57, številka.
Maribor, dne 17. julija 1916.
Letnik Vlil.
«N
naročnina listu: -«
Cek) leto Bol leta . Četrt leta Mesečno.
K 10-
5*— 2-50 1 —
Inna] Avstrije:--—
Celo leto . .	* 15'—
’Stesamente številke —	10 vinarjev. —
STRAŽA
Inseratl ali oznanita.
ge računajo po 12 vàt od hredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
Uredništvo in npravnlšivo: Maribor 'HeroSka ulica. s. — Telefon St. 113.
«tea
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. [
Z uredništvom se more govoril? vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Na bojiščih nič posebnega.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
ID iura,}., ‘n L julija..
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V	Bukovini je sovražnik včeraj znova napadel naše postojanke na višini C ap ul in (tri kobilarni L u ožin a, a je bil v ročnem metežu v r -žen nazaj. Število vjetnikov,, ki so prišli pri Ja-blonici v naše roke. se je povečalo za 3 častnike in 316 mdž.
V	prostoru pri N o v o - P o č a j e v u se je ponočni ruski napad proti našim prednjim postojankam izjalovil. Južhozajiodno od L u c k a so v teku večji boji. Zalrodno od T o r č i n a so naše čete odbile ruski napad, ki je bil po artilerijskem, ognju dobro pripravljen.
Italijansko bojišče.
N)a naše postojanke v prostoru B a r c o 1 a. -P-r ©laza stalen težki artilerijski ogenj. Sovražni letalci so kraj V i e 1 g e r e u t h brezvspešno obmetavali z bombami. V prostoru pri Tj o f a n ! so se o-petovani italijanski napadi' ponesrečili.
Balkansko bojište-
Ob spodnji B o j u z i artilerijski boj in manjše praske.
Namestnik načelnika generalnega štaba,: |>L Holer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradne porodilo.
Bterolin, 16. julija.
Francosko bojišče.
Na obeh straneh reke Somme močno artilerijsko delovanje. Popoldne smo na ozemlju 0 v i 1 -1 e r s — B a z e n t i » — L e Petit š t i r i močne angleške napade brez ostanka o d b i 11 istotako dopoldanski napad v-zhodno od B a z le n t i n a.
Južno od Somme je prišlo zvečer do živahnega boia južno od Bi aches a. Del vasi je zopet v naši oblasti. Vjeli smo Čez 100 sovražnikov. V našem ognju so bili francoski napadi pri Barlevuu kakor tudi na ozemlju E s trie e s a/ in južno odbiti. sovražnikove izgube so bile velike.
Vzhodno od reke Može so popoldne napadali Francozi z močnimi silami višino JM r z 1 a zemlja in Floury. Vspehov niso imeli nobenih. Pri zopetnem večernem napadu so Vdrli južno-zabodno ojd utrdbe Tl h i a u m o n t v m a j h n e d e 1 e n a -še n a j p r e d n e j š e črt e, za katere se še vrše boji. Na ostali fronti so bila- podvzetja sovražnik patrulj f sevienno od O u I c h e's — G r ‘oi o n e 1; 1 e ter n a padi večjih oddelkov o d bi t i
Rusko bojišče.
Armadna skupina generaladeldmaršala, pleni. H i n d e m b u r;g a: Nobenih posebnih dqgodkoy.
Armadna skupina generalaPleldmarSàla, princa L e .p o $ d a b al iv, asr s ki -,e jg a : [Rjuski protinapad) na od nas zopet zavzete črte na ozemlju S k robova so ostali b r e z v s p e Š n i. Vjeli smo 6 častnikov in 114 mož.
Armadna skupina generala pl. L- i n s i n g e -n a: Južnozahodno od Lucka napravljajo naše čete profisunke na napadajoče ruske sile.
Armajda generala grofa B o t h m e rja: Položaj nespremenjen.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Zopet vstaja na Irskem.
„Times“ javljajo: V grofiji Galeay (na, Irskem; so morab policijo pomnožiti z vojaštvom, da so lahke odgnali živino. V Corku je kakih 1000 Ircev vpnzo-
rilo rabuko in sicer je prepevajo vstaške pesmi ter žvižgalo in sikalo proti policiji in vojaštvu. Nazadnje so izgredniki razdrli prostore za nabiranje •vojakov
-------------~—------------------------------— ■»
V
Ceško-nemski socialdemokrati,
Ljubljana, 15. julija.
V	srce pais, zaboli, kadar nameravamo govoriti o domačih slovenskih razmerah. Bilo bi potrebno, a kamor se človek obrne, se mu je bati, da zadene v sršenovo gnezdo. Naše domače slovenske razmere že dolgo niso bile tako žalostne kakor sedaj. Namesto liubezm sovraštvo, namesto edinosti nasprotje, namesto kipečega narodnega navdušenja mlačnost, namesto idealne požrtvovalnosti sebičnost in dobička-željnost.
Češki socialdemokraški pisatelj dr. Alf, Meissner je izdal pred kratkim brošuro „Kreiiseinteilung und nationale* Autonomie“, v kateri se nahaja, marsikaj, kar bo zanimalo posebno vas obmejne Slovence.. Nemška socialdemokracija se je letos v več zborovanjih bavila z notranjo preureditvijo Avstrije po vojski, za kar je dala: sicer ne stvarni, temveč zunanji in zadnji povod objava, Rennerjevih spisov o prenovitvi Avstrije. Obširnih poročil socialdemokra-ške organizacije zaradi cenzurnih razmer pač niso mogle izdati, toda, sklepi so objavljeni in ti so itak jedro zborovanj in posvetovanj.
Socialdemokratka organizacija za CešivO je dne 6, februarja. 1916 glede notranjepolitičnih s rememtf ponovila svoj sklep iz leta! 1913, kjer se glasi :
„Na Češkem ne bo narodnostnega miru, ne političnega reda, ne gospodarskega in socialnega blagostanja, dokler se v deželi ne preuredi usta-v a i n u p r a v a . Pred vsem pa je treba uvesti demokratično okrožno upravo na podlagi narodne omejitve.“
‘Češko nemški socialdemokrat je terjajo torej samo za češko deželo, da se ustava in uprava spremeni na podlagi narodne ločitve,
'Moravski nemški socialdemokrati so zborovali dne 17. marca 1916 v Brnu ter sklenili:
„Deželna uprava se more spremeniti samo v zvezi s spremembo uprave v c eli državi, samo z državno okrožno ureditvijo, ki se naslanja, na zgodovinsko okrožno razdelitev, ki v okrožju združuje deželno in avtonomno upravo in je zgrajena na podlagi demokratičnih okrožnih zastopstev.
