0601 -68-510 DELOVNI ČAS: 8-19 ure SOBOTA: 8-13 ure
2EFlVISNi EN TEE
LITIJA Ponoviška 11b Tel: 061/883-044 Fax: 061/883-040
E
Jeep Ijchrvsler
5Sg£22 RENAULT
Lrnu~\ \J Ls-A Lr^Vrs/ \J LrA U \J dJ LS AJ Vr^LrritJ h [±3
TRIGLAV, MARIBOR, SLOVENICA, TILE A
EKIEEFEMM W@EEE
LITIJA, ZAGORJE, TRBOVLJE, HRASTNIK
yi®©i®i^E
POPUSTI, DARILA, AKCIJE, NAGRADE...

-	raiunalniki PC PLUS ali po naročilu
-	dodatna oprema (tiskalniki, modemi...) • rezervni deti .
-	servis W vzdrževanje opreme
-	projektiranje in postavitev omrežij
-	lastni knjigovodsld programi
-	pomoč in svetovanje :
-	DVD predvajalniki in filmi
-	potrošni material za tiskalnike
-	velika zaloga rabljenih vozil
-	brezplačni preventivni pregledi vozil
-	računalniška oprema na obroke za šolarje

INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4,1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
Olvorilev hopalne sezone $ Pekom Grasom
Novi Vinodolski 16.6-18.6. 2000 UGODNO!!!
_____Možen tudi avtobusni prevoz!_____
POČITNICE
|Dober Dan^Potepuh^VT^sVovenTfcaf V^urs^ciVsej , . . .
GARDALAND: vsako soboto
SUPER ugodno-POCITNICE v KENIJI
NUDIMO VAM POTOVANJA IN IZLETE Z AVTOBUSOM INLETALOM!!!
v
Pariz, London, Nizozemska, Egipt, Turčija, Bali, Srilanka, Tajska, New York MEDITERAN
Vsi gostje, ki §e prijavijo za jiočitnice do vključno 30. junija IMAJO V CENI ARANŽMAJA VKLJUČEN ENODNEVNI IZLET s katamaranom Prince of Venice v BENETKE
IZLETI
Lenti: 03.06.2000, Pliberk: 09.06.2000
NEPOZABNO POLETJE v Termah Čatež, Radenci, Atomske toplice,,
Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00
TVBOaiNI-^	TVH03XN|-ir

K%usCA
18. VELTRAVNA 2000
A ^
POlElJIBNEJŠETELEFONSif Milke POLICIJSKE PDSIAJE ZAGORJE: 58-01-1)1)2 TRBOVLJE: 5B-21-1I12 HRASTNIK: 5641-602 RADEČE: 56-81-002
/
/	LITIJA: 01/8S-83-H2
PROMETNE INFORMACIJE: 56-64420 \	TAKI: 0603/61-6348
V 0603/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 56-88-207 |j ZD HRASTNIK: 5644-006 ZDTRBOVUE: 56-26-322 I ZD ZAGORJE. 56-55-OOI)
\
Uvodnik
Naneslo je, da se v maju le enkrat srečamo, smo pa nekoliko bolj debeli, da bo branja kar nekaj. Zgodila pa se nam je nerodnost, namreč na naslovnici smo napovedali temo o klopnem meningitisu, potem pa je, ne po naši krivdi, izpadla. Načrtujemo jo torej za naslednjo številko.
Sicer pa prinašamo še nekaj utrinkov s praznovanj, zaključujemo serijo člankov o Indiji...
Naj vam prišepnem, da tudi letos pripravljamo izbor na Zasavca poslanih fotografij z dopusta - zatorej drage bralke in bralci, pridno pritiskajte na sprožilce, potem pa še nam kaj pošljite! Turisti pa le bodite, saj bomo domači turisti v Sloveniji spet v večini, kot 'smo bili lansko leto!
Spominja me na jugoslovanske čase, ko so ministri v Beogradu napovedali naval tujih turistov, pa smo ^sezono reševali "domači..." Že takrat ministri pojma liso imeli, kot ga danes nima Razgoršek... Pa ga je /novi mandatar zaradi strokovnosti (!!!) obdržal. Namara ga je zaradi kupčkanja. Pa da je to najbolj
Nekaj iz vsebine
O ZBOR FLAVTISTOV V ZAGORJU
fSZ) 25. MAJA NE(BODITE) PRESENEČENI
i6 OAŽIVALI NE BODO TRPELE
HbDISPECERZDUSO
17> JUBILEJ OŠ OB. SLAVKA GRUMA
24jSALAMIJADEIITURIZEM
#)MODNAREVIJASREDNJEŠOLE
Naslovnica: Salamijada salamijad - utrinki
(■foto AVA, oblikoval Jure TO^RI)
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje oj) Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški'odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166,.56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je'štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
ir
n 7.r.
Redko se dogaja, da bolj katerega koncerti in javne učne znane stvari potekajo v manj ure so bili v Kulturnem centru znanih krajih. In dovolj dobro Delavskem domu Zagorje ob je, da nase opozorijo s Savi. In dejavnost se je v toliki
Zmeraj boljši
prireditvami, ki so vredne časa, zanimanja, pozornosti. Zelo odmevno in zelo sprejeto se je tako v soboto in nedeljo, 13. in 14. maja zgodilo 3. mednarodno srečanje flavtistov v Zagorju ob Savi. Otvoril ga je Janez Vovk, podžupan zagorske občine in zaželel dobrodošlico domačim in tujim gostom, sledil pa je še pozdrav Danice Kovač,
- orkester VIVA.
meri razmahnila, da se je letos prijavilo 352 udeležencev -domačih in tujih flavtistov, ki so želeli svoje poznavanje flavte razširiti, poglobiti in deliti tudi z drugimi. V dveh dneh so se zvrstili koncerti svetovno znanih flavtistov, ki so za udeležence srečanja pripravili tudi javne učne ure, na katerih so seznanili o pedagoškem pristopu poučevanja
Tudi učenje Flavte poteka po korakih.
ravnateljice GŠ Zagorje, z besedami, da naj se naužijejo glasbe in tudi drug z drugim obogatijo srečanje, za katerega uspešno navezo flavtistov je poskrbel Matej Zupan, priznani flavtist iz Zagorja.
Vsaki dve leti je doslej potekalo mednarodno srečanje flavtistov.
flavte in o načinih izvabljanja zvokov iz flavte ter s tem o usklajenosti ritma, dinamike, melodije. Skupno devet koncertov se je zvrstilo, stilno in repertoarno zelo različnih, a dovršenih in dognanih po izvedbeni plati. Organizacijski odbor: Matjaž Švagan kot
predsednik, Danica Kovač, Blanka Šmit, Nada Kukoviča, Metka Podpečan, Nataša Burger, Katja Peterlin, Vladimir Kojnik, Dimitrij Zupan in Leopold Drobne, pa je pripomogel, da so vsi udeleženci dobili tudi brošuro s predstavitvijo nastopajočih ter sporedom koncertov in javnih učnih ur, ki so se dogajale.
Pestrost glasbe, ki jo je možno izvajati s flavto, je z zanimivim koncertom prikazal Norvežan Lars Asbjornsen, ki ga je na klavirju spremljala Helena
Malkov, ki ga je na klavirju spremljal Tomaž Petrač. Da so tudi v Zagorju dobri orkestri in flavtisti, je v sobotnih popoldanskih urah v DD Zagorje koncert odigral tudi VIVA mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje z dirigentom Dragom Peterlinom in s solisti: Markom Zupanom na flavti pri Gossecovem Tambourinu, Jožetom Kotarjem na klarinetu pri Jean-Jeanovem Giusganderie in Borom Zuljanom na električni kitari s skladbo Pravljica o mavričnih ljudeh in Tempestovo:
V špici uspeha: flavtist Emmanuel Pahud.
Kosem. Na njegovi javni učni uri v stekleni dvorani DD Zagorje sta kot flavtista prisostvovala Ina Prašnikar in Marko Zupan ter pri klavirju: Slavica Gregl. Izvedbeno precizen koncert je s flavto zaigral tudi Estonec Peeter
The final countdown. Sledil je koncert flavtistov:	Aleša
Kacjana, Patricije Mihelač Korica, Jurke Zoroja, Cvete Kobola in pri klavirju: Vlaste Doležal-Rus, ki so izvedli koncert v spomin znanega
Tudi flavtist Lars Asbjornsen je navdušil.

slovenskega flavtista in pedagoga Borisa Čampe (1926-2000). Vrhunec flavtističnih nastopov in hkrati težko pričakovan koncert trenutno najbolj iskanega flavtista svetovnih koncertnih dvoran, je bil celovečerni sobotni koncert Emmanuela Pahuda, sicer
Anglije, ki je s pianistom Robertom Scottom pripravil izjemno komičen koncert: Beneški karneval za 53 flavt in klavir, s katerim je bilo tudi zaključeno 3. mednarodno srečanje flavtistov. Vmes pa so se zgodili še koncerti Pihalnega
Pihalni kvintet ARIART.
francosko-švicarskega izvora, ki ga je na klavirju spremljal Fuminori Tanada iz Japonske. Koncert je privabil številno publiko oziroma glasbenike od vsepovsod, ki kvalitetne koncerte neradi zamudijo. "Največkrat igraš tako, kakor čutiš," pa je dejal Emmanuel Pahud. tridesetletni
kvinteta "ARIART" v sestavi: Matej Zupan - flavta, Maja Kojc - oboa, Jože Kotar - klarinet, Boštjan Lipovšek - rog in Damir Huljev - fagot in ki skupno vztrajajo že četrto leto; radi pa bi se medsebojno čimbolj ujeli ter publiko pridobili z dobrimi izvedbami in pestrimi skladbami.
Bolj komik ali bolj flavtist? Trevor Wye-umetnik.
flavtist, sicer tudi 1. flavtist-solist orkestra Berlinske filharmonije, na javni učni uri, kjer sta na flavto igrali Vita Benko in Anja Brglez, na klavirju ju je spremljala Slavica Gregl.
