v RODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. SO. usto-W 18. maja 1898. Xa^-bo VI. Bitka pri Cardenas. Prvi Amerikanci mrtvi, Torpedna ladija Wiaslow zelo poškodovana, Bitka pri Cienfuegcs. Španci poročajo po svoje. Key West, 12. maja. Danes zjutraj okolu 8. ure je dospela sem colninska ladija „HudaDn". Nje dimnik je preluknjan in lesovje ob straneh hudo razbito. Na krovu je imela pod ameriško zastavo raz-streljeno truplo častnika in petero pomorščakov, v kajiti pa pet ranjenih. Vsi ti so bili možtvo torpedne ladije „Winslow", ktero vlači z razbitim strojem topničarka ,, Wilmington". Predvčeranjem dopoludueje,Hudson4 vozila v namen pozvedovanja v zaliv Cardenas. To je kakih 50 milj iztočno od Havane. Premerili so globočino vode in se prepričali, da je v zalivu po 12 do 15 čevljev globoka; potem se obrnila do vhoda v zaliv, a povrnola se v družbi „Winslow" in „ Wilmington". Predrzno pozivanje na boj. Med tem ko je morala topničarka ,,Wilmington" zaradi nje globočine oetati precej daleč v ozadju, ste predrzno usilile ,,Winslo\v" in col--ningV° ladija „Hudsoa'.'. do nič Colninska ladija se je za njo po- bimi ladijami, z lahkimi topovi sovražnika nadlegovala, da je pričel streljati. Ali iz opazk višjih pomorskih uradnikov je spoznati, da so te ladije dobile povelje od višjega zapovednika, da preiščete zaliv Car-denasa, ako je ugoden za izkrcanje zasedne armade. Take preiskave pa ima izvrševati blokadno brodovje in to z malimi ladijami, ktere se lahko obrežju približajo. General Lee je rekel, da je Cardenas zelo važno Btrategično mesto, ker se v bližini spojajo vse železnice otoka. Ni tako hudo. Key West, 15. maja. Poškodbe torpedne ladije ,, Winslo w'' niso tako hude, kakor se je spočetka mislilo. Res jo je dosti krogelj za delo, ali večinoma so bili to le ko-ščeki razstreljenih bomb in napravili le majhne luknje in bodo lahko popravljene. Ostalih 14 mož posadke je včeraj zjutraj delalo dve ure pod zapovedništvom zapovednika „Wilmingtona" in ladijo zopet za silo napravili za vojno uporabo. Glede na daljavo in ker so imeli to z bojami zaznamenovano in lahko z gotovostjo proračunali daljavo, so Španci slabo streljali. Batrije so merile na kotel in jeden strel je dobro zadel. Kroglja je udarila palec nad vodno površino na levo stran ladije in se razletela v sprednjem kotlu. Na strani kotla je več cevi popolnoma razbila. Bomba je razbila vrata prostora za kurenje, deli teh so popadali na tla, ali pomorščaki jih pobrali. Ta kotel je v obče edini, kteri je bil zadet. Kroglja, k ter a je usmrtila poroč- dala, da bi jej vrgla vlačilno vrv. Obe ladiji sti dospeli v bližino zasidranih lesenih ladij, ko so iz „Hud-bod': vrgli vlačilno vrv. Streljanje sovražnika je bilo grozno. Od vseh strani so frčale kroglje na ladije; mnogo jih je zadelo. Spanci so dobro poznali oddaljenost zasidranih ladij in lahko dobro merili s topovi. „Le pridite sem, nam je tukaj prevroče in zelo neprijetno!" je dovtipno klical poročnik Bagley stoječ poleg topa in to proti častniku ladije ,,Hudson", ktera je klju-bu gostemu padanju krcgelj za njo vozila. V tem trenotku se je razletela granata na krovu „Winslow" med gručo pomorščakov, kteri so deloma stregli pri topu, deloma pa lovili vrv ,,Hudsona'*. Zopet so Spanci na obali tulili v znak veselja zmage; na krovu torpedne ladije je bil pa grozen prizor. Na vse strani so bili vrženi mrtvi in ranjeni. Poročniku je bil prednji del obraza odtrgan, drugemu bilo telo raztrgano, zopet tretji je visel na strani ladije; njegova glava je bila razbita, jedna noga je ob visela na ograji ladije. Ko se je konečno možtvu „Hudson" posrečilo pritrditi nesrečno ladijo ,,Winslo\v", so bili na njej le še trije pomorščaki nepoškodovani. Zgube Spancev niso znane. Tudi streljanje sovražnika je postalo slabeje. Topoyi „Wilmingto-ua'1 so zelo opustoševali med španskimi batrijami in tudi mali topovi torpedne m colninske ladije so manj nogo 500 jardov od obali, da bi pozvedeli kje se nahajajo španske topničarke. Ta predrznost obeh malih ladij je pa postala osodepolna. V bližini »o bile zasidrane dve lesene ladije in hkrati je postalo živahno gibanje na obali. Raz prikrite baterije, o kterej Amerikanci niso nič vedeli, so brzo odstranili veje in kmalu je pričelo grometi; toda takoj so prijeli tudi streljati Španci iz lahkih obalnih topov, objednem pa tudi iz topničark, ktere so bile v pristanišču skrite. Pet minut po 2. uri bo prvič ustrelili. Obe ameriški ladiji ste si med gostim padanjem krogelj umaknile na 2000 jardov, potem obstale in pričele streljati iz malih topov pri tem jih je podpirala topničarka „Wilmington", ktere kroglje so udarjale v sovražue baterije. ,,W i n s 1 o w" nezmoža za nadalj no bojevanje. Hkrati se je pričela „ Win slow" obračati in majati. „Nezmožni smo za nadaljuo bojevanje", je klical poročnik Bernadon po megafonu 150 čevljev oddaljeni „Hudson". Kroglja v premeru 4 palce je udrla skozi pleča, razbila parni kotel in krmar-sko napravo. Od obali je bilo čuti lasno kričanje veselja zmage. p&£»ci bo opazili kočljivi položaj torpedne ladije in de huje streljali. ,Winalow' je pričel močan tok gnati naravBoat proti sovr&žaim obalnim baterijam. Torpedua ladija „Winslow". Špancem prizadejali občutno škodo. Zgube Spancev niso znane, a vendar se poroča, da se je španska topničarka vtopila, in so obalne baterije razdejane. Topničarka ,,Wilmington je popolnoma nepoškodovana. Colninsko ladijo je sicer zadelo več strelov, a vendar nima nobene hude poškodbe. Na obeh teh ladijah ni nihče usmrten, niti ranjen. ,,Winslow" bodo morali popraviti, predno bode zopet za rabo. Ko so te tri ladije dospele iz zaliva, so našle ameriško topničar-ko „Machias", ktera jim ni mogla priti na pomoč v zaliv, ker je voda tam za njo preplitva. Mrtve in ranjene so iz ,Hudsona( z malimi ladijami pripeljali na obal. Tisoče ljudi se je drenjalo v pristanišče, ker vest o bitki se je zelo naglo raznesla po mestu. Mrtvi so: poročnik Worth Bagley, John Varveres, olar, J. Denfee in George B. Meek, kurilca in Elija B. Tunnell, kuhar. Ranjeni