Ko se bo vpeljala okrožna uprava, se morajo okrožja narodno omejiti, in kjer to ni mogoče, organizirati tako, da imajo pripadniki vsake narodnosti svojo posebno upravo kot samostalna juridična osebnost in davčno pravico. Uprava izpolnhje narodno-prosvetne, človekoljubne in socialne naloge svojega naroda popolnoma samostojno. Zadeve, ki morejo biti rešene le od obeh narodov in za oba naroda, se naj izvedejo to skupni upravi.“
filezijska nemška socialdemo,kraška organizacija pa je dne 6. februarja 1916 sklenila:
„Nemška socialdemokracija je od nekdaj zahtevala v svojem programu* glede narodne samostojnosti, da se postavno uredi splošno zastopstvo naroda na podlagi splošne volilne pravice za deželni zbor in občino. Šlezijska soci aid emokrašfca stranka vstraja n,a svojih sklepih.“
Kakor se razvidi iz teh sklepov, niso niti najbolj interessane socialdemokraške nemške orgamza-! čije v sudetskih deželah edine v naziranju glede naj-
važnejše točke, ki pride v bodočnosti v poštev, glede ureditve narodnostnega vprašanja v Avstriji. Natančneje razpravljati o citiranih sklepih M bilo vsled cenzure pač brezvspešno, vendar je že dovolj poučno, ako smo jih objavili brez opomb in pripomb.
Jugoslovani in Italijani.
V	angleškem in italijanskem časopisju se je razvida živahna razprava o jugpslbvanskjontalj/jans-kem vprašanju ob Adriji. V listu „Corriere della Sera“ je grof della Torre napadel ravnatelji a „Times“, Stenda, ker je v več člankih zagovarjal jugoslovanske zahteve, čeprav se proglaša za prijatelja Italije, Steed je odgovoril, da to dela, ne ker je Italiji prijatelj samo na oko, ampak v resnici naklonjen. Svoje stališče vtemeljuje z nevarnostjo, ki pride, če Italijani s silo zasedejo južnoslovansko ozemlje in pa vsled tega, ker bi se pri Jugoslovanih razvila silna mržnja proti razširjevanju/1 italijanske trgovine in kulture.; To bi bilo čisto po godu Nemcem, ki pravijo, da se jadranskega, vprašan ja ne da rešiti po načelu narodnosti.
‘Steedu odgovarja sedaj zelo ogorčeno „Tribuna,“ Steed je Italijanom priporočal popustljivost nasproti Jugoslovanom zaradi nemške nevjarnosti — „Tribuna“ vprašuje, ali Anglija pozablja, da bo nemške nevarnosti konec, če Italija dobi Trst.
Bašič je imel te dni dva dolga razgovora z Bo-zellijem in S on n inom. Razpravljalo se je o jugoslovanskem vprašanju ob Adriji. Praška „Union“ izvaja pod geslom: „Kočljiva vprašanja“': Ce se presoja z ruskega vidika, je res težko vtem el jemati potrebo o nadaljevanju vojske, Ali se napada Italijanom v korist? Ce je tako, to dokazuje, da v Rusiji ne vedo, kaj in zakaj da tako delajo. Gospod Bašič, ki se je mudil nedavno v Rusiji, je baje povedal Sasonovu. da zahteva#) koristi .Jugoslovanov v monarhiji, da ostane jadranska obal nezmanjšana avstrijska. Saj je baje sam nekoč rekel: „Mi (Srbi) lahko z Avstrijo skupno nastopimo proti Italiji.“
V	francoskem listu „Journal“ nastopa urednik Caburi proti stališču urednika inozemskega oddelka lista „Times“, Steeda, v jugoslovanskem vprašanju, bi ga svari, da naj ne prepoveduje zmernosti samo Italiji, temveč tudi Slovanom. Caburi se né da prestrašiti po angleških grožnja!?, da bi se Slovani, če bi jim Italijani hoteli zagraditi pot, vrgli v naročje Nemcem. Caburi meni, da bi znali to napraviti tudi' Italijani, če bi se ne dosegel sporazum, Italija mora vstrajati na nadvladi v: Adriji, kajti sa/mo v tem slučaju bi se mogla, neovirano razširjali na vzhodu — kdor je v posesti vzhodne jadranske obali, je gospodar vrat na vzhod, Ta vrata morajo biti italijanska. Italija je pričela vojno radi teh vrat in če bi ne bilo te težave med Italijo in Avstro-Ogrsko, bi se biio lahko sporazumeti. Kako so mogli Jugoslovani zahtevati, da naj bi se Italija odrekla ravno tistemu, — kar naj bi bil dobiček njene vojne? Dokler so samo nekateri hrvatski vročekrvneži stavili svoje zahteve, da bi sejali spore v dunajskih interesih, se ni bilo treba razburjati zaradi teh zahtev. Sedaj pa, ko so prijatelji Italije v inozemstvu pritrdili takim zahtevam, se ne čuti samo krepko razočaranje, ki sili I-taliiane, da protestirajo najodločneje. Italijanski vladi in italijanskemu narodu se ne sme zgoditi krivica, da bi ju smatrali za sposobna, dai bi se odrekla taki zahtevi. Ce bi Jugoslovani prelistali italijansko zeleno knjigo, bi videli, kaj vse je Italija zaradi miru zahtevala od Avstro-0grške. Botem bi pa tudi umeii, da ima Italija po vseh velikih vojnih žrtvah sedaj pravico, da zahteva več kof pa tedaj. Jugoslovani bi si naj torej ne delali nikakoršnih iluzij o tem. Istre, Trsta, Reke in Zadra bi Italija ne mogla, izročiti — Urednik lista „Times“ za inozemstvo bi storil prav, če bi prepričal s tem Jugoslovane,,“
Za našo kmetsko mladino!
Neizčrpna moč, ki jo dvigamo v sedanjih tako viharnih časih, izhaja iz kmetskega stanu. Možje in
mladeniči stoje trdno kot skala na fronti; gospodinje, mladina in starčki obdelujejo kot mravlje pridno domačo zemljo po geslu:	trdno zaledje, zmagovita
fronta. Tak je naš kmetski stan v, Avstriji, bodisi po narodnosti ali veri še tako različen. V sedanji svetovni borbi še le prav spoznamo, dai imamo v naši tako ljubljeni državi združenih toliko, odličnih in bisernih kronovin, da se nam do dna duše smili, ko bi morali le eno pogrešati. Ko se je govorilo, da bi se naši nekdanji zaveznici odstopilo južnonzalhodni del nekaterih dežel, kako se nam je srce krčilo: ko so sovražniki preplavili /Galicijo,, stoprav tedaj, smo prav ocenili njeno gospodarsko važnost in bogastvo. Enako smo čutili z Bosno in Hercegovino. V resnici, ako bi nam Stvarnik ponudil, naj si izberemo košček zemlje; kjer hočemo živeti na svetu, gotovo bi si ne izbrali drugih pokrajin, kakor našo Avstrijo. Odtod ljubezen, požrtvovalnost in bratovska vez, ki nas veže vse različne narode in vere naše ljube Avstrije k skupnemu odporu. Ta vez se zedini v en sam biser — neomajne zvestobe in vdanosti fdo presvetle vladarske hiše, ki nas modro vlada že stoletja. Ohra-niti ta biser čist in neomađeževian našim poznim potomcem, to je naša čast in naš ponos, ki nas navdaja, da vse žrtvu jejmo — življenje in premoženje — za nezmanjšani obstoj naše države.
V	teh resnih časih si pa črtamo nove smotre za bodočnost. Zahteve posameznika- postajajo dvakrat trikrat večje in tem primerno se morajo njegove sposobnosti razvijati in povečati. Zlasti pri kmetskem stanu se mora mnogo preosnoVath in postaviti na stališče, da bode kos novim zahtetvam. Tu je pa zopet njegov naraščaj naša nacta in temelj, katerega moramo vpošteVati v prvi vrsti.
