutomera je 20- sept. t. 1, 4L 7/pr, učitelja 1. (1-, 2., 3., 1. razreda) lanikajšne ljudske šole ta le ukaz dul r
„Po ukazn c. kr. n umestni j skegfl prvosedništvn graškeg« 8, sept, IS68, St, liioO/jir. se Vam tole nasuanji»;
Ker ima šola v Ljutomeru v svoji lastnosti kot tarna glavna so]« naloženo, učence izurili, da so nemškega jezika v govoru in pismu toliko zmožni, da morejo v gimnazijo ali v realko vstopili, zato je neobhodno potrebno, da so že v treh spodnjih razredih zraven izpopolnicnja v slovenikem materinem jeziku I m Ji ijjj neraiJti juzik dostojen obzir jemlje. Pri tem se ima za podlago rabiti učna osnova, ki
te predpisana za slovensko-nemSke šule, in tiste š->lske knjige, :i so v tej osnovi naznamovane,
V prvem razredu so rabi v razgovoru med učiteljem iu učencem, da se razumeta, materin jezik. V drugem razredu stopi počasi tudi nemški jezik ki»t učui jezik na mesto. V tretjem razredu se rabi že največ nemški, v četrtem samo nemški jezik kot učui jezik.
Na te določbe, klerih se boste imeli ostro držati, opominja se vas v imenu vis, c. kr. ntimestaijskega predsedni-6tvs. Pristavlja se, da, ako boste temu vkljubil Zanemarjali učenje nemškega jezika nasproti obstoječim zapovedim, morate si nastnpke takega vaši d o I in o «t i nasprotnega ravnanja sami sebi pripisati".
Ob enem zvemo, da o. kr. okrajno poglavarstvo v Lju-tnateru slovenskih vlog ue rešuje več slovenski, kakor je p rej An je tamkajšnje okrajno poglavarstvo delalo, temuč nemški. Temu mafo obzirnemu, da celo rardražljivemii pošto panju, ki je splošno nevoijo zbuddo, iu je dalo povoda od-vaicim iu določnim protestom, .stovljuino paragraf Iti. državnih osnovnih postav o splošnjih pravicah driavljatiov, ki se glasi: „Vsi narodi v državi so enakopravni, in vsak narod ima nedotakljivo pravico za ohranitev in gojitev svoje narodnosti in svojega jezika, Jednako pravo ost vseh deželnih jezikov v šoli in urada iu v javnem življenju država priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj se javna neilišča tako uravnajo, da brez rabljen j a posilstva za naučen j c drugega dežel nega jezika, vsak to h narodov dobi potrebne pripomočke za iznhrnžcnje in razvoj v svojem jeziku". In ako premislimo, da se kakor znano, s poznejimi zakoni prejšnji, kteri so s temi v nasprotju, ob veljavo deno, vidi se nam kakor da Id bilo „ravnanje sopor dulžnost" na strani vladnih organov, ne na strani učiteljev,
Nočemo se spuščati v to, ker smo že dostikrat povedali in v zavrnčanjc navideznih razlogov, ki se nahajajo v omenjenem ukazu. Saino temu hočemo vgovarjali, da hi imela imenovana fiola samo mdogn, svoje učence za omenjene srednje učilnice prifiravjjati, in opomnimo, da bi se celo ta stranski namen dal doseči, ne da bi se cela šola ponemčila ; na dalje, da bi se morale po postavi, na ktero smo se sklicevali, pač one više učilnice poslovenit) ue pa ljudske dole [jonemeiti. Opomnimo, da bomo videli lo pomanjkanje vi-špgo razumnega razsvidjenja iu dobre volje na strani vis.
vlade, ako hi se morda sklicevala na ravuo nasprotne, naravnemu in pozitivnemu zakonu nasprotne, valed ponemče-vunja urada umetno inrojeue željo posameznih neizobraženih o|i samopiidnib manjšin.
Dovolj njetuo si po tem takem c k. gospodo vladnega zastopnika vprašati r
Ali je visoke vlade volja, omenjeni ukaz oporeči in ali, in koliko je vulja slovensko narodnost v šoli in nradu varovati, spoštovati in podpirati, da jej bode vsa kakor prilika in priložnost dana, svojo prltoibo o kvarjenju iu zaoemarstvn svojih naj svetejib pravic pred naj viši prestol položiti, V G rad en 2\). sept. 18GS-
Dr. V.injak M. Herman. Dr. M. Frelog. lipold.
Lonček. Rak.
Protest,
kterega je vložil vseh osem županov Ljutomerske okolice proti vpeljaujn ne m Sitega učnega jezika posebno v 3. in 4- razredu v ijntuineinko glavno šojo.
Protest se glasi od besede do boacde tako-lc: Slavno c, k r. okrajno glavarstvo!
'I dopisom od 20. septembra iSiH štev. 7 pr, na \se štiri nčiielje ljutomerske glavne šole naznanja c. kr. okrajno glavarstvo, da je visoko e. kr. namestil i Stvo v tiraden z odpisom S. septembra IStiS, štev, 1940 pr. opiraje kc na želje ljutomerske občine iu drugih kmečkih občin odločilo, da bi se v njej naši otroci nemščine naučili, da bi potom lagtje po gimnazijah in realkah izhajali.
Da bi mi takega kodaj želeli ali celo izrekli, tega nas licg obvari. ker sami sebi nočemo krivi ue delati. To je že v obče dognnnn reč in taki> jasna; da ji celo mi prosti kmetje brez vsegi truda lahko zapopademo, da pravi namen liud^ke in glavne šole je ta, da se otrok v njej kaj do-bregi in koristnega z« pozneje djansko jfcivljenje nauči, ne pa da se z učenjem tujega jezika blagi čas trati in po ue-potrehuem dušne moči morijo. Da hi so pa naši otroci kaj dohrega in koristnega /a pozneje življenje tiauči.it m>tglj, potrebno jc, da je učni jezik v vseh štirih raz r edi h tukajšnje glavne šole slovenski, nemški pa samo učui predmet v troljem m četrtem razredu. Ko hi se tedaj naše ljudske Gole samo iz tega vzroka pimcmčiti morale, da hi potem tisti, ki se iz njih pozneje na gimnazije in realke prestavljajo, laglje izhajali, moramo to omeniti, da je lakih malo, in da so iz-emke in da samo zhog teh ue more naš kmečki stan na kvari biti, ker je treba, da bodo naši otroei enkrat umni kmetova Id, ne pa &atuo nemAkih kupcev mešetarji.
Z druge strani pa tudi tisti, ki iz ljudskih šol na gimnazije in realke prestapljajo, ne bodo nič trpeli, ako ho visoka vlada našim pravičnim željam zadovoljila, in nam slovenske gimnazije in realke podala, kajli potem bo tudi nam Slovencem mogoče do više omike po skrajšani poti priti.
Ako pa ljutomerska občina misli, da samo za nje voljo mora tukaj nemška glavna šola biti, nam je tudi pravT ali naj si jo potem sami izd rž avaj o ; mi pa bomo znali s svojimi prineski se bolje okoristiti.
Ii teh razlogov podpisani zastopniki k ljutomerski glavni Soli spaiiajočib občin prosimo ;
Kuj visoko c. kr. o a mest niš t vo zgoraj ooienjeni odpi" od septembra l^GS, štev. pr. sopet o niči, ali pa da to pred
n I rt ri I' a Ir o. I' .. .	h i I r ■ 'i L 4. tli L-nlT .'trn i r I ti i 1« I tf t rt É1 IPf 1 'rnfitp.)
UUlUU^LIliai 1 V r.^lM il| UliJ<.tljVUI UUjltO
ilev. pr. sopet nniči, ali pa da to pred-stavko, kakor pritožbo visokemu ministerstvu znotra njib zadev predloži, k ter» mi ponižno prosimo, da rečeni odpis odstrani in na tukajšnji ljudski in glavni šoli slo venski jezik za učni jezik vpelje.
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa prosimo, fi «*>■> visokemu o. kr. namesmištvu predloži. Ljutomeru 2t>. septembra 1863. Iran Novak, župan občine:
naj ta spis
II iVVJf
...... ..... uiv, župan občine: Vogričovci.
Andrej Kaih, župan občino: Prišlava. Anton Botar, župan občine: Cezanjavci. Marko Mavric, župan občine: H t ura cesta. Andrej Bolan i č, župau občine: Rinčctova gn Jernej Fili|iič, župan občino: C vea. Juri K 4 c In, župan občino: Nbršiuei. Vatros lav Mohor i č, župan občine: Podgradje
Gospodarske stvari.
fiosiiodarNk.1 dela meHFca oktobra.
V	h i iu in dvor ti. Mora so predivo omikati, mlatiti, sad sušiti, slab krompir iu repa izbrati.
V	hlevih. Bo zločestcm vremen n se mora v hlevu po-klajnti.
V	v r t i h in sadovnjakih. Sad se mora pobrati; drevorejnioe so naj napravijo.; sadov u o drevje se mora oko-pati; postišeua drevesa izkopati, žolto korenje, petersilija, sclar itd. se uaj pobore; zimska šalita se mora posejati.
M a polju in senokošah. Krompir in repa so mora pobrati, zelje posekati; sternišea sc morajo podprati iu jesenska setva končati. Na scuokošo se naj na pusti voda.
V	vinogradih in hmeljni ki h. Branje se zaeue, kolje se po branju mora izvleči in olopati. Drogi v bmeljni-kih se nmrajo pobrati in na kup zložiti, bmeljuik prekopati.
Pri ribnikih. Po hladnem vremenu se morajo ribe poloviti, pr«brati in v posebne male ribnike spustiti.
Bri u I njaku. Mora se skrbeti za to, da panji ue postanejo mokri iu da so sploh dobro ovarovaui.
Log in lov, Zrelo semenje se mora nabirati, listje grabiti in spraviti. Občen lov se začne.
Sadjereja.
Cepljenje v celi razevp.
Ta način cepljenja je nai starejši, ker so ga že Rimjani rabili in je bil dozdaj med kmeti uaj bolj razširjen in noj več rabljen. To jiožlabtnjenje se zato ne more priporočati, ker se po njem drevo naj bolj rani in rana težko zaceli, postane tudi nekaj mrtvega lesa, kar jo vzrok, da rade uupadnejo dreva različna bolezni.
Božlabtnuje se na ta način z vekšino v pomladi prej ko začne sok po drevesu krožiti, vcepljava pa se tudi kesno v jeseni ali po zimi.
Pri tem požlahlnjenju mora drevo že na svojem mestu dobro \ korenjcuo biti, zato mora že tamo najmanj jedno leto stati in mora biti naj manj fca prst debelo.
Jabolka in hruške vcepljene rade rastejo, črešnje iu slive ne tako rade; breskve iu marelice pa celo nerade rastejo. Zadnje sc zato tiaj raj&e okulirajo.
Pri pravi j an j e žlahtne vej i ce.
Žlahtna vejica se mora, kakor zigozda prirezati, re-zaji morajo bit jedon palec dolgi. Ona stran zagozdi, kteri proti sredini divjaka stoji, ne sme biti debeljša od one, ktera proti kraju stoji; če sc samo jedna vejica vceplje jo dobro če je ona stran proti sredini debla tudi malo drobnejša — ali samo celo malo. — Ce se dve vejici vcepite, morate obe strani celo jednajki biti.
Na notrajni strani žlahtne vejice, t. j. na oni, ktera stoji proti sredini divjaka, se mora zvuuajua črukasta skorja varčno odluščiti, mora se vendar dobro pazili, da sc notraj na zelena skorja ne rani.
Pripravljanje divjaka.
Divjak sc mora na gladkem mestu z dobro žago odžagati ; kur je nu rezu resastega in vlaknatega, sc mora z prav
oslrnn nožem odrezati tako da je celi rez lepo gladek in čist, ker žagani tczí ne zarastejo lahko.
Zdaj se posadi prav oster vrtnarski nož na sredino odrezanega debla in se s kladvom ali z žagi ni m hrbtom po njem vdan, tako da sc deblo ravno na sredini za jeden palec razkolje, ne sme se vendar dalje razklati, kakor je dolga zagozda na žlahtni vejici, dn tako žlahtna vejica bolj trdo v razcepu tiči in se ložje prime.
