J» KOI.KT A K EC JE i) K I, A V S K I lil S T ZA MISLECE ČITATEIJE PROLETAREC Glasilo Ju^wMloviiiiwkr SorittlislifiM' Zveze in Prosvetne Malice OFFICIAL ORGAN OF Jf S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU s T NO. 1741. m «m*m «im« mii«, »m 4. itn, »i ti» i*' ... _.. - A®'« CHICAGO, ILL., 22. JANU ARJA (January 22), 1941. Publi«hel m tooltfal. | ^ ^ ^^ je prj tem brez besede. DikUtorjeva beseda v nji velja, kot v Nemčiji ali v Italiji. V Zed. državah pa je stvar drugačna in Rooaevelt ima nič koliko prizadevanja kongre u dokazati, da smo teoretično in materijalno že v vojni. Priznati pa je treba, da se Zed. države vanjo šele zapletajo. Ako vanjo resno posežejo. bo šlo to do skrajnosti, kake r t prejšnji svetovni vojni. Na drugi strani pa je Rusija to- BORBA V POMOČ NACIZMU POB MASKO BOJA ZA MIR Kupičenje izdatkov za oboroževanje in vojno uničevanje PACIFIZEM, KI SLUŽI HITLERJU. — NORMAN THOMAS NALETEL V SVOJI STRANKI NA NOVO OPOZICMO. — ARTHUR MCDOWELL OBSODIL STRANKINO PROTIANGLESKO STALISČE ZA PODPIRANJE HITLERIZMA Arvlijo stane vojna že nad 53 milijonov dolarjev vaak dan. Predno mine leto, bo finančno rčrpana. Zed. države trosijo za oboroževanje okrog 500 milijonov w«n4«ll L. WillkU m*U itveae "r«pyblik***kiM »tr**fe, 4* kaj! O. J« | dolarjev na mesec. To je po-M podpiranje Anglij« f »mul« RoeM»«ltof*|« načrta. Tp pa na Mfajt raa- vprečno več kot pa jih je stala mim McCar»»«ka« in stični» apimarjam. ki bi ra*efcr**Di H'tUrja kjer Ja, ^faj, Vojna, V katero SO bile faktično zapletene. Italija, oziroma njena vlada ker M boje. da Angija dmki, * tlašaj« «■*«•. "cialiaa*. A Willkia P* i« «• podpiranje AnfUJ« rad» Ufa. 4« »i obmmje kap.lnli.na. «Ura .arte. Tnraj •a veliko «meda tudi v knpitalUtižnik eratak. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO pravi, da jo stane vojna nad 40 milijonov dolarjev na teden. Italijani so namreč skromni in se lahko vojujejo veliko ceneje kot Angleži. Nemčija pod Hitlerjem ima z vojno večje izdatke kot Italija, a si pomaga s tem, da jih ji pomagajo kriti podjarmi jene ••nevtralne dežele" (ftved- in Urad AFL poroča, da je v! vih ambicij iz centralne Evrope Zed in jenih državah še vedno r.a Balkan in v malo Azijo. O--------------- ------ ----- okrog osem milijonov brezpo-Uvaja si ta most polhoma, toda »fca, Jugoslavija, Bolgarija m selnih. Mnogi izmed teh bi la-!jako uspešno. Jugoslavija stra- Madžarska), nko debili delo, če bi bili izvež ' da. da imajo Nemci kaj jesti.; Japonska se je v vojni za bani v raznih poklicih, na pri- In uporablja jo bolj in bolj tudi|«ncv ^ v Aziji" finančno že mer za mašiniste, katerih sedaj v svoje militaristicne namene. prea letom izčrpala, a pomaga Pacifisti, ki večinoma delu-najbt Ij manjka. Ampak besede ; Vsi v Jugoslaviji čakajo le Se j ^ M „acijsko ekonomijo. . leio le pod krinko paeifizma, "ako" in *če" problema brezpo- trenutka, kt> st Hitler odloči za Razen Zed. držav so ljudstva ¡»iti erju v prid, pobijajo vsak se In osti ne izpremene. Osem ' razkosanje te toliko obetajoče i ostalih omenjenih dežel toliko Ttcoseveltov korak. Hitler ima v Zed. državah mogočno peto kolono, ki ji zvezna vlada ne more do živega. Deluje za "mir", rohni proti "nacizmu" in našteva dan za dnem hibe, ki jih ima Anglija sedaj in v prošlosti. Pacifizem v službi Hitlerja - Nešteto ljudi, ki so v ospredju propagande za mir, kakršna koristi Hitlerju, ima najpo-štenejše namene. A kar počno, je vendarle stoodstotno službovanje hitlerizmu. Sedaj je situacija taika, da kar se naše dežele tiče, moraš biti bodisi s Hitlerjem ali pa z Rooseveltom. Roosevelt hoče, da nacizem porazimo. V ta namen predlaga vso mogočo pomoč Angliji, ne da se direktno zapletemo v vojno.I milijonov ljudi je še brez zaslužka. Iščejo delo. Pa ga zanje ni či, ali je še za mednarodni socializem, ali pa za Thomasov izolacionizem. Zanimiva, a parna dognanja 1 Socialisti, ki so sedaj pod McDowellovim vodstvom rebe-lirali proti Normanu Thomasu in nvu poslali protest osmih tipkanih strani, p-avijo v glavnem tole: Washingtonska resolucija konvencije socialistične stranke aprila 1940 ni bila vredna niti enega dne, pravi McDowell. Kajti že naslednji dan se je izkazalo, da je brez veljave. Zamorski orator in organizator Frank Crosswaith je izstopil in isto v prošlih tednih par sto drugih socialistov, ki so se Thomasovega apizarstva do kraja nasitili. O Kruegerju pa se itak več ne sliši. Od kar je bilo volitev konec, se on več ne oglasi. McDowell, ki mu je bila od eksekutive S. P. dana naloga za sestavljanje novega sociali- W. 13VCJU uetu, t A K« "------' • :' - ' ----"------*-- ----- \------------------ ---------- --- i še.vzlic temu. da je in- To je, bila je, dokler je bila Ku-|mixeriji in bodo v mizeriji tudii je iskren pacifist Toda njego- .... . -. . -_i _ D.< M ..M i i A \l x ^ okr0jj aviJt na v vojno zapletene deže- mR(le ^ vojne U GTčija je izjema. Ampak Hit- pe dežele. Za obratabo je bila Ju- obdavčena vsled vojnih bre- Med te ljudi je bolj in bolj . , . .. goslavija dobro pripravljena. 1 ^ prisiljena živeti v štet tudi Norman Thomas. On f"*1*** V™«**™*' Je odstopil • ■ •» « 1" ' - ......i- -- — - - - t m navedel zaeno s svojimi dru- gimi sodrugi sledeče vzroke: Socialistična stranka pod sedanjim vodstvom pomaga poli-tikl;nacizma., . tednik Call napada zgolj Anglijo, smeši angleško McDowell na čelu nove iajave delavsko stranko, oglaša krivi- MaterijaJno je taka razdeli« tev vojne že izvršena, enako moralno v propagandi. Ce se Angliji ne pripeti kaka hitra katastrofa, se bo torej sedanja vojna razvila v borbo Rusije z Zed. državami: prva strani Hitlerja, druga ob na strani Anglije. In če ie prero-1 kovanje kaj vredno, bo v nji ki izgubi boljšo trgovsko pogodbo kot je bila prejšnja, četudi pri tem Moskva skuša delati Vtis, da je popolnoma nevtralna in da kani skleniti nove trgovske pogodbe tudi z drugimi deželami, ki so v vojni, in z onimi, ki niso. Roosevelt je v enem svojih nedavnih govorov vrgel Sovjetski Rusiji oster očitek, da je _ njena nevtralnost od muh. Kaj- Joaeph Stalin tisti, ti če je to nevtralno, da poma- stavo. ga hitlerizmu z materijalom in| —-- s propagando, čemu naj bi se fočitalo Zed. državam, da krši svojo nevtralnost s podpiranjem Anglije? Propaganda ko-minterne v naši deželi namreč pridno širi nauk, da ja pomoč Angliji Zed. države takorekoč že potitisnila v vojno, dočim večjo podporo Rusije Nemčiji zamolčujejo. Kdo bo dalj vztrajal? Sedanja vojna jc torej ne samo med Anglijo in Nemčijo,1 nego tudi med Rusijo in Zed. j državami. Vprašanje je le, kdo j bo v stanju dalj vztrajati: Ali j Stalin, ali Roosevelt. Verjetno je, da Stalin ne pomaga Hitlerju iz prepričanja, ampak, kot že omenjeno, ker se je ujel v J0SEPH MARTINEK bo predaval v klubu it. 1 JSZ v petek 24. januarja o vprašanju, ki se tiče delavcev vsepovsod. "Ako v Evropi zmaga fašizem, kakšne bodo posledice za delavstvo Zed. držav?" je predmet, o katerem bo govoril Martinek. Vstop na predava-nje vsakemu prost. glasnejša v oznanjevanju božje zapovedi, #4ne ubijaj!" kakor je ona. ler hoče med Italijo in Grčijo Mmir", v katerem se mora Grška podati za poraženo deželo. In na njen račun ponuja Jugoslaviji v podkupnino grško pristaniško mesto Solun. Ze pokojni Pa*ič ga je zahteval, pa s?a mu Clement-eau ni hotel dati. Grčija je zaveznica Jugo- Torej ako smo proti vojnam, odpravimo vzroke. va taktika pa igra hitlerizmu v roke, in to v tolikšni meri, da se je v ameriški socialistični stranki dogodil nov in bržkone končni razkol. FRANK KRMEU PREMINUL Proilo soboto 18. januarja je umrl v Springfieldu, 111.» so-drug Frank Krmelj. Star je bil 55 let. Podlegel je raku. Doma je bil is Trbovelj, po poklicu U. trrcijH Jt* /.