Kateri je naš sedanji kmetski naraščaj?
Kar so bili pred vojno mladeniči in mladenke, stari nad 18 let, to je sedaj zadnja šolska leta obiskujoča šolska mladež in nadebudna mladina, do 18» leta. Za vse ideale najbolj pristopna mladina. V to vcepiti ljubezen do rodne grude in ji podati ono strokovno znanje, ki jo sposobi za umno obdelovanje naših kmetskih obratov — to mora bliti naš smoter. V tem stremljenju ne sme nas mamiti misel, to hočemo storiti stoprav po vojski. Kmetski obrati ne mirujejo kakor kake tvornice ali obrtniška podjetja. NašamlPr dina je vsak dan stareja in se ob pomanjkanju poduka bolj in bolj vdaja zastarelemu načinu obratovanja. Da se drugod polaga na kmetski poduk posebna Važnost, izvemo iz Časopisov, ker se isti redno nadaljuje v večini vseh kronovinah, le pri nas bolj ali ' manj počiva. Ako vpoštevamo, 'da ostaja na primer n a Štajerskem blizu 150.0(10 najdebufdne mladine kmetskega stanu brez nadaljnega poduka za svoj bodoči poklic, da naše gospodinje, dekleta In prebivalstvo na deželi ne slišijo več one spodbuje, kakor pred to vojno, kjer so se kmetskih predavanj v najobilnejšem številu udeleževale, tedaj je želeti, da bi se isti v največjo korist' zopet oživil.
V	tem ozračju živi sedanja kmetska mladina m misli, da že mora tako biti.. Dvigniti jo na stališče, da je kmetski stan poklican dajati neizčrpne vire dohodkov samemu selli in vsem drugim stanovom s pomočjo umnega obdelovanja grude ter da je s tem že njemu samemu zajamčen najboljši obstoj, združen z blagostanjem, srečo in zadovoljstvom, to je naloga vsega kmetskega poduka, V dosego tega namena pa je potrebna izraba ne le telesnih, ampak tudi duševnih moči, v kar naj služi kolikor mogoče obsežen kmetski strokovni poduk. Le ako bode čutila mladina, da se skrbi za njeno bodočnost, vsklila bode iz nje ona ljubezen do svojega poklica in do naše ljubljene države, ki jo bode vsposobila, da bode kos novim zahtevam, da bode liki sedanjemu rodu do meje skrajnosti delavina, požrtvovalna in steber države.
LISTEK. ~~
Prepozno»
Spisal Jos, Stariha,
Visoko nad mestom je plulo solnce, metalo svoje zlate pohotne pramene na ulice, široke in prostorne trge, zlatilo strehe visokih hiš in srebrilo komaj vidne morske valčke, da je bila videti vsa daljna morska ravan kakor velikanska, pregibajoče se srebrna plošča.
Izpred stare in častitljive katedrale se je odpiral bajen razgled čez veliko šumeče mesto, čez vso čudovito obal, ki so bili ob njej zasidrani velikanski parniki, motorni čolni, ribiške ladje in ladjice. Povsod svetloba, povsod polno plujoče življenje, povsod bogastvo in blagostanje. Povsod, do kamor je segalo oko . . . Ali pa tudi tam, kamor ni moglo prodreti oko s tega kraja . . . tudi tam v zatohlih podzemeljskih kleteh brez solnea in svetlobe, v dušljivem zraku, v vlagi in zagatnem vonju po vsem, kar jß že izpahnila ulica iz sebe in poslala tja doli Kdo naj bi o tem razmišljal ob takšnem, bleščobe polnem, od Boga samega blagoslovljenem dnevu?!
Mimo velikega, svetlega hotela stopa mlada žena, a. nje stopinja je trudna, nogo se vlečejo za njo, nočejo je nositi. Nje obraz je bled, izsesan, čudna rdečica šine semtertja v ta vdrta rumenkasta lica — šine in hkratu izgine. Mučne morajo biti misli, po-
Skrb starišev in poklicanih činiteljev je, da delujejo z vsemi močmi v dosego tega vzvišenega cilja, v blagor kmetijstva in cele države! 'Sedanja kmetska mladina ji bo radovoljno sledila na tej poti napredka!
Rusko bojišče.
Na severnem pobočju Karpatov med reko Moldavo v Bukovini in v Galiciji ob prelaizu Jablonica se vrše zopet srditi boji. Iz ruskih prizadevanj se vidi, da bi Rusi radi vdrli čez Karpate na Ogrsko. A tudi pri Delaltynu so se razvili novi1 boji. Severno od Dnjestra se vrše le manjše praske. Večji boji pa so v teku jugozahodno od Lucka.
Premikanja v Bukovini.
Odločni sunek naših čet v južno-zahodni Bukovini proti Kimpolungu je prisilil ruske vojskovodje, da se je poslalo znatnih ojačenj na ta del bojišča, ki so se deloma odvzeli z bojišča pri Kolomeji. Vsled tega se je ruska moč pri Kolomeji znatno o-slabšala in je na zahodni strani tamošnje fronte nastal odmor. Ko so se ruske čete v južnozahodni Bukovini močno ojačile in je bilo pričakovati poiTovmh srditih ruskih jiapadov, so se naši tamošnji oddelki spretno izognili ruski premoči v svoje prejšnje postojanke na vrhovih Karpatov na buko vin sko-sedmo-graški meji. Svojo nalogo so naši s tem, da so vznemirjali sovražnika in ga prisilili k premikanju čet, dobro izvršili. Boji na sedanjem bukovinskem bojišču so zelo važni, ker iz prostora, kamor sedaj Rusi silijo s svojo premočjo, vodi mimo Kimpolunga in Kirlidabe dobra cesta v dolino Zlate Bistrice na. 0-grskem,
Delatyn ni ruski.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča, da. bi bilo mesto Delatyn, važno železniško križišče zahodno od Kdlomeje, zasedeno po Rusih, neresnična. Delatyn leži v dolini med obema rojnima črtama. Na-še topništvo obvladuje dohode k mestu. 0]d ruske bojne črte je v mesto Še precej pota, Samo enkrat se je eni ruski stotniji posrečilo vdreti v mesto, a je bila takoj zopet pregnana.
Proti Nadvomi.
Iz ruskih poročil je posneti, da del Brusilove armade prodira v smeri z Deiatym proti Nadvorni, kjer se zapleta v boj z močnimi avstrijskimi četami.
Buška uradna poročila
Dne 11. julija: Boji ob reki Strypi se nadaljujejo. Sovražnik, ki je pritegnil ojačenj in tudi mnogo težke artilerije,, se bojuje zelo srdito. Sovražnik je vrgel 66 bomb na kolodvor Zadvorje. — Plen Brusilove armade v času od 4. do 10. julija znaša; 5620 avstrijskih, častnikov, 266,000 mož, 312 topov in 866 strojnih pu|šk.
Dne 12. julija: Na celi fronti od Rige notri do močvirij pri Pinsku artilerijski in infanterijs-ki boji. Ob reki Stohod se najdaljujejo zelo hudi boji. Tega dne smo vjeli 24 častnikov in 745 mož.