so: poročnik J. B. Bernadon, zapoved-nik ,,Winslo\va"; D. McKeornen, kvartirmajster; R. E. Cox in William Paterson. naije. Druga papiga na krovu, ktera seje vedno pretepala s „Jackom" je bila med bitko popolnoma mirna, ; Trupla štirih usmrtenih so pred holnčnim zahodom pokopali na mestnem mirodvoru. Našli so poslednji počitek v apnenih skalah, poleg grobov žrtev „Maine". Truplo poročnikaBagleya bodo prepeljali na njegov dom. Prijatelji v bitki >adlih niso bili navzoči. Ob 5^ uri ;te je pričel sprevod spremljan od vseh pomorščakov in vojakov, kteri je nahajajo v luki. Ko so trupla opustili v zemljo, so pomorščaki ;rikrat ustrelili, in trobentači tro-jili slovo. Vojne vesti. Key West, 11. maja. Od obalne baterije pri Santa Clara, blizo Havane so včeraj dvakrat ustrelili z bombami na ameriško topničarko „Tecumseh". Prva se je 60 čevljev daleč od ladije razletela in napravila tako malo škodo isakor ona, ki je v vodo udarila. Križarka ,,Cincinnati" je od-pljula v Norfolk, da popravijo kotle. ,,Cincinnati" je bila zastavna ladija zapovednika Watsona, iu se oremestil na ladijo za poročila ,,Dolfin", »Cincinnati" bode v 10 dnevih popravljena. Fortress Monroe, Ya., 11. maja. Na križarki ,,Brooklyn" je minoli ponedeljek gorel premog v nekem sladišču. Ogenj so pogasili in 70 ton premoga premetali. Kdo je dal povelje? Washington, 12. maja. Ko nika Bagleya in 4 može, je tudi bila namerjena na kotel, ali previsoko priletela. Kuhar Tunnell je nosil municijo k topu, kurilci so pa nosili polne pletenice premoga iz shramb, ktere se nahajajo pri spred-njih topovih na strani ladije kjer je krmilo in te topove je oskrboval poročnik Bagley. Malo preje je odšel smrti McKeon, kteri je bi! pozneje ranjen. Od zadnjega dela ladije je dajal strojevodji znamenja in ravno stopil izmed vrat, ko je kroglja od zadej prodrla Btolp, in kompas pretrgala, pri kterem je ravno kar stal. Skoraj vsak mož na torpedni ladiji je bil enkrat ali večkrat v Bmrtnej nevarnosti. Topničar Cavanogh je ravno posloval pri prednjem topu, ko je kroglja udrla skozi stolp, v kterem se nahaja. Luknja je le za palec oddaljena od mesta, na kterem se je trenotek preje nahajal Cavanagh. Nekaj krogelj je šlo skozi stroj za sidro v prostor za barve in so vnele šelak, ogenj so brzo pogasili in ni napravil dosti škode. Bomba, ktera je prodrla v stroj na levej strani ladiji, je udrla tudi v cilinder in se ni razletela. To jt> bila bomba 3 palce v premeru, in ameriško delo. Cilinder so izrezali in sem prinesli, stroj dela za če- je dospelo sem poročilo o bitki pri 1 trtino manj nego preje. Papiga po imeto »Jack the Ripper" na ladiji je bila zelo pogumna; frfetalaj^fem in tja po ladiji in vedno kričal: „Come on now, come here I" in „Look out, look out there !"in preklinjal oponošajemor- Cardenas, seje najprvo pokazal ne-gib, da store zapovednika „Wins-low" odgovornega za zgubo ljudi. Za neodpustljivo* predrznost smatrajo ukaz zapovednik „Winslow" in „ H ud son", da sta se svojimi «la- Španske državne vrednostne listine so v sredo na londonski borzi malo poskočile in sicer od 33i na 35; v ponedeljek so bile 29 V; amerikanski papirji gredo kvišku. Dvajset milijonarjev v New Yorku se je oglasilo za vojno službo. Večina teh hoče vstopiti v regiment konjiče pod zapovedništvom Theo. Roosevelta, bivšega načelnika new-yorške policije. Med temi so: John Jakob Astor; O. H. P. Belmont, Wm. Astor Chauler, C. Oliver Iselin, Erskine Hewitt, Woobury Kane, Craig W. Wads-woorth, Henry W. Sharp, Wm. Tiffany, George Kemp, Walter Slaterlee, Henry Barnum Seeley, j Barclay Warburton, Maxwell Robinson, Fred. M. Alger, William Howard Vanderbilt in drugi. Seveda vedo ti gospodje, da bodo več milj daleč od sovražnih topov in pušk. Gibraltar, 11. maja. Danes sem dospeli angleški parnik je prinesel vest, da se je španska tor-pedna ladija, ktera je krožila v luki Algier in morskej ožini Gibraltarja, razletela v zrak vsled raz-strelbe kotla; vse moštvo je ponesrečilo. Cadiz, 11. maja. Vojno in pomorsko ministerstvo pripravlja ekspedicijo proti Filipinam, 8000 vojakov in dva bataljona pomorskih vojakov bodo tja odposlali. General Augusti je dobil naročilo, da naj Manilo brani dokler le more. Vojake in orožje naKubo odposlali. Ta m p a, 11. maja. Včeraj po-polndne ste s parnikom „Gussie" odpijuli na Kubo dve kompaniji 1. pešpolka. Na ladiji je tudi 0—7000 Springfield pušk in 200.000 zavojev nabojev. Štirji Kubanci, dAbro znani z obaljo in notranj-ši ino Kube, so spremljali ekspedi-ci^fb. Vsa ekspedicija je pod zapo-?r Tuištvom kapitana Dorst, ter ima spremljati in varovati transport, potem bodo pa Kubance poučili z rabo nove puške. Več valcem časnikov se je posre- čilo poslednji trenotek priti na krov parnika. Major Smith, bivši poročnik v armadi Zjed. držav in sedaj častnik v aripadi pod Go-mezem je danes dospel iz Kube sem in se takoj podal proti Washing-tonu, ker ima važna poročila. Pred tremi tedni se je poročalo, da so Smitha Španci vjeli in ustrelili. Tukaj so pripravljeni parniki za ukreanje vojakov, sedaj ukrcavajo premog, municijo in živež. Jutri prično ukrcavati topove, vozove in konje. Tukaj bode te dni 12.000 mož koncentriranih. Key West, 11. maja. Ravnokar so dospela poročila, da je ekspedicija parnika „Guasieu dospela na severno obal Kube, blizo 50 milj od Havane. Vsled suše in velikega števila vojakov bode nastopilo pomanjkanje vode, posebno za vojne ladije. Newyorški sedmi polk se je oglasil. Naš prominentni sedmi polk milice, kteri je že sklenol, da se ne pusti uvrstiti med prostovoljce, se je sedaj odločil, da vendar to stori. Gotovo so ti gospodje dobili „črno na belo", da ne pojdejo na Kubo ker je nevarno in jih k večjemu pošljejo kako trdnjavo stražit. Več vojakov. Washington, 11. maj a. V vojnem oddelku se je danes govorilo, da bode predsednik v kratkem proglasil poziv za prostovoljce in sklical nadaljnih 70,000 mož pod orožje. Na Porto Rico nameravajo izkrcati večje vojne oddelke. Predsednik McKinley in vojna uprava so se v načrtih zjedinili, da bodo iztočnej Aziji pripisovali več