ÄVCMJ1V» . , v !U.mer. M Poljem »o ,|8vije. Nemiii. je ovntoiea I* slabše kot Kjerkoli drugje v Evropi. Se nikdar v modemi zgodovini ni bil noben narod zelo možno in verjetno, da se obeh. Graft p» je trraft. "Pod-1 "k<> £ " kupi!- pravi Berlin. Tak«, je i tako kaznovan vsled poraza vjbo Beograd ukanil, vzel pod vojni, kakor je poljski. Hitlerjev načrt jc. da ga — ako Nem-j rajh vzel vso Jugoslavijo, čija zmaga, uniči v drugi generaciji. Moralno je joliski narod že zdaj zbit do > mrli na tla. Živi le še v Zed. državah in v Angliji, kjer je njegova začasna vlada. Senator Wheeler si je * svojo izolacionistično, pacifistično — bistvu prohitlerjevo pol tiko Slovenska naselbina v Springfieldu. klub it. 47 in JSZ je s oo neoKTJtu u*auu, >/.i-i r"^»-1 . »____ kupnino, in nato pa bo tretji gubila. Filmi, producirani v Holly- Zapušča soprogo Magdaleno woodu, so polni propagande in hčer. Obema iskreno sožal je. (za vojno), pravi sen. Wheeler, Pogreb se je vršil minuli topa grozi filmskim družbam z rek 21. januarja. Govornik ob zakonom, ki bo uvedel cenzuro rakvi v spomin in v slovo po-nad njimi. A v Hi sapi je isti kojniku je bil urednik Prole-senator silno hud nad Roose- tarča Frank Zaita. veltom, češ, da zahteva diktatorsko oblast. (Več o pokojnem s. Krme-I ju bo v prihodnji številki.) Dne 17. januarja je razposlal socialističnemu tisku dolgo izjavo Arthur McDowell, ki so jo podpisali z njim vred trije drugi vodilni čikaški socialisti. Poudarjajo enako stališče, kakršnega zastopa Proletarec z ozirom na sedanjo vojno in na borbo proti fašizmu od kar sta Mussolini in Hitler na krmilu njunih dežel. Thomas je s svojo taktiko — s pacifizmom — svojo stranko do kraja ugonobil. Sploh je več ni, razen njegoveya imena. Se celo ljudje, kot Arthur McDowell, so obsodili njegovo taktiko za službovanje hitlerizmu. Sicer McDowell, ki je izstopil Thomasovi taktiki v protest iz vseh strankinih uradov, ne želi "ubiti" stranko radi tega, pač pa, da se Članstvo odlo- v ustvaril veliko publicitete, Roo seveltu bržkone s svojimi irs„l- C|Q j(> mm*m minuli j NODrerotni- se je sev.eia aa vse na podlagi porov česdalje več. V Sagi nawu, Mich., je prišlo v prvi polovici tega meseca do ostrega spora med unijama avtnih delavcev CIO in AFL.. Nastala je stavka, ne proti kompaniji kot taki, ali aa «bolj- .. . v casopisin pa so n^nnn- šanje delovnih razmer t^ sa ,majo d#eUvci ^ ki unij , velikimi naslovi vpili, zvišanje plače, nego edino vs- ^^ d. naj se t. boj neha m nato led vprašanja, katera unija naj j« bila merodajna oblast pri- _ _ bo priznana. Ob enem je namignUa, da ta morana apelirati na unije obeh nje živijenskih razmer. Oblast je v tem konfliktu in slični boji med delavci ne le spornih strank, da naj se pobo- Čimprej se AFL sprijazni s . . . .,.••■»«■• .. •• ... . 1 1 1_____1___A m imM m vsi delavci sklenila pro«ektirati one, ki bi hoteli delati. Ne le vsa policija, načela, da so vsi, ki delajo, upravičeni spadati v unijo in se organizirano boriti sa sboljša- delajo ikodo njim in kompani- ____________________________ji, nego tudi narodni obrambi. tudi državna milica je bila po-1 Kajti ves obrat je bil ustavljen, svana v akcijo, ičitila je člane Ako ne bi bila prizadeta vla-AFL. dna naročila, se javnost sa ta- Člani unije CIO pa so se mo- ke boje ne bi sanimala. A v j... ..1.« M, * «..—----- ----- bilisirali aa piketiranje in stav- tem slučaju m v drugih sličnih ce te ali one stroke, dočim uni- bojem konec sakon vsem tmi ko. Naravno, da je prišlo do1 sporih so pravili v radiu in v li- j« CIO vztraja, da ko hitro ima jam ▼ ikodo. ta jo med sabo ne da bi obralo j resnico, d*Urcl narodno obrambo. V imenu A. pravico do boljšega kruha,^ ne F. of L. odgovarja Wm. Green, pa samo gotovi poklic, toliko da njegove unije nič ne naga- Prej s* bodo boj« rad. junsd.k jajo, nego se drže le pogodb, ki cije nehali. In če tega ne spe-jih imajo s družbami sa delav- sna pravočasno, bo storil tak.m Delo veliko boljše kakor polemike Vsled vnanjih in notranjih vzrokov — posledico sedanjih razmer — smo primorani trositi prilicno časa in prostora v listu s polemikami. Izgleda, kot da je to nas notranji boj. Pa ni, nego je nam od zunaj vsiljen. JSZ in Proletarec sta v stanju kljubovati mnogoterim težkocam in očividno je, da bosta tudi sedanje premagala. Okolščine so bile take, da smo no neprilike morali naleteti. Nekaj let smo se jim izogibali, a trajno to ni mc jlo iti. Vsled tega smo izvršili potrebno operacijo in naše gibanje je po nji na poti okrevanja. Nadejamo se, da čim odstranimo razne ovire in predsodke, bo tudi napredovalo, kajti mi hočemo naprej. Vsi, ki so istega mišljenja, naj pomagajo, da bomo svoje namene in program tudi uresničevali, da bomo jačali svoje vrste in množili naše skupne aktivnosti. Ko pridemo v tem procesu na čisto sami med seboj in iztrebimo nesoglasja, pričnemo z delom boli aartsivno na našem širšem poliu. Kajti dela in nalog je veliko pred nami. Ne odlašajmo z njim. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lulajt Ju|oilof«n>ka DtUvika Tiskovna Družba, Ckico|e, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjtnih driavai ta eala letu $».00; te po) let® 91.75; i a ¿«trt let« »1,00. Inozemstvo: u celo leto $3.60; sa pol leta 9C.00. Vsi rokopisi in oflast morajo biti v uasen) uradu Oajpozntje do pondeljka ,, ^ j, popo Idne »a priob*itsv v *t»vijti tel oč» ga ud ti a.L_ fROLETA R E C Published every Wednesday by tha Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Boj proti JSZ pod pritvezo zvestobe in obrambe Socialistične stranke Editor..-....................................................................Frank Zaits Business Manager............................................Charles Pogarelec Asst. Editor and Asat. Business Manager.........Joseph Drasle* SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months 91.76; Three Months 91.00. Foreign Countries, One Year fJl.SO; Six Months 92.00 P R O L E TA R E C 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2M4. R00SEVELT0V PROGRAM ZA PREUREDITEV SVETA V prejšnji številki smo pojasnili, da smo morali saradi apletk proti JSZ, poaebno pa na Vidmarjeve dopise v Pro-sveti, čitateljem pojasniti, da to ne dela radi svoje zveatobe do sociaMatične stranke v Wiaconainu, pač pa is drugih motivov. S tem je naa isival piaati o stanju S. P. v Wiacon-sinu, o katerem dopianiku očividno ni nié inano. Navedli smo ugotovitve tajnika wisconainake socialistične stranke Franka Zeidlerja, ki so take, radi kakršni* fttaši svesl nI kazalo drugega kakor si iskati izhod, da se otme enaki usodi. V tistem delu njegovega ( Zeidlerjevega ) poročila, ki je bil priobčen v pr jinji številki, je navedeno, da ie S. P. v Wiaconainu nazadovala I i močne organizacije, ki je ¿tela četrtino strankinega skupnega članstva v malo skupinico, ki pod imenom S. P. ne bi Imela kij počet*, ako ne bi bilo lani predaedniike volilne kampanje. Politični akciji pod svojim imenom se je odpovedala, pet lat It ni dobila novega dotoka, prejšnji clàél pa so se prijeli dela v Progressive Party Federation, kar le tu ie jim je nudila prilika za politične aktivnosti. A po primarnih volitvah lansko leto je tudi PPF padla v mrtvilo in fcjen tajhik ftl je moral iakati drugo delo. Po volit*** lanskega novehibra »o se člani PPF reano oprijeli miali, da bi Ime Progressive Party opustili in ae pridružili demokratski stranki, si J|» skušali osvojiti