Na to se odstrani uož in se v sredino razcepa vrine zagozda, da se tako lože vrinejo žlahtno vej ice.
K a k a s e morajo Žlahtne vejice v razcep vrfno t i 't
Pri vri vanju žlahtno vejice v razcep se mora na tanko na to pazili, da uolrajiia zelena skorja žlahtne vejice z zeleno skorjo divjaka na tanko skapej dojde in da poprek «dreza žlahtne vejico celo na tanko na divjaku sedita.
Cim bolj se na tanko obe zoleni skorji skupej zložite tim gotove j še se cepljeujc prime, čim debelejša je z uto raj divja-kova skorja, tim bolj se mora žlahtna vejica notri pomek-noti iu tim bolj se mora paziti, da se obe zeleni skorji zja-di rite.
Zagosda se po tem odstrani ali vendar prav pazljivo, da se pri tem dolu ne rani žlahtna vejica ali spet odmakne.
G b veza,
Če ravno pri v ec pij en j u v celi razcep obveze, celo ne hi bilo potrebno, ker žlahtne vejice tako že močno v divjaku iičijo, se vendar ne bi amela nikdar celo opustiti; zato raj sc mora celi razcep z ličjem dobro oviti, zavezati in pu tem z drevesnim voskom dobro zamazati, ali kar še je bolje, da se ovije z platnenimi traki, ki so s drevesnim voskom namn-zaui. Zadnjo jc zato boljše, ker se ni biti, da hi se raz-veialo in ker platno kesuejc popušča toliko, kolikor drevo raste.
Žagani rez divjaka &e tudi mora z voskom zamazati in s platnom zavezati,
I» roSft." fZgodovinska črtica.)
Ce se koma kaj skrivnega razodene in se od njega zahteva, da toga nikomur ue pove, se reče, da mu je to „suh rosii' (beri rozal povedano. Od kod ta prigovor? Ima zgodovinski koren. BI iz o Alten hurga beneiliktinskega samostana na gornjem Avstrijsko m, jc grad Iíoz en h e rg (nemšk. Bosenberg), V tem gradu seje zbiralo luteransko plemstvo za vladarja Ferdinanda II., katoliškega. Tukaj so razbrzdani ve likaš i. cesarjevi nasprotniki, svoje nevarne sklepe kovali, ka ko bi se luteraustvo naj bolje razširiti dalo. Strop nad zbornico je bil iz lesii umetno vloženega tako napravljen, dn je prelepo „rožo" kazal. Kar se je v tej zbornici govorilo iu sklepalo, se u i smelo valed zaprisege, kojo je vsak storil, dalje odkrivati. Od tod prigovor; to se mi je „sub rosa" ¡ roza) poverilo, kadar se hoče reči, da jc stvar skrivna in sc o njej dalje govoriti ne srne.
PoIlfUiil ogle«
Is Stajarskega deželnega zbora.
V 19. seji dežel, zbora 2ÍJ. sept. priporoča Tnnuer svoj predlog, ki se glasi: Deželni zbor naj napravi še v tej sesiji postavo, po kteri se naj s n reme ni j o oni puragrali srej tiske ga in sre j us k o - v o t i hi ega reda in postavo okrajnega zastopništva, po kterih se zgubi mandat iu pravica voliti, iu dase naj tako preneredijo, kakor |je o tem rečeno z deželnem volilnem redu. Predlog se izroči odboru za srejuske stvari, Waser poroča o prošnjah iu sicer o nemških iu slovenskih adresuh in nasvet nje, da bi se slovenske ádrese na mizo v prostovoljni pregled vsem poslancem položile. S tem vendar slovenski poslanci Celo niso bili zadovoljni, ker večina teh adres odločno prosi, naj deželni zbor pri viši vladi pripotauaga, da se dopolnijo želje in zahteve izrečene od slovenskih poslancev.
Gg. Herman in Vošnjak sta se prav krepko upirala predlogu in dokazala, da se po jasnih besedah adres to ue sme zgoditi, Dr. Vošnjak je po tem nasvetovol, „naj se vse ádrese slovenskih Irgov iu občin, ktere zahtevajo vpeljavo slov. jezika v joiah in uradih in zjedinjeno Slovensko od deželnega zbora predložijo visoki vladi, da ona po zve želje in zahteve slovenskega naroda*. — Ta predlog se ven-
iihaja ves, k i četrtek in veijsi & poštnino vred i u v M uri bo m a pošiljanjem na do ni
nt celo leto . 3 A. „ pol leta . 1 ti, 50k.
E A .». ~ k. Urez pp&iljBnjB. na dom it calo leto . "J ti, ¡Mi t. e pol letu . 1 11 »tik.
? 'h * -PuihtutiTii listi »« dobijo
pri knjiguru Kcvaku im
velike tu tr^u tli t.
SLOVENSKI
Naročnino sprejema TreU-tiiaUo v Mariboru.
Ko kopi < i ec na vračajo, nopIftčJllH listi no prijem*; o.
Pod uri ven lisi za slovensko ljudstvo.
<>*rntnith «e prijetmja, Jilaia jfft vrstica je it) k, in sa. kolek 30 k.
„Poduk v gotpodaratvn bogati ileielu."
Siv. 41.
V Mariboru 8. oktobra 1868,
TeČaj II.
Int0rpelaoija uli vprašanje
poslancev slovenskih kmetijskih okrajev c, k. vladnega za stoji n i kn v dež. zboru &tajarskem
C. kr. okrajtii poglavar v Ljutomera jo 20, sept. t. 1, 4t 7/pr, Učitelju I. (L, 2., 3., t, razreda) Inuikajšne ljudske šole ta le ukaz dal r
„Po ukazu e. kr. iiamestpijskeg« prvosedništva graškeg« 8, sopt, IS68, št, tUoO/pr. se Vam to Jo nasanja;
Ker ima šola v Ljutomeru v svoji lastnosti kot tarna glavna sol« naloženo, učence izurili, da so nemškega jezika, v govoru in pismu toliko zmožni, da morejo v gimnazijo ali v realko vstopili, zato je neobhodno potrebno, da se ie v treli spodnjih razredih zraven izpopolnjcnja v slov en ik e m materin eni jeziku tudi ijji nemi ki jezik dostojen uhzir jemlje. Pri tem se ima za podlago rabiti učna osnova, ki
te predpisana za slovensko-nem5ke š>deT in tiste š->lskc knjige, :i so v tej osnovi itnznatnovanc,
V prvem razredu so rabi v razgovoru med učiteljem in učencem, da se razumeta, materin jezik. V drugem razredu stopi počasi tudi nemški jezik kot ufioi jezik na mesto. V tretjem razredu se rabi že največ nemški, v četrtem samo nemški jezik kot učui jezik.
Na te določbe, kterih se boste imeli ostro držati, opominja se vn* v iaicun vis, c. kr. ntimestaijskega predsedni-Štva. Pristavlja se, da, ako boste temu vkljubil zanemarjali učenje nemškega jezika nasproti obstoječim zapovedim, morate si nastnpke takega vaši d o I in osti nasprotnega ravnanja sami sebi pripisati".
Ob enem zvemo, da c. kr. okrajno poglavarstvo v Ljutomera slovenskih vlog ue ročaje več slovenski, kakor je prejšnje tamkajšnje okrajno poglavarstvo delalo, temuč nemški. Temu malo obzirnemu, da cch> rardražljivema pošto panju, ki je splošno nevoJjo /bmblo, iu je dalo poroda od-vaicim in določnim protestom, .stnvljuiuo paragraf Iti. državnih osnovnih postav o splošnjih pravicah državljanov, ki se glasi: „Vsi narodi v državi so enakopravni, in vsak narod ima nedotakljivo pravico za ohranitev in gojitev svoje narodnosti in svojega jezika, JednakopravnoSt vseh deželnih jezikov v šoli in uradu iu v javnem življenju država priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj se javna neilisea tako uravnajo, da brez rabljen j a posilstva za naučen j c drugega deželnega jezika, vsak teh narodov dobi potrebne pripomočke zn izohrnžcnjc iu razvoj v svojem jeziku", in ako premislimo, da se kakor Knano, s poinejimi znkoni prejšnji, kieri so s temi v nasprotju, ob veljavo deno, vidi se nam kakor da hi bilo „ravnanje sopor dulžnost" na strani vladnih organov, ne na strani učiteljev,
Nočemo se spuščati v to, ker smo že dostikrat povedali in v zavrnčanje navideznih razlogov, ki se nahajajo v omenjenem ukazu. Saino temu hočemo vgovarjali, da hi imela imenovana šola samo mdogn, svoje učence za omenjene srednje učilnice pripravljati, in opomnimo, da bi se celo ta stranski namen dal doseči, ne da bi sc cela šola ponemčila ; na dalje, da bi se morale po postavi, na ktero smo se sklicevali, pač one više učilnice posloveniti ue pa ljudske šole [lonemeiti. Ojiomnimo, da bomo videli lo pomanjkanje vi-špga razumnega razsvidjenja iu dobre volje na strani vis.
vlade, ako bi se morda sklicevala na ravno nasprotne, naravnemu in pozitivnemu zakonu nasprotne, valed ponemče-vntja urada umetno ¡Krojene željo posameznih neizobraženih ali samopiidnib manjšin.
Do vol j n jemo si po tem takem c k. gospodo vinilnega zastopnika vprašati:
Ali je visoke vlade volja, omenjeni ukaz oporeči in ali, in koliko je vulja slovensko narodnost v šoli in nradu varovati, spoštovati in podpirati, da jej bode vsakakor prilika in priložnost dana, svojo pritožbo o kvarjenju iu zaueinarstvn svojih unj svetcjib pravic pred naj visi prestol položiti, V Gradca 2\). sept. 18GS-
Dr. V.injak M. Herman. Dr. M. Frelog. lipold.
Lonček. Rak.
Protest,
kterega je vložil vseh osem županov Ljutomerske okolice prOti Vpeljan ju nemškega učnega jezika posebno v 3. in 4- razredu v ljutomersko glavno šojo.
Protest se glasi od besede do boacde tako-lc: Slavno c, kr, okrajno glavarstvo!
'I dopisom od 20. septembra iSf»1*!, štev. 7 pr, na \se štiri učitelje ljutomerske glavne šole naznanja c. kr. okrajno glavarstvo, da je visoko c. kr. nainestiiiStvo v (i ruden z odpisom S. septembra IStiS, štev, 1940 pr. opiraje se na želje ljutomerske občine iu drugih kmečkih občin odločilo, da bi se v njej naši otroci nemščine naučili, da bi potem lagtje po gimnazijah in realkah izhajali.
Da bi mi takega kedaj želeli ali celo izrekli, tega nas ficg obvari. ker sami sebi nočemo krivice delati. 'Po je že v obče dognana reč in taki> jasna, da ji celo mi prosti kmetje brez vsega Iruda lahko zapopndemo, da pravi namen ljudske in glavne šole jc ta, da se otrok v njej kaj do-breg i in koristnega z« poineje djansko življenje nauči, ne pa da se z učenjem tujega jezika blagi čas trati in po ne-potrehuem dušne moči morijo. Da hi se pa naši otroci kaj dohrega in koristnega /a pozneje življenje miuči.ii uniglj, potrebno jc, da je učni jezik v vseh štirih razredi h tnkajšu je glavne šole slovenski, nemški pa samo učui predmet v troljem m četrtem razredu. Ko hi se tedaj naSe ljudske šole samo iz tega vzroka pouemčiti morale, da hi potem tisti, ki se iz njrh pozneje na gimnazije hi realke prestavljajo, laglje izhajali, moramo to omeniti, da je takih malo, iu da so iz-emke in da samo zhog teh ue more naš kmečki stan na kvari biti, ker je treba, da bodo naši otroci enkrat umni kmetovalci, ne pa samo nemških kupcev mešetarji.
Z druge strani pa tudi tisti, ki iz ljudskih šol nn gimnazije in realke prestapljajo, ne bodo nič trpeli, ako ho visoka vlada našim pravičnim željam zadovoljila, in nam slovenske gimnasije in realke podala, kajli potem bo m d i nam Slovencem mogoče do više omike po skrajšam poti priti.