važnosti nego so s početka nameravali. Sedaj so sprevideli, da je mogoče tam priti v resne spletke in bi bili vojni oddelki Zjed. držav v zelo nevarnem položaju, zato bodo v kratkem odposlali pomožna kar-dela na Filipine. Zato so sklenoli vse vojne oddelke držav zapadno od Mississippia, kteri so bili name- njeni v Chickamanga, da odidejo 11a Pacific obal. Takoj bodo odposlali 6—7000 mož proti Manili, 10 000 prostovoljcev bode pa zbranih pri San Franciscu. General Merritt, zapovednik iztočnej diviziji je imenovan vojaškim gover-nerjem na Filipinah. Sedaj se nahaja na Gouverneurs Island in je pozvan v Washington. Ponesrečeno izkrcanje. ,,Manning'* so parkrat ustrelili in Spanci s<* zbežali. Amerikanci so pa tudi spoznali, da na tem prostoru ni mogoče izkrcati ker je bila voda preplitva. „Gussie" se je zasidrala zapadno od Cabanas, „ Manning" je varovala mesto izkrcanja, torpedna ladija „Wasp" se je tudi približala obali. Poročnik Crofton je bil prvi vojak te ekBpedicije, kteri je stopil na kubanske obali. Kapitan O'Connor je prišel za njim, ker je bila njegova pot daljša. Vojaki so morali do prs v globokej vodi iti na kopno. Ko so na kopno dospeli, so se takoj, podali za grmovje in postavili v bqfluo črto. Tudi dva konja so do vedli na kopno. Ko so ti dospeli na kopno seje pričelo hudo streljanje iz pušk, a takoj so pričeli tudi grometi topovi iz vojnih ladij ,.Manning" in „Wasp", ter metali kroglje na ono mesto, kjer so bliskalo iz pušk sovražnika. Španci so se utnakiioli, a tudi ameriški vojaki so šli nazaj na „Gussie", ali vendar oddali puške in municijo vstašem, s kterimi so se združili. San Jnan bombardiran. \ Trdnjava Morro v malo minutah razbita. Port-au-Prince, 12. maja^ Ameriško brodovje je danes strelja^^ lo na San Juan. Streljati so pričeli^! zgodaj zjutraj. Admiral Sampson je dospel pred San Juan pred soln-čnim vshodom. Kot znak so ustrelili raz vojne ladije „Iowa", kroglja je udarila v nasip trdnjave. Potem so pričeli streljati raz „Indiane" v malo minutah je bila trdnj< Morro razvalina. Topovi trdnjave" so le slabo odgovarjali. Tisoče prebivalcev in ptuji konzuli so iskali pribežališče v notranjščini otoka. Pomožna križarka „Yale" je zasačila španski parnik „Rita". Špansko brodovje beži. Dvojo ameriško b r o d o v j ga išče. Vstašev ni bilo. B a i C a b a n a s, 13. maja. Pri poskusu izkrcanja kompanij ,,E" in ,,G" 1. polka zveznih pešcev b 500 puškami in 6000 naboji na obali pokrajine Pinar del Rio, je nastala včeraj prva bitka na kopnem. Obe stranki si lahko pripisujete zmago, Španci so zabranili pravo izkrcanje, Amerikanci so se hrabro borili in usmrtili 12 sovražnikov, mnogo jih pa ranili, a sami nemajo nikake zgube. Okolu pol noči, ko je dobro tema postalo je odpljul parnik „Gussi<3" z vojoki in municijo proti kubanski obali. Ko je dan napočil so se ,,Gus-sie" pridružile še: topničarka ,,Vicksburg" in v vojno ladijo sp:e-menjena colninska ladija,Manning'. Na trdnjavi Morro so brezdvomno opazili to ptuje brodovje in zagnali hrup. Videli so, kako so se zbirali španski vojaški oddelki pri Mariel in topovi ,,Manning" so na nje namerili, ali niso takoj streljali. Kubanski vodje so brusili svoje mačete in se pripravljali na boj. Hkrati se je zapadno od Mariel prikazala španska konjiča in drvila proti obali kjer so bile ameriške ladije. Pri nekej podrtini so se zbirali dru-,, gi španski oddelki. Iz topničarke » Grozna bode bitka, ako se zadenejo. W a shington, 13. maja. Špansko brodovje pod zapovedništvom Cervera, o kterem se je že mislilo in pisalo, da je domu na Špansko odpljulo, so je danes prikazalo zapadno od francoskega otoka Martinique. Admiral Sampson je dobil povelje mu nasproti jadrati. Martinique je kakih 400 milj iztočno od Porto Rico in 800 milj iztočno od Kube. Old Point, Comfort, Va., 13. maja. Bežeče brodovje pod zapovedništvom Schleya je dobilo že včeraj večer povelje, da odjadra. Pomorščaki so najpreje bili mnenja, HSIlliSiHMlOSiHH! B ■ M M M S! M S! M » m M ker to ie m gj izvrstno glede čistosti. Tukaj je vec vrst FIVE, ako želite naboljše, morate naročiti SuperiorStock, Prodaja Be povsodi. B0SC3 BSSWIN5 60,, ~ LAZE LINDEN, - - MICH. m Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office tober 2. 1893 „BLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj Ui urednik : Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $2.—, »a pol leta.............— Z* Evropo za vse lqto.....gld. 5. „ pol let* . . . . „ 2.50. „ č^trt leta . . . „ 1.25 ,Glas Narodda* izhaja vsako sred" Za oglase do 10 vrstic se plačo 0 centov. 1 Dopisi brez podpis« i a osebnosti m ne natisnejo. Denar naj s« blagovoli poslati p<-Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov riosimo, da Be nam tudi prejšnja bivališče naznani, da hitreje najdf* mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredit*-naslovom: „6las Naroda", 109 Greenwich St. New York City ex. / w g< da gredo proti liavatii in bodo ns to streljali, ali ko so zv^dt-li, da j-špansko brodovje pri Martinique, so bili druz^ga mnenja. Ob 3. uri 45 min. je odpljulo bežeče brodovje, tukaj je {>u8tilo ladije „Ne\v Orleans'* in „Mioneapolis", ktere mu bodeta tudi sledila. Washington, 14. maja. Državni oddelek je dobil oficijelno porodilo iz Curacao, da so tam vi deli špansko brodovje pod admira loitt Cervera. Curacao je holaudsh otok. oOO milj južno zapadix od Martinique, ne daleč od obali enezuela, 400 milj od San Domingo in 700 milj od Santiago de Kuba in namerava najbrže iti v Havano \V i 11 e m s t e a d , Curacaro, 16 maja. Španske križarke „Vizcaya" in ,,Maria Teresia" sti včeraj večei ostavile lnko, kam so odpljule m ve nihče. Štiri druge vojne ladije. bo bile zanaj luke bo opo-ne odpljule. Ako to špansko brodovje zadene ob ameriško pod Sampsonom ali z bežeči m brodovjem pod Schleyem bode nastala huda pomorska bitka ako pa ubeži Amerikancem v kako luko Kube, ga bodo pa tam poiskali, najbolj varao bode seveda % avani, ako do tja dospe. Sampsonovo brodovje ima sedem ladij in 68 topov, Schleyevo pa pet ladij in 60 topov. Oboje brodovje