in s tem dosegli, da t>i bile le dve v državi, namesto da bi se glasovi proti republikanski stranki cepili na dve (kot zadnjič med demokrate in progresivce. Soc. stranka je imela samo predsedniškega in podpredsedniškega kandidata). Zeidler je navedel, da imajo socialisti valed svoje opuatitve politične akcije čeedalje manj pri-ložnosti nominirati koga izmed sebe v primarnih volitvah, in navaja, kdo in kaj so ljudje, ki so bili izvoljeni v mil-wauskem okraju na progresivni listi v bivšem socialističnem okraju. Sledeče je nadaljevanje njegove analize. Kaj naj Wisconsins k a listična stranka stori v okolsčinah? Kot že rečeno, SOC i a- tel ji »«cialUtlisH« gibanja e A meri- teh k* ( Hillquit, Berger, Maurer, Debs • itd.) e lo teorijo niso verjeli, pa č po deloli za tocioKstično gibon je med je ostalo le še prgišče (a mere hrmahrikno mM v „.ij^ t#r handful), ker so Ali večinoma tli v t9m uspehe, kot po vai njeni delavaki voditelji v oni. ki to se posvetili del« med pro- Rooaeveltov tabor. Skoro vsa testontsko duhovščine in sedoj med ostala strankina skupina ae ne ¡"teUktuolci (dejstvo jo. do je imelo atrinja a stališčem (stranke) o vojni in skoro vsem je bil teoretični temelj marksizma sbit izpod nog. Kar teh par, ki so se zraven, drži v S. P., je idealizem in čustvene vezi (emotional ties) na (strankino) prostost. V svojem inavguracijskem govoru v pondeljek 20. jaguarja je Roosevelt znova poudaril svoj mednarodni program, ki ga je svetu sporočil s svojo poslanico zvezinemu kongresu v pri-četku tega meseca. Roosevelt je za brezpogojno podpiranje Anglije v njeni vojni z Neitičijo, ker smatra, da je to tudi naša vojna. In če jo Anglija izgubi, jo bodo morale proti totalitarnim silam prej ali, slej, bržkone kmalu, nadaljevati Zed. držav«. Enako trdi državni tajnik Cordell Hull. Vojne bo enkrat konec in tedaj se prične sklepanje d pre-uredbi sveta. Ako zmaga Hitler — dosedaj je vojna sreča vsa na njegovi strani — bo mir tak, kakšnega bo on narekoval. Nemci postanejo gospodujoč narod nad svetom in vsa Evropa, na tudi Afrika, se spremeni v "nemški življenski prostor". Infe-Horni narodi se zasužnjijo Nemcem v korist. Svetovni trg si bsvoji superiorna nemška industrija in trgovina. Predsednik Roosevelt prav*, da bi bila taka nacijska zmaga in njene posledice katastrofa za Zedinjene drŽave. Ker pa mi s Hitlerjem nismo v vojni, in smo sploh zoper vojno, naj vsaj pomagamo Angliji, ki je v borbi. Ako bo zmagala, bo to tudi nas triumf. S tega »tališča je Roosevelt za vso mogočo pomoč Angliji, ne da bi posogli aktivno v vojno, neglede na stroške in sredstva. Ker pa ima vsaka stvar kak določen namen, ga ima tudi ta. V svoji poslanici je predsednik za svoj mirovni cilj navedel sledeče glavne točke. Za varnost sveta je potrebno nacizem zbrisati 2 zemeljske oble. Vse dežele po svetu morajo biti svobodne. Pomanjkanje kjerkoli na svetu mora izginiti. Bogoslužje povsod po svetu mora biti svobodno. Vojne nevarnosti kjerkoli se mora iztrebiti. Svet naj dobi pravo ljudsko demokracijo. Sistem izkoriščanj in podjarmljenj mora prenehati. To so mogočne zahteve, dasi navedene v znatno krajša obliki, kot pa Wilsonovih 14 točk v času prejšnje svetovne vojne. Wilson je bil na zmagoviti strani, ne pa njegove točke, prvič, ker »o na mirovni konferenci prevladovali imperialisti in duh maščevalnosti, in drugič, ker je bil leta 1920 poražen v svoji deželi. ^ Roosevelt je nastopil svoj tretji termin. Težko, da bo v prihodnjih štirih letih imel v svojih prizadevanjih za poraz totalitarnih sil in za preuredbo sveta v idealno demokracijo več sreče kot v svojem minulem terminu. Tudi ako Mussolini in Hitler padeta, Japonska ostane. * In kaj pa Rusija? Roosevelt je za preuredbo vseh detel po svetu na temelju resnične demokracije, torej je tudi Rusija všteta. Ako Hitler pade, bo Rusija, kakršna je, relativno toliko mogočnejša. Njen sedanji režim je od avgusta 1939 javno proti naj ^ javna funkcija Rooseveltu in njegovemu programu. Do februarja 1939 je bil z njim. Roosevelt in Maksim Litvinov sta imela tedaj identičen jezik. Oba sta bila za kolektivno varnost, za demokracijo in za druga gesla, ki jih sedaj Roosevelt osamljen oznanja. Program predsednika naše republike za preuredbo sveta »je vreden več kot odobravanja. Kajti zgolj z odobravanjem ne bc dosežen, in možno je, da niti z zmago v vojni ne, ako ne bedd državniki v resni uri pametnejši, kot so bili na mirovni konferenci v Versaillesu. kraju priznava, da »o si socielisti v j Funkcije osebja v glavnem 1 publikacij. Nikjer in nikoli nI uradu bi morale biti, prvič uso- klonila tilnika. Napredna za-glašanje raznih aktivnosti, skr- vest jo je vedno silila k delu za beti za »pravilno financiranje vse, kar je naše. gladila, aranžirati razne akci- Doma je bil\^d 6t. Vida pri je, ki jih zahtevajo tekoči do- 'Stični na Dolenjskem. V Ame-godki in storiti vse v svoji moči riki je živela nad 33 let. V ob-vzpodbujati lokalne organiza-1 našanju je bila skromna, pre- vvi»conainu . pridruienjem v PPF ^ t t- svojih nogah in dr- pro»ta žena, prikupna v pomenil gonobili tvojo lastno organizacijo, ■ H g - - B a e tvojem dolgemu ¿lanku predlaga, da bi bilo menda nejprikladnejše ime Socielist Party opustiti, se združiti pod kolu» novo oonačbo in delovoti za socializem bodisi v «ni identinčni stranki povsod (V republikanski ali demokratski), ali po aaj ae lociali-fctlina "pressure" grupe odločijo za lo bolj elastično pot. to jo, glasov, dočim jih ne bi En odgovor, ki si ga sociali- iv' ,U1SUI prejel mti toliko kot Thomas, stična stranka v Wisconsins la- Pri tem moramo priti na ja- a|<0 ^ označen v socialisti-' h ko da, je zapopaden v pregle- sno s samim seboj, ali hočemo ¿ni namesto v koloni progre-du (položaja), kakor ga je na- ( biti tretja strgnka. ali pa orga- 8ivne 8tranke. pisal Edwin W. Knappe. (Ob- nizirana potiekovalna skupina (pressure grou»p) v eni izmed dveh glavnih strank (v demokratski ali pa v republikanski). Ako so za nas priložnosti dobiti mesto na glasovnici (in si ga tudi obdržati) majhne, kot izgleda da so, potem je boljše, da postanemo pritiskovalna socialistična stranka največjo soslom-bo med intelektualci takrat, ko je imela tudi med doloestvom nejjačjo ) Ko si določiftio nov vzrok — nevo podlago za svojo eksistenco. jo potrebno, da si zgradimo trii novo strukturo za izvršite.* naših namenov. Zadnjič sem se udeležil seje kiožka P. S. št. 2. Po seji je predavala Mrs. Durn o predmetu "Mrs. Roosevelt in njeno delo v socialnih vprašanjih." Poudarjala je, da ker Mrs. Roosevelt prihaja iz višje, ta-I IMBkozvane aristokratske družbe, dli vse glavne stavke Zeidler- je ba* raditej?a storila več, kot jevih izvajanj o sedanjem sta pa bi jj bilo mogočet ¿e ne bi nju stranke, v dokaz, da je na bi!a žeJla predsednika Zed. dr-večjih razpotjih kot pred štiri-1 jav in ako ne bi biJa iz tako_ mi leti in šibkejša celo v Wis- zvajiega višjega sloja. Posebno conainu kot pa je bila ob usta-j mladi|li p(>^vediteijice, kakor pa rtied DOVALI pa so socialističnim nami (moškimi), aktivnostiin v svoji naselbini. | Organizacija Progresivnih Upamo, da bodo to sami izpre- Slovenk dobra podpornica videli predno bo prepozno in C, U., P. M. in drugih naših se vrnejo v JSZ, v kateri bomo prosvetnih podvzetij. Napred- javljen je v isti številki disku-zijskega buletina Hammer and Tongs.) Socialistična stranka mora preurediti svoj program in svoje namene naglasiti v novi obliki, kot je to že storil s. Knap-pe. (On priporoča socialističnemu gibanju amerikaniziran ekonomski program. V svojem načrtu nikjer ne priporoča sedanjo taktiko stranke, ki je proti oboroževanju in za izola skupina znotra j velike stranke ; ,*'dn (within a major party). i * (Zeidler jo bil kondidot progresivne ztronko za driavnega tajnika. Thomas je prejel neko j nod 15,000 g losov > kondidiral jo pod imenom soc. stronke. Zeidler nnto razpravlja o vprašanju financiranja glovnego urada. Priporočal jo Ae loto 1938. do noj bo članarina stronki $2 in vsak člon noj prejeme njeno glosilo. Njegovo sugestijo je bila odobreno pred nekoj tedni na seji eksekutivo v New Yor> lahko oni kot mi delali tudi v bodoče skupno za našo stvar kolikor bo v danih razmerah tu ali tam mogoče v smislu našega proigrama, ki je SOCIALISTIČEN. 