Ako pa ljutomerska občina misli, da samo za nje voljo mora tukaj nemška glavna šola biti, nam je tudi prav, ali naj si jo potem sami izdržavajo ; mi pa bomo znali s svojimi pričeski se bolje okoristiti.
Ii teh razlogov podpisani zastopniki k ljutomerski glavni Soli spadajočib občin prosimo ;
Kuj visoko c. kr. naniestnistvo zgoraj omenjeni odpi" od septembra 1 -íjm, štev. pr. sopet uniči, ali pa da to pred
n I rt ri I' a Ir o. I' .l . >i hi t p ■ 'i I, ,1 ti? L-nlT .'trn i r I ti i 1« I tf t rt É1 IPf 1 'rnfitP')
UUlUU^LIliai 1 V r.^lM il| UliJ<.tljVUI UUjltO
ilev. pr. sopet uniči, ali pa da to pred-stavko, kakor pritožbo visokemu ministerstvu znotra njih zadev predloži, k ter» mi ponižno prosimo, da rečeni odpis odstrani in na tukajšnji ljudski in glavni šoli slo venski jezik za učni jezik vpelje.
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa prosimo, fi visokemu o. kr. namesiništvu predloži. Ljutomeru 2t>. septembra 186?. Iran Novak, župan občine:
naj ta spis
II iVVJf
...... ..... žujiau občine: Vogričovci.
Andrej Kaih, župan občino: Prišlava. Anton Botar, župan občine: Cczanjavci. Marko Mavrič, župan občin«; H t ura cesta. Andrej Po I a nič, župan občine: Rinčctova gr¿ Jernej Fili|iič, župan občino: Cveti. Juri K šel«, župan občino: Noršiuei. Valroslav Mohorič, župan občine: Podgradje
Gospodarske stvari.
fiosiiodiirNk.1 dela itifBPCii oktobra.
V	h i A i in dvor ti. Mura so predivo omikati, mlatiti, sod sušiti, slab krompir iu repa izbrati.
V	hlevih. Po zločestem vremenu se mora v hlevu po-klajnti.
V	v r t i h in sadovnjakih. Sad se mora pobrati; drevorcjuicc so naj napravijo; sadov no drevje se mora oko-pati; posnšeua drevesa izkopati, žolto korenje, petersilija, seliti1 itd. se uaj pobore; zimska šalita se mora posejati.
M a polju in senokošah. Krompir in repa so mora pobrati, zelje posekati; stemiSča se morajo podplati iu jesenska setva končati. Na scuokošc se naj na pusti voda,
V	vinogradih in hmel j ni ki b. Branje se začne, kolje se po branju mora izvleči in olopati. Drogi v hmeljni-kih se morajo pobrati in na kup zložiti, bmeljnik prekopati.
Pri ribnikih. Po hladnem vremenu se morajo ribe poloviti, pr«brati in v posebne male ribnike spustiti.
Pri ulnjaku. Mora se skrbeti za to, da panji ue postanejo mokri in da so sploh dobro ovarovaui-
Login lov. Zrelo semenje se mora nabirati, listje grabiti in spraviti. Občen lov se začne.
Sadjereja.
Cepljenje v celi ra/.eip.
Ta način cepljenja je nai starejši, ker so ga že Rimjani rabili in je bil dozdaj med kmeti uaj bolj razširjen in naj več rabljen. To požlabtnjenje se zal > ne more priporočati, ker se po njem drevo naj bolj rani in rana težko zaeeli, postane tudi nekaj mrtvega lesa, kar je vzrok, da rade napadnejo dreva različna bolezni.
Požlabtnuje se na ta način z vekšino v pomladi prej ko začne sok po drevesu krožiti, vcepljava pa se tudi kesuo v jeseni ali po zimi.
Pri tem požlahlnjenju mora drevo že na svojem mestu dobro vkorenjeuo biti, zato mora že tamo najmanj j cd no leto stati in mora biti naj manj za prst debelo.
Jabolka in hruške vcepljene rade rastejo, črešnje iu slive ne tako rade; breskve iu marelice pa celo nerade rastejo. Zadnje se zato tiaj rajše oknlirajo.
Pri pravi j an j e žlahtne vej i ee.
Žlahtna vejica se mora, kakor z^gozda prirezati, re-zaji morajo bit jedon pulee dolgi. Ona stran zagozdi, kteri proti srediui divjaka stoji, ne sme biti debeljša od one, ktera proti kraju stoji; če se samo jedna vejica vceplje jo dobro če je ona stran proti smlini debla tudi malo drobnejša — ali samo celo malo. — Oe se dve vejici vcepite, morate obe strani celo jednaki biti,
Na notraini strani žlahtne vejice, t. j. na oui, ktera stoji proti sredini divjaka, se mora zvuuajua ernkasta skorja varčno odluščiti, mora se vendar dobro paziti, da se notraj na zelena skorja ne rani.
Pripravljanje divjaka.
Divjak se mora na gladkem mestu z dobro žago odžagati ; kur je uu rezu resastega in vlaknatega, se mora z prav
ostnm nožem odrezati tako da je celi rez lepo gladek in čist, ker žagani rezi ne zarastejo lahko.
Zdaj se posadi prav oster vrtnarski nož na sredino odrezanega debla lu se s kladvom ali z žagiuim hrbtom po njem vdan, tako da se deblo ravno na sredini za jeden palec razkolje, ne sme se vendar dalje razklali, kakor je dolga zagozda na žlahtni vejici, tla tako žlahtna vejica bolj trdo v razcepu tiči in se ložje prime.
Na to se odstrani uož in se v sredino razcepa vrine za-gozda, da se tako lože vrinejo žlahtne vejice.
K a k o í e morajo Žlahtne vejice v razcep v rf ii o t i 't
Pri vri vanju žlahtna vejice v razcep se mora na tanko na to pazili, da uolrajua zelena skorja žlahtne vejice z zeleno skorjo divjaka na tanko .skupej dojde in da poprek «dreza žlahtne vejico eelu na tanko na divjaku sedita.
Cim bolj se na tanko ohe zoleni skorji skupej zložite tim gotov c j še se cepi jen j c prime, čim debelejša je z uto raj divja-kova skorja, rim hotj se mora žlahtna vejica notri pomek-miti in tini bolj se mora paziti, da se obe zeleni skorji zje-dinite.
Zagosda se po tem odstrani ali vendar prav pazljivo, da se pri tem delu ne rani žlahtna vejica ali spet odmakne.
Obveze,
Oe ravno pri vcicpljenj a v celi razcep obveze, celo ne hi bilo potrebno, ker žlahtne vejice tako že močno v divjaku iičijo, se vendar ne bi smela nikdar celo opustiti; za toraj se mora celi razcep z ličjem dobro oviti, zavezati iu pu tem z drevesnim voskom dobro zamazati, ali kar še je bolje, da se ovije z platnenimi traki, ki so s drevesnim voskom namazani. Zadnjo je zato holjše, ker se ni bali, da bi se raz-veialo in ker platno kesuejc popušča toliko, kolikor drevo raste.
Žagani rez divjaka &e tudi mora z voskom zamazati in s platnom zavezati,
S*til» roSft." fZgodovinska črtica.)
Ce se komu kaj skrivnega razodene in se od njega zahteva, da toga nikomur ue pove, se reče, da mu je to rtsiib rosu' (beri rožami povedano. Od kod tu prigovor? Ima zgodovinski koren. BI iz o Alten hurga beneiliktinskega samostana na gornjem AvstrijskoEt^ jc grad Iiozenbe rg (nemSk. Kosen-berg), V tem gradu se it zbiralo luteransko plemstvo za vladarja Ferdinanda II., katolišiiega. Tukaj so razbrzdani ve likaš i. cesarjevi nasprotniki, ¡¿voje nevarne sklope kovali, ku ko bi se lu teran s t v o naj bolje razširiti dalo. Strop nad zbornico ji? bil iz lesú umetno vloženega tako napravljen, da je prelepo „rožo" kiLza.1. Kar se je v tej zbornici govorilo iu sklepalo, se ni smelo vsled zaprisege, kojo je vsak storil, dalje odkrivati. Od tod prigovor: to se mi je „sub rosu" ¡roza) poverilo, kadar se hoče reči, da jc stvar skrivna in se o njej dalje govoriti ne snie.
PoIlfUiil ogle«
Iz štajarskega deželnega zbora.
V 19. seji dežel, zbora 2ÍJ. sept. priporoča Tuniier svoj predlog, ki se glasi: Deželni zbor naj napravi še v tej sesiji postavo, po kteri se uaj spremenijo oni paragrafi srej tiske ga in ur o j nako- voli l n ega reda in postave okrajnega zastopništva, po kterih se zgubi mandat iu pravica voliti, iu tla so naj tako preneredijo, kakor |je o tem rečeuo z deželnem volilnem redu. Predlog se izroči odboru za srejuske stvari, Waser poroča o prošnjah iu sicer o nemški h iu slovenskih adresah in uasvetnje, da bi se slovenske ádrese na mizo v prostovoljni pregled vsem poslancem položile. S tem vendar slovenski poslanci Celo niso bili zadovoljni, ker večina teh adres odločno prosi, naj deželni zbor pri viši vladi pri pomaga, da se dopolnijo želje in zahteve izrečene od slovenskih poslancev.
Gg. Herman in Vošnjak sta se prav krepko upirala predloga iu dokazala, da se po jasnih besedah adres to ue sme zgoditi, Dr. Voinjak je po tem nasvotovol, „naj se vse ádrese slovenskih Irgov iu občin, ktere zahtevajo vpeljavo slov. jezika v šolah in uradih in zjedinjeno Slovensko od deželnega zbora predložijo visoki vladi, da ona po zve želje in zahteve slovenskega naroda*. — Ta predlog se ven-
dar ni podpirat. Herman napravi po tem tudi predlog: „da se naj prestavijo v nemški jezik vse slovenske adrese in še se [c naj tedaj o njih sklepa". Temu se upira Wa ser in vpraša, kdo ho plačal stroške za to prestavljanje? Nastane po tem ostro besedovanje ined njim in slovenskimi poslanci. Herman se britko pritožuje, da hoče dežel, zbor, brez da bi znal za popadke teb adres o njih sklepati in tirja, naj se prestavijo na deželne stroške, ker v deželnem odbora ni nobenega Slovenca. Konečno se vzdigne g. dežel, namestnik b. Mccserv in ponuja, da bo konec prepira, priskrbeti prestavo brezplačno po c. kr, prestava]eu, Hermanov predlog se spri me od večine, proti njemu so vendar glasovali vsi deželni odborniki.
1* I a n k e n s t e i n e r poroča o prošnjah iz Ivuika in Vojčlierga, po kterib bi se naj ostro pazilo na gozdne postave in predloži naj se izreče, da so te prošnja rešene po tem, kar se je že skteuolo v seji ¡snstran gozdnega ohdeiovauja. Predlog se odobri. Trg Fronlàjtèn prosi, da bi smel izposoditi 10.000 gld. brez da bi plačeval obresti. Se zavrže.
V 20. seji dežel, zbora sept, j a naj prej bral dr. Prelog znano interpelacijo zastran ljutomerske šole, kteri je cesarski namestnik Mcesery bli^o takole odgovoril: V Ljutomeru je biki do leta l8f)0, navadna ljudska šola treb razredov, Leta I8G7 je vlada popmievsla pO vseh slovenskih krajih zastran jezika v Šolah, V Ljutomeru so kmečke občine posebno pa trg svoje željo izrekle, da uaj sc kolikor je mogoče goji nemški jezik, sieer pa te zapovedi z a rad šol niso nove, temoč se opirajo in izvirajo iz šolske postave, ki se je zioiroin veljavna. N,nuen glavnih šoj je, da hc pripravljajo učenci za srednjo šole, t- j- realke in gimnazije, te pa so zkozt nemške, da po tem lože napredujejo, Un, kot tesarski namestnik te zapovedi ne more uničiti, ker je eelo postavna. Kar pa se tiče tega, da okrajno glavarstvo slo venske vloge nemški rešuje, grnja ces. namestnik to postopanje in obljubi, da se ta krivica odpravi in se na slovenske vloge tudi slovenski odpiše. (Prav! od strani slov. poslancev.)