ima toraj 12 vojnih ladij z 128 topovi in 3820 možmi. Špansko brodovje ima četvero velikih vojnih ladii z 54 topovi in 2200 možmi. Kabe! prerezali. Blanco ne more več brzo-javiti v Madrid. Zelo pogumen čin A m e r i-kancev. zali. Ustreljenega pomorščaka so pokopali na obali, drugi se pa zopet vrnili na „Marblehead". Kapitan t,Nashville" je bil v bitki na prsih lahko ranjen, poročnik Cameron Winslow je pa dobil v roko krogi jo. Ladije n;so nevarno poškodovane. Dimnik ,,Nashville" je večkrat preljuknan. Na bregu nahajajoči svetilnik so razbile kroglje po šest funtov iz ladije ,, Win dom". To ladijo ni zadela uobena kroglja, nobeden ni ranjen. Ladije so bile komaj 1000 jardov daleč od obali, ko se je bitka pričela. Na Špance so poslali 500 krogelj, samo iz ,,Marblehead" so 400krat ustrelili. Španci so bili komaj 90 čevljev od obali odaljeni in več tisočkrat ustrelili na ameriške ladije. Predno so se prostovoljci podali proti obali, so jih svarili in jim raztolmačili, da je to podjetje smrt-nenevarno, in jim tudi rekli, da naj nihče ne gre, ako neče, ker v to nikogar ne silijo, ali nijeden od onih 40, kteri so se oglasili ni hotel odstopiti. Čolnom sta zapovedovala poročnik Anderson in McGru-der. Ljudje, kteri so rezali tri konce kabla, niso niti kvišku pogledali od njih dela, med tem ko so oad njih glavami fi^le španske kroglje. V vsakem čolnu je stalo po nekaj strelcev, kteri so Špancem odgovarjali. Konec kabla niso mogli spraviti na krov ,,Marble-headu, ker drugače bi Španci vso moštvo postrelili. Ko so tretji konec odr zali je dal poročnik Anderson povelje, da gredo nazaj na ladijo. Špauci bo popustili več Maksim topov, ko so se pričele med jje usipati granate iz topov ladij .,Marblehead" in ,, Nashville". Prerezani kabel je služil za zvezo z Manzanillo, Santiago, Jamaica in Havti in je sedaj general Blanco od Madrida in vsega sveta odrezan. Po kablu nemore več odposlati br-zojave, niti jih dobiti. Poslednja poročila naznanjajo o bitki pri Cardenas, kjer je knžarka M Willmington" več obalnih baterij obstreljevala, da so tam našli pod razvalinami baterij 113 trupel Špancev, in so mnenja, da je bilo tam najmanj 300 Špancev usmrtenih, nad 400 pa ranjenih. .Wilmington' ni bila niti od jedne španske kroglje zadeta. Dva časnikarska dopisnika Chas. H. Hillares in S. Johnstone, ktera sta odšla z ekspedicijo „Gussie" na kopno, sta bila od Spancev vjeta. re Spance varovati- V luki se haja japonska vojna ladija. Duhovni in usmil ene sestre bolnišnice v Cavite so v procesiji b križem in zastavami prišli h kon-treadmiralu Dewey in ga prosili, da ne bi bolnike in ranjene pobili. Seveda se je on izjavil, da 7 to ni potreba posebne prošnje, enake grozo vi tosti se nikdar ne izvršfe po Amerikancih. Španci so se adeni različen, vsi nemorejo dosti zaslužiti, pač pa zaslužijo nekteri sto dolarjev na mesec in še več. Posebno je za oženjene tukaj dobro, ker ti delajo vsak dan v letu; samcev je pa dosti, ki delajo vsak drugi dan. Leta 1897. smo spremili k večnemu počitku 5 mož, vsi so bili ubiti v jami. Bili bo: dva Italijana, 1 Anglež, 1 Hrvat in 1 Slovenec, ralu zahvalili za uljndnost in ga John Stariha, kteri je bil tudi ud opozorili, da je veliki prekop pol min, mali pa teh prost. Dewey je bil pa toliko previden, da ni vrjel tem poročilom, pri bližnji preiskavi pa našel, da je bilo ravno narobe. Te podkope so potem ameriški pomorščaki razstrelili. Washington, 10. maja. Vojni odsek je danes odposlal naročilo kapitanu Baldwin v San Fracisco, da takoj nakupi milijon racij za ekspedicijo v Manilo. Ako je le mogoče vse do ponedeljka pripraviti. Honkong, 11. maja. Vodja vstašev Aguinaldo je izdal prokla-macijo, v kterej zahteva, da se vstaši podvržejo zapoveduištvu admirala Dewey. Na Filipinah vstaši še vedno more španske uradnike in duhovne. Dewey bode dolgo čakal. Merrit bode s prvo ekspedicijo tukaj in v stare j domovini in vsem 8otrudnikom „Glas Naroda". Slovenski delavec. Razne vesti. društva sv. Cirila in Metoda v East Heleni, Mont. Dne 2. maja t. 1. smo pa spremili k poslednjem počitku ženo (Hrvatico) od gospoda Jožef So d j a. Ta žena je bilr samo 14 mesecev v tej deželi; možu je ostavila dva otroka, eden star 5 let, drugi pa samo osem dnij To je prva slovanska žena. ki počiva na tukajšnjem mirodvoru. Ze mnogokrat sem čital v listih kako gospodje ,,bosi" ali superin tendenti postopajo z delavci, ravno tako je tudi tukaj, kdor maže to tudi vozi in kmalu bode prišlo tako daleč, da ne bode nihče drugače dela dobil, ako ne bode v hišo pozval superintendents, mu kupil pijače, pive, ali vino in smodke, ako mu pa to še ne bode dosti je pa že tako daleč prišlo, da bi še celo žeuo oskrunil. (Tacemu lumpu se kaj lahko pomaga, samo jeden naj ga dobro splača, da si zapomni in odpotoval, toda ta bode komaj pred suti, potem gotovo i.e bode več 1. junijem pripravljena. San Fran- tako predrzen, saj to je gorje nego cisco je od Manile 7000 milj odda- turško in mormonsko. Stavec.) Ro-ljena. Brzovozeči parnik kakor -^i, tega ni bilo popreje v Crested »»City of Sidney" napravi to pot v Butte, dokler ni bilo sem toliko 15 dnevih; težko obložene ladije ^žensk iz necega okraja ne Dolenj-pa tem več. Ako računamo še po- j 9kem in uprav one imajo kredit vratek in izkrcanje, zamoramo reči, da bodo poslednji oddelki še le v sredi julija dospeli na Filipine. pj i gospodu Bollu. superintendent J. V našem malem mestecu emo Vlada zato brzo sili na odposlauje ime]i do Ieta 1S94 ppt prodajainic. pomožnih čet, da zatro vstaše in ne 0no leto je pa zagiedala beli dan da tujim vladam povoda vmeša- prodajalnica pod imenom„TheCoa vanja. Pol oficijelno se taznanja, da bodo 12.000 mož odposlali na Filipine in to večnoma prostovoljce. General Merritt je mnenja, da ne odpošljejo vs^h hkrati, temveč y dveh ali treh ekspedicijah. Prvi oddelek 6000 mož bode odpljul s parniki „City of Peking", „City qf Sidnev" in „Australia". Dopisi. Nič ni zvedeti Washington, o b r o d o v j u. 16. maja. V Calumet, Mich., 14. maja. Gospod urednik, prosim Vas za vsprejem mojih par vrstic v