0 TEM IN ONEM IZ CLEVELANDA Ako se odločimo Za slednjo metodo, moramo svojo označbo "stranka" (Socialist Party) cijo, ampak gleda na te pojave opustiti. Nato se moramo odlo- V glavnem uradu office) ni potrebno imeti veli- "List za listom pada." Naše vrste se redčijo, čedalje manj (national nas Kakor zbije jesenska sapica listje z drevesa, tako je ke?a štaba. Na vsak način pa tudi 2 nami- realistično.) Marksistična religija je prešla (izginila) in pokret si mora u-stvariti za svoj obstoj nov vzrok (new reason). Na kratko se ga lahko takole definira: čiti, v katero kolono (stranko) hočemo iti, in pa če naj imamo identično stranko v vseh državah, ali pa naj si v vsaki izberemo najbolj liberalno. ne Slovenke, pridružite se ji! * Nekateri naši v Clevelandu sfe vsi c d reorganizacije JSZ nekam kujajo. Saj ni nilpomur všeč, ko vidi celotno gibanje tako šepavo. Toda mar naj mi vtonemo z onimi, nad katerimi nimamo kontrole, ali naj vzdržujemo svoj pokret, ki je lahko pod našo kontrolo? Vna-njemu delavskemu gibanju smo dali že ogromno podpore in jo bomo lahko Še, kadar jo bo vredno. Ne bilo pa bi polteno, da bi zafurali, kot Slovenci, svoje gibanje, ki smo ga združeno gradili toliko let. Poročevadec. (Kakorkoli so Zeidlerjeve ugotovit- Socialisti verujemo v boljše o .tanje sedenje S. P. korektne, Življensko Ugodje, ki si ga la- po je v konfliktu som s seboj glede hko dobimo s planirano pro-dukcijo jn distribucijo; to pla , (Kdor je poznal strankin glavni urad v Chicagu, ve. koj je Zeidler s , tem mislil. A tudi v lokolnem uradu t v New Yorku, komor je gl. urod sedoj metod, lu bi vodile v izhod. No enem« i premeščen, ni bilo nič boljše,) naj se nikar ne vzpodbuja mla- Ena takih listov je bila tu deži (youngsters). da se bi o- dobro znana Frances Marti- bešalf po uradu, v pričakova- njak, po domače "Gorenjka". _^ nju, da si ujamejo kako boro Preminula je 13. decembra. službico v njemu. Pričakoval sem, da se bo z do- Unijo UMWA si gradi ,! pisom kdo drugi spomnil te vr- finančno rezervo le žene. Rila je svobodomiseJ- ALBANIJA Albanija je majhna dežela. Dasi so njeni prebivalci vajeni borb, največ med seboj, so drugim narodom prizadevali prav inato gorja in težav. "Civilizacija" pa se je nad njimi bridko maičevaJa. Njihovo deželo je spremenila v vojno bojišče. Na njenem ozemlju se vrši krvava borba, ki se je nič ne tiče, a v nji vendar največ trpi. Albansko ljudstvo je žrtev Mussolinijevega imperializma. Najprvo ga je podjarmil, nato zasuftnjil, njegovo deželo pa spremenil v bazo za prodiranje bodisi v Grčtjo, v Sirijo, ali pa v Bolgarijo in Turčijo. Najprvo se je lotil Grčije. A v svojem načrtu »e je ukanil. Grki so vrgli italijansko prodiranje nazaj v Albanijo. Tako Je ta deželica postala vojno žartiče. NJtke vasi so opustošene, Kmetom so pobrana živila in žjvina. velik del ljudstva pa je na be«u iz kça^a v kraj. i L- Mussolinijeva krvava igra v Albaniji je enak zločin kot ga je vršil v Etiopiji. V svojih imperialističnih ambicijah žrtvuje trpljenju in pomanjkanju milijone ljudi. Ustanovil je z vpadom v Etiopijo in v Albanijo cesa«*tvo, a izgleda, da ga bo prav v tema dvema deželama tudi izgubil. Veliki misleci imajo namene, drugi le želje.« Irwing. Washington. in izvršena skozi vlado; biti mora ob enem demokratično; naša naloga je skrbeti, da bo demokratično. S tako socialistično bazo ne bi dali unijam nobene posebne koncesije, a dosedaj smo jih. Žalostno dejstvo je, da so unije v veliki mehi jahane od ra-ketirstva, in da so ozkogrtidne in reakcionarne: dejstvo je, da imajo prav malo socialnega obzorja razen v kolikor se potegujejo za takojšnje koristi. Lahko pa vzbudimo za nas zanimanje med izobraženci in profesionalci (professionally trained persons), ki so sposobni razumeti socializem in ki tvorijo trdno zaledje našega gibanja. Izmed teh ljudi smo si prej in si bomo v bodoče črpali naše vodstvo In našo finančno oporo. Biti moramo jezuiti v prizadevanjih spreobrniti raz-umništvo in voditelje. (Ta stavek se v originalu glasi: We must be Jesuits in seeking to Smrt dv«*h pionirjev V Chicagu sta ipreminula dva { posebno ljubi pa so mu bili rojaka, ki sta bila posebno v koncerti "Save". Ko je bil urad mJajših letih znana ne le v svo- Proletarca Še na 26. cesti, ni ji naseloini nego daleč na- bilo skoro tedna, da nas ne bi okrog. obiskal. Ni pa bil nikoli naš pri- Prvi je Anton Horvat (Hro- staš nego katoličan, ki je razu- vat, po domače Robenčkov), star okrog 80 let. Rojen je bil v Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred približno 60 leti. V širši javnosti je poeta 1 znart vsled svoje trgovine z likerji. Obratoval jO je v Jolietu in nato nekaj časa do prohibicije v Chicagu. Oglašal je po vsi Ameriki tudi svojo tovarno kranjskega brinovca, sli-vovice in sličnih pijač. Imel je štiri hčere. Ena izmed njih je poročena z Jas. Rusom v Pueblu, Cojo., druga z Geo. Rrožičem na Elyju, Minnesota, tretja z nekim Ircem, četrta pa je še neomožtna. V svoji trgovini z žganjem je doatikrat prepotoval vse naselbine in rs z vil svojo saAetno mel strpnost in zato je tudi rad prihajal v našo družbo. Eapušča soprogo in hčefre. Drugi pionir, ki je umrl v Chicagu 16. januarja, je Louis Duler, v starosti 73 let. Doma je bil \t V alte vasi pri Novemu mestu. V Ameriko je prišel pred 54. leti. V začetnih letih SNPJ je bil član društva Slavi-ja v Chicagu. Vsled notranjih sporov je SMPJ pustil in nato pomagal le v katoliških društvih. Leta 1893 se je poročil e Matildo Otrin, doma iz SeJc pri ftkofji Loki. Rodilo se jima je deset otrok. Matilda je še živa in krepka. Pred leti se je zelo zanimala za unijo'Izdelovalcev je na, res delavska žena in delovala v tem duhu vse svoje življenje. To priznanje ji je bilo izkazano tudi na grobu, ki je bil civilen. Umrla je v starosti 51 let, torej mnogo prezgodaj. A kal bolezni, ki jo je trla več let, ji ni prizanesla in jo nam ugonobila. Vsega u dejstvo vanj a na polju naprednih aktivnosti se je ona zmerom dobro spominjala. Misli mi pohajajo nazaj, talirat ko smo bili še mladeniči, in se. divili tej ženski v njenih aktivnostih za napredno stvar. Spominjam se še sej društva št. 142 SNPJ, v kateremu je bila Članica do zadnjega, ko sva šla ob nedeljah — dmjgi k maši — midva pa vsak ob eni tftrani ceste, s koledarji ali z Majskim glasom pod pazduho od hiše do hiše. Nič »e ni jezila, ko sem ji včasih rekel, "danes je nede-Ija"., Odrezala se je v duhu svoje živahne nsturo, da je nam usojeno delati, ne pa moliti. In tako moramo delati, je rekla, če hočemo živeti in u* stvar j aH. Bila je edina žena na južni strani, v okrožju SDD. ki je Premogarji, organizirani v UMWA, kakih 600,000 po številu, plačajo januarja in februarja 12 izrednega asesmenta. Naložila ga jim je eksekutiva s pojasnilom, da je potrebno zgraditi močno blagajno, ker bo uniji to pomlad bržkone nujno potrebna. Tole nti