Po tem je došla na vrsto obravnava o ustanovljeujn novih srednjih in tako imenovanih meščanskih šol (Bllrger-scbuleu), o kterib je poročal Streh mayer. Cesarski namestnik reče uaj prej, da nima nič soper vstanovljenje meščanskih loL Za tim dobi besedo dr. Vošlijak in reče, da je vstanovljenje meščanskih šol v malih mestih nevarno podvzetje in dokaže v tend j item govoru, da tc šole po svoji napravi ne zadostujejo na uoheno stran, ker so nalašč tako osnovane, da učenci iz njih »e morejo stopiti v više šole i o so prisiljeni, naj si imajo do tega veselje ali ne, se učiti obrtnije ali kupčije. T« šole so cnoslrauke in še ne smejo oddati veljavnih «pričal. Kmet svojega dečka v take suie ne bo davni, ker ga po tem ne more spraviti v više šole, ako se učenec za te šole skaže sposoben. Tudi meščanom ni mar za mke šole iu se povsod poganjajo le za navadne srednje šole.
Naj se rajse napravi j o realne gimnazije, ktere mesta želijo ! în naj se ne dela z mirom proti volji ljudstva. Res je, da sc realne gimnazije hočejo dovoliti Ptujčanom in Ljubničanoni pa le po nckojih pogi jih. Kakšna dozrla j nenavadna varčnost !
Sporo če valeč odgovori zlo razkačeno iu reče tudi, da dr. Vošujak zmirom ropoče, da se boruje z mlini na veter, ker nikjer ni onih prošenj iu protestov soper meščanske šolo, (One \i Maribora, Ptuja, in Ljubita je poročevalec pod mizo vrgel —). Skuša po tem dokazati, da bodo meščani-šole prav rlobre in koristne za deželo, pri vsem tem vernim ni mogel podreti, kiti- se jo bilo očitalo slabega iti napačnega šolam to vrste.
Spora čovnlec nadaljuje po tem. o realni gimnaziji, ktero prosijo Ptuj ¿oni ie G le L Kaistorfeld so naj prej potegne za io realno gimuazyo, po tem podpira to tudi prav živo 11 er-nt&n in k slednjemu se vzdigne, tudi Waser in reče: Ptujsko mesto gotovo zasluži, da se mu dopolni prošnja, ker je strasno ¡jVertasBongstrou11. (Smeh med Slovenci.) — DeietL zbor dovoli po tem soglasno — tako je namreč rekel glavar — to -oJo. Vl to so vendar na enkrat oglasi Sloveuo-graški poslanec g. O, Sehmidt in reče: Jaz ne glasujem zato. (Splošni ameb.)
Zdaj bi morale na vrsto dojti neposredne volitve za deželni zbor; ker vendar ni bilo toliko poslancev 3(i tcdiij 46 v zboruiei, se ni moglo o tem govoriti iu sklepati.
V	21, saj i dežel, zbora 2. oktobra se jo sošlo 50 poslancev iu zato je taki d o šel na dnevni red IU deželnega volilnega reda za Š tajara ko ki bi se po predlogu ustavnega odbora naj preinačil do toga, da s e naj vpeljejo neposredne volitve v državni zbor. Bestdovalo se je mnogo za in proti vpeljanja takih volitev, pri glasovanja je vendar bilo 25 za in 2h proti predlogu, ki je tedaj pat. ker ato potrebni dve tretjini glasov za obveljavo.
L i polil je po tem poročal o več i h točkah proračuna za leto 1S6!+, med drugimi tudi o tem, nuj se proda tako imenovan .dvor za skušnjeJ (Vorsuehsbof), kajte ni več potreben. ker je že ustanovljena kmetijska šola v lirottenhofu in ker se bo v kratkem (i1) oanovaU viuorejska s-da v Mariboru. Predlog obvelja in dežel, odboru se da oblast produje. Dalje poroča L i po Id zastran podpore od 3000 gld. kili bi se naj tretjina dala ía prestavo nemškega listu „Steüisehí'r La ud bot eu v slovenski j«iik.
G. Len ček dokaže, da je ta list strašno slabo vredo-vuu in ni vreden, da bi ga ktlo čital in da bi so prestavljal v slov. jezik. Predloži tora j, naj se ta denarna podpora da „Slov. Gospodarju" v Mariboru, ki je spisan za slovenske kmete in ktorega tudi radi čitajo. Dr. Vošnjnk in Herman iita tudi govorilo za ta predlog; nanproti pa Reehbauer iu F. Brandstefcar, da je tedaj Len čekov predlog pal ni treba povedati! — 7.a slovenske liste ni pričakovati podpore v Gradcu. — Pa je tudi ne potrebujemo. —
Pri a poročilu zastran delovanja okrajnih za stopo v je krepko govoril dr. VoSnjak in dokazal krivico, klera so godi kmečkemu stanu po volilnem redu teh zastopov. Po številu in po davkih bi morali kmetje imeti večino v vseh okrajnih zastoj dit. tako pa so po z daj nem volilnem redu povsod i v manjšini. Dokaže po tem pa številkah, dj. je to gobi resnica. Nusvettye, naj to reč preišče dežel, zbor in v prihodnji seji iporočuje, da se odstranijo nepravičnosti tega volilnega reda. Xa to so nekleri nemški poslanci bih strašno razkačeni" in so osebno napadali dr. Vošnjnka, dokazali vendar celo nič ni so, da dr. Vosiyak ne bi bil resnice govoril, G. Herman podpira predlog Vošujaka in pripoveduje, kako nesramno so se pri volitvi okrajnega zastopa v Ptuju obnašali birokrati z nekim tamošnjim advokatom v zvezi in t. nemškutarji.
Okrajnemu zastopu v I,i cenit se dovoli poliiranje pri-klade 30 % neposrednih dač za poravnanje okrajnih stroškov.
V	Ljubljanskem dežel, zboru je sprejet predlog o mvnoprnvnosti slov. jezik v soli in uradu po nasvetu dOtič-tiL-ga odseka, V pre¿poslednji seji je dr, Bleiweiss omenil tudi z c d i ii j e n j e Slovencev v jedno skupino. 3. oktobra se je zbor končal.
V	Goriškem zbora so tudi Slovenci vprašali vlado za.rad ravfcoprsvnosti slovenskega jeziku v šoli in uradih, (jotovo bodo dobili jednaki odgovor kakor štajarski Slovenci 5. t, m., ktorega našim bravee m prihodnjič prinesemo. — Vladin predlog o šolskem nadwnúStm je bil spryet z no-kti-riuii spremembami. Dva poslanca sta zagovarjala erkveno stališče. 2. oktobra se je zbor sklenol.
Ceski poslanci, ki so podpisali deklaracijo in ktere je viši dežel, maršal pismeno poklical, da naj dojdejo v zbor, ne bodo dali nobenega odgovora na to.
Ogerski deželni zbor je odločal 100.000 gld. za to, da si* i. ate rejo dihali razbojnikov, ki zlo nadlegujejo deželo.
Hrvaški deželni zbor se je razšel, Zboroval'je samo 17 dni in vendar je rešil no samo pogodbo teinoč tudi vprašanje reško in še celi kup drugih važnih deželnih vpranšauj. Poslanci so se toliko časa razšli, da bo cesar potrdil zbore ve sklepe. Pravi se, da bo zbor ko ne a t, m. spet sklieau.
Po vsej Galiciji je v olika nezadovoljnost, da cesar na dojde tamo. Pravi se, da če cesarja ne bo v Galicijo, položijo državni poslanci svoje mandate nazaj,
Gfllišlri namestnik, Galnho v*ki, je odpuščen. Ko je došel iz Dunaja naznj v Levov so gtt nfi kolodvori» pozdravili vsi poljski poslanci Mestni zbor v Levo vu mu ji; lintel napraviti bakljado, Okdubot^kt je vendar baklj ni'> prepovedal in rekel naj se denar, ki se je h^tel za to porabiti, '-aje da pngotelcetn Stanisluvskini, Tako ju pravi
Da še med P rušijo in Italijo vlada naj lepše staro
pritajelatvo, je priča to, da je laški general Pionelli, ki je šel vaje pruske vojake ogledovat, bil po vsej Pni siji navdušeno sprejel.
Pred kratkim je ruski cesar v Varšavi razgled al ruske vojake, kterih je tam o mnogo zbrano.
/h avstrijanskegji poročnika v It i mu je izvoljen grof 1'rautmansdorf.
V Rimu so se zmage spanjolske revolucije zlo prestrašili. Papežev poslanec je poklican iz Mudrita.
„Giorn, di Borna4 je prinesel papeževo pismo, v kterem vabi pretestante bi vse ne katoliške kristjane, naj se ob |nrt— liki e kun i e tiske ga erkvenega shoda s katoliško crkviju ze-dinijo, Pismo pravi, da bode le te na svetu mii; kedur bo en Hlev in en pastir,
Španski uporniki so že celo deželo premagali, kraljica je Španjolsko morala zapustiti in je zdaj v Francoski. Ljudstvo je oboroženo, novi uradnilri so postavljeni, in kedar dojde general P rim v Madrit se bo napravilo novo ministerstvo. Pa bi le tudi dobro bilo,
\ovicar.
Sledeče občine so spet poslale prošnje do vis. dežel, zbora v Gradcu, naj se v p e Ij c slovenski jez i k v šole in urade in s c naj S1 o v c n ci z j e di n ij o p o d e d n o narodno slovensko upravo. Občina: Branoslavkn, Po t) grad je, Stara cesto, 1'rcsika, Kaše, Smolnik, Cerkovca, sv. Peter pri Mariboru, Mttdraie, Hrastovec, sv. Florijan, Ja-renina, Mozirje, Veržej, t ven, Montvci, Bratoncčica, Godo-mcrci, Hnčkovce, Lavska, Kokoriei, sv. Lorene pri Ptuju, L ika, Morje, Oigoše, Gornjigrad, Keciea, Trnovsko, K oko rje, Iteichcnburg, Blasca, Kaitee, Armensko, Gorica, An že, Brezje, Senovo, Stolanik, Vnjgeu, Polička, Pouk v a, Pritsbva. *)
Pri Večeslavovi svečanosti v Pragi so vojaki za branili veliki shod ua Ž i s k o v i gori. Sešlo pa se je vendar okolo 8000 ljudi.
Iz Zagreba se jc pisalo, da se je pretekli leden okolo Jebičiecvega spominka zbralo blizo lOOO ljudi, ki so klicnli „slava" Jelačičn, Strossmaycrju, češki opoziciji, Patackv jti in liigerju. Ljudstvo se jc razšlo pa vaje narodne pesmi.
Proti škofu v Llueu se je začela preiskava zarad kaljc-nja miru, ktero se je pre zakrivilo v zadnjem pastirskem listu, kterega so zato tudi koufiscirali,
22. septembra je v poljskem mestu Stanislavu nastal strašen pužar, kterega skoraj niso mogli pogasiti, ker je bil zlo močen veter, pogorelo je več sto bi*, okrajna sodnija in ječa, več judovskih sinagog. Više 1000 ljudi je brez po-strt-Sja in naj večtmje pogorelo vse tako, da so koroej golo življenje oteli. Škoda je neizmerna in revštvo stru-hovitno.
29. septembra je v Levov? demokratično društvo Smol ki napravilo bakljado. Policija je vendar vse ljudstvo iz ulic pregnala.
V	tork t, j. fi, t. ni. se je po '2o. seji s kleno 1 Stajarski deželni zbor.
čitalnica v Ikrkoli se bode odprla II. t. m.; ona v Občini iS. t. m. pri sv. .Ivanu pa 25, t. m.
V	l'ragi je pred poslopjem kazenske sodnije oktobra pozno po noči z lirami množica klicala slovo zaprtim deškim žurcalistom.