O izražanju čustev z inštrumentom oziroma kako dati "dogajanje" tempu, skladbi in podobno, je na javni učni uri razpredal tudi Trevor Wye iz
Brazilec Celso Woltzeniogel je s pianistom Blažem Puciharjem uprizoril koncert nežnejših melodij in lahkotnega igranja, poudarjajoč čustveno plat glasbe. "Ko že nekaj znaš, se to zdi zelo lahko, za kar pa je treba vaditi," so si bili enotni glasbeniki-flavtisti, ko so razpredali o igranju n§ flavto. Možen je bil tudi nakup raznih vrst flavt, notnega mate-
riala, CD-jev, saj so v avli DD Zagorje razstavljale razne trgovske družbe z glasbili in glasbeno opremo. Med pokrovitelji koncertov pa so bili tudi: Top Wind&Just Flutes, Anglija; Sanyko flutes, Prima Gakki Co. Ltd., Japonska, The Brannen-Cooper Found ZDA, YAMAHA, Avtotehna d.d.. Glasbila d.o.o. Udeleženci 3. mednarodnega srečanja flavtistov so lahko prisluhnili še koncertu Američana Trygveja Petersona in pianistke Andreje Kosmač. Od Liz Goodvvin iz Anglije pa so še zvedeli, kako predstaviti tehniko flavte najmlajšim z uporabo Vamahinih piščali. Organizator Matej Zupan pa je o prireditvi povedal: "Tudi na 3.
Vesel sem, ker je bilo veliko udeležencev tudi iz Hrvaške, Avstrije in Italije ter ima prireditev tudi strokovno težo, saj gre predvsem za srečevanje flavtistov. Da postaneš dober flavtist, pa moraš najprej rad igrati na flavto in bolj kot to rad počneš, večje veselje imaš tudi do vadenja, ki je potrebno za uspeh." Tudi gostje iz Slovenije in Hrvaške so v izjavah za Zasavca potrdili navdušenje nad 3. mednarodnim srečanjem flavtistov, saj so bili zelo zadovoljni ne le z dobro izbranimi in odigranimi koncerti ter z vsem, kar so nanovo zvedeli glede poučevanja flavte, marveč so pohvalili tudi dobro organizacijo in splošno prijetno vzdušje. Le-to je izzvenelo tudi z
Aplavz je bil iz koncerta v koncert bučnejši.
mednarodnem srečanju so flavtisti lahko slišali koncerte svetovno znanih flavtistov, s čemer so prisluhnili tudi različnim barvnim oziroma glasbenim spektrom izvajanja.
igranja skupnih skladb, ko je flavtistom-udeležencem 3. mednarodnega srečanja flavtistov dirigiral Matjaž Brežnik v stekleni dvorani KG DD Zagorje.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
Kaj dogaja? Igranje skladb flavtistov.
jr i.
77. j7. Hmi (\Y, r*
IZ 9.SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRASTNIK
Hrastniški svetniki so se na vabilo župana Leopolda Grošlja zbrali na 9. seji v četrtek, 1 l.mja v sejni sobi hrastniške občine. Dnevni red je obsegal 15 točk, ob katerih so sprejeli soglasje k realizaciji delovnega in finančnega načrta stanovanjskega sklada občine, soglasje k realizaciji finančnega načrta sklada za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva občine, poročilo nadzornega odbora občine in zaključni račun za leto 1999. Sprejeli so tudi odlok o ureditvenem načrtu Loga in Novega Loga. Sprejeli so tudi program priprave sprememb in dopolnitev programskih sestavin dolgoročnega plana občine in dopolnitev	prostorskih
ureditvenih pogojev. Med sklepe spada podražitev toplotne energije, ki bo od 1.junija dalje višja za 6,5 odstotka. Sprožili bodo tudi postopke za odprodajo delnic LB Banki Zasavje, Cestnem podjetju Ljubljana in GD Hrastnik. Seznanili so se s socialnim stanjem v občini, ki je ponekod že kritično in predlagali nekaj ukrepov za izboljšanje socialne varnosti ljudi. Svetniki so imenovali nove predstavnike ustanoviteljev v svete zavodov in se strinjali s kandidaturo Polone Kovač za ravnateljico Glasbene šole Hrastnik, Ljudmile Deželak za ravnateljico OŠ Vitka Pavliča in dr.Martina Mlinariča za direktorja Zdravstvenega doma Hrastnik.
Na koncu je župan Leopold Grošelj podal še nekaj informacij, med katerimi je najbolj zanimiva ta, da občina urejuje vse potrebno za gradnjo poslovnega objekta trgovske verige Spar v obrtni coni Boben.
Seja je trajala od 17. do 20.ure.
Fanči Moljk
POŠTO NA IZLAKAH GRADIJO
Delavci GD Hrastnik so po zapletih zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja le pričeli
e
z gradnjo nove pošte na Izlakah. Aprila pričeta dela na objektu, ki ga gradi potta Slovenije, obetajo, pa tudi na Pošti Slovenije računajo, da bodo novo pošto odprli jeseni. Pretekli teden pa so podpisali tudi pogodbo med občino in lastniki objekta, kjer je domovala krajevna skupnost Kisovec - Loke v Kisovcu. Občina je objekt odkupila. Po predvidevanjih ga bodo porušili zaradi dotrajanosti, na tej lokaciji pa bodo zgradili novo pošto in knjižnico. Sedaj poteka tudi postopek urejevanja zazidalnega načrta za to področje.(Vir: Bilten)
PRIPRAVE NA LETOVANJE OTROK
DPM Trbovlje tudi letos intenzivno pripravlja možnost počitniškega letovanja otrok -predšolskih in šolskih. Prva skupina otrok bo odšla na letovanje na Debeli rtič že 27.maja, naslednje skupine pa od 7. do 16.junija v Savudrijo, od 24.7. do 3.avgusta na Debelem rtiču. Od 7. do 13.avgusta bo imela možnost letovanja v Dolenjskih Toplicah skupina 55 osnovnošolcev na taboru mladih.
IL
OB DNEVU ZEMLJE
Dne 22.aprila smo praznovali 30.obletnico dneva Zemlje, najmnožičnejšega	in
najučinkovitejšega okoljskega dogodka v zgodovini. Prvo akcijo so v letu 1970 organizirali v Ameriki, v njej pa je sodelovalo 20 milijonov ljudi po vsem svetu. Ob letošnji 30.obletnici ocenjujejo, da seje v mrežo povezalo 500 milijonov ljudi na vseh celinah. Med njimi so bili tudi zagorski osnovnošolci in cicibani. Pod okriljem občine in s pomočjo mentorjev so ti v soboto v Delavskem domu v Zagorju ob Savi pripravili čudovit program, s katerim so otvorili razstavo likovnih del "Zagoije 2000" in predstavitev svojih okoljskih aktivnosti. Program seje nadaljeval s podelitvijo nagrad avtorjem najboljtih likovnih del, s programom eko radia in z ustvarjalnimi delavnicami pred Delavskim domom ter zaključil z brezplačno kino predstavo.
Prireditev je pri občanih naletela na velik odziv, zato predstavniki občine upajo, dajo bo v podobni obliki moč ponoviti tudi prihodnje leto. Razstava "Zagorje 2000", kateri osnovnotolci predstavljajo stvari, ki so jim v njihovem domačem kraju najbolj vteč, je bila odprta do S.maja.
Natalija Vidergar Gorjup
CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA ZNOVA AKTUALNA
V Trbovljah so nekako pred petnajstimi leti porušili znano delavsko stanovanjsko kolonijo pri Sušniku na Kolodvorski cesti, ki je obsegala tri stanovanjske hiše in vrsto pomožnih objektov. V blokih so stanovali rudniški in cementarniški delavci. Takratna stanovanjska skupnost Trbovlje je pred rušenjem hiš poskrbela za nadomestna	stanovanja
stanovalcev v raznih drugih naseljih. Na tej lokaciji so nameravali zgraditi centralno čistilno napravo za Trbovlje, vendar takrat do realizacije ni prišlo, sedaj pa se je ponudila priložnost, da bi z evropskimi sredstvi to napravo končno le zgradili. Občina Trbovlje bo sodelovala na natečaju za pridobitev potrebnih sredstev, obstaja možnost, da bi z gradnjo ob ugodnem razpletu lahko pričeli leta 2002.
IL
LOKACIJSKI NAČRT KISOVEC
Javna razprava o lokacijskem načrtu Kisovec, ki ureja področje plinifikacije, obnova vodovoda, kabelsko razdelilnega sistema in ostala infrastrukturna vprašanja (npr.javna razsvetljava) ni prinesla nobenih pripomb na razgrnitev. Sicer pa imajo tisti, ki bi imelo morebitne pripombe, še nekaj časa za posredovanje svojih pripomb, saj razgrnitev te ni zaključena.	(Vir: Bilten)
PO VALVASORJEVI POTI
Turistično draštvo Čemšenik je že sedmič organiziralo pohod po Valvasorjevi poti, ki poteka od Izl^k do čemšeniške kmetije pri Mejč
(780m.) inje dolga 17 km. Tako za tiste, ki so se pohoda vsako leto na prvo soboto po l.maju udeležili večkrat kot za tiste, ki smo se na pot podali prvič, predstavlja razgibana pot, ki poteka po stezah, cestah, gozdnih poteh zanimivo in doživeto dopoldne. Pot je primerna tudi za družine z otroki. Predvsem še, če imajo pohodniki srečo z vremenom. In letos, prvo majsko soboto, smo jo imeli v najlepši luči. Vso pot od starta pri Medijskih toplicah, do Valvasorjeve kapele in razvalin medijskega gradu na Izakah ter potem do gradu Gamberg, ki je bil nekoč v lasti družine Valvasor, pa po cesti skozi Ržiše, kjer se na desni razprostira pogled na mogočno Čemšeniško planino (1206 m), in naprej po stezi proti Razboru pod sv.Primožem (to območje je predvideno za krajinski park) in po gozdni poti do Gunetove domačije (900m), od kjer je lep razgled na Savinjsko dolino, nas je spremljalo toplo dopoldansko sonce. Tako, da so nam občasne senčne gozdne poti, kakršna se vije npr. od Gunetove domačije mimo podružne cerkvice sv.Primoža (842m) kar ugajale. Zadnjih 2 km delno gozdne poti se spominska Valvasorjeva pot konča pri domačiji pri Mejč (790m) nad Čemšenikom pod Prvinami. Poleg lepega vremena, ki smo ga bili tisto soboto na veliko deležni pohodniki, smo bili deležni tudi gostoljubja obpotnih domačij in veliko kmečkih dobrot, od orehove in metove potice in drugih slaščic, do domačih sirov, salam in klobas, domačega kruha ter kozarčka čaja, jabolčnika in žganja. Na samem cilju, pri tlačanu Mejču kot je gospodarja poimenoval sam J.V.Valvasor, ki je tako kot prejšnjikrat, tudi letos spregovoril svojim »tlačanom«, so nam poleg njega in kmečkih dobrot, dobrodošlico zaželeli godci ansambla Rožmarin.