naš cenjeni list. Slovencem po širnem svetu naznanim, da smo tukaj bi pomorskem oddelku so pričeli res- yajoči sloyenci in Hrvatje slovesno no misliti glede premikanja brodov- j obhajali Bpomemški dan, to je dne ja, ker zelo mogoče je, da Be kakega lepega dne prikaže špansko brodovje ob severnem atlantiškem oceanu in strelja na bogata meBta, potem pa ubeži. Pripoveduje se celo, da so Špauci odposlali tri velike vojne ladije proti Martinique. Naše ameriško brodovje je eno pod Samp- 8. maja, onih pomorščakov in vojakov, kteri so bili zavratno razstre-ljeni ali se pa potopili na nesreč-nej „Maine". Omenjenega dne so se zbra.a tri slovenska društva v svojih dvoranah in sicer: društvo sv. Jožefa, sv. Petra in hrvatsko .društvo sv. Janeza. Vsa društva sonom blizo Cienfuegos, ono pod gQ karakala v lepoj dolgftj vrsti na_ Shleyem pa na obali Floride Key West, 14. maja. Kabel, kteri je vezal Santiago de Kuba s Havano in Španijo, bo v sredo zjutraj pomorščaki križarke, ,,Marble-£iead", topuičarke „Na8hville" in pomožne križarke „Windom" odrezali. Ali predno so to zamogli storiti, se je vnela huda bitka z več tisoč Špancev, kteri so bili prikriti s t brzo napravljenim rovom. Ameri-kanci so zgubili pri tem zelo predrznem činu 1 mrtvega in 6 težko ranjenih, večjih je pa lahko ranjenih. Tri ladije so zjutraj pljule v zaliv Cienfuegos, 40 prostovoljcev križarke ,Marblehead' seje ukrcalo v 4 male Čolue in šli na kopno s poveljem prerezati kabel in konec, kteri sega pod morje prinesti na krov križarke. Ko so se ti čolni bližali obali, je pričelo več baterij na nje streljati, kar je zahtevalo žrtev jednega mrtvega in 6 težko i&ojenih. Temu streljanja so p t odgovarjali topovi ladij „Marble-f,Nashville" in „Windom' kmalu prisilili, da so španske •ije obmolknile. Zgube Špan morajo biti precej velike. Nato zopet druge ljudi odposlali, kteri kabel it vode potegnili in prere- na ooan * loriae m pred Havano pljuje, ker najbrže nameravajo Španci tja z svojim brodovjem, ker le pod ogromnimi topovi Havane se mislijo varne; v Havaui in sploh na trdnjavah Kube primanjkuje streliva in nabojev za topove in to bolj ko živež. Vesti iz_Manile. Vstaši pobijajo žene in otroke v Manili. London, 10. maja. Brzojav iz Shanghaia poroča, da vstaši v predmestjih Manile pobivajo Špance, žene in celo otroke, Spanci Be sami nemorejo braniti, admiral Dewey pa tudi nema dovolj vojakov, da bi vstaše zadrževal. Pripoveduje se tudi, da je admiral Montojo z svojima sinovoma ubegal iz Cavite, a razburjeno prebivalstvo je vse tri umorilo. Bolnišnica v San Roque, napolnjena z španskimi vojaki, je bila zadeta od krogelj vojne ladije „Boston" ter začela goreti, nekaj usmiljenih sester je bilo usmrtenih ko so hotele rešiti ranjene. Honkong, 10. maja. Poroča se, da je vedenje vstašev v Manili zelo preišče. Kontreadmira' Dewey jih nemore kontrolirati, niti nemo- ravnost v našo cerkev sv. Jožefa, ter obsežno cerkev tako napolnili, da ni bilo najti nijednega prostorčka. Službo božjo je služil za pokojne vojake naš prečast. g. župnik Marko P a k i ž; potem smo pa tudi kaj lepo svotico nabrali za spomenik žrtev na braniku naše druge domovine. Potem smo po mestu marčali z godbo na čelu, ljudje drugih narodnosti so pa kar strmeli in s<1 čudili ker nas je bilo 700—800 hrabrih slovenskih korenin. Vsi smo korakali dobro, ker večina nas zna prav vojaško korakati, zato pa nismo tukaj gori na bakrenem polnotoku poslednji. K sklepu pozdravim vae'Slovence širnim svetom tebi „GlaB Naroda" pa želim obilo vspeha in napredka; tukaj bivajočim bratom Hrvatom se pa zahvalim za obilno udeležbo, one rojake pa, ki se niso udeležili pa obžalujem. Pavi Schneller, tajnik. Stroge naredbe v newyorski laki Newyorška luka je vsak večer od 8. ure do ranega jutra zaprta za ladije in parnike, nobeden se ne sme podati v njo. Ta naredba je zato vpeljana, ker se je zvedelo, da se španske ladije nahajajo na atlan tiškem morju. Vojni tajnik je zapo-ve.Ia.1, da morajo biti vsi podkopi redu, moštvo pa ima paziti na nje. Vsa luka je polna podkopov in ti so zvezani z elektriko. Ko dan napoči odstranijo žico, da se> ne pripeti nesreča, vsak večer pa zopet zvežejo podkope. Metalec žarkov v Fort Hamiltonn. Novi melalec žarkov, kterega so že nekaj dni poskuševali v Fort Hamiltonu pri New Yorku, je bil v sredo spoznan, da je v redu. Svit ima moči za 16.000 sveč. Sleherni dan dohajajo rekruti iz zapada v Fort Hamilton. Vsaka baterija ima sedaj po 70 mož, ali jih bodo pomnožili na 200. Pomanjkanje pri oboroževanju. Suply Co.", ter izdala svoj divji de nar pod imenom scrip. V tej pro dajalnici si primoran kupiti vse kar potrebuješ, ker drugje ne dobiš nič in so vse falirale; v tej prodajalni ci pa tudi vse 50 odstot. dražje pla čaš nego je poprej veljalo. Razven dveh Abrahamovcev je vse prošlo ako še ta dva pojdeta, potem ne bode več tukaj živeti vsled dragine Ta ,,Coal Suply Co." ti vsako stvar zelo dobro osoli kadar jo kupiš Mr. J. Boli hodi po hrvatskih in slovenskih hišah, ter jim pripoveduje, da kar potrebujejo morajo vse kupiti v kompanijski prodajalnici. Kadar pride ta „ blagi" gospod su-peri ten dent v hišo, se ga že tako boje, da bi kmalu na kolena pred njega padli. (Sramotno klečepla-štvo). Hodi po hišah kakor pros-jaki (a ne po vseh, le po nekterih), in najraje, kadar ve, da so ženske same doma, ne znajo nič angleški, a vsejedno pri njih ostane celo uro ali več. Kadar pride k A. S. ali J, S. mu tam postrežejo z vsem kar mu poželi srce. Gospa A. Š. se mu celo vsede na kolena in ga sprašuje kaj mu srce poželi. Sram naj bode tacih žensk. Gosp. N. Š. se mu je ponudil, da bode opazoval kdo bode šel v Abrahamovo prodajalnico kupovat in ga njemu naznani. Vem, da bi ta mž sam hodil kupovat k Abrahamovcem, ako bi mu le na upanje dajali, ali žalibog ne dobi nič, ker je tam še v bukvah za nad $200 predno je odšel v Californijo. Marsikaj bi se še dalo pisati o teh ljudeh in značajih, a naj to zadostuje, ker vem, da g. urednik nema toliko prostora na razpolaganje. Dne 9. aprila je ustrelil Italijan M. Trolly svojega sodelavca