Na Češkem se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo 8. oktobra v velik tabor sošle na lleli gori, kjer bodo molil? z n srečo domovine.
o. t. m. popoldne je tukajšna c; k, okrajna sodnija pri vrfdaiitvn „Slovenskega Naroda" iskala rokopise vvodnegft članka v 73. števil „Slov. Narodu" v. napisom „Tujčeva
Eeta." I)a ni nič. rn^la ni ti'eba povedati, kaj pa to is-nuje pomeni, vsak lahko ve.
4. t. m. se jo sošlo več tisoč ljudi — pravi i?e blizo 30000 — pri Ppnkracu pred vrati Visehrada, če ravno je bil tabor prepovedan. Vojaki so razegnali ljudstvo še le večer.
Pravi se, da dojde g. Gahlenz za namestnika v Galicijo.
*j Kur ¡0 Ali jed n ika proiuje ta d oje dni 1 mirom prihajale in
1 upamo, da Se jih bodo za tiajirej veO dollo oznanimo v prihodnjem ¡rtu Vifl OnC, klrrih doajuj je niamO OtDilhili.	Vred.
IjiMtnioii vrcdniitva.
G- Al. P. v Gorici. V omenjenem programu nič ni slovenji ne. Ii Sk. v Ceriiec-nb. Oman. "J ti. 150 kr.
irzua cena
pretekli teden.
Pšenice vsgraii (druvonka) ,
Rži „
Jtimenu n
Oroa	„	.
TnrSino (kup&B») vsgnn ,
Ajde	„
S"01* . . «
KromjiLrjn Govedine funt Tel eLimi „ Svinje line ¿rs Ive Jant Drv S0,f trdih ettiunj KI al t on 16"
IT	T!	V -	'
„ Sfi" mehkih „ ,
-> , " it • Ofloo,)iL M Lrdfyn losa vapBt
J,	„ roeLlwgsM
Sena oflnt	- .
Št a 1 ne cent v iojmh
„ xa rjtoljo Slanino ^yetiui cent Jajec, pet «a ,
fig
* .2 >•
a a
£

¡>=5 > a « 1«. ti. k k. fi 4.-10 4 sa
3 SO 3 —
J JjO--
J SO--II
2C(I 2
S —
t:
1 20 — BO - 20 j— iS _ — 24.:— $8 -i- 27 -il-6
— ao,
10
4	on 4 30
:30 S2U
.1.20--
1 bo ■2.90 3 — .1 40 3 80
5	- -I'--SO
:>4 - 2& iS - 2fl
Jc
-SO — 00 l '.'O
iS ~ » 50 10 —
{,50 —1---
fi- fl-«60,-- tio — ao
—	40
—	75
—	C0
7 ao
Cesarski zlnt velja h fl, 53 kr. a. Azijo stebra 113.76. ilai-Mtlmi drž. posojilo 61-80.
LotevljiK- *rei ho.
V Trstu 30. septembru	^tt ?<■» 39
Prihodnja jj-fL-kaJij-e je 14. okUiltra 18(iS.
-50 1 V)
i. io:---
— uo,—;&o'_
40 - 38 — 43 — SB 10 -|10- 10 _
v.
130
70
10
13 1»
^xiiiinilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da se v njegovi špecerijski štacuni, ktera je reta s črstvim blagom oskrbljena, sledeče blago prodava po zlo znižani ceni:
Kave lične Kube lun t po		70 fcr.	
„ zlate, Jave (menado) funt. po .		76	H
n tuj Ionsko, lične	S '	72	n
„ portorike	s 1	G4	M
n lnngvflvara		56	n
H rijo, lične	S "	52	n
u t, srednje	D *	48	n
portorike ž«ane	D	72	n
Sladkora (cukra); celo ličnega	fl '	S3	T?
Iliškaše, celo lične	» *	IG	»
lične	# '	14	-
B srednje	n •	12	t?
M iz nega olja, žlahtnega	fl -	BO	n
Laškega olja	■K	4S	»
Repičnega olja		30	
Petroleja belega	■ •	20	»
Svinca (špriha šrota)	It	20	
Štirkc. celo bele	■	22	
Iiozin		28	»
Suliega grozdja (Wciuberll	* *	16	fi
Mandelc	S '	t>4	15'
po
Nadalje »e pri meni dobiva tudi mnogo drugega blaga prav znižam ceni, ktero tukaj ni navedeno. Priporočam se posebno svojim serodnjakom, da pri meni kupujejo.
Prodajalni ca se nahaja na grajskem trgu (Burgplatz)
poleg kapele. V Mariboru 8- oktobra 18G8.
M, Bcrdajs. Slovenci, podpirajmo našega rodoljuba.	Vred.
Mežnarska služba
pri romarski erkvi sv križa v črneŠki fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje minislriranja, — znanje orglanja in petja všečno, [m vendar ue neobhodno potrebno. Oženjem rokodelci, kakor Ssvarji, Crevijarji itd. imajo prednost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega mescnca ali osebno ali pismeno pri faruampred-stojništvn v Čemeča h blizo spodnjega Dravberk»._
pritajelstvo, je priča to, da je laški general Pionelli, ki je šel vaje pruske vojake ogledovat, bil po vsej Pni siji navdušeno sprejel.
Pred kratkim je ruski česat v Varšavi razgled al ruske vojake, kterih je tam o mnogo zbrano.
/h avstrijatiskegn poročnika v Iti mu je izvoljen grof Trautmansdorf.
V Rimu so so zmage spanj olske reva Lucije zlo prestrašili. Papežev poslanec je poklica» iz Madritu.
„Gioru. di Borna4 je prinesel papeževo pismo, v kterem vabi pretestante in vse n¿katoliške kristjane, naj se ob priliki ekumenskega crkvenega škoda s katoliško erkviju ze-dinijo, Pismo pravi. da bode le te na svetu mir, kedar bo en Kiev ju en pastir,
Španski uporniki so že celo deželo premagali, kraljica je Špaujolsko morala zapustiti in je zdnj v Francoski. Ljudstvo jo oboroženo, novi uradniki so postavljeni, in kedar dojde general Prim v Madrit se bo napravilo novo ministerstvo. Da bi le tudi dobro bilo,
\ovicar.
Sledeče občine so spet poslale pn.šujc do vis. dežel, zbora v Grudnu, o a j se v p e Ij c slovenski jez i k v šole in urade in s c naj S l o v c n cl z j e d i u ij o p o d e d n o narodno slovensko upravo, Občina: Branoslavkn, Podgradje, Stara cesta, 1'resika, Kiišc, SmolOik, Cerkovca, sv, Peter pri Mariboru, Madraie, Hrastovce, sv. Florijan, Ja-renioa, Mozirje, Veržej, t ven, Montvci, Brntonccica, Godo-mcrci, Bučkovee, Lavska, Kokoriei, sv. Lorcuc pri Ptuju, L ika, Morje, Oigoše, Gornjigrad, Keeiea, Trnovsko, K oko rje, Iteicbcnburg, Blaaca, liaslee, Armensko, Gorica, Anic, Brezje, Senovo, Stolanik, Vajgeu, Polička, Pouk v a, Prittova. *)
Pri Večeslavovi svečanosti v Pragi so vojaki za branili veliki shod na Ž i s k o v i gori. Sešlu pa so je vendar okolo 8G00 ljudi.
Iz Zagreba se jc pisalo, da se je pretekli leden okuln Jcbieičevcga spominka zbralo blizu 1000 ljudi, ki so klicali „slava" JeJaČifiu, Strossmaycrju, češki opoziciji, Palaokj ju iu liigerju. Ljudstvo se jc razšlo pa vaje narodne pesmi.
Proti škofu v Lincu se je začela preiskava zarad kaljo-nja miru, ktero se je pre zakrivilo v zadnjem pastirskem listu, kterega so zato tudi kouliscirali,
22. septembra je v poljskem mestu Stanislavu nastal stružen požar, kterega skoraj niso mogli pogasiti, ker je bil zlo močen veter, pogorelo je več sto biš. okrajna sudnija in ječa, več judovskih sinagog. Više 1000 ljudi je brez po-strešja in naj večimje pogorelo vse tako, da so koroej golo življenje oteli. Škoda je neizmerna in revštvo stru-bovitno.
29. septembra je v Lovoru demukratično društvo Smol ki napravilo bakljado. Policija je vendar vse ljudstvo iz ulic pregnala.
V	tork t, j. fi, t. m. se je po '2o. seji s kleno 1 Stajarski deželni zbor.
Čitalnica v Barkoli se bode odprla II. t. m.-, ona v Občini iS. t. m. pri sv. .Ivami pa 25, t. m.
V	Pragi jc pred poslopjem kazenske sodnije oktobra pozno po noči zbrana množica klicala slavo zaprtim deškim žurcalistom.
Na Češkem se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo t^. oktobra v velik tabor sošle na Beli gori, kjer bodo molile za srečo domovine.
o. t. m. popoldne je tnkajšna c. k, okrajna sodnijn pri vr^duištvu „Slovenskega Naroda" iskala rokopise vvodnega članka v 73. števil „Slov. Naroda" z napisom „Tujčeva
Eetn.u I)a ni nič. na^la ni ti'eba povedati, kaj pa to is-auje pomeni, vsak lahko ve.
4. t. uj. se jo soSlo več tisoč ljudi — pravi i?e blizo 30000 — pri Ppnkracu pred vrati Višehrada, ee ravno je bil tabor prepovedan. Vojaki so razegnali ljudstvo še le večer.
Pravi se, da dojde g. Gablenz za namestnika v Galicijo.
*) Ker ¡0 flu jednika proiuje tadcije dni 1 mirom prihajate in
1 upamo, da Se jih bodo za tiftjirej veO dollo omanimo v prihodnjem ¡rtu Vifl One, klrrih doajuj ¿a niamO OtDilhili.	Vred.
Listnica vredniitva.
G- Al. P. v Gorici. V omenjenem programu niO ni slovenji ne. H, Sk, v Cernec-nb. Oman. "J ti. 150 kr.
irzua cena
pretekli teden.
1'šcnice vsgrau (druvonka) , Rži „ Jtiminu „ OVBB „ -TurSitie (koruze; vsgnn , Ajde	„
S"01* . . ...
KromjpLrjn Govedine funt Teletiue „ Svinje line ¿rs Ive Jont Drv l nI i h eeiunj KI nI t on 16"
IT	?!	■	.
„ Sfl" mehkih „ ,
-> , " it • Of 1 Oli)[i ]E Lrdfyn losa vu^ii»
j, ,, me].ko)i» „ Sena o«nL	- .
Šla 1 ne cent v iojmli
„ xa otoJjo Slanine (Špelini cent Jajci:, pel	,
M	u .
fig
* .2 >•
a a
£

¡>=5 > a
« k.	H. k ;j|. k. fi
4.-10	4 S;
aao 3 — -j so--
t SO--II
2C(I 2
S —
t:
1 20 — BO - ŽO j— iS — — 24.:— $8 -i- 27 -3-6
— ao,
10
4 an 4 30
:30 &20
.1.20--
1 bo ■2.00 s —
.1 40 3 80
s _
'--so
34 - 2& iS - 2fl
-ao
— 00 t '20
iS — 213 50 10 —
S .10 —1---
fi-«60,-- tio — ao
—	40
—	75
—	CO
7 SO
Cesarski «lat velja h fl, 53 kr. a. srebra 113.76.
ilai-Mtlmi drž. jHisnjilo G t.SO.
IiOtevljiK- *rei ko.
V Trstu 30. septembra 3 r	?<"» 38
PrlLodnja jfe^ksjij-e je 14. oktolira ISfiw,
-50 t 20
HO!---
— urj,—;&o'_ j-i
40 - 3B — 43 — SB 10 -|10- 10 _ v.
130
70
10
13 1»
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da se v njegovi špecerijski štaruni, k tem je relo s črstvim blagom oskrbljena, sledeče blago prodava po zlo znižani ceni:
Kave lične Kube lun t po		70 fcr.	
„ zlate, Jave (menado) funt. po .		76	H
n cnjIonsko, lične	S '	72	tt
„ portorike	s 1	iU	M
n lnugvflvara		56	n
H rijo, lične	S "	52	n
u t, srednje	D *	48	n
portorike žgane	D	72	n
Sladltora (cukra); celo ličnega	fl '	S3	T?