Tisti, ki od razgibane poti še niso bili dovolj utrujeni oziroma niso hranili moči za pot domov, so lahko pod kozolcem domačije pri Mejč celo zaplesali. Pod kozolci pa se prav velikokrat v teh netlačanskih (?!) časih pač ne pleše.
Igor Goste
18. VELTRAVNA 2000
1— v
^ .Tf.u J!
Zi. u, n n
TRGOVINA WITB0YNA NOVI LOKACIJI
Zagorska trgovina Witboy se je iz prejšnje lokacije na tržnici Pod uro preselila v nove, večje prostore. Od prvih dni v maju naprej jih lahko najdete na glavni cesti v Zagorju (med
Delozo in Zdravstvenim domom). Nova lokacije ni težko najti, saj je vhod v nove prostore z glavne ceste dovolj dobro viden. Sicer pa imajo trgovino odprto od 8. do 19.ure in ob sobotah od 8. do 12.ure.
Besedilo in slika P.M.
OTVORITEV PODJETJA ETI SARAJEVO
V sredo, 17.maja je bila v Sarajevu svečana otvoritev podjetja ETI Sarajevo, ki bo proizvajalo nekatere elektrotehnične proizvode iz programa delniške družbe ETI. Podjetje se bo ukvarjalo tudi s prodajo, saj bo lastne in proizvode družbe ETI prodajalo na ozemlju Bosne in Hercegovine. ETI ima v novem podjetju 51% delež, drugi partner pa je Javno podjetje Elektrogospodarstvo BiH. Vrednost naložbe znaša 3.643.000 nemških mark. Partnerja sta v novo podjetje združila objekt s površino 1300 m2 v vrednosti
1.701.000	nemških mark, tehnološko in informacijsko opremo v vrednosti 1.692.000 nemških mark in denarna sredstva v višini
250.000	nemških mark.
Predviden obseg prihodkov od poslovanja bo v prihodnjem letu znašal 4.713.000 nemških mark, leta 2005 pa 5.770.000 nemških mark. V primerjavi s sedanjo prodajo na trg BiH-a se bodo prihodki povečali za 130%. Kasneje bo podjetje s soglasjem ETI-ja lahko širilo prodajo tudi v druge države. Podjetje bo konec letošnjega leta zaposlovalo 18 ljudi, konec leta 2005 pa 31 ljudi. Načrtovana povprečna čista donosnost kapiala je desetodstotna.
PRI ZALOKARJU LANSKO LETO USPEŠNI
Poslovno leto 1999 so v podjetju Zalokar zaključili uspešno, saj so izpolnili in celo presegli večino zadanih ciljev. V primerjavi z letom 1998 so podvojili obseg poslovanja in
dodatno zaposlili 4 osebe. Še naprej ostajajo med boljšimi ponudniki mobilne telefonije in avtoakustike v Zasavju, ponudbo v trgovinah v Hrastniku in Litiji pa so razširili s prodajo glasbenih zgoščenk in kaset ter bele tehnike. Aprila so začeli s poslovanjem v novi trgovini v Litiji, v novembru pa so trgovino v Hrastniku preselili na dostopnejšo lokacijo z večjo površino prodajnih prostorov (bivša Elektrotehna). V decembru so po usposabljanju v Nemčiji pričeli tudi s popravilom GSM aparatov na nivoju menjave posameznih komponent in programske opreme. Dejavnosti so razširili tudi na prodajo in servisiranje računalnikov in tiskalnikov ter še posebej na izgradnjo in vzdrževanje računalniških mrež v majhnih in srednjih podjetjih s poudarkom na varnosti in zanesljivosti sistemov.
Za leto 2000 načrtujejo izpopolnjevanje ponudbe v trgovinah v Trbovljah, Hrastniku in Litiji, otvoritev nove trgovine v Zagorju ter pričetek del za gradnjo novega servisno prodajnega centra na lastnem zemljišču v Trbovljah. V sodelovanju s partnerjem iz Švice bodo slovenskemu trgu predstavili nekaj v svetu močno prisotnih in uveljavljenih blagovnih znamk s področja avtoakustike.
RM.
MOJA DEŽEU-LEPA IN GOSTOLJUBNA
Pri Gospodarski zbornici Slovenije, Območni zbornici Zasavje, deluje Komisija za spremljanje razvoja turizma. Njeno delo je izpeljava akcije ocenjevanja in tekmovanja krajev v zasavskih občinah ter občinah Radeče in Litija v okviru projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Poleg koordinativne vloge v projektu tekmovanja slovenskih krajev in podjetij na področju turizma in varstva okolja na regionalni ravni, komisija tudi spremlja napredek na posameznih področjih turističnega uveljavljanja zasavskega območja v širtem slovenskem prostoru. Na podlagi svojih ugotovitev bi lahko dajala pobude tistim subjektom v Zasavju, ki kot nosilci turistične dejavnosti sami ne vidijo vseh možnosti v uveljavljanju turistične ponudbe v posamičnem ali skupnem nastopu.
Podjetjem in gospodarskim družbam je bilo poslano povabilo za sodelovanje na tekmovanju za urejeno okolje gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov. Na osnovi dogovorjenega časovnega razporeda bodo ocenjevanje prijavljenih najprej izvedle občinske komisije. Te bodo rezultate posredovale regijski ocenjevalni komisiji, od tu pa gredo na Projektni svet Turistične zveze Slovenije, ki koordinira postopek ocenjevanja na republiški ravni. V omenjenem tekmovanju sodelujejo kraji in podjetja. Ocenitev podjetja prispeva k skupni oceni kraja.
Rezultati dela regijskih ocenjevalnih komisij bodo znani v prvi polovici julija.
Poleg tega tekmovanja pa Združenje za
trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije v letošnjem letu organizira tekmovanje za "Najbolje urejene slovenske prodajalne", ki je del projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna." Prijavilo se je 65 krajev, med njimi tudi trgovci iz Zasavja. Dober odziv na akcijo kaže, da se trgbvci zavedajo pomembnosti sodelovanja, saj na ta način odkrijejo svoje prednosti in možnosti za dodatne izboljšave.
Na območnem nivoju bo ocenjevanje prijavljenih prodajaln potekalo v maju in juniju, na republiškem pa v septembru in oktobru. V območju bodo najboljšim podeljena priznanja, na nivoju republike pa diplome in priznanja.
Iz vsega tega sledi, da si v prihodnje lahko obetamo bolj urejeno okolje in bolj priljubljene prodajalne - vsaj v času ocenjevanja.
MAH
OBRTNIKI GREDO NA KRK
Te dni so hrastniški obrtniki poleg obrtniških novic dobili še vabilo na majski izlet, ki bo letos trajal kar dva dni. 27. in 28.maja se bodo namreč odpravili na otok Krk. Sicer pa Jolanda Gobec v uvodu govori o šušmarjih, ki jim bo počasi odklenkalo. Nedovoljena reklama teh dejavnosti je začela veljati že 11.maja. Piše tudi o bistvenih novostih za najemnike poslovnih stavb, ki bodo v marsičem pravičnejte. Bolj se bo namreč upoštevalo vlaganje najemnika v poslovne prostore. Poleg ostalih informacij sta zanimivi tudi prijava gradbeništva Rolanda Javorška z Dola in odjava obrtnika Milana Duha s Slatnega nad Dolom.
Fanči Moljk
LI0NS KLUB BRIN PODELIL DVA ČEKA
Lions klub Trbovlje Brin deluje že tri mesece in ta klub seje pred časom odločil, da v okviru zbranih sredstev za humanitarne namene pomaga dvema družinama z invalidnima osebama. Tako so 11.maja v knežji sobi gostišča Brin podelili vrednostna čeka družinama Trošt in Trnolšek.
V prihodnjih dneh bodo skupaj z Lions klubom Krško izročili simbolični ček predstavnikom šole za zdravo življenje na Razborju nad Sevnico, ko bo to šolo obiskal don Perino. V klubu so se tudi odločili, da bodo šoli poleg finančnih sredstev pomagali z gradbenim materialom.
RM.
GRAFEX
Podjetje GRAFEX z Izlak je pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001 in se tako pridružilo "eliti" podjetij, ki se s tem nazivom že ponašajo.
D
^
j. u j J r. it n ji, n
KONCERT OB PRAZNIKU
Praznični spomladanski koncert je v torek, 25. aprila v KC DD Zagorje odigral Pihalni orkester SVEA Zagorje. Slavnostni govornik, ki je spregovoril o Dnevu upora proti okupatorju - 27. aprilu, je bil Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi. "To so tudi dnevi druženja," je dejal v prazničnem nagovoru, "doslej smo iskali najboljše možnosti razvoja in poskrbeli za razmah športa, kulture in urbane podobe zagorske občine." S sloganom: Za Zagorsko dolino - složno naprej se bo udeležil tudi kandidature za poslanca državnega zbora Republike Slovenije.