Dne 13. julija popoldne: Ob Stohodu artilerijski ogenj. Sovražni letalci metali na naše postojanke bombe. V okolici zahodno od spodnje Stry-pe na več mestih sridifi boji. Sovražnik odločno na-
deče se po tej vpognjeni glavi, vsaka, misel trn, ki se zabode globoko v razgrete možgane.
Pred dvema letoma je ponesrečil nje mož, priprost delavec, ki ga je bila potočila, iz ljubezni. Nekega večera so ga potegnili izmed diveh odbijačev s strtimi prsmi, nekoliko dni potem je že ležal pod rušo. Ona sama« šibka in bolehna, je ostala v tujini s štirimi malčki, brez imetja, brez podpore. Nje šibke roke so se gibale od jutra do večera, čestokrat pozno v noč, da so preživljale drobne Črve, borno in komaj za silo, a sedaj so omagale, zadnje moči so pešale in šle proti koncu.
Zasmilila se je celo drugim, ali ti so bili sami usmiljenja potrebni — v eno vrsto so spadali z njo.
„Ali nimate prav nobenega, sorodnika?“ set-jo vpraševali.
„Nobenega — pač — neki stric še živi — nekdanji podjetnik Mihael Štih —»saj ste ga poznali. — Ta stanuje sedaj v podstrešni sobi, prav takšen siromak je kakor sem jaz.“
„Aha, ta, le verjemite mu, lumpu“, se je hitro oglasil nekdo izmed vprašujočih, „!Ta je skopuh, da ga ni enakega in ako je kdo skopuh, tedaj gotovo ni ubog. Le oglasite se enkrat pri njem — dosti upanja sicer ni, da bi vam pomagal, pa morda gai vendarle gane vaša beda.’“
In sedaj se le odpravila do njega.
Počasi se odlega pot pod njenimi nogami, vročina pritiska, potne kaplje curljajo po izmučenem o-brazu, padajo v cestni prah. Prsi sopejo hitro — in tesno
Naenkrat zasliši za seboj hitre korake, razbu-
pada. Vjeli smo čez 2000 vojakov in vplenili 1 top in več strojnih pušk.
Italijansko bojišče.
Iialijjanska ofenziva ne more naprej ne ob Boči in ne med Brento in Adižo. Naši stojijo na svojih starih postojankah.
Italijanska ofenziva ob Sodi ustavljena.
Znani vojaški strokovnjak Reington piše, da se je avstrijskim četam popolnoma posrečilo italijansko ofenzivo ob Soči ustaviti»
Deset italijanskih napadov odbitih.
Severovzhodno od višine 'Monte Rasta (severno od Asiaga) sp Italijani dne 13, julija desetkrat zaporedoma napadli naše postojanke. Naši so vseh deset napadov krepko odbili in prizadjali sovražniku velikanske izgube. Napadene postojanke so ostaje v nar ših rokah.
Izdajalec vjet in obešen.
Kakor smo že v petkovi številki poročali, so naše čete v zadnjih bojih med Brento in Adižo vjele bivšega tridentinskega državne ga deželnega po slanca dr. Cezarja Battisti, ki je pred izbruhom vojske vtekel v Italijo in je kot stotnik poveljeval oddelku alpi n cev. Takoj, ko je bil vjet, je prišel pred vojaško sodišče, ki je izdajaicla obsodilo na smrt. Due
13.	julija je bil obešen. Battisti je v Tridentu izdajal socialtdemokratični list „II Popolo.“ Zaradi političnih prestopkov je bil dvajsetkrat predkaznovan. Izdajalec je bil 42 let star in strupen sovražnik naše Avstrije.
Dogodki v Adriji.
Dne 10» julija popoldne je potopil naš podmorski čoln v Otrantski morski ožini italijansko torpedno rušilko „Indomito,“ — V noči od 13. na 14. julija je oddelek naših zračnih letal metal z zelo vidnim v-spehom bombe na vojaške naprave v Padovi. Naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Potopljena italijanska torpedna rušilka je bila zgrajena še le leta 1013. Vozila je z brzino 56 milj v eni uri in je kurila z oljem Posadka potopljene iad-je je štela 70 mož»
Francosko bojišče.
Bitka ob Sommi se nadaljuje z veliko srditostjo. Severno od reke so Angleži in Francozi dne 14. julija med krajema Pozieres in Longueval vdrli v nemške postojanke in prodirajo proti mestu Bapau-me, južno pa proti Perorine» Huda bortfa se je zopet razvnela tudi pred Verdunom in sicer na desni strani Može pri utrdbah Thiaumont in Souville. 'Nemci so baje pri Souvillu oddaljeni od glavnih verdunskih utrjdb samo še 500—800 m,
Angleži napadajo drugo nemško erto.
Angleški vrhovni poveljnik na francoskem bojišču je dne 14. julija brzojavil v London: Ob jutra-
rjene glasove. Mimo nje hiti žena in z njo dva policaja, Ljudje se ustavljajo in gledajo za njimi, žena pa maha z rokami in pripoveduje: ’
„■Saj sem veidno pravila svojemu staremu, da ge tega skopuha bojim, naj ga postavi pod kap. Pa ni hotel slišati ničesar. Kaj ti je na poti, mi je vedno odgovarjal. Pusti ga v miru, naj skopari,, kolikor se mu ljubi — kaj nam mari»“
„Moral je varčiti, ljuba moja, to je jasno, v teh dingih časih“, je odgovoril policaj.
Žena je vskliknila:	„Ta? Da je moral? Pojte
se no Soliti! Ko je prišel k nam 'stanovat, je pripeljal razen stare šare tudi marsikaj drugega, kar ie kazalo, da nima samo uši» Sama skopost, grešna skopost ga je, 'da si ne privošči ničesar^ Kakor prava konjska smrt hodi okoli.“
„Nazadnje je pa morda umrl že za lakoto?“ se zasmeje policaj.
„Čudno bd pač ne bilo kaj takšnega“ odgovori
■žena.
„In že od včeraj zjutraj ga ni iz sobe? Ali je soba zaprta ?“
„Zaprta, Klicali smo in tolkli po vratih že večkrat, pa zaman. Nobenega glasu ni od znotraj. Moj mož je že hotel razbiti vrata, pa sem rekla, bolje je, da grem na policijo. Bog ve, kaj se mu je pripetilo; čemu bi se mešala midva, v takšne stvari.“
Zavili so v ozko, umazano ulico. Pred starinsko hišo so se vstavili. Za njimi je počaisi lezla mlada žena, radovednost je nekoliko oblažila nje pekočo bolest.
Pred hišo je stala, gruča radovednih ljudi, ve-
nji zori sera napadel drugo sovražnikovo obrambno Črto. Angleške bete so v širini štirih milj vdrle v sovražne postojanke in so si osvojile več močno utrjenih točk. Boj se nadaljuje,
Z vinom jih navdušujejo.
Francosko armadno vodstvo je odredilo, da dobi vsak vojak pred Verdunom in ob Sommi na dan Ys litra vina, da se tako navil uši (!) 'za visse nadaljne boje.