ne gre v glavo? convert the «ntcIHsent «nd ^ilnjAk„ ^ v v#llko llk„ brižno maso. (Goraji stavek, posebno glede "jo-zuitov". jo nejasen, enako glede, da ie treba spreokraiti voditelje. Po-josni ga deloma konec stavka, — naj NE ukvarjamo s breebriine maso, "ker nimomo sredstev «eto'\ Gradi- tovornih vagonov ter jim po- imela zavest, čemu nam domo-magals v stavkah. Pokojnik je vi služijo, fcanimals se je zs bil trdega katoliškega prepri- čitalnico, za dramatiko, gospo-i je, štabih investicij in dmgih čanja, toda v mladosti je veliko dinjski klub itd. tamosnji na-1 okolt*in je veliko svoje Imovi- občeval tudi s svohodomisleci, predni rojaki so ižgnbili * njo ne izgu-bil. fVislednjs leta je li- s katerimi se je seznanil v dru-* dobro moč, tudi v društvu *t. vel v Oak Parku (v čikaški ttvu SMavlJs SNPJ. Bolehal je 142 SNPJ je bila aktivna. Ob okolici). V dolgo na mrtvoudu. ustanavljanju PfOsvete je na* Pred leti se je aelo rad ude- Oha ta rojaka sta bila ugle-1 vdušenn agitirala zanjo/ Na* leieval prireditev kluba it. 1 in (dna člana naselbine. ročnica je bila vseh naprednih Ako voditelji uni) AFL in CIO vedo, koliko škode delajo unijam stavke vsled juriadik-eijakih sporov, čemu se ne potrudi jo e sporazum ? MIRAN JARC: ZIDARJI ........................................ "I'üitoj, Janez !" me je ustavil moj oče, ko sva se približala visoki zgradbi, ki so jo pravkar dogradili. Siroka in vsa rdeča od surovih zidakov, z okenskimi odprtinami, za silo zabitimi z deskami, je stavba mogočno zapirala nekoč tako prostran pogled preko sedanjega stavbi-sča na zlata žitna polja, poboč-ne travnike, gozdove za njimi in planine v ozadju. Na tem pašniku, po katerem smose včasih podili za žogo, prevračali kozolce in se borili za premoč, je čtalo zdaj novo šolsko poslopje. O kratena smrečica na sleherni novo pokrite strehe je pričala, da so zidarska dela končana. "Pastoj, Jr.nez!"me je opozoril oče. "Ali ni lepo? Glej, gjej, tam, kjer se je prej širila zapuščena trata, se vzpenja iz zemlje nov stvor človečkih rok, nova trdnjava razuma in izraz neugnane človeške volje do dela in napredka." Tako nekako mi je govoril oče. Lice se mu je kar smehljalo od radosti, stara zidarska kri je spet zavrela v tem možu, ki je Štirideset let zidaril po vsej bližnji in daljnji okolici, in še v mestu je mogel pokazati marsikako palačo, ki je v njenem zidovju bil posušen znoj njegovih delavnih rok. Bil sem še premlad, da bi mogel čutiti radost moža, ki sc je spet živo zamislil v prošle čase. "Fant, kaj pa ti ves o delu! V knjigah tičiš in premlevas modrost, ki so jo našli drugi pred teboj zate. Pa s kakšnim trudom »o jo odkrili. Življenje so morali nekateri dati za to modrost. Ti pa jo ponavljaj in si domišljaš, da si učen. Kajpak! Premlad si še, kako bi le mogel spoštovati može dela in misli, Čakaj, ko boš poizkusil "VSE JE MINLJIVO Odšla sva na kraj trga, kjer so mladi do pasu goli, zarjaveli fantje kopali rove na prostoru ograjenem s količki. Ponekod so bili rovi že tako globoki, da je kopač ves tonil v njih, in samo udarci rovač ob skalo so oznanjali njegov napor. Drugi težaki pa so z rovnicami trgali nadležne korenine in z lopatami odlagali črno prst v kraj. Cim dalje sem opazoval urne delavce, tem zanimivejše se mi i je dozdevalo delo. Bolj in bolj se je daljšal natančno odmerjen rov, v pravokotnih smereh izlivajoč se v diuge že izkopane rove. "Vidiš fant, zdaj pripravljajo ležišče za temelj. Podlaga, ki bo nosila stavbo, mora biti trdna in suha. Glej. v onem koncu že polagajo skale v zemeljsko strugo, ki jih bodo stlačili in zbili skupaj, da bo držalo bolj trdno od samega jekla.. Na robu stavbišča so se go-milili skladi zdrobljenih pečin in kamenja,, ki so ga v samo-kolnicah dovažali z velikega kupa na razteptanem pašniku. Lesena koliba zvrhano polna vreč s cementom, gora peska in kamenja, jama z apnom, skladanica zidakov — vse to je pričalo, da se bo kmalu pričel dvigati iz rova zid, ki bo zamejil prostor za človeško bivališče. Nekaj dni pozneje sem že sam stekel na stavbišče. Tako me je imelo, da bi se najrajši kar pometal med zidarje. Kar z očmi sem požiral rastočo stavbo. Tam, kjer so globoki rovi še pred kratkim rezali zemljišče, je že stal zid. Dva moža sta polagala zidake na podlago iz malte in jih urejala v le*pi vrsti. To sta delal«, s tako ljubeznijo in vnemo, kakor otroci, ki so zatopljeni pri svo- Gornja »lika j« is l«U 1»31. Na nji «»a jugo»loTaa»ki kralj Alekeender I. in aj*t<" "*k rumun.ki kralj KaH II. Slikana »ta klin na krm jnge-«loranskn deorne jakte. Alektander ja bil tedaj na vrknnco »raja moči. Lata 1934 ja i«l na triumfalni ob».k v Francijo. Tada komaj m j« »*re-j« m na parada ▼ Marsailln, kjar »o ja iskrcal. dobro ramoila. jo »kotil k njo-t-ovemu avtu atentator in ¡spraznil o Aleksandra ivaj revolver. Pri tem jo nbil tudi francoskega ministra vnaajik aadev Louisa Barthoua. ki so jo vozil s Aleksandrom. Rumunski kralj Kari se jo dvignil v moči in vplivu po smrti svojega *vaka še kol j. toda leta 193* so se mu ie saiala majati tla pod nogami, l.ansko poletje pa je moral sapustiti prestol ia «besa t i ia Rumunije. Sedaj je s svojo ljubico Mogdo Lupescu ia s njunim spremstvom jetnik o Španiji. Rad ki v Zad. driave. v Kanado ali v Juino Ameriko, toda Španija mu na zahtevo nemške vlade ne pusti naprej. Aleksander je »vajo «luško častno končal, Kari pa je "ubeioi kralj", o katerem nima e Rumuniji aibce dobre besede. sam. O blaženi trenutek, ko ji igri. Zdaj pa zdaj je kateri boš lahko vzklikal]: to je delo položil na novo vrsto vzidanih mojih rok. Lahko boš prijel in zidakov desko, da se je s po-otipal stvar, ki si jo napravil j gledom na grebljico prepričal, sam in katera koristi tudi bliž-jče leži sklad vodoravno. Drugi njemu..." Tako nekako mi je pa je prijel svinčnico na dolgi govoril, ko sva stala pred novo vrvici ob steni in meril navpič-stavbo. Vhod sta vokvirjala nost dograjenega zidu. Na na-dva težka stebra, med katera sprotnem koncu stavbe .se je bil ao bila vdelana zasilna vrata, zid «povzpel že celo nadstropje Pred njimi »o bili zbrani zidar-1 visoko. Posode z malto »o kroji, starejši izkušeni možje, pa ž^e na vrvi, prazne dol, polne zeli na vrhovih še nedodelane Peter Benedict SC obrača ogromne stavbe. Vse ae je vrti- m¡Krotke sodruge lo po neki skrivnostni volji, po ® nekem neznanem ukazu, ki je Detroit. Mich. — V Proletar- družil te tisočere raznolike lju- cu se nisem oglasil že prUično d i iz vseh vetrov in koncev ca«*- Vzrok je, da sem zadnjih zemlje v eno samo delavno bit- nekaj let zelo zaposlen, je. Videl sem tudi žalostne in Kopa sem Čital v Pnosveti in grozne prizore, ko je zidar o- v Proletarcu. da so nas mil- mahnil z odra in strmoglavil v vvau&ki sodrugi zapustili, mi to omotično globino. Rešilni avto ali takojšnja smrt sta nesrečniku pretrgala ritem dela. ni bilo prav in tako sem spet prijel za dopisniško pero, da izrazim svoje - mnenje o tej Kje je tisti skrivnostni zapo- .stvari, vednik, po čigar zakonu se Moje mnenje namreč je, da ustvarjajo dela vseh vrst veli- so se milwauški sodrugi pre- čin in razsežnosti od prepro- naglili. Zaeno z drugimi so po., stih hiš in poslopij pa do mo- magali graditi in vzdrževati tudi mlajši težaki, nosači in z čctniki. Na licih se je vsem ra odevala vedrost sproščenja i oddiha po napornem delu. Odpravljali so se na skupno pogostitev, na katero jih je povabila stavbna družba. "Vidiš." je spet spregovoril moj oče, "ko gledaš takšno hišo, se ti zdi to kaj preprosta stvar, kot da stoji že od pam-tiveka, kdo bi si tedaj z njo še belil