v svo-jej hiši iu se ta takoj zgrudil mrtev na tla; sam pa odšel na policijo in se prijavi!. V zaporu je bil dva tedna v Guniuson County Jail, porotniki so ga spoznali nekrivim in bil prost. Aprila meseca smo obhajali dvoje porok, v nedeljo 24. in 30. aprila Oženil se je rojak Anton Matkovič iz Drašič z Marijo Žlogar iz Bol-/Iraža na Belokranjskem in Math Na Filipine nemorejo odposlati brodovja. Washington, 16. maja. Kdor je spočetka mislil, da bode armadi Zjed. držav manjkalo častnikov, ta se je zelo motil. Komaj se je vojna pričela, že so k predsedniku sleherni dan pričele zahajati cele trope pro silcev za častniška mesta, posebno so ga oblegali člani kongresa ter priporočali svoje varovance. Ako so pa oni tudi zmožni za častnika je povsem drugo vprašanje. Mnogo prosilcev nema druge zasluge, nego da so sinovi vplivnih očetov. Drugi nemajo dosti pojma v vojaškej službi, pač pa dosti novcev in ti so že marsikomu pomagali, da je dobil "odliko častnika. Priprave za odpošiljatev vojnih oddelkov na Filipine zahtevajo več časa, nego so v vojnem oddelku mislili. Govorilo se je, da odide prva ekspedicija iz San Francisce že jutri. Križarka „Charleston" je pripravljena za odhod, tudi 6000 vojakov čaka na povelja za ukrca-nje; ali kakor kaže manjka druzih stvari in bode prva ekspedicija odšla še le v dveh ali treh dneh. Dan odhoda pa'tudi prikrivajo. Polki iz severa bodo naravnost iz Seattla poslali na Filipine, ker je pot za več sto milj krajša, nego iz San Francisce. Parniki za prevožnjo so že pripravljeni. Žrtve lakomnosti. čaj. Tudi zdravnik dr. Mann i* Jericho, kterega so takoj poklicali po telefonu v hišo Havemeyeiga, ni hotel povedati povod smrti, enako je molčal coroner E. D. Skiner iz Mineola, ker usmrteni je vendar milijonar. Skiner je seveda moral konečno zadevo oficijelno preiskati, t,r pripoznal, da je Charles Have-meyer umrl vsled rane po strelu. Nikakor pa ne zagotavlja, da bi bil samomor, temveč mnenja — da je nesreča. Havemeyer je 35 let star in že osem let oženjen, ter zapušča dva otroka. Ljudje pripovedujejo, da je poslednji čas bolehal. Pokojnik zapušča ogromno premoženje. Drugi slučaj. Zelo čuden uzrok je smrti Charles Aufurtha, stanujoč štev. 195 iztočna 7. ulica v New Yorku, kteri si je s krogljo življenje spihal. Au-furth je star kakih 25 let, ter je sin bogatega bavarskega bankirja. Narava je s tem dečkom zelo po mačehovsko postopala, ker ni imel skoraj prav nič nosu, temveč le nosnice nad ustami. Pomanjkanje nosu je ogrenjevalo dečaku življenje. Kljubu premoženju ni mogel dobiti gospice iz boljše hiše za ženo. Napraviti si je pustil umeten nos, a to je prouzročilo, da je bil njegov govor nerauzmljiv. Sklenol je iti v vojsko, ali ko so čuli njegov glas, so ga zavrgli. V petek večer pa si sam segel po življenju. Crested Batte, Colo., 4. maja.JA3rahey z Nežo Kočevar oba iz Se-Gospod urednik ,,Glas Nar prosim Vas, da Bprejmete ta do miške župnije. Rojaki poprimimo se lista „Glas in ga uvrstite v predale lista; žalim, da bi rojaki tudi od nas kaj zvededi. Z delom gre tukaj dobro, leta 1S97. je nam šlo posebno dobro, ker ae-lali emo celih 352 dni; le dobro delamo, nismo še no cKn^ štapali. Zaslužek je Naroda" in mu pomagajmo, da bi dvakrat na teden izhajal, saj bode vse le v Vašo korist in vem, da bi vsak rojak lahko več plačal za to. Kako lepo bi bilo za nas Slovence v Ameriki, ako bi sčasom dobili svoj vnik. Srčen pozdrav rojakom »■■iiF? IU ' . SJb 1 Delavci pokopani pod razvalinami nove hiše. Kontraktor pobegnil. V petek dopoludne okolu 10. ure seje dogodila velika nesreča na vo galu Madison Ave. in 116 ulice. Pet delavcev je bilo na mestu ubitih, 9 pa težko poškodovanih. Skoraj dodelano poslopje se p. »drlo in pridne delavce pokopalo. Žrtve so one vrste ljudje, za kteri mi ni velikanskih pogrebov, ne dolgih vrst vozov, ni slovesnosti, ne pisa-renja in vnebokovanja — delavci so, kterih se drugi le takrat spominjajo kadar škil6 na njih groše ali jih hote imeti za uprežno žival in kimovce v njih „glorijo". Poslopje je bilo do 4. nadstropja dodelano in se podrlo ker je samo-goltni kontraktor, „dober cerkveni brat", goljufal in dal premalo apna ter ima na ,,čisti, pobožni" vesti te žrtve. Ako je mož bogat si bode že nebesa „kupil", siromaki so pa pod zemljo, za njih družine pa naj skrbi kdor hoče, saj lahko „gole" hodijo, ali pa koga prosijo za ,,črno suknjo", Baj dobili jo ne bodo. Milijonarjev sin se je ustrelil. Charles Havemeyer, sin sladkornega kralja Theodore Havemeyerja se je v ponodeljek ustrelil na posestvu v Roslyn, L." I. Domači zagotavljajo, da je umrl nagle smrti in 3o precej časa zamolčevali ves slu- Ponarejevalec avstrijskega denarja zaprt. Zvezna policija je zaprla Adolfa Schmermacherja zaradi izdajanja ponarejenih avstrijskih bankovcev in ga deli pod S5000 varščine. Zaprti je pripoznal svoj zločin. Ponarejene bankovce v znesku za $100.-000 je večinoma zmenjal med Avstrijci na iztočnem delu New Yorka. Boj proti „World" in „Jonrnaln(t. Časnikarski dečki v Jersey City tudi boycotirajo „World" in Journal'4, ker so založniki povišali ceno od 100 listov od 50 na 60 centov. Več dečkov, kteri so v sredo popo-ludne hoteli prodajati boycotirane liste, so štrajkujoči dečki_napodili. < V Orange, N. J., so napravili časni-karski dečki marčanje ter imeli na transparentih napise: „Proč z rumenimi časniki 1" (Rumeni časniki se zato imenujejo, ker so zenzacijski in mnogo izmišljotin poročajo. Uredn.) Ko bo tja pripeljali posebne izdaje, so dečki popadli cele kopice in jih zažgali. Dečka bo prijeli in pred sodnika privedli, a ta gaje odpustil. Hartford, Conn., 11. maja. Tukajšnji časnikarski dečki bo napovedali boycot listom ,,New York Wold" in »Journal". Več dečkov, kteri niso morali za boycot, so pretepli. Včeraj večer so tisoč listov zažgali pred City Hall. Troy, N. Y. 11. maja. Boycot proti „World" in „Journalu" je zelo razširjen. Danes so imeli ti I dečki parado in nosili zastave in transparente z napisi: ,,Ne kupujte ..World!" ,,Mi smo zjedi-njeni časnikarski dečki I" „Jour-nal" iu ,,World" so