Podmorski predor med Anglijo in
Francijo
Vprašanje glede zgrajdbe predora ali tunela, ki bi vezal pod morjem Anglijo in Francijo, postaja v Angliji in Franciji zelo pereče. V, angleški zbornici se je izvolila komisija iz 125 članov, ki ima nalogo, ria èinapreje prouči vprašanje, da se v najkrajšem času začne graditi podmorski tunel med Anglijo in Francijo, kajti Anglija in Francija bi bili dosegli v sedanji vojski več vspehov, Če bi vezal obe državi podmorski tunel, Železnica, ki bi vozila v tunelu, bi mogla prevažati vsak dan 80.000 mož in ravno toliko ton vojnega graffi va, kar M bilo sedanjo vojsko na francoskem bojišču že davno odločilo v prid Anglije in Francije-
Pod vodo v Ameriko.
0’
P-coln Deutschland —
trgovska ladja
„Times“ poročajo dne 13. julija iz Vašingtona: „Preiskava podmorskega čolna „Deutschland“, ki se ■e vršila po treh mornariških častnikih, se je končala z odločitvijo, da je „Deutschland“ trgovska ladja, in se na visokem morju ne more spremeniti v vojno ladjo, Vlpda (Združenih idržav) priznava, da se P-čolna na visokem morju ne da vstaviti in preiskati,, Vlada izjavlja, da ne bi ugovarjala, ako bi zavezniki ( čet ve ros p ora z u m) na morski višini Chesapeke-Bai tri milje izven nevtralnega pasu, zbrati svoje vojne ladje."
Tudi po zraku v Ameriko.
List „Rotterdamsehe Courant“ piše, da Nemci neko drugo možnost, kako spravljati blago v in iz Amerike, niso izvedli: vožnjo po zraku. Zeppelini bi lahko naložili še večje množine blaga kot P-čolni. — Zanimivo bi Pilo, ako bi se tudi v tem oziru skušalo stopiti v trgovsko zvezo z Ameriko.
P-čoln , Bremen14 na potu v Brazilu o.
Iz Berolina se poroča, da je druga nemška trgovska podvodna ladja z imenom „Bremen“ na potu v Brazilijo in da bo že v nekaterih dneh dospela v Rio de Janeiro, kjer bo naložila kavčuk in kavo, — Tej vesti seveda ni nič verjeti, kajti Nemci ne bodo svojim sovražnikom, naznanjali, kje in kod se vozijo njih ladje.
Pred Solunom.
P-čolni med Pirejem in Solunom.
Italijanski list „Stampa“ objavlja iz Soluna pismo, ki opisuje strašne težave med potjo iz Pireia v
Solun. Na morju je vse polno ntemških podmorskih čolnov, katere na tisoče vohunov obvesti o vsakem premikanju ladij. Kapitani se sicer ogibajo navadne poti, a nevarnost je le velika.
Gr«ia.
Za kralja.
Švicarska brzojavna agentura poroča, da »e sedanje gibanje med grškimi odpuščenimi častniki in rezervisti lahko označi kot zbiranje kralju zvestih. Na številnih shodih po celi Grški se je izjavljalo, da se armada mora združiti za hrambo prestola, katerega ogroža Venizelos kot zastopnik entente. Sedaj se čisto javno ustanavlja liga častnikov, ki je bila prepovedana za časa Skuludisove vlade. Veliko častnikov osme divizije je generalu Moseopulosu v Solunu javilo svoj izstop iz armade, ker je bil general preveč naklonjen ententi, Volilni boj se nadaljuje, Veni-zelosovi ljudje imajo dosti denarja;* entenla je dala več milijonov»
Grad grškega kralla v plamenu.
V gozdu Tatry blizu Aten je nastal dne 13, julija požar, ki je divjal več ur in pri katerem sta zgorela tud vojašnica in kraljeva palača. Več oseb in med njimi nekaj častnikov, se je ponesrečilo. Kralj, kraljica in kraljeva rodbina je bežala na Kap Hipo, kjer ima princ Nikolaj svoj grad.
Švicarska poročila zatrjujejo, da se sumi, da so Venizelisti ali četverosporazumovci zanetili požar. Požar je izbruhnil obenem na več krajih. Kraljeva rodbina je bila v veliki nevarnosti. Kraljica je zbežala iz gorečega gradu s princezinjo Katarino vi naročju. Kralj je bil obdan od švigajočih plamenov in je skočil čez most ter se je pri tem lahko ranil. Kralja so z avtomobilom pripeljali v Atene.
Odločilna diplomatiÒna pogajanja v Rumuniji,
Listu „Az Est“ se poroča iz Bukarešte, da se vrše že nekaj dni v Bukarešti! pogajanja odločujoče važnosti. Filipescu» znani avstrijski nasprotnik, se je vrnil v Bukarešto in je imel posvetovanje s Take Ionescu. Opozicija rumunskega parlamenta ima sejo za sejo, toda do trdnih sklepov še ni prišlo. Opozicija ni zadovoljna z zadržanjem rumunske vlade in je sklenila, da se ne bo več vdeleževala sej rumunske zjbornice, če se rumunska vlada ne odloči v najkrajšem času.
Vojska sc bliža koncu,
V tajni seji francoskega senata se je odtegnilo 11 senatorjev glasovanju. Opozicija je bila zelo močna. Zaupnica se je le dosegla, ker je izjavil predsednik Briand, da se bliža vojska zdaj svojemu ki o n c u .
Francoska in Vatikan«
„Vossische Zeitung“ izve preko Lugana iz cerkvenih krogov: V Vatikanu so opustili misel, da bi obnovili diplomatične vezi s Francijo. Tudi za Časa
dno so Še prihajali drugi. Stikali so glave, polglasno Šepetali in se vpraševali. Med nje se pomeša uboga vdova.
„Kaj pa se je vendar tukaj zgodilo?“ vpraša tiho in boječe.
„Eh, nič posebnega, stari Mihael Stih je menda umri“, odgovori nekdo,
„Tega pa poznam“, se oglasi drugi. „Star norec, čudak — bolje se mu je že godilo, lepše dni je že videl. Ta se Je razumel na grablje, vil ni poznal nikoli. Pa se vendar zdi, da mu ni šlo zadnje čase več tako dobro in da je obubožal,“
,„In sedaj je kaput, iztegnil se je“,' se je drugi surovo zasmejal. „Zakaj ako ga ni iz sobe že 2 dni, je težko, da bi še brcal.“ ...
Policista pa sta stopilaj z ženo in nje možem navzgor v podstrešje, po strmih, vratolomnih stopnicah. Za njimi se je rilo nekaj drugih sostanovalcev, a nazadnje je stopala počasi, težko sopeč, mlada žena, Štihova nečakinja.
„Ako še živite, Mihael Stih, odprite“, je rekel policaj in potrkal na vrata.
Vsi stoje neptremičpo, komaj si upajo dihati.
Nobenega odgovora — vse tiho.
Oez nekoliko hipov odpreta policaja vrata — s silo
Na pragu so stali radovedneži na prstih, iztegovali vratove in strmeli v sobo. Na vsakem obrazu radovednost, in plahost. Vsak bi rad videl in vedel, kaj se je zgodilo.
„Vraga, kaj se je zgodilo?!“ vikne prvi policist radovedno.
Njegov tovariš je takoj za njim, za obema pa gospodar.