glavo. Toda zgradili so jo, to pa ni kakor strah, ki je notri votel, fcb krajeh »ga pa nič ni. Pa kaj bi ti besed ¡čil. Rajši ti pokažem, kako raste taka čudna gora iz zemlje, da boš znal spoštovati vse tiste, ki so jo napravili, vse od učenega gospo- or, v enakomernem ritmu in z o enakomernostjo so se gibale roke delavcev. O te stotere gibajoče se roke! Roke, ki so z ometico (zidarska kela) tlačile malto med zidake, roke, ki so zabijale deske in oporna debla v ogromen oder, roke. ki so p resi pa vale grobi je in pesek skozi velika železna sita, mešale ap: 110, iztresavale cement, da se je vse okrog prašilo, tesarile debla v bruna !0, od sonca ož-ganf' zdravi obrazi mišičastih mož, samozavestno zročih na radovedne pohajače in sprehajalce, češ, mi smo tisti, ki izpre-minjamo podobo trgov in mest. Pozneje sem gledal, kako zidajo velike palače v pet, šest da arhitekta, ki jo je prvi imel nadstropij. Ropot strojev, ki so že v glavi in jo vrgel na papir, pa do zadnjega fantiča, ki je prišel z doma za kruhom mešat apno. cement in pesek, ali pa podajat zidake v izurjene roke zidarju na odru." vlačili v višino cement in zidake, ali pa železne žice in mreže, traverze in prečnike se je zlival s kretanjem človeških biti j-delavcev, ki so tam zgoraj majhni in nemi kot lutke goma- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave, Chicago gočnih in razkošnih palač in katedral? Arhitekt je tisti skriti zako-nodajec lepote in mere, ki jo mora izkazovati sleherna stavba. O, kako rad bi si takrat o-gledal takega moža, ki iz čuta za obliko in smisel ustvarja sklepno s tisoči delavcev velike hrame lepote v trajno slavo in čast človeški delavnosti. Želja biti delček v družbi zidajočih ljudi me je bolj in bolj prevzemala in viharila, dokler ni stopila pred me kot zahteva — bodočega poklica! Danes sem sam — arhitekt. Rišem načrte za atotere stavbe, za hišice, ki bodo v njih prebivali skromni uradniki in mali ljudje, za skladišča, ki jih bodo polnile zaloge blaga, za stanovanjske palače, banke in tovarne. Iz mrtvih mrež, črt in krivulj, iz mravljišča številk in računov, iz risb, ki kažejo posamezne dele bodoče stavbe, iz tlorisa in fasade, in naposled iz miniaturnega modela v mavcu pa še vedno znova in znova vidim obraz^ vseh tistih neznanih, od vseh vetrov pribeglih delavcev, težakov in kopačev, tesarjev in zidarjev, mojstrovin polirjev, brez katerih bi še tako sijajen zasnutek ostal le prelep sen, ki se ne uresniči nikoli. In še na nekaj se tolikrat spomnim: na tisto davno uro iz mladosti, ko me je moj dobri oče povedel s seboj pred stavbo s smrečico na slemenu. Tista smrečica mi je ostala v spominu kot znamenje zmage duha nad gmoto, volje nad lenobnostjo, lepote nad neredom in življenja nad smrtjo. Občni zbor SDC V soboto 25. januarja se vrši občni zbor delničarjev SDC. Vrši se na 2301 So. Uwndale Avenue. Članom kluba št. 1 JSZ Chicago. — Klub št. 1 ima nad sto delnic SDC. Na prihodnjem občnem zboru v soboto 25. januarja bo imel vsak član kluba, ki se ga udeleži, pravico zastopati klubov delež. Torej pridite na Seja se prične ob 8. zvečer. Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas, zaeno» z drugimi so pomagali graditi naša napredna društva, kar vse je nam potrebno kot punčica v očesu. Pregledal in- p reč ¡tal sem naše koledarje in enako letošnjega, ki je izredno dobro urejen. In ker koledarju vsako leto pomagam pri nabiranju o-g laso v, rad pogledam tudi o-glaševalne strani. Kar čudil sem se, ker iz tako velike naselbine, kakor je Milwaukee, ni v tem letniku niti enega oglasa, razen A. DemAarjevega iz West Allisa. Veseli pa me, ker koledarju ta bojkot ni škodil. Tudi upravnik je poročal, mUiaVnai ^tri^iL^Tob" Je aranžirala NACIZMU POD MASKO lom, da na .1 Jih priredimo za ob- 8ktt HOcia|LHtična alijanca, ki RniA 7a M|I> javo To bi bilo kooperacija. ima svoj urad v yorku BOJA ZA MIR kajti le z njo si lahko vzajemno Njeno j€ Robotnik p<,j.i (Nadaljevanje s 1. strani.) pomagamo, ne \a na način, ka- ski va svečanosti so i/ovorili i ^ »vet-anoavi so go\orin zno pognane, niso prej>ozne. tudi zastopniki bunda (bund je Mogoče se McDowellu in nje-»ocialistična organizacija polj- tf0vim sodrUgom le posreči otepih Židov), predstavniki polj- ti socialistično stranko. Kot je u:u u 1. • • ,, i CHICAGO. ILL Prbvdb. T ko Philip Mun-ay, ki je sedanj»L* ProUurc. . med.lio a. „ predsednik CIO, ima istotako j dTor.n, SNPJ. plačo od unije premogarjev, vi kateri je podpredsednik. Za to * ^ r ua ^.¡službo prejema $18,000 na le- ^ „ 6. hu v snd n. St. Lpam. da jo bomo letos vsi to- to. Mnoii smatrajo, da če hoJe a»ir Ave. APRIL CLEVELAND. Q.—JCo^crt eno poravuali. Klub nam pri»e- CIO predsednika, ki bo neod- CHICAGO. ILL. — Ko»««rt B«ee, ja domače zabave, na katerih visen, mu mora dati plačo iz v ** ^Pii v 4wmi snpj. | imajo člani postrežbo po zelo svoje blagajne. Nekateri p*i zmerni ceni, namreč pivo in tem argumentirajo, da če ne osebna insultiranja ne spadajo j : , , ' J T ? ^ ii" i, 111 n i -u L! .. A- i sandviče. po letni seji 11. jan. bo Murrav v ' I, V . "r pa je bilo vse to brezplačno, in nik CIO ta ^^^ustreglT bi nekateri^mor l>ovr^u- smo 56 to- če. ga bo spravil ob službo V ^ "J »elo dobro in plesali v agod- ; UM W, kakor je druge, ki mu delal kot predse 1- J Procure« V nedeljo 12 tako kakor Lewis ho-j Ke«i« v WilUw s»r.nf.u JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik ▼ korist junija pri da res verjeli, da njegove reči vržemo v koš, ali pa jih "predelamo v klobase". Gornje smo priobčili, kakor je bilo poslano, a glavnimi slovničnimi poprav ki, a njegove trditve in insinu- nje jutranje ure. Vsi navzoči so niso delali po volji. JULIJ CLEVELAND. O. — Piknik klub« »t. 27 .in "Zorje" p« jpletniskih pro- blli videti prav židane volje,! Kar se tiče premogarjev, je ¡»tonS Feder«c«> ŠNPJ * nedeljo 6. kar znači, da so klubovi člani eno gotovo, in to je, da so za j*1'*- f » in članice iskreni, prijateljski CIO izdali ne samo kar so pre- s' ' ljudje. To je najboljša podlam jeli odborniki v obliki plač, ne-1 u iiVjs* t ncdUTir ^««.u " acije ao nespremenjene. Dopis- ^n^zadje" na,)re(,ek vsake or" «« tudi v organizatoričnih kam-: Drenikov.« P.rk« nik je tfled« "klobas" omenil Oiskuzija glede jKtprave po- ¿idanska, k, l^^ Pfecej „|< ja jn novih naprav ^eev vVrcUi M bl fci o do.toj- b(U m poit(>r„<>sti vredna ¿. no da b, ga vsHc 'kloba^m ■ avjte|j |o ja ri pust»! v m.ru Saj je nu ž.v.h da naj vsakdo kj ?Zre, zadosti, na katere lahko vsakdo, ki mu ni kaj prav, stresa svoje kaprice. panjah več sto tisoč dolarjev. Sedaj, ko je kongres industrial-' tiih unij (CIO) močan v članstvu, bi lahko veliko teh izdatkov prevzel nase. To se zgodi ?im pcstnnejo novejše industri-alne unije trdnejše in si zvišajo dohodke preko izdatkov. NOVEMBER CLEVELAND, a—Koncert 'Zor- je" n« Z*hv«ipi d«n v četrtek 20. novembra v SND na St. Cl«ir Ave. Prtsojanj« dogodkov : kupi vsaj eno delnico, kajti če hočemo predelavo prostorov, je treba dobiti v ta namen finan-Vsak čitatelj ve. da je Pro- ¿nR sredstva, če si vzamemo le letarec v zadnji kampanji agi- posojilo, se obremenimo in še tiral za socialistične ksndidate riskiramo po vrhu vse skupaj kakor vselej poprej. Proletarec Priporočam, da kadar bo odbor DOM IB 00 SVfitll je bil menda edini časopLs tuje- apeliral za nakup delnic, da se . . rodcev, ki je lani to storil. Rav-i vsakdo odzove. Ni potrebno (Nadaljevanje z 1. strani.) nal se je po sklepu našega «bo-J plačati delnico vso naenkrat, »a v kompanijski unijj, jako ra in svojih tradicij, toda iz nego na obroke toliko, kot kdo močna. Unija CIO je dobila \ idmarjevih insinuacij bi ne-¡zmore. Seveda, komur je mo- 1520 glasov, "neodvisna" unija poučeni lahko smatrali, kot da g0če. jo naj plača takoj. So po 580, 512 delavcev pa je glaso-smo se skoro ogrevali za Will- $25. kieja. V Komentarjih je bilo lakren pozdrav vsem družab omenjeno le, da ima Vidmar v nikom. Joseph Oblak. trditvah o "edinopravem pred- _ sedniikem kandidatu med do- Xfl vxdriavonje pisniki v Prosveti konkurenta. ¿7. . 