scab listi". Novi dan za u mesce nje predsednika. Washington, 10. maja. Senat je danes sprejel z dvetretjine glasov skupno resolucijo, vsled ktere se dan umestenja predsednika od 4. marca prenesa na 4. dan maja Hoar je predlagal poslednji četrtek v mesecu aprilu in rekel, da je 4. marca ponavadi vreme slabo, med tem ko je poslednji četrtek meseca aprila navadno lepo vreme. Poleg tega je pa tudi čas prekratek od decembra do marca. Zastopnik Perkins je govoril proti tej novota-riji. Od 28 umeščevalnih dni od leta 1789. jih je bilo 17 lepih, 9 pa slabih, od dveh ni navedeno vreme. Bacon je opozoril, da je treba določiti dan, ker predsednik vlada 4 leta. Allen je predlagal 4. dan maja. Tri osobe nsmrtene vsled razstrelbe □metalnega ognja. F i 1 a d e 1 f i j a, 11. maja. Vsled razstrelbe ume talnega ognja v Mc-Caddeuoyi prodajalnici, 619 Market Str., so bili danes zjutraj usmrteni: William McCadden, član prodajalec Charles Richardson stanografinja Evelvaa Cal< Po razstrelbi je takoj nastal tako hud požar, da se imenovani trije niso mogli rešiti. Škoda nastala po razstrelbi in ognju znaša 8200.000. Rnska naročila. V četrtek je dospel s parnikom ,,Majestic" iz Liverpoola Charles H. Cramp, član velike tvrdke za izdelovanje ladij v Filadelfiji. Ruska vlada je pri njem naročila dve veliki vojni ladij i. Njegov spremljevalec general George Williams je rekel, da vsi izobraženi ljudje na Ruskem in Angleškem siripatizira-jo s<> Zjed. državami. Požar skladišča. Chicago, 12. maja. Veliko skladišče Armour Co. je danes popolnoma požar uničil. Ogenj seje razširil na mnogo lesenih hiš in te upepelil. Proutročena škoda znaša $1,600.000. List za kaznjence. Chicago, 15. maja. V jetniš-nici v Jolietu tiskajo vsak dan novosti iz bojišča in jih razdele med jetnike. Evropejske in drnge vesti. London, 10. maja. Iz dobrega vira se glasi, da je španska dobila od francoske banke 100 milijonov j na posodo. Iz San Sebastian se poroča, da je zlata zaloga precej upadla. Včeraj je bil še rok 215, i danes pa 195, zvečer pa že 190. London, 11. maja. V diplo-matičnih krogih so v tem edini, da je Spanja brez upanja zgubljena, ako se ne uda zahtevam Zjed. držav', in da je Sagastavo miuister-stvo prisiljeno skleniti, ker preti meščanska vojna doma, Španija pa zgubi vse kolonije in brodovje. Poroča se tudi, da so se pariške banke izrekle, da bodo dale svoto 40 milijonov frankov v platež zapalih španskih kuponov. Madridski dopisnik „Standarda" poroča, da tam | v obče še ne mislijo na mir in se sploh govori : ,,Nikakor se ne udati!" Yokohama, 14. maja. Vihar in povodenj sta odnesla pri Hvate dve sto čolnov, v teh je bilo 1500 "^asobe in vse pogrešajo. Paris, 16. maja. Raz železniškega voza Paris, Lyon in Medi-terrain železnice je ukraden zavoj z vsebino pol milijona frankov v vrednostnih listinah in v zlatu. O tatovih nemajo nikakega sledu. London, 17. maja. Gladstone, veliki angleški politikar in pisatelj leži na smrtnej postelji. Pi-iucezinja Luisa zaprta. dobre. Tudi o vojni med Zjed. državami in Španijo je gororil, ter izrekel, da je sklenol ostati popolnoma nepristransk, in da bode ta obžalovanja vredna vojna kmalu končana. 0 rabnki v Italiji. Rim, 14. maja. Poslednja vstaja ni le zahtevala več tisoč žrtev ljudi, temveč je tudi vničene imovine vredne mnogo milijonov lir. Vojaške oblasti skušajo zgubo ljudi kolikor mogoče prikriti, zato se tudi na ,,oficijelne" številke ni zanesti. Številke navedene od dopisnikov listov zatira stroga cenzura. Iz Milana poročajo oblasti samo 276 mrtvih, med temi 4 ženske in 27 otrok, vojakov je pa usmrtenih 63 mož, 103 so pa ranjeni. V Milanu so nad 600 osob zaprli in bodo sedaj pred vojnim sodiščem obsojeni. V druzih krajih so polovili 5000 osob. Nad 300 republikanskih in socijalističnih organizačnih je vlada razpustila. Vsi potniki so zbežali iz Italije. Poznavalci vstaje pravijo daje bila ta hujša, nego ona leta 1848. proti Avstriji. Vlada zatrjuje daje zopet vse mirno, a drugi pravijo, da je še to bila še le predigra. Narod ni več zadovoljen, ako čuje lepe tolažilne besede in obljube, teh ne more jesti, saj se oni maste na njegove stroške, ki samo tolažijo in obečajo, a narod hoče delo in kruha, ker živ nemore pod zemljo in potem v obečane nebesa. Nemčiji se skomina po Filipinah. London, 11. maja. Tukaj kroži vest, da namerava Nemčija odločno ugovarjati trajnemu zasedanju Fili-pin po Zjed. državah in ima celo namen, da prevzame poroštvo pla-čanja španske vojne odškodnine in sama prevzame kontrolo teh otokov. Nemški konzul v Manili ima poseben pouk se pogajati z admiralom Dewevem, nego oni dfuzih oblasti. Posebno bode Nemčija stavila velike zahteve za odškodnino prizadetih nemških podanikov pri bombardiranju bavite. Kaj pa, ako se preširni Nemci malo okrcajo, kar res že zaslužijo za svoj napuh. ILisi^oIkz- Ponarejala je menjice in zato sedaj slaboumna. Dunaj, 11. maja. Princezinjo Luizo, lahkomišljeno soprogo princa FilipaCoburga so proglasili slaboumno. Zaprli so jo v nek dunajski zavod, nje galan, poročnik Matačič je tudi navarnem, in sicer je zaprt v nekej ogerskej vojaškej jetnišnici. Našim citalcem je že znano, da je ta princezinja hči ne dotiti boljšega očeta belgijskega kralja Leopolda, ter delcla razne škandale evropejskim dvorom in to celo javno, ali to še ni bilo dovolj. Princezinja je pa tudi potrebovala denarje za svoje potratno življenje. Njen oče jej ni hotel več dajati novcev; ogoljufani mož je postal razsrjen in ni hotel nič o njej vedeti in na posodo nista nič dobila, ker sta se že posodi dovolj nalagala in celo ponaredila menjico na ime vdove predstolonaslednika Štefanije, v svoti 70.000 lir. Ko je bila ta v platež predložena so zvedeli sleparijo, in da je še več tacih papirjev v prometu. Ta pa niso smeli trpeti. Po posvetovanju kronanih glav so odposlali komisarje v grajščino na Hrvatsko, kjer sta stanovala Luiza in nje poročnik. Poslednjega so poslali v vojaško kaznilnico v Temešvar, Luiso pa dr. Hintersteigerju, kteri zdravi na živcih bolne, seveda nemorejo njeno ,.svetlost" izročiti kriminalnemu