Potlej pa je v enournem koncertu Pihalni orkester SVEA Zagorje, ki mu je tokrat dirigiral Emil Krečan, zaigral nekaj koračnic in skladb Čajkovskega, Verdija, skladbo Serenata sentimentale pa s solistom na violini Klemnom Benkom. Moderatorka koncerta Karmen Cestnik pa je zatrdila, da godbeniki SVEE vsaj tako dobro orkestrirajo, da navzamejo z dobrim razpoloženjem, ki traja še po koncertu. K vzdušju pa je pridodal tudi nastop Zagorskega okteta in Vokalne skupine CANTATE, katerih dirigent je bil Emil Krečan. Ne le, da so zapeli prepričljivo in dinamično nekaj slovenskih narodnih pesmi,
marveč s pesmijo prepevali tudi o pomladi, ki naznanja razcvet prijateljstva, ljubezni, družabništva. Da se k pomladi podajo tudi prijetni glasbeni napevi so na
spomladanskem koncertu, katerega vstop je bil prost, godbeniki SVEE zaigrali peščico skladb iz svojega obširnega repertoarja.
Besedilo in slika: RR.
KULTURNE DROBNARIJE IZ LITIJSKE KNJIŽNICE
Literarno, slikarsko in fotografsko so prireditve popestrili v litijski knjižnici, pa tudi ure pravljic so potekale skozi vse šolsko leto in sicer vsak drugi torek v mesecu, vodila pa jih je knjižničarka Tatjana Kres. Nazadnje so malčki do deset let in tudi starejši, prisluhnili pravljici o Timiju Racmanu, kajti z urami pravljic bodo nadaljevali v prihodnjem šolskem letu, medtem pa bodo na sporedu likovne ustvarjalnice za malčke in drugo. Še v mesecu maju bo na ogled fotografska razstava Petra Kovača, ki se je z izvrstnimi fotografijami opremil na Falklandskih otrokih in poslikal
tamkajšnje živalstvo: pingvine, albatrose, morske leve, morske slone... in s fotografijami opozoril, da so tudi ti, ljudem neprijazni kraji, po svoje zanimivi in nadvse eksotični. Po besedah knjižničarke Andreje Štuhec so si v Slovenskem tednu knjige od 16. do 21. aprila za dvesto tolarjev podarjali knjige in tovrstna dejavnost je bila izpeljana s pomočjo bralcev, prav tako pa organizirajo bralni krožek: Beremo z Manco Košir, ki poteka na štirinajst dni, polemike pa potekajo v stilu prijateljskega kramljanja. V knjižnici so zmeraj na razpolago za občasne slikarske razstave manj in bolj znanih
slikarjev, s potopisnimi predavanji pa privabijo tudi tiste, ki radi zaidejo še v tuje loge. Na literarni
večer v torek, 16. maja pa so v Knjižnico Litija povabili pesnika Janeza Menarta.
Besedilo in slika: RR.
OBELEŽILI DAN ZEMLJE
Dan Zemlje in izdelki iz odpadnega materiala.
Na soboto, 22. aprila je bil dan Zemlje, obeležili pa so ga osnovnošolci in sicer so v dopoldanskem času v avli KC DD Zagorje predstavili kulturni program in z njim dve dramski igrici. Janez Vovk, podžupan Občine Zagorje ob Savi je navzoče prijetno pozdravil, Tatjana Podbregar pa je podelila nagrade najboljšim risarjem. Šolarji iz OŠ Tone Okrogar Zagorje so uprizorili tudi igrico: V deželi tetrapakov, šolarji iz OŠ Ivan Kavčič Izlake pa igrico: Očistimo potok. Nagrajenci za najboljša likovna dela pa so bili: Maja Kmetič iz OŠ Kisovec,
Edin Mehinovič iz OŠ Tone Okrogar Zagorje, Natalija Ložar iz OŠ Ivan Skvarča Zagorje, Tanja Senica iz OŠ Čemšenik, Martina Čebela iz OŠ Senožeti, Tanja Planinšek iz OŠ Ivan Kavčič Izlake in Alen Karahasanovič iz zagorske OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom. Šolarji in predšolski otroci so se lahko poskusili v izdelkih iz odpadnega materiala, razstavljene risbe iz OŠ Ivan Kavčič Izlake, ki so ponazarjale Briški plaz pa so vzbudile še posebno zanimanje, saj so učenci dobili nagrado z natečaja ministrstva za okolje in prostor.
Besedila in slika: RR.
T)n.3Taa
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
TRBOVELJSKO ZDRAVSTVO UMIRA NA OBROKE
Da, v Trbovljah je zelo špasno v Splošni bolnici, kakor v Zdravstvenem domu!
Po dolgih letih sem imel "čast", da sem malo resneje zbolel ter tako obiskal ti dve znameniti ustanovi. V zdravstvenem domu so se še nekako potrudili, v Splošni bolnici Trbovlje pa - prava katastrofa! Res, da po prvem pregledu specialist še ne more vedeti vsega, razen da mi je povzročil neznosne bolečine za mesec in več - v zaupanje specialista, da ve kaj dela in da je vse prav ter v redu, sem po malo več kot mesecu dni spet odšel na isti pregled.
Specialist je nekaj odkril, nekaj ne, a največji "kruti štos" je bil, ker ni vedel, kaj ter kakšne korake bi naredil za naprej. Ali operacija, ali tablete, ali... Kaj? In v tej zadregi je specialistka napisala še ena zdravila in mi dejala, da naj se čez mesec dni in več spet zglasim pri njej. In mi spet povzročila hude bolečine, ki so me od prvega obeska šele pred kratkim minile. A strah ter dvom v to specialistko je ostal v meni.
Najbolj špasno pa je in res spada, v čisti črni humor tole: Ko sem letos zaradi izredno hudih bolečin najbolj potreboval bolnišnico, me nihče ni hotel dati vanjo. Zdaj pa, ko sem takorekoč že zdrav in lahko delam skoraj vse, me je taista specialistkinja brez pogovora z menoj in brez kakršnekoli obrazložitve, brez mojega soglasja, hotela pred velikonočnimi prazniki dati v bolnico. Vse to, ta pogovor, je potekal brez mojega vedenja z mojo splošno
zdravnico	v
Zdravstvenem domu Trbovlje, ki mi je vse to povedala.
Torej, bolnik ali pacient v Splošni bolnici Trbovlje po vsem tem sodeč nima nikakršne pravice odločanja ali bi šel v bolnico ali ne. In je pacient kakor "megla", ki nima kaj odločati, predlagati, povedati, mora biti tiho pred "njegovim Veličanstvom specialistom"!?!?!?!
Tudi drugi so že imeli izkušnje s tem, take podobne imam jaz, ko hodim cela štiri leta k ušesnemu specialistu vsak teden dvakrat. Trak v oba ušesa, trak ven in to je vse (ušesni specialist, nikoli eden in isti, pride iz Celja v Trbovlje v ZD Trbovlje)! In v štirih letih do danes še ni ugotovil, zakaj mi teče gnoj iz enege, potem iz drugega ušesa, kakor tudi iz ' obeh naenkrat!
V štirih letih tudi še ni ugotovil, zakaj izgubljam sluh, saj zdaj na eno uho komaj kaj slišim, na drugega pa do 40%.
Da, in zaradi tega imam strah ter globoki dvom v specialiste in specialistkinjo iz Splošne bolnice Trbovlje, da bom podobno kot pri ušesnem specialistu hodil štiri, pet let v bolnico na preiskave, vsakokrat pa bom imel zelo hude bolečine, a nikoli prave ter točne diagnoze. Poleg tega se lahko zgodi, da bi bilo po štirih, petih letih obiskovanja specialistkinje v Splošni bolnici Trbovlje (ne, hvala) spet na začetku.
No, ker znajo biti v bolnici kakor tudi drugje v trbovljah zelo špasni, ni nič čudnega, da se vmes nekako sam pozdraviš ali pa se zgodi najbolj črn scenarij (to se je že dogajalo in se
še). Morali bi me poslati v Ljubljano, kjer ne bodo rabili štiri, pet let ampak nekaj dni za točno in pravo diagnozo. Če pa bi sledila še operacija, bi se v Ljubljani samo križali nad (ne)delom v bolnici ter drugje v zdravstvu.
Torej, zelo pogumen in optimističen moraš biti, če se popolnoma predaš bolnici ter zdravstvu v Trbovljah ali pa da si že toliko na koncu, da ti je čisto vseeno kaj s teboj delajo (oziroma eksperimentirajo). No, tukaj sem imel letos že podoben primer, ko sem moral kar petkrat ali šestkrat iti v laboratorij (urin, kri), vmes pa so me v laboratoriju vprašali, zakaj se pri njih kar za stalno ne naselim. In po toliko preiskavah v laboratoriju, se komaj še približno ve, kaj je v redu in kaj ne!?
No, lahko bi Turistično društvo Trbovlje organiziralo večdnevni ali celo večtedenski oddih v bolnišnici in pri ostalem zdravstvu v Trbovljah. In verjamem, da se jih 99% ne bo vrnilo. In še posebno bolnišnici Trbovlje predlagam, kakor ostalemu zdravstvu v trbovljah, da nad vhod izobesijo velik napis Dantejeve Božanske komedije, ki gre nekako tako: "Vsi vi ki vstopate, opustite vsako upanje!"
In na koncu te "grozljivke" ter črnega humorja bi trboveljskemu zdravstvu rad napisal tisto, kar smo včasih veliko mlajši govorili:
"Operacija je uspela, pacient pa je umrl!" Kakor se je čez velikonočne praznike velikokrat slišalo besede na križu in tudi te besede še kako veljajo za trboveljsko bolnico in ostalo trboveljsko zdravstvo: "Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!"
D.P. (naslov je v uredništvu)
V sredo, 10.5., je prebivalce doma starejših občanov na Izlakah obiskal ljubljanski metropolit in nadškof dr.Franc Rode. V pozdravnem govoru se je le-ta zahvalil direktoricu doma starejših občanov, gospe Drenikovi, gospodu župniku Janezu Mikliču ter domu, ki so ta obisk omogočili.