1 , t)alje je bil v Komenurjih o- iknvnosn soc. stranke Kadar želite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca". |Sbiti ft |M>ITl0i.j0 pro. nja, ne da bi s twn kaj koristili st0Voljnih obvez. Pričenjajo se sociaiistièm stranki? — Glede ,, V8Cto cn do |25 na mesec lovskega zbora "Napreja .j yse prispevke v ta namen naj radnik Proletarca je po smrti poàlje na nas|ov> Harry Franka Novaka napredne Mil- Fleischman. c. o. S. P., 549 W. waiKtne že neètetokrat profil, ; |iando»ph St., Chicago, III. da bi poročali v ta list o dogod- Stane «a celo leto SS.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte aova druAtva. Deset članov(ic) je treba ta novo drufttvo. Naslov za list In m tsjniitvo je: I 2657 S. Lawndale o CHICAGO, ILL. 0 f lOS»s Mao 9 I I» > ## p 0» 0 0 »a; kih v nMmu C»kulturnih m Spominska svečanost drutih aktivnostih^ o soc. grba- r llk;fim nn|icL:m nju in o vnem drug*m, kar je " Vblhm P0ll$k,m vrfdno poročati Unsko po- socialistom je enaka apeliral na konferenci ki l^fosvetne ma-tiee, ki sa je vrti I a v Milwau-keeju, nato Ae ur|riral nekatere posameznike, mad njimi Franka Puncerja, da naj ptiejo, posebno na primer o *Napreju". To je storil ponovno na konfe- Dne 11. januarja se je vriila V New Yorku svečanost v spomin poljskemu socialističnemu voditelju Miecz.vslawu Nied-zialkowskemu, ki je po okupaciji VarAave postal žrtev nacizma. Bil je tajnik «uialistične renči JS« in Prosvatne matice! stranke na Poljskem, ttrednfk tran za zelo razumnega, preudarnega državnika. Pa se tu in tam vziic temu jako ukani. Ko je poslal pred leti v Anglijo za ameriškega poslanika J. P. Kennedyji, je to storil zato, ker se je Kennedy s svojo družino in s svojimi bogastvi hotel postaviti na angleškem dvoru. A poslanik na tako važnom mestu bi moral biti kaj več kot zgolj zrcalo nečimurnoidi. In Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:S0—6:00 p. m. Dally Tel. Caaal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.t Crawford S440 If no answer — Cal Austin 5700 M« zadnjo jesen V Wsukeganu. Naj bo tu ugotovljeno» da nismo prejeli o pripravar za Na-prejevo slavje nikake>ga p>ro enega njenih glasil, in eden izmed najvplivnejših delavskih voditeljev na Poljskem in v Ev-ropi. Ko so Hitlerjeve horde čila, ne programa, ne oglaše- udrle na Poljsko, je Niedzial valnih dopisov itd. Snloh niče- kowski ostnl v Varšavi in po-sar. Kako naj urednik piše, če »tal duAa njene obrambe. Ko se pa nima pri rokah potrebnih j je mesto po dolgem obleganju podatkov? In nsitlfsto, da se s. —vse razrušeno, končno mo- Lit ten to PUANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Sitarday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP 1480 kilocycle« (Pint Station on Yoar Dial) m Fsatariag a prsgraai of a Yugoslav Folk Muaic IIIMIIIIIIII POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra-dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles Vodi jo Georqe Marchan ■■■■■■■■■■■■■ ^IIIMMMMMMMMMM» ! BARETINCIC ft SON i POGREBNI ZAVOD m 1475 424 Brosd Street JOHNSTOWN. PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Education^ Bureau EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE . COMMONWEALTH4 NO. 1741. Published Weekly el 2301 So. LawmdaU Ave. CHICAGO, ILL., January 22, 1941 VOL. XXXVI Our Members Help Build Go-ops! Consumers co-operatives in Chicago and vicinity, including Waukegan and North Chicago, did a gross retail business in 1940 of approximately $1,416,000, the annual statistical survey completed last month by Co-op News, the newsorgan of Chica-goland Consumers' Co-operatives, indicated. The survey canvassed some 32 co-ops and found that they Hid a total business of $1,180,306 for the 10_. months ending October 31, 1940. Extending this figure by 20 per cent to get the year's total, results in the estimate given above. The fact that retail sales in November and December always are greater than in previous months would indicate that the actual sales fcr the year approached one and one-half million. Membership during the same period showed a 2 per cent increase while sales for the test month of Octobcr were increased by 9.7 per cent, which leaves no doubt that the co-oper-alive movement is showing steady growth, even though it is slower than would be desired. It is interesting to note that the giant Co-operative Trading Co. of Waukegan and the highly progressive Waukegan-North Chicago Co-op with 497 members composing the progressive element among Slovenes in the two cities, accounted for well over half of the sales shown in the survey. We will not be taking undue credit in stating that much of the co-operative spirit and interest evident among Slovenes :n Waukegan and North Chicago has been engendered by our Federation. The leaders in the co-operative movement there have always been closely connected with the JSF and its program for building the co-operative movement. Our Federation has been one of the staunchest advocates of a strong co-operative movement in the various consumer fields and has produced many leaders in this work. At our last convention the problem was discussed in detail by our members who are active in the various Slovene co-operatives throughout the country — North Chicago, Waukegan, Cleveland, and sections of Kansas and Pennsylvania. In the new reorganixational program of our Federation article 10 specifically states our position in respect to the cooperative movement. We believe this to be one field in which the workers can seek and gam immediate improvement by getting the full benefit of every consumer dollar expended. JSF ELECTIONS ARE NOW IN PROGRESS CHICAGO.—Jen aery « le Feb-ruery 10 U ike period d«*i|*«ted for Ike fenerml «lection of ike new JSF Eseeolive Com mil too end |U vari««» »ub-comrnUteo» «oder ike Federetieo'» reorganisation»! »et-up. Candidat«« for tko Executive Committee nrei (Loeel) Pkilip Godina. Kristine Turpin. Alice Arteck, Fred A. Vi* dor. Freak Zaita, Jotepk Oretler. (National) Louit Aidick. Spriag. field. III.! Peter Benedict. Detroit. Mick.t Andrej Beeick. Cleveland, Ohio; Anion Jenkovick, Cleveland, Okie; John Koklick. Strakane, Pa.; Milan Modvetkek. Cleveland. O.» Anton Skuler. Arma. Kan».t Joka Terckel, Strakaae. Pe.j Andrew Turkman. Cleveland, Okio. Auditing Committee! Freak Sod-aik, Aagela Zeita, Fraak S. Tea-ckar, Aaloa Zeita. (all af Ckica-go.) Netioael Secretary, Ckarlec Po-gorelec, Chicago Educational Bureau Directors; (Local) Ivaa Molek. Joka Rak. Jocko Ovea. Clarendon HilU. (Netioael) Joka Berliag. Detroit. Michigan; Fraak Ceeea. Clovolaad. O.S Etkia Kristan, Grand Have», Michigan. Ballots kavo boon furaisked all secretaries aad memkors-el-large. Every member skeuld eaerciee Me privilege of solectiag tko aew officers. Upon cempletioa of ike balloting, Ike elected officials will ko aaaouaced aad tko first uMetiag ♦♦ SAVA MOTES l' • By A. SAVANKA ♦ ♦ A light fall of *nuw w*s on the « welcome one, for m# sit inward, sing-"fffl's right with the I? to n*y—"with the çopld 1ft However, 1 thf'th»v^ht with—"all's at with 4*vWT «i« T hurried to re-raal, nut minting to be late, «s per ground, and I it always in* feeli . . . M 1 world/' b completed right with hea usual. We*v*rUlk"d rocieb »bout can Homes in Miniature, now being shown at the Chicago Art Inatitute, ! noted the two diminutive "pianos" with special interest, and decided, noting the early 18t>. century period, that they must be harpsichords. 