Njegova žena zavpije in se tresoč nasloni ob vrata. Vse se meša na njenem obrazu, strah, groza, nepopisno začujdenje. Za njo zahreščijo druge ženske kakor blazne . . .
V kotu majhne, za silo razsvetljene sobe je na-trošene nekoliko slame in na tej slami odeja, stara, oguljena, razcefrana. Nekdaj je pač morala biti zelo draga, to se je vijdelo na. prvi hip. A to je bilo že davno, davno. Na tem ležišču pa leži starec, trd in nepremičen, do kolen na golih tleh. Truplo je trdo, staro, izhujšano obličje nepremično, oči izbuljene, široko odprte in osteklele. Desnica, krčevito stiska odprto srebrno ročno blagajno.
Po tleh naokoli leže zlatniki, pristni cesarski zlatniki, na stari razcefrani odeji se bleščijo in svetijo kakor posejani, zakotalili so se od ležišča, proč po umazanih tleh, prav tja do kotov in rajzlili kakor potok, zlat potok. Povsod zlato — suho zlato.
Toda, kaj je to?
Se več bogastva, še mnogo več je v tem gab-nem prostoru.
Ob vzglavju je stala debela, platnena vreča.
Policaj jo dvigne, tehta v roki, maje z glavo. Ko jo odveže, se mu razširijo oči, zdi se mu, da sanja. Obrne se in pravi:
„Tudi ta vreča je polna zlata. — Dosti doživimo v našfem poklicu, ali na kaj takšnega Še nisem
vojne tegfa ne pričakujejo. Da bi papeža priprajvjti dò ententi prijaznega ralvnanja in pred vsem do izjave proti Nemčiji, angleški poslanik pri Vatikanu in prejšnji francoski zastopnik razen drugih sredstev vedno znova poskušata obnoviti to staro prijateljstvo,-Oba zastopnika in tudi ententi prijazni kardinali so opozorili na novo versko življenje, katero pričakujejo na Francoskem od voine. Vsi poizkusi, da po tej poti pridobijo Vatikan in ga pripravijo do drugačne politike, so se izjalovili.
v
Ustava na Španskem ukin-
jena,
Na Španskem so izbruhnili delavski nemiri in stavke. Pred vsem stavkajo železničarji.. Vlada je že proglasila nad Madridom in deželo vojno stanje. Dne
12.	julija pa je kralj odredil, da se ustava za celo Špansko ukine.
Politične vesti.
Ogrske politične razmere. Groi Tisza, se je dne 14. julija vrnil z Dunaja, kjer je bil v avdijen-ci pri cesarju, kateremu je pojasnil potek pogajanj z opozicijo. Prihodnje dni bodo odpotovali zaupniki o-pozicije: grof Andrassy, Àpponyi in Rakovsky, na Dunaj, da stopijo v zvezo z vojnijn in zunajnjim ministrom glede važnih informacij. |T)ega sestanka se u-deleži tudi grof Tisza, Ali bo nastala potreba, da se zastopniki opozicije pozovejo h cesarju, se še bo določilo. — Bivši načelnik ogrske opozicije grof Mihael Karolyì namerava ustansviti novo stranko, kateri bo pristopilo približno 20 poslancev, njegovih ožjih somišljenikov. Stranka se ustanovi še le po končani vojski.
Ogrska cenzura in ogrsko časopisje. V ogrskem državnem zboru so, kakor se je že poročalo, hudo napadali cenzuro. Sicer so se ob tej priliki tuda napadale osebe, ki nimajo ničesar opraviti s cenzuro, kar je vredno obžalovanja, toda na drugi strani je pa treba povdariti, da sme ogrsko čatsopisje zelo odkrito izražati svoje stališče napram cenzuri in ga tuldi izraža, seveda z dovoljenjem cenzure. Tako na primer budimpeštanski list „Az Est“ _ na čelu svoje številke, ki je izšla dne 7, t. m., pravi med drugim: „Justiòni minister je v parlamentu pohvalil ogrsko časopisje, toda kako ne bi zaslužili te pohvale, če bi se mogli kar molče zadovoljevati s cenzurnimi razmerami. Ni je sile, ki bi, osvobojena vseh potrebnih omejitev, ne dovajala do preposeganja in zlorabe. In tako je tudi pri naši cenzuri, ki onemogočuje sedaj časopisju razprave o ogrskem življenju, ki sedaj kaže mrzlične, mučne znake. Ogrski časnikarji so danes postali podobni onim zdravnikom, ki dajejo bolnikom nič vredne krogljice, ker'1 oblasti dovoljujejo samo to zmes sladkorja., moke in vode. Proti takemu ravnanju se mora upirati vsaka vest in vsaka pamet. Ce minister hvali patriotizem ogrskega časopisja, pravi s tem, da bi tako časopisje ne moglo grešiti proti vojnim interesom. Kako daleč pa sme iti tu časnikar, ve on sam najbolje in nihče nima več kvalifikacije za presojo pravic in dolžnosti časopisja, kot on sam, Toda naši čitatelji naj ne mislijo, da pisava in vsebina našega časopisja odgovarja tudi našim željam!
Laška realna gimnazija v Pazinu odpravljena.
V slovanskem delu Istre, v Pazinu, je italijanska de-želnazborska večina ustanovila deželno realno gimnazijo z italijanskim učnim jezikom. C. kr. deželna
naletel svoj živi dan. Ko je prešteval svoje bogastvo, je smrt zalotila starca. — Toda za koga je skoparil tako neusmiljeno? Ali ima sorodnike?“
Vsi se zdrnejo — se spogledajo.
„Samo enega — hčer svoje pokojne sestre“, odgovori žena, pri kateri je starec stanoval.
„No, ta se bo pa lahko smejala“, je zamrmral policaj.
„Seveda se bo — se bo.“
„Ali jo poznate?“ vpraša policaj.
„(Seveda — neka uboga vdova je, ki ji je pred par leti mož ponesrečil in ki sedaj živi v .naihujši bedi — "
V tem hipu se zasliši pritajen, grgrajoč klic. Hipoma se ozro vsi proti oni strani.
Ob vhodu sloni ubožna, slabo oblečena ženska. Nje obraz je prsten obleci, desnica se je zarila v prsi. Široko so odprte oči, kakor bi tudi hotele gledati to, kar so gledali drugi. Nje ustnice se še premikajo, a iz njih ni besede . . .
Preden se drugi zavedo, dvigne ženska roki, kakor bi prosila pomoči, kakor bi iskala opore — a v tem hipu se zgrudi na tla . . .
Nepopisna groza se polasti navzočih, kri se strdi v žilah.
Hišni gospodar priskoči!
„To je starčeva nečakinja“, izpregovori resno, ,;pomoč prihaja prepozno!“
Skozi strešno lino se Vsuje solnice '. .« . žarki plešejo no kipečem zlatu ... se rogajo ... se smejejo . . .
uppavna kproijsija je sedaj ra^glafeila, da se rejeni učni zatvođ s koncem tega šolskega leta odpravi, ker je nepotreben.
Tedenske novice.