Dr.Rode je v svojem govoru poudaril, naj bo vsak dan poln upanja. Upanje je vir vsega, je gonilna sila vsakega posameznika. Vsako upanje izpolnjuje sonce. Z upanjem je
NADŠKOF NA IZLAKAH
lahko vsak dan vesel in srečen. Pomaga nam prebroditi vsakdanje težave, s katerimi se srečujemo. Ob teh besedah se je nekaterim v očeh utrnila solza. S svojimi lepimi glasovi so obisk zaznamovala tudi dekleta dekliškega pevskega zbora Odmev iz Izlak. Zbor sestavlja devet deklet in so se v domu starejših občanov predstavila prvič. Prebivalci doma starejših občanov so bili obiska veseli in so polni upanja zapustili prostor za družabna srečanja.
IRH
18. VELTRAVNA 2000
j. u.jj.r- \t n j, n
Slovenske železnice se pripravljajo na začetek voženj nagibnih vlakov Pendolino ICS
Slovenske železnice se pospešeno pripravljajo na začetek voženj najsodobnejših vlakov z nagibno tehniko Pendolino, ki bodo septembra začeli voziti med Ljubljano in Mariborom.Izdelava treh garnitur Pendolinov ICS v italijanskem Seviglianu poteka po načrtih. Na progah italijanskih železnic so aprila že potekale preizkusne vožnje prve garniture, ki se bodo nadaljevale tudi maja. Dokončni prevzem treh vlakov bo predvidoma 19. julija letos. Po urejenih formalnostih se bodo začele preizkusne vožnje po slovenskih tirih, redne vožnje Pendolinov pa se bodo začele 24. septembra z zimskim voznim redom. Kar pa se osebja za vlak tiče, že potekajo izobraževanja slovenskih vzdrževalcev novih vlakov. V kratkem bo v Italiji, pozneje pa še v Sloveniji, organizirano tudi šolanje strojevodij, potekajo pa že priprave na izbor vlakospremnega osebja in ponudnikov gostinskih storitev na novih vlakih. Vlaki Pendolino ICS bodo pot med naj večjima slovenskima mestoma prevozili v 1 uri in 45 minutah, ustavljali pa bodo še v Celju in Pragerskem. Uvedba novih nagibnih medmestnih vlakov bo delno spremenila vozni red vlakov med Ljubljano in Mariborom. V skladu z željami obstoječih in potencialnih potnikov se bodo vlaki ICS v medmestnem prometu dopolnjevali z IC in regionalnimi ter mednarodnimi vlaki, zeleni vlaki pa med Ljubljano in Mariborom ne bodo več vozili. Njihove garniture bodo vozile na drugih relacijah. Ob delavnikih bo vozni red vlakov Pendolino prilagojen delovnemu času potnikov. Na relaciji Ljubljana-Maribor bo ob delavnikih vozilo osem vlakov, v obratni smeri pa sedem, saj bo prvi jutranji vlak dvojni. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bodo vozili trije pari ICS vlakov. S takšnim voznim redom bo vzpostavljen taktni promet novih vlakov, hkrati pa ne bo večjih posegov v vožnje primestnih vlakov, s katerimi se vozi največ potnikov. Novi vlaki z nagibanjem v ovinkih na obstoječih progah dosegajo do 30 odstotkov večje hitrosti od klasičnih vlakov. Ker bodo na slovenske proge prinesli popolnoma novo kakovost, bodo vozili z novim rangom ICS - Inter City Special. Vlaki Inter City Special bodo na slovenske proge pripeljali
popolnoma nove storitve ter udobje potovanja, saj so klimatizirani, nemoteno pa jih bodo lahko uporabljali tudi invalidi. Storitve na novih vlakih bodo razdeljene na tri razrede: 2. razred standard, 2. razred plus ter 1. razred plus. Na vseh štirih postajah, kjer bodo novi vlaki ustavljali, se pravi v Ljubljani, Celju, Pragerskem in v Mariboru, bodo vsi potniki vlakov ICS lahko brezplačno parkirali ter naročili taksi po pavšalni ceni, ki bo potnika od doma pripeljal na železniško postajo ali pa ga bo ob prihodu vlaka že čakal na njej. Na vlaku pa bodo lahko tudi telefonirali ter izbirali med pestro gostinsko ponudbo v bistroju ali na svojem sedežu. Potniki 1. razreda plus bodo lahko med vožnjo poslušali glasbo in osebni računalnik priključili v električno vtičnico.
Tudi kolo na vlak
Slovenske železnice so v začetku decembra lani začele voziti avtovlak skozi Bohinjski predor med Bohinjsko Bistrico, Podbrdom in Mostom na Soči. V štirih letošnjih mesecih seje z avtovlakom prepeljalo 4360 vozil z 10.993 potniki, od tega samo v aprilu 1312 vozil s 3655 potniki. Na avtovlak je mogoče naložiti osebne avtomobile, avtodome, kombije ali poltovornjake, pa tudi bivalne prikolice ali čolne. Potniki med vožnjo skozi skoraj 6 in pol kilometra dolg predor ostanejo v svojih vozilih. Prihranek časa je izredno velik, saj bi v najugodnejših razmerah po cesti čez Petrovo Brdo potrebovali več kot uro časa, vožnja skozi predor pa traja le deset minut. Ta storitev Slovenskih železnic je privlačna tudi zato, ker je v ceno prevoza avtomobila vštet tudi prevoz potnikov v vozilu ne glede na njihovo število. S pomladjo in lepimi dnevi se zanimanje izletnikov in turistov za oba lepa dela Slovenije -gorenjsko in primorsko stran - povečuje. Veliko izletnikov je pogrešalo možnost, da bi na avtovlak skozi Bohinjski predor, ki seje na trgu lepo prijel, naložili tudi kolo. Od L maja je takšen prevoz mogoč, v preurejenem potniškem vagonu je prostora za 30 potnikov in 30 koles. Enosmerna vozovnica za potnika in kolo stane od Bohinjske Bistrice do Podbrda 490 tolarjev, od Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči 650 tolarjev in od Podbrda do Mosta na Soči 600 tolarjev.
*	Rudi Špan
18. VELTRAVNA 2000
n T5TTLa
u.
r'
r
\ / H
l V l'
li
/a
«r /1
Vemo, daje počutje živali odvisno pred vsem od gospodarja. Postavimo se na mesto nemočnih živali, odvisnih od naših značajev. Človek, ki brez vesti muči žival, je resno opozorilo človeštvu. Čeprav se zelo radi prištevamo k naprednemu delu sveta, naše ravnanje z živalmi ponekod ni humano, temveč porazno. Pri tem mislimo na domače živali, te so dostikrat deležne slabega ravnanja; trpinčenja zaradi brezbrižnosti, brezčutnosti in malomarnosti nekaterih lastnikov. Že farmska reja živine prinaša s seboj poleg komercialnih učinkov veliko slabih stvari za živali. Reja živine naj ne bo kmetu samo kmetijski proizvod ampak tudi žival, ki je "čuteče bitje".
Poletje je tu in zaradi hude vročine živali trpijo. Društvo proti mučenju živali opozarja in prosi, da zagotovite svojim živalim poleg hrane dosti sveže pitne vode. Zagotoviti jim morate ustrezne higienske razmere za dobro počutje v bivalnih prostorih (prezračevanje). Živali naj ne bodo na prekratkih privezih, zagotoviti jim je treba ležeč položaj. V primeru bolezni jim nudite veterinarsko pomoč.
Veliko ljudi se obrača na Društvo proti mučenju živali s prošnjo, naj posredujemo glede nehumanega odnosa do psov čuvajev, naj bo to na podeželju ali stanovanjskih blokih. Človek kar ne more verjeti kaj vse vidi in doživi na terenu. Zakaj so ljudje lahko tako kruti? lahko je privezati psa na meter dolgo verigo, ga pustiti brez hrane, brez prepotrebne vode, ga imeti pod milim nebom brez zavetja, pozimi v
mrazu in v tej sončni pripeki brez vsakršne sence ali brez pasje ute tako, da pes leži pozimi in poleti na betonu, na vlažnih tleh ves revmatičen. Takšnih in drugačnih krutih primerovj e veliko. Ljudem je treba vtepsti v glavo, daje žival živo bitje, ki čuti in trpi. Za tako početje je treba ljudi kaznovati, j ih poimensko navesti, jih prijaviti in denarno kaznovati. Imamo zakon proti mučenju živali!
Osnovni pogoji za našega varuhi in prijatelja psa:
-	suho zavetje, v sončni pripeki senco, pasja uta naj bo primerno velika in dobro izolirana,
-	izdaten obrok zdrave hrane (mladički do enega leta starosti se hranijo 3-4 krat na dan),
-	vedno dovolj sveže čiste pitne vode,
-	primemo, zlasti lahko verigo, dolgo najmanj 3-4 metre z ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti,
-	če pes biva v bivaku naj ta ne bo premajhen (3x4 m).
Nujno ga spustite večkrat z verige ali pesjaka, d ase sprosti, hvaležen vam bo. Tudi psi v stanovanjih potrebujejo dosti vsakodnevnega gibanja. Ne puščajte ga ves dan osamljenega v zaprtih prostorih brez zadostnega zraka, hrane in vode. Ne puščajte psa na balkonu na sončni pripeki.
Znano je, da se skoti več domačih živali, kot bi bilo zaželjeno. Zato jih lastniki kot nezaželjene kruto ubijejo, zavržejo ali sestradajo do pogina.
Prosim lastnike, da dajo samice sterilizirati in samčke kastrirati. S tem boste preprečili nezaželjeno razmnoževanje. Bodimo humani tudi
do živali, ki živijo prosto v naravi. Kdor živali ne mara ali za njih nima pogojev, naj sijih ne nabavlja.
Moto našega delaje: "Ne le ljudje, tudi živali imajo pravico živeti!" Skupno se potrudimo, da bomo ta slogan uresničevali!