Iliškaše, celo lične	» *	IG	»
lične	# '	14	-
„ srednje	H -	12	t?
M iz nega olja, žlahtnega	11 *	BO	n
Laškega olja	■K	4S	»
Repičnega olja		30	
Petroleja belega	■ •	20	»
Svinca (špriha šrotn)		20	
Štirke. celo bele	■	22	
Itozin		28	»
Suhega grozdja (Weinberl)	* *	16	fi
Mandelc	S '	t>4	15'
po
Nadalje se pri meni dobiva tudi mnogo drugega blagu, prav znižani ceni, ktero tukaj ni navedeno. Priporočam se posebno svojim sorodnjakom, da pri meni kupujejo.
Prodajalni ca se nahaja na grajskem trgu (Burgplatz)
poleg kapele. V Mariboru 8- oktobra 18G8.
M, Bcrdajs. Slovenci, podpira j mo našega rodoljuba.	Vred.
Mežnarska služba
pri romarski erkvi sv križa v črneŠki fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje ndnistriranja, — znanje orglanja in petja všečno, |>a vendar ue neobhodno potrebno. Oženjeni rokodelci, kakor S:vnrji, Crevijarji itd. imajo preduost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega n^escnca ali oselmo ali pismeno pri farnem pred-stojnišlvn v Čemeča h blizo spodnjega Dravberk»._
pritajelatvo, je priča to, da je luški general Pionelli, ki je šel vaje pruske vojake ogledovat, bil po vsej Pni siji navdušeno sprejel.
Pred kratkim je ruski česat v Varšavi razgled al ruske vojake, k t eri h je tam o mnogo zbrano.
/h avstrijatiskegu poročnika v Iti mu je izvoljen grof Trautmansdorf.
V Rimu so se zmage spanj olske reva Lucije zlo prestrašili. Papežev poslanec je poklica» iz Madritn.
„Giorn, di Borna4 je prinesel papeževo pismo, v kterem vabi pretestante bi vse n¿katoliške kristjane, naj se ob priliki ekumenskega erkvenega shoda s katobško erkviju ze-dinijo, Pismo pravi, da bode le te na svetu mir, kedar bo en Kiev in en pastir,
Španski uporniki so že celo deželo premagali, kraljica je Španjolsko morala zapustiti in je zdnj v Francoski. Ljudstvo jo oboroženo, novi uradniki so postavljeni, in kedar dojde general Prim v Madrit se bo napravilo novo ministerstvo. Da bi le tudi dobro bilo,
\ovicar.
Sledeče občine so spet poslale pri.Jujc do vis. dežel, zbora v Gradcu, o a j se v p e Ij c slovenski jez i k v šole in urade in s c naj S1 o v c n cl z j e di n ij o p o d e d n o narodno slovensko upravo, Občimi: Branoslavkn, Podgradje, Stara, cest", 1'rcsika, Kitše, Smolnik. Cerkovca, av. Peter pri Mariboru, 3V];idražet Hrastovee, sv. Florijan, Ja-renina, Mozirje, Veržej, t ven, Montvci, Bratonceica, Godo-mcrci, Hnčkovce, Lavska, Kokorici, sv. Lorcue pri Ptuju, L ika, Morje, Oigoše, Gornjigrad, Rečica, Trnovsko, K oko rje, Reicbenburg, Blaaea, Raslec, Armensko, Gorica, An že, Brezje, Senovo, Stolanik, Vajgeu, Polička, Pouk v a, Pritsova. *)
Pri Večeslavovi svečanosti v Pragi so vojaki za branili veliki sbod na Žiškovi gori. Scšlo pa so je vendar okolo 8G00 ljudi.
Iz Zagreba se je pisalo, da se je pretekli leden okni o Jebičjčevoga spominka zbralo blizu IOOO ljudi, ki so klicali „slava" .lekčičn, Strossmaycrju, češki opoziciji, Paluckv ju in It iger ju. Ljudstvo se je razšlo pa vaje narodne pesmi.
Proti škofu v Liucu se je začela preiskava zarad kaljo nja mirn, ktero se je pre zakrivilo v zadnjem pastirskem listu, kterega so zato tudi kouliscirali,
22. septembra je v poljskem mestu Stanislavu nastal stružen pnžar, kterega skoraj niso mogli pogasili, ker je bil zlo močen veter, pogorelo je več sto biš. okrajna sodnija in ječa, več judovskih sinagog. Više 1000 ljudi je brez po-streSja in uaj večtmje pogorelo vse tako, da so koroej golo življenje oteli. Škoda je neizmerna in revštvo stra-bovitno.
29. septembra je v Levovn demokratično društvo Smol ki napravilo bakljado. Policija je vendar vse ljudstvo iz nlic pregnala.
V	tork t, j. fi, t. m. se je po '2o. seji s kleno 1 Stajarski deželni zbor.
Čitalnica v Ikrkoli se bode odprla II. t. m.-, ona v Občini iS. t. m. pri sv. Jvanu pa 25, L m.
V	Pragi je pred poslopjem kazenske sodnije 2. oktobra pozno po noči zbrana množica klicala slavo zaprtim deškim žurcalistom.
Na Češkem se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo t^. oktobra v velik tabor sošle na ileli gori, kjer bodo molil? za srečo domovine.
o. t. m. popoldne je tnkajšna c. k, okrajna sodnijn pri vrfdniitvu „Slovenskega Naroda" iskala rokopise vvodimga članka v 73. števil „Slov. Naroda11 z napisom „Tujčeva
Eetn.u I)a ni nič. mišla ni ti'eba povedati, kaj pa to is-nuje pomeni, vsak lahko ve.
4. t. m. se je sošlo več tisoč ljudi — pravi i?e blizo 30000 — pri Ppnkracu pred vrati Visehrada, ee ravno je bil tabor prepovedan. Vojaki so razegnali ljudstvo še le večer.
Pravi se, da dojde g. Gablenz za namestnika v Galicijo.
•j Ker ¡0 flu jed n ika proiuje ta d oje dni 1 mirom prihajale in
1 upamo, da Se jih bodo za tiftjirej veO dollo omftTiimo v prihod njem
¡rtu Vifl OnC, klrrih doajuj ¿a niamO ntnanili.	Vred.
Listnica vredniitva.
G- Al. P. v Gorici. V omenjenem programu niO ni slovenlčine. Ii Sk. v Ceriiec-nb. Oman. "J ti. 150 kr.
irzua cena
pretekli teden.
Pšenice vsgrau (druvciikn) , Rži „ Jtiminu n Ovna „	.
TurSitie (kup&B») vsgnn , Ajdti	„
S"01* . . «
KromjpLrjn Govedine funt Teletiue „ 3 nuje line ¿rst ve J'nnt Drv S0,f trdih eeiunj KI nI t on 16"
IT	?!	■	.
„ Sfl" mehki h „ ,
-> , " it • Oflon.pL nt trdBifjj losa vapBt
„ „ me].kop» „ Sena oflm	- .
Slum e Cent v iojmh
„ xa otoJjo Slanino (5pebn; cent Jajec, j>et	,
3	i* I
fig
* .2 >•
a a
£

¡>=5 > a
« k H. k ;j|. k. fi
4.10 4 sa
3 SO 3 —
>60--
1 SO--II
2C(I 2 SfS
S — Si-
ki
1 20 — BO - 20 j— iS — — 24.:— as -i- 27 -3-6
-SO,
10
4 an 4 30
:30 S 20
.1.20--
1 bo
2 90 S — .1 40 3 80
s _
'--so
:>4 - 2& iS - 2fl
Iz
-SO — 00 t 20
iS
50 10 —
{,50 —1---
fi- o-«60,-- tio — 40
—	40
—	75
—	C0
7 SO
Cesarski zlat velja h fl, 53 kr. a. Azijo stebra 113.76. itai-ofliKi drž. posojilo 61-80.
LotevljiK- *rei ko.
V Trstu 30. septembra 3 r	?<"» 38
Prihodnja ureekmja je 14. oktotira 18(iS.
-50 t V)
HO!---
— urj,—;&o'_ 45
40 - 38 — 42 — SB 10 -|10- 10 _
v.
130
70
10
13 1»
Podpisani naznanja jj. n. občinstvu, da se v njegovi špecerijski štaruni, ktera je reb s erstvim blagom oskrbljena, sledeče blago prodava po zlo znižani ceni:
Kave lične Kube lun t po		70 fcr.	
„ zlate, Jave (menado) funt. po .		76	H
n cajIonsko, lične	S '	72	tt
n portorike	s 1	G4	M
n lnugvflvara		56	n
H rije, lične	S "	52	»
„ „ srednje	D *	48	n
jiortorike žgane	D	72	tt
Sladltora (cukra); celo ličnega	fl '	S8	T?
Iliškaše, celo lične	» *	IG	»
lične	# '	1-1	-
„ srednje	H -	12	t?
M iz nega olja, žlahtnega	11 *	BO	n
Laškega olja	■K	4S	»
Repičnega olja		311	fi
Petroleja belega	■ •	20	fi
Svinca (špriha šrota)	H.	20	fi
Štirke. celo bele	■	22	
Rozin		28	fi
Suhega grozdja (Wciuberli	* *	16	fi
Mandeic	S ■	t>4	15'
po
Nadalje se pri meni dobiva tudi mnogo drugega blaga, prav znižam ceni, ktero tukaj ni navedeno. Priporočam se posebno svojim sorodnjakom, da pri meni kupujejo.
Prodajalni ca se nahaja na grajskem trgu (Burgplatz)
poleg kapele. V Mariboru 8- oktobra 18G8.
M, Bcrdajs. Slovenci, podpira j mo našega rodoljuba.	Vred.
Mežnarska služba
pri romarski erkvi sv križa v črneŠki fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje mini Stritarja, — znanje orglanja in petja všečno, |>a vendar ne neobhodno potrebno. Oženjeni rokodelci, kakor Ssvarji, črevijarji itd. iiaajo prednost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega mescnca ali oselmo ali pismeno pri farnem pred-stojništvn v Čemeča h blizo spodnjega Dravberk»._
pritajelstvo, je priča to, da je luški general Pionelli, ki je šel vaje pruske vojake ogledovat, bil po vsej Pni siji navdušeno sprejel.
Pred kratkim je ruski česat v Varšavi razgled al ruske vojake, kterih je tamo mnogo zbrano.
7,a avstrijaiiskegn poročnika v Rimu je izvoljen grof Trftutmansdorf.
V Rimu so se zmage spanjolske revolucije zlo prestrašili. Papeže* poslanec je poklican iz Madritn.
„Giorn. di Itoma1* je prinesel papeževo pismo, v kterem vabi pretestanto in vse n ¿katoliške kristjane, naj se ob |nrt— liki ekumenskega erkveticga ¡dioda s katoliško erkviju ze-dinijo, Pismo pravi. da bode le te na svetu mir, kedar bo en blev in en pastir,
Španski uporniki so že celo deželo premagali, kraljiea je Španjolsko morala zapustiti in je zdnj v Francoski. Ljudstvo jo oboroženo; novi uradniki so postavljeni, in kedar dojde general P ri m v M&drit se bo napravilo novo miuisterstvo. Da bi le tudi dobro bilo,
\ovicar.
Sledeče občine so spet poslale prošnje do vit), dežel, zbora v Gradcu, naj se v p e ]j o slovenski jez I k v šole in urade s n s c nuj S1 o v c n ci z j e di n ij o p o d e d n o narodno slovensko upravo. UbČiua; Branoslnvka, Po tigra d je, Stara cesta, 1'resika, Ruše, Smolttik, Cerkovca, sv, Peter pri Mariboru, Mndraie, Hrastu\ee, sv. Florijan, Ja-renina, Mozirje, Veržej, (.'ven, Montvci, Brntoncčiea, Godo-mcrci, Ručkovee, Lavska, Kokoriei, sv. Lorone pri Ptuju, L ika, Morje, DigoSc, Gornjigrad, Rečica, Trnovsko, K oko rje, Reicbenburg, Blanca, liaslcc, Armensko, Gorica, An že, Brezje, Senovo, Stolanik, Vujgeu, Polička, Pouk v a, Prittova. *)
Pri Večeslavovi svečanosti v Pragi so vojaki za branili veliki shod ua Žiškuvi gori. Sešlo pa se je vendar okolo 8000 ljudi.