1 thought — now 1/ I were "Tiny Thumb" and could ait down on the old-fashioned »tool, it would "plunk" instead of ««strike" out the tune. IN THE NEWS WOULD LOWER DRAFT AGES Chicago ead vicinity jast issued by Legislation sponsored by the chair- Co*P News, the Weukegen North men of the Military Affairs Commit- I Chicago co-operative has a men-brr. tee of the House and Senate and *kiP M com^mr.d with 486 dar>av rdeii le 1 that, they tell histor>- in their own krasU i&iKt idaj Jetvoj pOnoani pra por, tvoj! pwlatMfatl" ^ It is an ftfi^ng labor song, and j We have two CIO ASKS MORE LEGISLATION FCR WORKERS MILLION rCR EMERGENCY Warning its member* of a possible emergency in the early part of this year, the international executive board of the United Mine Work j has voted a two-dollar assessment for t each of its 600,000 members, it has Constant vigilance to protect la bor'a gain« already won and a deter- revealed. mination to go ahead to further pro- The official circular announcing gresa marked the Federal and state I the assessment to be paid in January legislative program unanimously | and February was published in the adopted by the CIO Executive Board j United Mine Workers' Journal, meeting in Washington recently. |f41 CONGRESS CONFRONTED LABOR RULE IN BRITAIN From time to lime our hopes are raised by stories in the ndon cops, never before armed, are to get revolvers from an American firm. Cgn't we export some of our »trike« breaking thugs along with the guns, just so the bobbies can learn the pi in-S ciplea of marksmanship? TENTATIVE DATES SELECTED CHICAGO.—At a meeting of the Program Committee of Branch No. 1 JSF, held laat Tuesday, preliminary arrangements for Proletarec's benefit program on March 2, were made. Announcements about the program highlights will be forthcoming juat as «oon as contacts are made and plans crystallise. >\Sava's" Concert date ia Sunday, April 20. Proletarec's Picnic will be held on June 22. "Sava's Fall Concert on Nov. 80. and the Branch program on Oct. 1». Tentative 1042 date for the Branch program and <48ava's" concert were ! «elected. April 26 is being considered for the concert and March 15 for the Branch affair. New Record , A union negotiator saya the last employer he bargained with set a new record for stinginess. The boas held on to a dollaV bill so long he presed out the wrinkles in George Washington's forehead«. * THE MARCH OF LABOR STATU • NIW A«WY .StaaiVlVANiA, ACMUSITTS ACCeWSTtS »OS SO fcsfAutnwu» p seat i*te Te i«l4. A steel worker living in a companyi shack writes that sometimes be sleeps 50 in a bed. Him and 49 bed bugs. The problem of racketeering in the labor movement is more serious than the leader* of the American Federation of Labor appeared to think at the recent New Orleans convention. But it is not so difficult to deal with as they said it was. Any crookedness—at least crookedness on a acale that would interest s racketeer—can be uncovered by a careful and competent audit. Wc suggest, therefor that the AFL might well require every affiliated union to submit a regular certified audit of its books to the AFL executive council. The executive council could establish an auditing bureau whose job it would be to carefully examine the audita submitted, and if there were disbursements that gave ground for suspicion these should be celled to the attention of the council. If examination revealed corruption or fraud then President Green or the executive council might lay the facts before the district attorney in the city where the crime a as committed. At the same time the facts should be reported to the officers of the international union concerned. It could be given a reasonable length of time to clesn up the aitustion. Should it fail to do so, or to give no indication of doing so, than the facta could be brought to the attention of the next convention of the American Federation of Labor. The extreme penalty, rhould It ever be necessary to apply it, would be suspension or expulsion from the federation. Probably this would never become necessary. * The remedy is really a simple one. The method has been used with great success many times by the federal government in tracking down and jailing racketeers. When other law enforcement agencies failed, the G-men of the Bureau of Internal Revenue gathered the evidence that sent A1 Capone to prison. Some of Capone's men are still at large, and are mulcting some Chicago unions of thousands of dollars yearly. The AFL can gather the preliminary evidence that will clean these acoundrels out of the labor movement and send them to jaH.otnd In doing so restore the good name of organised labor. « In our opinion the AFL can institute this practice probably without any change In its present constitution, and without any improper Infringement on the autonomy of affiliated unions. The affiliated unions are required to pay a per capita tax for each of their members. Their voting atrengtii is determined at conventions on thia basis. The only way the AFL can verify their membership claims, and thus their proper voting strength, ia by an examination of their financial records. In virtually all cases this is not neceasary; the report of an af-filisted union concerning membership can be accepted as true. But to protect the innocent and the honest, the records of all should be examined — or, to simplify the procesa, each should be inquired to submit a certified audit The audit can be comprehensive enough to reveal any corruption that might exist. We fear that unless the labor movement itself removes the cancer of racketeering, state legislatures will require unions to make public detailed records of their income and expenses. Bills to require this wer<' introduced in the last sessions of the Wisconsin and Michigan legislatures. The International Ladies Garment Workers' union follows the admirable practice of publishing a detailed audit each year. It is a practicc which many other unions might wise«-ly follow. However, there are often occaaions when a union—particularly one engaged in a big organising drive—cannot safely make its financial situation public. But its financial affairs can and shtJOWbe known by the American Federation of L«bor. Tho regulation that may be imposed by government may be far more destructive to the freedom of trade unions than the alleged loss of autonomy involved in a self-clean-sing of racketeer elements. The Hurest way to avoid state regulations is for the American Federation of tabor to deal sternly with that small but malorodous group that jeopardizes the rights of the many. —Kenosha Labor. MY SHIRE By LEONARD OPALOV My shire is where the poor folks dwell In a forsaken street. My mansion—gray and narrow cell. Where with my muae I meet. The atreet-muaician's violin. The ice-man's tenor voice— They are my flesh and blood—my kin; ' My muse's wonderous Choice. And through my casement 1 can see Two cats whose mournful walla Add to the splendid reverie Thst in my ahire prevails. ------ Scram! . 1 Fred Myers of The Los Angeles Daily News says that what the Greeks are saying to the Italians is: Vamus-solini.