Štefka Kurent, Društvo proti mučenju živali Celje
POTEKA IMUNIZACIJA LISIC PROTI STEKLINI
Veterinarska uprava Republike Slovenije bo opravila spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem zaradi posrednega varovanja ljudi proti tej izredno nevarni bolezni.
Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi in jo poznamo že tisočletja. Ob izkorenitvi tako imenovane urbane stekline z redno vakcinacijo psov, predstavlja steklina, kije prisotna pri lisicah, nenehno grožnjo za prenos bolezni, preko domačih živali na ljudi.
Ker je vakcinacija edina oblika boja proti tej bolezni, se je Veterinarska uprava RS vključila v Evropsko komisijo za zatiranje stekline pri divjih živalih s pomočjo vab, napolnjenih z vakcino.
V letu 1995je bila prvič izvedena nova metoda polaganja vab z za to posebej prirejenimi letali. Sistem polaganja vab uporabljajo v Evropi že vrsto let. Novi način polaganja vab zagotavlja enakomernejšo distribucijo vab na celotnem ozemlju Slovenije in s tem omogoča tudi boljšo in večjo možnost imunizacije divjih živali, predvsem lisic.
Veterinarska uprava bo zato do predvidoma 31.maja 2000 opravila spomladansko akcijo oralne imunizacije lisic proti steklini. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev iz višine 300 m, s posebej prirejenimi letali. Psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje. Po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije (VVHO) je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto	območnega
zdravstvenega zavoda (v primeru Zasavja je to ali ambulanta v Celju s telefonsko številko 063/42-510 ali v Ljubljani s telefonsko številko 061/18-63-900).
S položenimi vabami nameravamo aktivno imunizirati lisičjo populacijo v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija. Po zakonu v naši državi, morajo biti psi v naši državi obvezno enkrat letno vakcinirani (vsakih 12 mesecev). Mladi psi morajo biti proti steklini cepljeni takoj, ko dopolnijo 4 mesece straosti. Letos so morali biti psi cepljeni najkasneje do 1 S.maja 2000.
Pripravil Peter Mcinikar
18. VELTRAVNA 2000
F. jT. Jr m
ANKETA
Večina stvari se začenja z: mogoče. Kajti mogoče se splača postoriti to in ono in mogoče bodo zadeve tudi uspešno opravljene. Saj udejanjanje spremlja tudi upanje, nenazadnje magari občutek sreče, če se stvari posrečijo. Mogoče pa bo, si rečejo, če ne tudi, da mogoče le ni zaman, kadar se trudijo, kako bi nekaj poratalo. In skrbno, da bi vendarle opravili na primer izpit, ne prezrejo ostalih, ki se prav tako poskušajo v šolskih ali službenih obveznostih.
Za medsebojne stike itak pravijo, da so uspešnejši, če je sodelovanje prijetno, k čemur pa pripomoreta tudi prijaznost in ustrežljivost. K prijaznosti se še nekako spodbudijo, motivacije za uslužnost pa ni venomer na pretek. Zdi se namreč, da je dostikrat v soodvisnosti od raznih pomislekov in zadržkov, saj usluge izzvenijo prijetnejše, če so načini razdajanja takšni, da navdajajo z veseljem in zadovoljstvom. Dejati si, da pa mogoče lahko komu ustrežemo, prav gotovo med drugim tudi razvedri kontakte in pogostnost druženja. Čeprav se, recimo, pogosto ugotavlja, da pa nikakor ni dobro biti preveč "zastonjski", saj se usluge nekako porazgubijo kot vodni val, nehote pa marsikdo hoče oziroma pričakuje mogoče pozornost ali mogoče hvaležnost.
Ustrežljivost je največkrat v malenkostih in pomeni odzvati se na želje drugih ter dejansko narediti nekaj brez preračunljivosti ali koristoljubja. Kljub temu, da se za razne (pre)drage turistične, gostinske in druge usluge marsikdaj izgubljajo v barantanju, češ, ali se sploh splača, pa toliko bolj vzpodbudi prijateljska gesta ustrežljivosti. Saj s tem tudi razpolaganje koketira z zaupljivostjo in sozvočjem druženja ter zlaga namere za mnogotere uslužnosti. Prilike, ki izvabljajo ustrežljivost, si namreč prenekaterikrat zahočejo spontanih pristopnosti, ki se kdaj pa kdaj ne ozirajo na pridobitništvo. Mogoče sleherno razpolaganje nekaj ustrežljivosti premore.
Besedilo in slika: Petra Radovič
Kristina Čudovan, dijakinja iz Hrastnika:
"Usluga je, kadar nekaj storiš zastonj.
Od prijateljev kar nekako pričakujem, da
smo si na uslugo, ko je treba. Zelo spoštujem ljudi, ki se znajo odzvati in narediti kdaj kakšno uslugo. Želiš si pa itak zmeraj, da so usluge obojestranske."
Rudi Predovnik, upokojenec iz Hrastnika: "Lepo je narediti uslugo. Solidarnost je lepa čednost med prijatelji in tudi nasplošno v medčloveških kontaktih.
Uslugo pa narediš brez očitkov in včasih smo si bili bolj na uslugo, s čemer je bilo tudi vzdušje prijetnejše."
Cveta Benetek,

T-'.
upokojenka iz Hrastnika:
"Usluga je lahko malenkostna in se prične pri šolarjih, da si pomagajo narediti domačo nalogo. Usluga je lahko tudi pogovarjanje ali da greš z nekom na zabavo, četudi imaš "slab dan". Z uslužnostjo je tudi prijateljstvo krepkejše."
mmm
lili!
i?«'1 v \
■ T0

V/
Sabina Češek, dijakinja z Dola pri Hrastniku:
"Včasih naredim komu kakšno uslugo.
Verjetno so ljudje, ki precejkrat
naredijo uslugo tudi bolj zanesljivi v vseh
stvareh."
,

Marija Cvirn, delavka iz Trbovelj: "Če meni kdo naredi uslugo, sem mu tudi jaz na razpolago, da mu povrnem uslugo. Sicer pa hitro pozabim, da narodim uslugo. Saj pri tem ne gre za povratno reakcijo, da na primer kaj dobiš v zameno, ampak da si vesel, če nekoga lahko osrečiš."
Živa Repovž, učenka iz Zagorja:
"Včasih že narediš kaj zastonj, sploh prijaznemu človeku z veseljem ustrežeš. Tudi pri prijateljih mi je všeč, da so mi na razpolago, če jih rabim, da gremo v kino ali da se kaj pogovorimo."
Dragica Vunčič, kuharica s Šmartnega pri Litiji: "Po potrebi naredim kdaj kakšno uslugo, če pač čutim, da je treba in da lahko ustrežem. Spoštujem ljudi, ki znajo biti na uslugo."
m T fl TL či m fl n Tl
18. VELTRAVNA 2000
Boštjan Grošelj: KUlTllA
m.lAlEL.INIVA
Prijateljstvo je	zelo
raztegljiv pojem. Pod njegovo streho se skriva tako predano medčloveško spoštovanje, začinjeno z iskrenostjo, kot	tudi
izkoriščanje soljudi. Najlažje se je skriti za masko prijateljstva in v njegovem imenu uporabljati druge za doseganje lastnih sebičnih ciljev. Obstaja torej samo brezpogojno prijateljstvo, ali pa ga ni. Pravo prijateljstvo se pokaže v težkih trenutkih, ko je idealna priložnost, da se loči zrnje od plevela. Če bi se prijateljstvo merilo po sliki veseljačenj, bi bilo človeštvo ena sama velika podoba sreče. Stanje je precej drugačno, kar priča o redkosti resničnega prijateljstva.
Kdor pravi: "Sem tvoj prijatelj, če ...", se spreneveda kot zviti lovec, ki 'ljubeznivo' vodi žival v past. Takšno nasedanje še kako dobro povzema pregovor o lepljenju ljudi na med sladkih besed. Navidezno prijateljstvo zaslepi skoraj vsakogar in večinoma spregledamo šele, ko smo že ujeti v njegovo kletko. Brez težav se navežemo na nekoga, ki v imenu dobrotljivosti pije našo energijo. Takšnim pijavkam prijateljstvo prija. Morda se ga prav zato oklepajo, toda gorje, če jim ga odrečemo. Takrat se spremenijo v ranjene živali.
Najhujše, kar se jim lahko zgodi, je namreč prav to, da se ne morejo več hraniti pri nas. So kot vampirji, ki se jim izmika kri. V takih okoliščinah imamo samo dve možnosti: ali se vdamo pod pritiskom ali pa krvosesu obrnemo hrbet. Odločitev je vse prej kot lahka, a če nam je kaj do svojega dostojanstva, bomo zapustili položaj žrtve in si poiskali enakopraven položaj v medčloveških odnosih. To ne pomeni, da postanemo sebični, sicer spet izdamo svoj pravi jaz.
Poiskati si moramo ljudi, s katerimi bomo lahko gradili pristen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Prave prijatelje gotovo težje najdemo kot navidezne, vendar se splača. Bolje je imeti en sam biser kot kup spranega peska. Vsak si ga zasluži, zato ga bo slej ko prej našel. Tako bo naredil najboljšo uslugo sebi in drugim. Prispeval bo k napredovanju vsega človeštva, čeprav se ta trditev komu zdi natolcevanje.
Sveta ne bo spremenila politika ne gospodarske reforme, svet spreminja samo reforma človeških src in zavesti. Gospodarstvo, politika, izobraževanje in ostale družbene dejavnosti so v svojem bistvu le odsev naše zavesti o svetu in čuta za brezpogojno ljubezen do Vseh bitij. Človek je sposoben zgraditi raj na Zemlji ali pa jo spremeniti v pekel. Sleherni med nami je zato soodgovoren za usodo sveta. Vsakdo, ki se odloči živeti v skladu z glasom svojega srca, prispeva k rasti in krepitvi vizije o lepšem jutri.