Iz Zagreba se je pisalo, da se je pretekli leden okolo Jeiačičevega spominka zbralo blizu lOOO ljudi, ki so klicnli „slava" .felačičn, Strossmaycrju, češki opozicij i, Palaekj ju iti Itigerju. Ljudstvo se je razšlo pa vaje narodne pesmi.
Proti škofu v Liueu se je začela preiskava za rad kaljc-nja miru, ktero se je pre zakrivilo v zadnjem pastirskem listu, kterega so zato tudi koufiscirali,
22. septembra je v poljskem mestu Stanislavu nastal stružen pužar, kterega skoraj niso mogli pogasiti, ker je bil zlo močen veter, pogorelo je več sto biš. okrajna sodnija in jrea, več judovskih sinagog. Više 1000 ljudi je brez po-streSja in uaj večimje pogorelo vse tako, da so koroej golo življenje otcli. Škoda je neizmerna in revštvo stra-liovitno.
29. septembra je v Levovn demokratično društvo Smoli:! napravilo bakljado. Policija je vendar vse ljudstvo iz ulic pregnala.
V	tork t, j. fi, t. ni. se je po '2o. seji s kleno 1 Stajarski deželni zbor.
Čitalnica v Ikrkoli se bode odprla II. t. m.-, ona v Občini iS. t. m. pri sv. Jvanu pa 25, t. m.
V	Pragi jo pred poslopjem, kazenske soibiije '2- oktobra pozno po noči z lirami množica klicala slavo zaprtim deškim žurcalistom.
Na Češkem se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo t^. oktobra v velik tabor sošle na ileli gori, kjer bodo molile za srečo domovine.
o. t. m. popoldne je tnkajšua e. k, okrajna sodnija pri vrfdniitvn „Slovenskega Naroda" iskala rokopise vvodnega članka v 73. števil „Slov. Naroda11 v. napisom „Tujčeva
Eeta.u Da ni nič. našla ni treba puvedati. kaj pa to is-nuje pomeni, vsak lahko ve.
4. t. uj. se je sošlo več tisoč ljudi — pravi iie blizo 30000 — pri Ppnkracu pred vrati ViSehrada, če ravno je bil tabor prepovedan. Vojaki so razegnali ljudstvo ie le večer.
Pravi se, da dojde g. Gablenz za namestnika v Galicijo.
Kur So «o jed n ika proiiije ta d oje dni i mirom prihajale in
1 upamo, da iie jih bodo za naprej veO dollo osumimo v prihod njem
¡rtu VtU OnC. klrrih doajuj fte □imnO OtDiinili.	Vred.
Listnica vrcdniitva.
G- Al. P. v Gorici. V omenjen cm programu nič ni slovenji ne. Ii Sk. v f fcriieeiib. Oman. "J ti. tiO kr.
irzua cena
pretekli teden.
Pšenice vsgrau (drcvenka} , Rži „ Jtiminu n Ov¥n „	.
TurSitie (kup&B») vsgnn , Ajde	„
S"01* . . ...
hrompirjn Govedine funt Tel elitni „ Svinje ti ne čritve liott Drv 30'' trdih eeiunj KI ni t on 16"
IT	?!	TJ ■	,
„ Stf" mehkih „ ,
IS" _ i, ,
OfloojiL M Irdejfn losa vu^iiu
j, „ mehko)?» „ Sena oaih	- .
Št a i ne cent v iojmh
„ xa rjtoljo Slanino (5pebn; cent Jajec, pel	,
S	i* I
* .2 >•
a a
£

¡>=5 > a
« k. H. k ;j|. k. fi 4.-10 4 sa
3 SO 3 —
3 80--
1 SO--II
2C(1 2
S -
t:
1 20 — BO - 20 iS — — 24.:— as -i- 27 -3-6
— ao,
10
4	an 4 30
:30 &20
.1.20--
1 SO 2 90 S — .1 40 3 80
5	- -I'--SO
^4 - 2& iS _ 2fl
Iz
-SO
— 03 l 20
iS — 213 50 10 —
SftO ---
fi-«60,-- tio — ao
—	40
—	75
—	C0
7 SO
Cesarski zlat velja 5 fl, 53 kr. a. Azijo stebra 113.76. itai-ofliKi drž. posojilo 01.80.
LotevljiK- *rei ho.
V Trstu 30. sc[)fembrn !~'(;3r	?<"» .1»*
Prihodnja jfe^ksJij-e je 14. oktolira 18(iS.
— 40
t V)
no:---
— uo,—;&o'_
40 - 38 — 43 — 88 tO -|10- in _
v.
130
70
10
19 1»
Podpisani naznanja jj. n. občinstvu, da se v njegovi špecerijski štaenni, k tern je neto s erstvim blagom oskrbljena, sledeče blago prodava po zlo znižani ceni:
Kave lične Kube lun t po		70 fcr.	
„ zlate, Jave (mcuado) funt. po .		76	H
n tajIonsko, lične	S '	72	n
„ portorike	s 1	G4	M
t. lnugvajara		56	n
H rije, lične	S "	52	n
u t, srednje	D *	48	n
jiortorike ž«ane	D	72	n
Sladkora (cukra); celo ličnega	fl '	S3	T?
Riškaše, celo lične	» *	IG	»
„ lične	# '	14	-
B srednje	n .	12	t?
M iz nega olja, žlahtnega	fl -	BO	n
Laškega olja	■K	4S	»
Repičnega olja		30	
Petroleja belega	r •	20	»
Svinca (špriha šrota)		20	
Štirke. celo bele	■	22	
Rozin		28	»
Suhega grozdja (Wciuberll	* *	16	fi
Mandelc	S '	t>4	15'
po
Nadalje se pri meni dobiva tudi mnogo druge ga blaga, prav znižani ceni, ktero tukaj ni navedeno. Priporočam se posebno svojim sorodnjakom, čia pri meni kupujejo.
Prodajalni ca se nahaja na grajskem trgu (Burgplatz)
poleg kapele. V Mariboru 8- oktobra 3SG8.
M, Bcrdajs. Slovenci, podpirajmo našega rodoljuba.	Vred.
Mežnarska služba
pri romarski erkvi sv križa v črneŠki fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje ministriranja, — znanje orglanja in petja všečno, [m vendar ue neobhodno potrebno. Oženjem rokodelci, kakor Sivarji, Crevijarji itd. imajo preduost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega n^escnca ali osebno ali pismeno pri farnem pred-stojništvu v Čemeča h blizo spodnjega Dravberk»._
hditelj, založnik in odgovorni vrednik Dr. iliittjo Trclog.
Tiaknr ilitonnl Jmi/.ič v Maribor«.
pritajelatvo, je priča to, da je laški general Pionelli, ki je šel vaje pruske vojAe ogledovat, bil po vsej Pni siji navdušeno sprejel.
IVed kratkim je ruski česat v Varšavi razgled al ruske vojake, kterih je tam o mnogo zbrano.
/h avstrijaiiskegn poročnika v iiimu je izvoljen grof Trautmansdorf.
V Rimu so se zmage spanj olske revolucije zlo prestrašili. Papežev poslanec je poklica» iz Mndrita.
„Giorn, di Soma4 je prinesel papeževo pismo, v kterem vabi pretestante in vse nekatoliškr- kristjane, naj se ob priliki e kun i e tiske ga erkveticga shoda s katoliško crkviju ze-diuijo, Pismo pravi, da bode le te na svetu mir, kedar bo en Kiev in en pastir,
Španski uporniki so že celo deželo premagaJi, kraljica je Španjolsko morala zapustiti in je zdnj v Francoski. Ljudstvo jo oboroženo, novi uradniki so postavljeni, in kedar dojde general P rim v Madrit se bo napravilo novo miuisterstvo. Pa bi le tudi dobro bilo,
\ovicar.
Sledeče občine so spet poslale prošnje do vis. dežel, zbora v Gradcu, naj ne v p e Ij c slovenski jez i k v šole in urade s 11 s c naj S1 o v c n ci z j e di n ij o p o d e d n o narodno slovensko upravo. UbČina: Branoslavkn, Po t) grad je, Stara cesta, 1'resika, Kuse, Smolttik, Cerkovca, sv. Peter pri Mariboru, Mttdraie, Hrasto vec, sv. Florijan, Ja-renioa, Mozirje, Veržej, (.'ven, Montvci, Brntoncčiea, Godo-mcrci, Bučkovee, Lovska, Kokoriei, sv. Lorene pri Ptuju, L ika, Morje, LtigoSe, Gornjigrad, Kečiea, Trnovsko, K oko rje, Iteichenburg, Blatita, Kaitee, Armensko, Gorica, An že, Brezje, Senovo, Stolanik, Vajgeu, Polička, Pouk v a, Pritsova. *)
Pri Večeelavovi svečanosti v Pragi so vojaki za branili veliki shod ua Žiškuvi gori. Sešlo pa se je vendar okolo 8000 ljudi.
Iz Zagreba se je pisalo, da se je pretekli leden nkuln Jeiačičevcga spominka -zbralo blizo lOOO Ijndi, ki so klicali „slava" Jelačičn, Štroramajerju, češki opoziciji, Palackj ju iu Itigerjn. Ljudstvo se jc razšlo pa vaje narodne pesmi.
Proti škofu v Liueu se je začela preiskava za rad kaljc-rja miril, ktero se je pre zakrivilo v zadnjem pastirskem listu, kterega so zato tudi koutiscirali,
22. septembra je v poljskem mestu Stanislavu nastal stružen požar, kterega skoraj niso mogli pogasiti, ker je bil zlo močen veter, pogorelo je več sto h iS, okrajna sudnija in ječa, več judovskih sinagog. Više 1000 ljudi je brez po-streSja in uaj večimje pogorelo vse tako, da so koroej golo življenje oteli. Škoda je neizmerna io revštvo strahovita!.
29. septembra je v Levov? demokratično društvo Smoli:! napravilo bakljado. Policija je vendar vse ljudstvo iz ulic pregnala.
V	tork t, j. fi, t. m. se je po '2o. seji s kleno 1 Stajarski deželni zbor.
Čitalnica v Ikrkoli se bode odprla II. t. m.-, ona v Občini iS. t. m. pri sv. Jvanu pa 25, t. m.
V	|'ragi jo pred poslopjem kazenske sodnije 2. oktobra pozno po noči zbrana množica klicala slavo zaprtim deškim žuL-iialistom,
Na Češkem se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo t^. oktobra v velik tabor sušle ca Beli gori, kjer bodo molili1 za srečo domovine.
o. t. m. popoldne je tnkajšna c. k, okrajna sodnija pri vr^dništvu „Slovenskega Naroda" iskala rokopise v vodnega članka v 73. i te vil „Slov. Naroda11 v. napisom „Tujčeva
Eeta.u I)a ni nič. na^la ni treba povedati, kuj pa to is-aaje pomeni, vsak lahko ve.
4. t. m, se jo gošlo več tisoč ljudi — pravi i?c blizo 30000 — pri Ppnkracu pred vrati Visehrada, če ravno je bil tabor prepovedan. Vojaki so razegnali ljudstvo ie le večer.
Pravi se, da dojde g. G a bi en 2 za namestnika v Galicijo.
*j Ker ¡0 flu jed n ika proiuje ta daje dni 1 mirom prihajale io
1 upamo, da Se jih bodo za naprej veO dollo omuhutoo v prih itd njem
¡rtu ViH One, klrrih doajuj ¿a niamO OtDilhili.	Vred.
Listnica vrcdniitva,
G- Al. P. v Gorici. V omenjenem programu niO ni slovenji ne. H, Sk. v f'fcriicL-nb. Oman. "J ti. 150 kr.
irzua cena
pretekli teden.