Za resnico. Iz Ljubljane nam pišejo: V poročilu nemški]? listov o dogodkih, v naši S. L. S. je stalo tudi: „Govori se tudi, da je škof dr. Jeglič dr. Kreka, radi njegipvih političnih nazorov suspendiral kot profesorj[a moralke v ljubljafnskjeni duhovniškem semenišču.“ Ker naši listi te vesti, ki ima svojo ost naperjeno proti prevzv. g. knezoškofu in dr, Kreku, ne dementirajo, za to mi v interesu cerkve in duho-venstvai pribijemo, da v duhovniških in katoliških ljubljanskih krogih o taki govorici ni nič znapega, in če bi res bila kje drugod taka govorica, razširjena, da je od prve do zadnje besede zlagana. Posebno neokusno je, da hočejo že koj začetkom zavleči o-sebo našega prevzv. g. jškofa v osebnostni boj. Slovenskemu poročevalcu pa, ki proti plačilu spravlja novice iz S. L. S, v nemške liberalne časnike, resno svetujemo, naj pusti cerkev in interne duhovniške zadeve popolnoma pri miru. Ako bo kaj treba., bomo že duhovniki sami opravili med seboj, našili predstojnikov in. sobratov pa z lažnjivimi govoricami ne bomo pustili napadati niti od liberalnih niti od naših časnikarjev. — Ljubljanski duhovnik, — Opomba uredništva: To notico smo sprejeli, ker se gre za resnico v korist katoliškemu škofu in duhovniku. Člankov pa, ki so pečajo z notranjimi razmerami v kranjski S L. S., ne bomo priobčili in smo jih uporabili samo v lastno informacijo.
Novice od ogrskih Slovencev. Dr. Ferenc Kolaš, beltinski okrajni zdravnik, je imenovan za polkovnega zdrajvnika pri V-20. etapnem bataljonu. — V Spodnji Lendavi je Gabriel’Žohar padel z voza in se ubil. — Dne 3. julija po polnoči se je v Dolnji Bistrici mlin 'Marka, Kreslin prevrgel v Muro. Samo mallo strehe je še molelo iz vode. Mlinarjeva sinova. Stefan in 'Makee, ki sta na podstrešju spala., sta se zbudila še le, ko je že voda po njima pljuskala. Stefan je Markeca odneso na vrh poda in je skočo v Muro ter šel po Matjaša Dominko. Nato sta oba šla z ladjo po Markeca, Rešili so tudi zrnje, moka pa je pokvarjena. Škode je čez 600 K. Sedaj so pa mlin že popravili.
Obsojen bogokletnik. '„Novine“ poročajo:	Na
Šestmesečni zapor je obsojen urednik Elemer Csepy, ker je v budimpeštanskih novinab bogokletno pisal o 'Jezusu.
Iz učiteljske službe. Na Štirirazrednici na Dobrni (2. plačilni razred), na petr.azrednici v Grižah pri Žailcu (2. plačilni razred), na šestrazrednici pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini (2. plačilni razred) in na štirirazrednici v Slivnici pri Celju (2. plačilni razred) je razpisano po eno mesto stalne učiteljice. Prošnje do 15. avgusta.
Dijakom slovenskih beguncev in občinstvu sploh priporočamo c. kr. državno višjo realko v Idriji na Kranjskem, kjer se tudi med vojno nepretrgoma poučuje in mladina, nič ne izgubi. Ker je Idrija rudarsko mesto, za|dobe 'dijaki že v realki vpogled v svoj bodoči poklic. Življenje je skrbno in goji se vešči pouk, ki z zanimivim predavanjem učenca ne odbija, temveč za predmet pridobiva in je ta zalvod po Notranjskem ih Primorskem splošno znan. Zato ga tudi Slovencem v Stajerju priporočamo, ako žele pohajati edino slovensko srednjo šolo za realne predmete. Po vojni bodo najbolj taki dijaki najprej s o; cilj dosegli!
Izdajatelj in založnik: Konsoreij „Straža,*
Poročnik Kaiser odlikovan. Cesar je poročniku 26. domobranskega pešpolka Karolu Kaiser, ki se je, kakor smo že poročali, posebno iunajško izkazal v bojih za goro Monte Interrotto, podelil , reift železne krone III. razreda z vojnim okraskom. Kaiser je rodom Mariborčan in član katoliškega akademičnega društva „Carolina.“
j Za občni zbor Zadružne Zveze. Zaradi razmer na Kranjskem je treba, da nobena štajerska posojilnica ne pošlje pooblastila za občni zbor naravnost v Ljubljano, ampak na predsednika štajerskega pododbora prof. dr, H o h n j e c a v Mariboru. Prostor za ime pooblaščenca naj ostane neizpolnjen. Posojilnica, ki je že morda, poslala pooblastilo v Ljubljano, naj jo prekliče. Dan za občni zbor še ni določen, Pred občnim zborom bomo Štajerci imeli pogovor. da določimo svoje postopanje.
Vpoklic črnovojnikov letnika 1897. Crnovojni • ki letnika 1897, ki so bili pri prebiranjih 'do dne 22. julija 1916 spoznani za sposobne za vojaško službo, bodo vpoklicani dne L avgusta; oni, ki so bili po 22. juliju t. 1. spoznani za sposobne, pa dne 10, avgusta;. CrnovoinikiHprostovoliei letnikov 1896 do 1866, ki so bili po 22. juliju spoznane za spsobne, bodo v-poklieani v poznejšem času.
Redovi iz brona. Cesar je dovolil, da so smejo izdelovati v bodoče redovi, ki so se dosedaj izdelovali iz zlata, iz brona in sicer iz vzroka, ker je u-voz zlata, otežkočen in iz državno-'finančnih razlogov. V bodoče se bodo izdelovali iz brona namesto iz zlata sledeči redovi : Leopoldov red, Franc Jožefov red, red železne krone, kakor tudi zlati zaslužni križci s krono ali brez krone.
Tobak, cigare in cigarete za vojne vjetnike v Italiji. Kdor bi rad poslal kakemu v jetniku' v Italiji tobaka, cigar ali cigaret, naj se obrne na „Züricher Bureau für Aufsuchung Vermisster“, ..Bureau zuri-cois pour la Recherche des Disparus“, dopošlje tej nišami! primeren znesek, navede točno naslov vjetni-ka in označi tobak, ki naj se mu? dopošlie. Omenjena pisarna odpošlje potem tobak vjetniku v zavojih z o-znakoin: vzorec brez vrednosti.
Gospodarske novico
Cene za žito in stročnice. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa cene, po katerih bo plačeval vojno-žitno-prometni zavod žito in stročnice letošnjega! pridelka. Žito in stročnice se bo moralo oddati do 15. dec. Cene so za met. stot sledeče :_|Za pšenico, ki se bo oddala do 15. dec., 38 K, pozneje'pa 35 K, za rž 31, pozneje 29, za napolico (penica in rž) 31, pozneje 29, za ječmen za pivovarne 36 K, pozneje 33, za ječmen za Krmljenje 32, pozneje 29, za oves 30, pozneje 28, za proso 28, za grah ali lečo 55, za za fižol vsake vrste, izvzemši fižol za, živinsko krmljenje 40 in za fižol, lečo in grah za živalsko krmo pa 30 K-
Višje žitne cene na Ogrskem. List „Bud apes ti Hirlap“ poroča, da se bodo koncem tega, tedna, objavile nove žitne cene na Ogrskem. Cene se bodo proti lanskim žitnim cenam zvišale za, 25 do 30 odstotkov.