Pomen gojitve resničnega prijateljstva je torej mnogo širši, kot si običajno predstavljamo. Enako pomembno je razkleniti kletko lažnega prijateljstva. Osvoboditi se je treba uklenjenosti v verige izkoriščevalcev. Kdor zlorablja našo naklonjenost za sebične namene, si nas ne zasluži. Če ne dojame zgrešenosti svojega početja, naredimo sebi in njemu najboljšo uslugo, če prekinemo odnos.
Prijateljstvo je preveč dragoceno, da bi ga delili z vsakomer, ki nam prekriža pot. Zaslužijo si ga samo tisti, ki so zanj pripravljeni tudi kaj storiti. Prijateljstvo je kot občutljiva cvetlica, zato ga je treba skrbno negovati. To je edina pot, da raste in se krepi. Le tako bo lahko kos vsem preizkušnjam.
Petra Lipec
TtiAVEMI UIIISEMi IX SPOŠTOVANJA SO V NAS SAMIH IN IM S TKONIAll TEAUiiJf LAHKO ZOItAMAii! SPOŠTOVANJA VREDNO OSEDNOST'
Ste že slišali kdaj, spoštovani bralci in bralke, da se celoten proces ljubljenja in spoštovanja prične pri nas samih? Ste tudi slišali, da ne morete in ne boste nikoli mogli in znali ljubiti drugih, če ne boste najprej in brezpogojno ljubili sebe? Ste že slišali kdaj, da je isto kot z ljubeznijo tudi . spoštovanjem? Da če ne boste najprej spoštovali sebe, svojih sposobnosti in pomembnosti svoje biti, ne boste mogli biti spoštujoči do drugih ljudi, kar zna biti za vas in za okolico strašno moteč dejavnik?
Spoštovanje in spoštovati se marsikomu velikokrat zdi nepomemb no, mogoče ga kdo ignorira kar celo življenje. Kakšni so ti ljudje, ki se jim ne zdi nihče vreden spoštovanja? Ne vem. Sklepam pa, da so to tisti, ki sami niso vredni svojega spoštovanja. Težko je zgraditi dobro sliko o sebi, vem. Težko, saj na vsakem koraku čakajo ljudje, ki nam to sliko uničujejo oziroma kvarijo. Kvarijo, ko govorijo, da so bolj pametni, bolj pomembni, lepši in nasploh "večji". Težko je upreti se vsem tem situacijam, ki jih je vsak trenutek nekaj. Težko je preslišati ali pa sprejeti nekaj povsem zavestno, premisliti in vgraditi v svojo zavest. Marsikakšna kritika je namreč vredna svoje kritične težine, našega razmišljanja in predvsem upoštevanja. Ampak te kritike, katerih namen je pozitiven, prihajajo od ljudi, ki želijo izboljšati prav tisto, v kar so usmerili svojo kritiko. In to so kritike, o katerih bistvu je vredno razmislitit. Ne ubadajo se torej s tistimi kritičnimi pogledi, šušljanšem, ne ubadajmo se s tistimi, ki trdijo, da so tako dobri, da mi ne moremo biti nikoli boljši, pa čeprav smo mi šele na začetku naše poti. Ne poslušajmo torej tistih, ki pravijo, da nismo veliko vredni, ker smo od njih drugačni.
Naša drugačnost je tista, ki nas naredi vredne. Naša drugačnost je tista, zaradi katere si zaslužimo samospoštovanje. Takšno, ki ga odsevamo tako močno, da ga zaznajo tudi drugi in ga čutijo kot potrebo po spoštovanju. Včasih je težko koga spoštovati, saj za mnoge to pomeni priznanje premoči, bodisi družbene, politične. Vendar pa je spoštovanje še daleč od premoči. Je ideal, ki mu je (če mu je) vredno slediti in v vsakem človeku je nekaj, čemur lahko sledimo in iz česar se lahko učimo. Torej - vsak človek je vreden spoštovanja. Saj vem, teoretično je o tem lahko razglabljati, v praksi pa se teorija tudi v tem primeru velikokrat zruši. Meni, vam, vsem. Včasih je težko spoštovati nekaj oziroma nekoga, saj se zdi, da se je gnilost razpasla vsepovsod. Najbrž ni treba vztrajati in iskati zdrave dele (ali pač?). O tej dilemi bi težko razpravljala še naprej, saj je sama še nisem razrešila in je najbrž mnogi niso. To so pač vprašanja, ki si jih bo človeštvo zastavljajo vedno. Odgovora pa najbrž ne bo dalo nikoli.
Spoštovanje je vredno graditi na trdih temeljih in ne kot hišico iz kart. Najbrž je bolje graditi po vseh pravilih in v vsako opeko posebej vložiti trud. Da je vsak del samospoštovanja in s tem vzbujanja spoštovanja drugih - trden, ker le tako je lahko resničen. Zato je za spoštovanje potreben čas, ki odkrije in razkrije vse. Vse tiste spoštovanja vredne, ki so znotraj gnili, čeprav smo jim slavo klicali že za časa življenja, pa tudi tiste, ki jih je vrednost spoštovanja obšla po krivici.
18. VELTRAVNA 2000
X — J Ji
u a t "rj 77,
Dispečer z dušo...
28. januarja 1. 2000 je bil dan, ki se ga bo Hinko Repše z veseljem spominjal še dolga leta. Zakaj? Na ta dan mu je Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Trbovlje, podelila priznanje za njegovo izjemno plodovito in inovativno delo na področju izumiteljstva. Se čudite? Ne boste se več, ko boste prebrali najin pogovor do konca ...
Hinko Repše, inovator iz Trbovelj, nam predstavlja svojo zadnjo inovacijo - mikro / psiho test... Mikro / psiho test?? G. Hinko, to je zadnja inovacija v vrsti bogate bere iz vaše zakladnice izumov. Bi bralcem ZASAVC -a zaupali, kaj je to Mikro / psiho test, in čemu je namenjen ...
Seveda, rade volje ... v svojem življenju sem potuhtal celo paleto teh stvari. Večkrat sem imel tudi resen namen katero od njih uradno patentirati, pa se mi ni nikoli nobena zdela dovolj dobra. Potem pa sem na prigovarjanje mojih kolegov, sodelavcev, in njihovem pozitivnem odobravanju te ideje, po daljšem času le popustil in nazadnje prijavil patent te, zadnje „hudičeve zadeve,, kot so jo poimenovali možje pravice ... Njim rad verjamem, saj, če primeijam svoj tester, ki ga ni več kot za navaden kuli, s tistim, ki ga trenutno uporablja naša policija (izdelek firme „Treger„ ki tehta celih 6 kg.!!)...
Mikro - psiho tester je večnamenski, in je torej namenjen tudi ugotavljanju psihofizičnih sposobnosti voznikov in ne samo ugotavljanju morebitne prisotnosti alkohola v krvi. Poleg njegove že omenjene enostavnosti pa je zanimiv
še zaradi ene stvari. Uporabnost testerja ne temelji na izvoru električne energije, zato je njegovo delovanje v primerjavi z električnimi testerji, ob vsakem času 100%.(za razliko od onih, ki so trenutno v rabi, katerim zanesljivost delovanja pade že po uri ali dveh, in je zato njihova točnost močno vprašljiva) Napajanje, ki ga rabi za svoje delovanje, prihaja iz človekove glave in rabi vedno isto količino človeške energije. Tudi Vas bom ob koncu najinega razgovora malo potipal. Velja??
...klim ...velja !?!...Hinko Repše, kdo ste Vi, ko niste izumitelj??
Dolenje!!
... Dolenje? ... Prišli pa ste za kruhom v Zasavje?
No ... pravzaprav sem iz Radeč, točneje, rojen v Jagenjci malo pred drugo svetovno vojno. Zaradi vojne smo se šolali malo tu in malo tam, pot pa me je zanesla, skupaj s sestro v Trbovlje, kjer sem nadaljeval šolanje na OŠ Ivana Cankarja.. Ki pa smo jo morali zopet zapustiti, ker jo je zasedla nemška vojska ... in tako je bilo šolanja zame konec ... od takrat dalje pa do konca vojne mulci nismo več hodili v šolo ... Šele po njenem koncu smo začeli ponovno hoditi k pouku na Jagenjci, tam kjer sem bil rojen. Dokončal sem 5 razredov OŠ, zatem še 3 razrede nižje gimnazije v Trbovljah. Vleklo pa meje za kruhom. Mala kmetija nas ni mogla vseh preživeti, dohodkov ni bilo, očeta sem izgubil že 1. 1939 v nesreči ... tako sem nadaljeval šolanje v elektrokovinarski stroki v Mariboru. In to uspešno. Vrnil sem se v Trbovlje, se zaposlil, in po letu dni odšel na služenje vojaščine, v mornarico. Vrnil sem se domov, ko mi kmalu zatem umre še mati. Kaj sem hotel? Zaposlil sem se ponovno pri Elektro Trbovlje, kjer sem tudi dočakal pokoj. Naj povem kot zanimivost, da sem še leto in pol pred upokojitvijo v Ljubljani obiskoval tečaj za državnega dispečerja na inštitutu „Milana Vidmarja,,... ja, in tako je bilo s tem mojega šolanja konec, vidite ...
... neupogljiv in stalno za znanjem ... in še sedaj, ko ste v pokoju, še vedno kreativen ... res zelo lepo ... Poleg mikro - psiho testerja, za katerega ste dobil priznanje Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Trbovlje, ste morda v svoji bogati inovatorski karieri ustvarili še kaj, kar bi danes radi predstavili bralcem ZASAVC - a?
Seveda. Ko že ravno imam to možnost, bi Vas povprašal g. Ovnik, ste Vi morda imeli v življenju kdaj priliko opazovati slepega in nemega, kako
se mučita pri vzpostavitvi pogovora?
!??!