sodišču. Tako je minolo tretje dejanje te škandalozne drame. Budapešta, 11. maja. C-sar Franc Jožef je danes sprejel depu-tacijo avstrijskega državnega in ogerskega državnega zbora. Na nagovor se je izjavil, da so razmere monarhije k sosednim državam zelo == Tajnost. ,,Z a toženec, Vi ste obdolženi po-skušanega umora dne 3. decembra minolega leta v Vašem stanovanju in sicer nad Vašim lastnim sinom Nikolajem Kolodovom, ker ste hkrati prijeli za nož na mizi in ga ranili na vratu. Se K spoznate kri-vim?" Pri prvih besedah predsednika je zatoženec, suh, starikav mož, neznatne vnanjščine, ostal raz zatožne klopi. Odkašljal seje, večkrat zamežikal s trebalnicami, potem pa kvišku pogledal, počasi, jecljaje a vendar razločno s tresočim glasom rekel: Priznam se krivim!" „Poyejte nam kako se je to zgodilo?" ,,Vse je tako kakor je zapisano v zatožbi. Kar je tam zapisano ne-mam ničesar dodati". Nato se je vsedel, glavo upognil, roke pa sklenol na kolenih. ,,Kaj Vas je napotilo, da ste pro-uzročili ta zločiu?" je vprašal predsednik. Stari možje počasi vstal in vidno kazal m rž njo. „Ničesar nemam dodati", je odgovoril. „Zatožeuec! Vi imate pravico Vaš La Normandie ,, La Bretagne ,, La Gascogne ,, Glavna agencija in Canado: 3 BOW NEW YORK. ■.-L: ■ ■■ ■ ■ ■BOBUBIM M MMHHMMH—IBM Mestna hranilnica ljubljanska i IPC obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g V ___ * 01 K O po 4' brez odbitka novega rentnega davka. B IB BI B Deuar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- aost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda*'. B B HI XX F. Sakser & Co., (,, GLAS NARODA"J 109 Greenwich Street, New York. Pre daja PAROBRODNE in ŽELEZNIŠKE KARTE na vse strani sveta po izvirnih cenah. Pošilja denarje v STARO DOMOVINO in HRANILNICE; rojakom preskrbi POOBLASTILA in druge stvari. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. % Ir posluje in izteijnje zapuščine in dolge ve. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča kv->j<- grocerijsko bla p kako i ?uiii OBLEKO, OB U VALA ta iiiovv, /. ijskt* in • ir- k**. Dalje: IN O, FINE S M DDK E in ŽGA-WE in Krj!l\.ISK»» OPRAVO. rse prodajam po najnižji eni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. MAURIN &BAN0 418 Pine Str., Calnmet, Mich., DOMAČA POGEEBMA se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m^r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Zal ti j oči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki.jjVse to napraviva c en o in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or gel j ee priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-uiin od $25 naprej in treba dati S5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 do S100je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj krasno vrejeni Hotel JFlorence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnoBt pravo importirano pisen-s ko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Ikiegljlsc©- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. sSt__ Liauiii:__^ ■■ ja.. ■■■ Ji.,.rtft.... G. MARTINI a 5. ulici v Red Jacketu, Nlich., je odprl HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota CigarB" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci bg tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda Moj naslov je: E. A. DTJSCHEK 32S E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni agentje se sprejmo proti ngodnim pogojem. fin prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. ivenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO Ppo NAJNIŽJI CENI. BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin*za * Katoliška % društva. Posebnosti naše hiše so : regalije (društvena znamenja). Zastave, bandera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Vse to [napravimo [natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta. Ustanovljeno: N few York, 18:3. Cincinnati,11830. ^Chicago 1887. IT i V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in zelezniške listke po najnižjih cenah. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je ude! a na zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . *j)J[3.50 in na 15 kamnov samo $15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe Be priporočam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Or.G IVAM PQHEKr sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu . I J. —Ji JOSIP SOTLICH priporoča svojo z pTocerijami, razno obleko, posebno dclalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za moške, ženske in deca ; hišno in kuhinjsko opravo; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd. ; dalje svojo v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent'parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam Be vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! v w v m ip t v THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je budo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in n ajpopolnejši avtoma t. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras y hiši. Po-polne orgije, ktere igrajo 300"komadov. . . . „ . veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošliemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče Drino znalnih pisem. ? Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cerni\ ■ Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer Toplo priporočam organ vBem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John iioblich. = STANDARD MANUFACTURING CO. 0. Box 1355. ft 45 Vegey Struct, New York. ' za zdravljenje vsakovrstnih M mi Meznij i Mor Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje -in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na sipcrbi ~n e ±=o_ s^bo^bi ~n & postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prBih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisv je rojaku in bratu, po krvi in rodu. u Dr. a. IVA.JST JROHBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem evoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, Cor. 6th & Minnesota Ave., KANSAS CITY, KANSAS. isffili!®!