Krompir zasežen. Cesarska namestnija je odredila,, da je ves krompir v ozemlju mariborskega o-krajnega glavarstva zasežen in se, sme izvažati iz o-kralla jedilno le, alko: da: okrajno glbbars'Jvo tozadevno dovoljenje. Promet s krompirjem v okrajfc samem pa je prost. 'Okrajno glavarstvo je do preklica določilo sledeče primerne cene za 100 kg: a) od pridelovalnega kraja K 14.50, b) od železniškega postaje K 15, c) ako. je pridelovalni kraj od železnice oddaljen čez 5 km K 15.50. Vsaka prekoračba teh cen se bo kazen-skosodno zasledovala.
Omejitev vporabe mesa in masti. Nova ministrska, naredba, ki stopi v veljavo dne 25. julija, določa novo omejitev vporabe mesa in masti., ištevilo dni, ob katerih je prepovedano prodajati, kupovati in vživalti meso, se sicer ni spremenilo, toda določa se, da je ob torkih in petkih prepovedano ne samo po gostilnah in hotelih, ampak tudi v zasebnih gospodarstvih vživati vsako drugovrstno meso, kot goveje, telečje, svinjsko, ovčje, kozje in ribje meso, meso od perutnine, kuncev, konj, divjačine, konzerve, povoje-no meso in klobase. Nadalje je prepovedano po gostilnah, hotelih in tudi v zasebnih, gospodarstvih i-
Odgovorni uradnik: Vekoslav Sfnpan,
17.	julija 1916.
stočasno pripraviti več kakor dve vrsti mesa. Nadalje se prepoveduje pripravljati jedila v spuščeni musti ali v olju. Istočasno pripravljati več kakor eno vrsto močnate jedi, je prepovedano. Ob sobotah je pa sploh prepovedano vporabljati vsakovrstno mast za prikuhe, mesnate jedi in za zelenjavo. Več kakor 11 dok mesa, oziroma 15 'dek pečenke, ne bo smela vpo-rabiti nobena oseba za. enkratno kosilo ali večerjo.
Vkuhavanje brez sladkorja. V „Pharmazeutische Zeitung“ se bavi Fr. G. Sauer z vprašanjem o vkuhavaniu brez sladkorja. Pisatelj izvaja: Vkjuha-nje sadja brez sladkorja ni samo možno, ampak prinaša še tuldi dobiček. Pred vsem poveča sladkor količino vkuhanega sadja, torej tudi potrebo steklenic,. Dalje pa baje tako sadje bolje obdrži svojo prvotno barvo, svoj duh in okus, kakor s sladkorjem vkuhano sadje. Tudi za, vkuhavanje sadja brez sladkorja se lahko poslužujemo običajnih steklenic, ako so gumijasti obročki Še uporabni. Za manjše sadove se tudi lahko porabljajo vse steklenice, ki se zatikajo s porobki. Zaradi temeljitega očiščenja se kupice, steklenice, porobki omehčajo v vodi % 1% solne kisline. Ravno tako naj leži vse sadje nekaj niinut v taki vodi, ker s tem se pokončajo vse bakterije, ki se držijo v lupinah., V posode se dene najprej 2 cm prav dobro kuhane, ohlajene vode in se surovo sadje prav trdo naloži v plasti. Odprte steklenice je treba postaviti v kotel z nekoliko mrzle vode ih se zagrejejo »a 70 stopinj Celzija,. Nato posode popolnoma zapremo in {»tem skozi eno uro razgrejemo v vodi do 65 stopinj Celzija. . Pred vporalbo se odlije sadni sok, se razgreje in raztopi v njem sladkor in se da v gorek sladkorjev sok sadje, ki ima po oldajenju enakomerno sladek okus. Ako hočemo namesto sladkorja vpo* raibljaii saharin, treba je pomisliti, da saharina ne smemo segreti, ker se pri tem razkroji.
Razne novice.
Srbsko prerokovanje o koncu vojne. V srbski vojski igra prerokovanje veliko vlogo. Dosti jih je, ki trde. da se je točno izpolnilo prerokovanje o smrti kraljice Draige, o vojni proti monarhiji, o prvem vs-pehu Srbov, o krvavem porazu, umiku na morsko o-bal in izgonu. Sedaj priobčuje „Matin“ o koncu vojne tako-le srbsko prerokovanje: Neki srbski vojak je videl v sanjajh starca, k'i mu je svetoval najprvo, naj gre na otok Vido, nedaleč od Krfa, kjer se njegov brat bori s smrtjo in prižge zvečer svečo na njegovem grobu. Potem mu je rekel, da se vojna konča v onem mesecu, ki se začne s torkom, ali ako on to komu pove, ga zaloti smrt. Ko se je vojak prebudil, je prosil, naj ga puste na otok! Vido, kjer je v resnici ci dobil svojega brata na smrtni postelji. Brat je že drugi dan umrl in vojak mu je prižgal svečo na grobu. Ali ko se je vračal o!d pogreba), ni mogel zamolčati svoje tajnosti, marveč jo je zaupal nekemu podčastniku. In grožnja se je izpolnila: vojak je tekom, dveh dni umrl. Kakor se torej vidi, se je prvi del prerokovanja točno izpolnil, izpolnjen ni še drugi in najvažnejši. Prvi mesec, ki se prične s torkom, je mesec avgust — sledeči mesec!
104 let stara dekla, po imenu Kata Kovač, živi v Adrijaneih na Ogrskem. Zdrava je popolnoma in žanje na polju, samo v pogledu in posluhu je malo oslabela.
Dopisi»
Maribor. Na severnem bojišču je zbolel hi a, malariji dr. Stanko Wei;xl, rezervni poročnik pri nekem topniškem polku. Sedaj leži v Pardubicah, baraška bolnišnica.
Ptuj. V trgovino tukajšnjega, zlatarjih Jožefa Gspaltl je vlomil neznani zlikovec in odnesel zlata in srebrnine v vrednosti 20G0 K.
Ljutomer. Minula sta že dva meseca, kar smo izročili materi zemlji drago nam tovaršico Toniko Cuješ. Umrla je v cvetu življenja, stara, komaj 23 let. Bila je vzorna., v resnici pobožna Marijina hčerka. Zapustivši ljudsko šolo, je šla v Ljubljano y zavod čč. križanskib sester. Nato je šla v samostan čast. križansMh sester v Gradec, kjer je živiela eno leto kot vzorna novicinja. Prejela je reldovno ime Alojzija,. Revica je zbolela nevarno na pljuöah. V nadi, da si ji vrne zdravje, je šla domov k materi, kjer je po hudem in mučnem trpljenju izdihnila svojo blago dušo dne 7, maja t, 1. Zaspala je v rokah svoje matere, katera ;e izgubila ž njo svojo edino hčerko. — Nam tovaršicam ostaneš, draga Tonika, v nepozabnem spominu.
Narošavastje samo pp»tt§©§ik«&w«
„Straže4*- Kdor hoče imeti „Si ražo"' samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je füOV ali Staff naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20* za pol leta K T60; za četrt leta 90 ¥§H»
Tisk tiskarna *y, Cirila v Maribor®»