Pšenice vsgrau (druvonka) , Rži p Jtiminu n Ovbb „	-
TurSitie (koruze; vsgnn , Ajde	„
S"01* . . ...
hrompLi-jn Govedine funt Teletiue „ Svinje line ¿rs Ive J'nnt Drv 30'' trdih eeiunj KI ni t on 16"
it	?!	tj -	'
„ Sfl" iLiebkih „ ,
-> , " it • Oflen.pL if. Iriipyn lesa vapHt
j, „ me].kop» „ Sena oaih	- .
Slu m t cent v iopnli
„ xa rjtoljo Slanino (5pebn; cent Jajec, pet «a ,
S	i- I
fig
* .2 >•
a a
£

¡>=5 > a
« k. H. k ;j|. k. fi
4.10 4 sa aao a —
-j 60--
1 so--II
2C(I 2 S —
t:
1 20 — BO - 20 -if! _ — 24.:— as -i- 27 -3-6
-SO,
10
4	SIJ 4 30
:30 S 20
.1.20--
1 bo
2 90 S — .1 40 3 80
5	-
'--SO
- 2& iS - 2fl
Jc
-ae
— 00 t 20
ie — 213 50 10 —
SftO —1---
fi- <J-«60,-- io — ao
—	40
—	75
—	C0
7 SO
Cesarski zlat velja h fL 53 kr. a. Azijo srebra 113.76, itai-ofliKi drž. posojilo 61-80.
LotevljiK- *rei ko.
V Trstu 30. sc[)fembrn !~'(;3r	?<"» 38
Prihodnja jreekaiije je 14. oktobra 18(iS.
— 40
1 V)
no:---
— urj,—;&o'_
40 - 38 — 43 — SB 10 -|10- in _
v.
130
70
10
13 1»
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da se v njegovi špecerijski štai-uni, ktera je nelo s erstvim blagom oskrbljena, sledeče blago prodava po zlo znižani ceni:
Kave lične Kubo lun t po		70 fcr.	
„ z late, Jave (menado) funt. po .		76	H
n tuj Ionsko, lične	S '	72	tt
„ portorike	s 1	G4	M
t. laiigvavara		56	n
H rijo, ličue	S "	52	n
u t, srednje	D *	48	n
portorike žgane	D	72	n
Sladkora (cukra); celo ličnega	fl '	S3	T?
Iliškaše, celo lične	» *	IG	»
lične	# '	14	-
„ srednje	H -	12	t?
M iz nega olja, žlahtnega	11 *	BO	n
Laškega olja	■K	4S	»
Repičnega olja	■	30	
Petroleja belega	r •	20	»
Svinca (špriha šrota)	It	20	
Štirke. celo bele	■	22	
lioziu		28	»
Suliega grozdja (Wciuberli	* *	16	fi
Mandelc	S '	t>4	15'
po
Nadalje »e pri meni dobiva tudi mnogo drugega blaga, prav znižani ceni, ktero tukaj ni navedeno. Priporočam se posebno svojim serodnjakom, da pri meni kupujejo.
Prodajalni ca se nahaja na grajskem trgu (Burgplatz)
poleg kapele. V Mariboru 8- oktobra 3SG8.
M, Bcrdajs. Slovenci, podpirajmo našega rodoljuba.	Vred.
Mežnarska služba
pri romarski erkvi sv križa, v črneŠki fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje mini Stritarja, — znanje orglanja in petja všečno, [m vendar ue neobhodno potrebno. Oženjem rokodelci, kakor Sivarji, črevijarji itd. imajo prednost- Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega mesenen ali osebno ali pismeno pri farnem pred-stojuištvn v Čemeča h blizo spodnjega Dravberk»._
pritajelatvo, je priča to, da je laški general Pionelli, ki je šel vaje pruske vojake ogledovat, bil po vsej Pni siji navdušeno sprejel.
Pred kratkim je ruski česat v Varšavi razgleda! make vojake, k t en h je tajno mnogo zbrano.
/h avstrijatiskegn poročnika v Iti mu je izvoljen grof Trautmansdorf.
V Rimu so se zmage spanj olske revolucije zlo prestrašili. Papežev poslanec je poklica» iz Madrid.
„Giorn. di Borna4 jO prinesel papeževo pismo, v kterern vabi protestante in vse n ¿katoliške kristjane, naj se ob priliki ekumenskega erkvencga slmda s katoliško crkviju ze-dinijo, Pismo pravi. da bode le te na svetu mir, kedar bo en Kiev in en pastir,
Španski uporniki so že celo deielo premagaJi, kraljica je Španjolsko morala zapustiti in je zdnj v Francoski. Ljudstvo jo oboroženo; novi uradniki so postavljeni, in kedar dojde general Prim v Madrit se bo napravilo novo ministerstvo. Da bi le tudi dobro bilo,
\ovicar.
Sledeče občine so spet poslale prošnje do vis. dežel, zbora v GradflD| naj se vpelje slovenski jez i k v šole in urade in s c naj S l o v c n ci z j e di n ij o p o d e d n o narodno slovensko upravo, Občina: Branosbivkn, Podgradje, Stara cesta, Presika, Kušc, SmolOik, Cerkovca, sv. Peter pri Mariboru, Madraie, Hrasto vcc, sv. Florijan, Ja-renioa, Mozirje, Veržej, t ven, Montvci, Brntonceica, Godo-mcrci, Hučkovcc, Lavska, Kokoriei, sv. Lorcue pri Ptuju, L ika, Morje, Digoše, Gornjigrad, Kečica, Trnovsko, K oko rje, Iteiclienburg, Blaaca, liaslcc, Armensko, Gorica, An že, Brezje, Senovo, Stolanik, Vajgeu, Polička, Pouk v a, Pritsova. *)
Pri Večeslavovi svečanosti v Pragi so vojaki na branili veliki shod ua Žiškovi gori. Sešlo pa se je vendar okolo 8000 ljudi.
Iz Zagreba se je pisalo, da se je pretekli leden okolo Jelačičcvega spominka zbralo blizo lOOO ljudi, ki so klicali „slava" Jelačičn, Strossmaycrju, češki opoziciji, Palaekj jo iu Itigerju. Ljudstvo se je razšlo pa vaje narodne pesmi.
Proti škofu v Lincu se je začela preiskava zarod kaljo-rja mirn, ktero se je pre ¿ukrivilo v zadnjem pastirskem listu, kterega so zato tudi koufiscirali,
22. septembra je v poljskem mestu Stanislava nastal straieu potar, kterega skoraj niso mogli pogasiti, ker je bil zlo močen veter, pogorelo je več slo bi*, okrajna sodnija in ječa, več judovskih sinagog. Više 1000 ljudi je hrez post rt-šj a iu uaj večimje pogorelo vuc tako, da so koroej golo življenje oteli. Škoda je neizmerna in revštvo stra-liovitno.
29. septembra je v Levov? demokratično društvo Smolld napravilo hakljado. Policija je vendar vse ljudstvo iz ulic pregnala.
V	tork t, j. fi, t. m. se je po '2o. seji s kleno 1 Staj urski deželni /bor.
čitalnica v Ikrkoli se bode odprla II. t. m.-, ona v Občini iS. t. m. pri sv. Jvanu pa 25, t. m.
V	Pragi je pred poslopjem, kazenske aodnije oktobra pozno po noči zbranfi množica klicala slavo zaprtim češkim žurcalistom.
Na Češkem se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo t^. oktobra v velik tabor sošle cfi ileli gori, kjer bodo molile za srečo domovine.
o. t. m. popoldne je tnkajšna c. k, okrajna sodnija pri vrfdniitvu „Slovenskega Naroda" iskalu rokopise yvodnega člauka v 73. i te vil „ Slov. Narodu" v. napisom „Tujčeva
Eeta." Da ni nič. našla, ni treba povedati, kaj pa to is-nuje pomeni, vsak lahko ve.
4. t. m, se je sošlo več tisoč ljudi — pravi i?e blizo 30000 — pri Ppnkracu pred vrati Visehrada, ee ravno je bil tabor prepovedan. Vojaki so razegnali ljudstvo še le večer.
Pravi se, da dojde g. Gablenz za namestnika v Galicijo.
•J Ker ¡0 flii jed n ika proSuje ta daje dni 1 mirom prihajale Id
1 upamo, da Se jih bodo za tiftjirej veO dollo omuhutoo v prihodnjem ¡rtu Vifl OnC, klrrih doajuj ¿a niamO OtDilhili.	Vred.
Listnica vrcilniitva.
G- Al. P. v Gorici. V omenjenem programu niO ni slovenji ne. Ii Sk. v Ceriiec-nb. Oman. "J ti. KO kr.
irzua cena
pretekli teden.
Pšenice vsgrau (druvonka) , Rži p Jtiminu n Orofi „	.
TnrSino (kup&B») vsgnn , ■Ajde	„
S"01* . . «
KromjpLrjn Govedine funt Tele tirni „ Svinje ti ne ¿rs Ive Inn t Drv W< trdih eeiunj KI ni t on 16"
it	j!	ti	'
„ Sfl" mehkih „ i
-> , " it • OfleojiL nt trdBifjj losa vapHt
t, „ me].kop» „ Sena oaih	- .
SI um t cent v iojmli
„ xa rjtoljo Slanino ^yetiui cent Jajec, j>et	,
S	i- I
fig
* .2 >•
a a
£

¡>=5 > a
« k.	H. k k. fi
4.-10	4 sa
3 30 3 —
J 60--
t SO--II
2C(I 2
S —
t:
1 20 — BO - 20 -if! — — 24.:— atf _ J— 27 — 3-6
— ao,
10
4 an 4 30
:3D S2U
.1.20--
LjSG 1 bo ■2.00 S — .1 40 3 80
s _
'--so
- 2& iS - 2fl
Iz
-SO
— 03 t '20
iS ~ » 50 tO —
SftO —1---
fi-«60,-- tio — ao
—	40
—	75
—	CO
7 SO
Cesarski zlat velja h fl, 53 kr. a. Azijo stebra 113.76. itai-ofliKi drž. posojilo 61-80.
LotevljiK- *rei ko.
V Trstu 30. HCpfotnbrn	^tt ?<■» 39
Prihodnja jre^ksjij-e je 14. ohtottra ISfiw,
-50 1 V)
uo:---
— UO.—ISO'— 40 - 36 — 43 — SB 10 -|10- in _
v.
130
70
10
19 1»
^xiiiinilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da se v njegovi špecerijski štacuni, k tern je nelo s črstvim blagom oskrbljena, sledeče blago prodava pn zlo znižani ceni:
Kave lične Kuhe lun t po		70 fcr.	
„ /late, Jave (menado) funt. po .		76	H
n tuj Ionsko, lične	S '	72	n
n portorike	s 1	G4	M
n lnugvflvara		56	n
H Ttjo, lične	S "	52	n
u t, srednje	D *	48	n
jiortorike žgane	D	72	n
Sladkora (cukra); celo ličnega	fl '	S3	T?
Iliškaše, celo ličil t;	» *	IG	»
lične	# '	14	-
B srednje	n -	12	t?
M iz nega olja, žlahtnega.	fl *	BO	n
Laškega olja	■K	4S	»
Repičnega olja		311	
Petrokja belega	■ •	20	»
Svinca (špriha šrotn)	ji.	20	
Štirke. celo bele	■	22	
liozin		28	»
Suhega giozdja (Wciuberll	* *	16	fi
M&ndek	S ■	t>4	15'
po
Nadalje »e pri meni dobiva tudi mnogo druge ga blaga prav znižani ceni, ktero tukaj ni navedeno. Priporočam se posebno svojim uojrodnjakom, da pri meni kupujejo.
Prodajalni ca se nahaja na grajskem trgu (Burgplutz)
poleg kapele. V Mariboru 8- oktobra J8G8.
M, Bcrdajs. Slovenci, podpira j mo našega rodoljuba.	Vred.
Mežnarska služba
pri romarski crkvi sv križa v črneŠki fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje mimstriranja, — znanje orglanja in petja všečno, [m vendar ue neobhodno potrebno. Oženjem rokodelci, kakor Sivnrji, Crevljarji itd. imajo preduost. Kdor želi to službo dobiti, uaj se oglasi do konca tega mesenen ali osebno ali pismeno pri farnem pred-stojništvn v Čemeča h blizo spodnjega Dravberk»._