Se mi je zdelo ... No, vidite. Meni paje prišlo na misel, da mogoče ne bi bilo slabo sestaviti pisavo, ki bi si jo takšni ljudje lahko enostavno izpisovali na dlani sogovornikovih rok. Potem pa sem za to odgovorne strokovnjake (v Beogradu, op. avto.) povprašal za njihovo mnenje in dobil odgovor, da stvar „sicer ni slaba,, da pa rabim vložiti svoja finančna sredstva, katerih pa takrat na žalost nisem imel. Pa še v Nemčijo, v daljni Haidelberg, bi jo moral poslati na ponoven strokovni pregled, ker je vsa stvar pač spadala pod literarno področje. Sedež za te zadeve paje bil na nemškem. In sem obupal ... danes mi je žal...
... se da ta pisava videti ? ...
Seveda. Saj to je čisto enostavna zadeva ...
... ja, sem slišal govoriti, da je najboljša rešitev, enostavna rešitev ...
No, kaj pravite, g. Ovnik, kaj tukaj piše ... ??
...in mi je pomolil pod nos neko čudno kombinacijo nekih čudnih znakov, podobnim obcestnim smerokazom v nevarnih ovinkih, samo, da so bile ti v raznih kombinacijah obrnjeni na vse štiri strani neba ...
...??... tu piše ... tu piše, hja, mogoče Repše ...??
??... khm, ja, no ... vidite. Izpeljanke teh znakov si lahko slepi in nemi pišeta s prstom roke na dlani drugega. In če bi bila danes, ko pri nas vladajo drugi časi in ljudje, tudi drugačna volja in bi naša Zveza slepih in Zveza slušno prizadetih prisluhnili...
... hja, jaz vroče upam, da bodo odgovorni pri obeh zvezah dobili v roke kakšen izvod ZASAVC -a in prebrali najin pogovor ...
...ki je postajal vedno bolj živ in vedno manj podoben intervvievu. Pa kaj. Zanimivost na zanimivost, prostora za tekst pa nam, novinarjem, vedno primanjkuje. Na mizo je g. Repše nasul še cel kup idej, izumov in skic, ki jih je ustvaril v svoji bogati izumiteljski karieri. Od glasbil, idej, ki bi jih lahko koristno uporabila avtomobilska industrija pa tudi take, ki se tikajo zdravilstva. Najbolj pa je mene osebno pritegnila tista, ki se je tikala avtomobilizma. Ta bi bila še kako dobrodošla šoferjem v nevarnih zimskih razmerah, sploh poledici.
iTL h c5T17,i*lT.
18. VELTRAVNA 2000
Na idejo je prišel, ko mu neko hudo zimo sredi vožnje na poledenelem terenu odpove zavorni sistem. Niso pomagale ne zimske gume in ne verige ...
... In sem se domislil, kako bi se dalo elegantno v vsak avtomobil vgraditi nad vsako pogonsko kolo po eno dozirno posodo s peskom, ki bi obenem delovala kot balast. In ko bi bila sila, bi voznik s pritiskom na gumb, (tako, kot npr prižgemo luči ali brisalce), sprožil elektromagnet, ki bi ustje dozirne posode odprl in izpustil pod kolesa pesek, ter tako omogočil bistveno varnejšo vožnjo v poledeneli klanec ali po njem navzdol... To je ena zadeva, druga, ki se tiče avtomobilizma pa je, da se da v vsak avto vgraditi 5 znanstveno tehničnih pripomočkov, ki bi varovale, ali če že hočete, delovale, v prid voznikov in njihovi varnosti v prometu. Na kratko, budilec voznika, spodbujevalec za srčne bolnikem in asmatike, sedež za voznike, ki trpijo na prostati in še dve, ki pa naj ostaneta zaenkrat še skrivnost.
... v tem najinem izjemno zanimivem klepetu sva, g. Repše, naštela že kar nekaj vaših izumov. Pa nam zaupajte še, ali je mogoče kakšen vaših izumov že kje v uporabi?
Jasno. O tem istem vprašanju so me barali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, območni zbornici Trbovlje. Kar nekaj jih je. Vsaj 30. Morate pa se zavedati, da moram imeti pri vsaki stvari, pri vsakem novem izumu in njegovi realizaciji zagotovljen vsaj minimalni finančni naboj. Zaenkrat vlagam svoj denar, obenem izum pilim, ga dodelujem toliko časa, daje dopadljiv tudi širši strokovni javnosti. In če hočete, biti moram velikokrat tudi edini poiskusni zajček, kajti svoje ideje vedno preizkusim najprej na sebi in sam. In do sedaj sem še vsako preživel. Torej imajo atest ha, ha, ha ...
... ko Vas takole poslušam, me vseskozi navdaja občutek, da Vas zanima tudi večplastnost življenja, predvsem humanost, in ne samo elektro stroka, kateri ste bili zapisani skozi celo življenje ...
... hm, veste, ta vaša ugotovitev bo kar držala. Samo, te stvari človek nosi v sebi, se z njimi ne baha. Takšen pač sem. Sem pa po naravi bolj tihe sorte človek. Toda! Tudi kadar molčim, razmišljam! Konstruktivno, seveda ...
... Torej, g. Repše, prav lepo se vam zahvaljujem za izjemno doživeto popoldne ... prosil bi Vas samo še za to, kar ste mi obljubili, na začetku najinega pogovora. Mikro/psiho test ... Ali ga bovo preizkusila na meni...
NA ŽALNI SLOVESNOSTI V MAUTHAUSNU
Mednarodni taboritščni odbori so pripravili ob 55.obletnici osvoboditve koncentracijskih taboritšč v nacistični Nemčiji in Avstriji žalne slovensosti: 16.aprila v Ravensbrucku, 30.aprila v Dachau, od 1. do 5.maja v Neuengammu, 6. in 7.maja v Mauthausnu.
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik je organiziralo udeležbo z avtobusom na žalno slovesnost 6. in 7.maja v Mauthausen. Med 50 udeleženci je bil tudi preživeli taboritščnik, Hrastniščan Alojz Hribar, njegova žena, sin in snaha, dva udeleženca, ki sta izgubila očeta v KZ-Mauthausen, en udeleženec brata in ena udeleženka strica. Zveza borcev NOB Hrastnik je §e večkrat obiskala taborišče Mauthausen, za večino letošnih udeležencev pa je bil to prvi obisk tega zloglasnega taborišča smrti v Avstriji, ki seje priključila Hitlerjevi Nemčiji leta 1938. Citira: "12.marca 1938 ob 16.uri prekorači Hitler pri Braunau na reki INN avstrijsko mejo." /Edicija: 1938 -NS Herrschaft in Oesterreich, Vien 1998/
Letošnjo žalno slovesnostjo bilo vredno videti in slišati preživele taboriščnike, predstavnike iz vseh evropskih in drugih držav, ki jih je okupirala nacistična Nemčija od 1939-1945 leta. besede in številke, ki so nam že dolgo znane o žrtvah po vseh koncentracijskih taboriščih, so tudi po 55 letih "le besede", ki pa te kako bolijo in skelijo, so zapisane in ne bodo nikoli pozabljene. Letos so jih ponovili celo taki, ki jim šele v zadnjih letih verjamejo...
Geslo "enotni v boju" in "enotni v miru" je na svečanosti povezalo prisotne taboriščnike in tisoče udeležencev, ki smo na kraju njihovega trpljenja, s krvjo prepojeni in s pepelom od zgorelih v krematorijih, posuti zemlji utrdili ozaveščenost do drugače mislečih v tem trenutku doma, v Evropi in tam, kamor so pobegnili kolaboranti nacifašističnega okupatorja. Holokavst je razgaljen pred celim svetom!
Eno uro in pol seje vila povorka preko "Apel-platza", kjer so nekdaj trepetali sestradani in izčrpani taboriščniki pred SS komando, na čelu povorke so se pomikali preživeli, s "taboriščno rutico in trikotnikom", ki so ga morali nositi kot prepoznavni znak, za njimi pa zastave ob najvišjih državnih predstavnikih in diplomati vseh evropskih držav in nekaterih iz drugih celin. Ob naši slovenski zastavi in državnih predstavnikih je bil tudi predstavnik ZZB NOB Slovenije, Cveto Kobal.
Na koncu povorke so korakali mladi, predstavniki mladinskih organizacij in združenj, ki so nosili številne transparente s sporočili, npr: "Hočemo delati, a ne za drobiž, ki pada iz mize bogatašev!" "Mladi celega sveta se razumemo, med nami ni šovinizma!" Namesto orožja hočemo kruh za lačne!" "Kdor proizvaja orožje za pobijanje lačnih in preganjanih iskalcev dela, nima pravice boriti se proti nacifašizmu!" Mirno in dostojno so korakali mimo nas. Okrog 2000 mladih, je ocenil voditelj svečane prireditve, je naredilo na vse udeležence nepozaben vtis. Mladina se prebuja in išče svoje pravice v letu 2000! Ne verjame lepim besedam o znanstvenem, kulturnem in gospodarskem napredku in milijardam dobička, ob vsem tem pa ne občutijo in ne vidijo svoje socialne bodočnosti! Izbrana elita vidi le svojo bodočnost v globalizaciji!
Ob taboriščni trdnjavi stojijo na travnatih terasah spomeniki držav, iz katerih so bili pripeljani politični zaporniki in vojni ujetniki, ki so morali tlačani ti nacizmu zato, ker so bili drugačni, bili so "untermensch": komunisti iz priključene Avstrije, Nemčije, Čehoslovatke, Jugoslavije, vojni ujetniki iz Rusije, Francije, Balkana, Slovenije, Belgije, Albanije. Tudi Republika SLovenija ima svoj spomenik v spomin natih žrtev v Mauthausnu. Ob njem smo se zbrali vsi, ki smo se pritli poklonit njihovemu spominu. Kulturni program so izvedli učenci Osnovne tole Petra Kavčiča iz Škofje Loke in Osnovne šole iz Krmelja. Slavnostni govornik je bil dr.Zgaga, minister za šolstvo in šport.
Svečanostim v nacističnem taborišču smrti Mauthausnu je prisostvoval tudi poslanec Rupar. Stojično je poslušal kulturni program ob spomeniku slovenskih mučenikov, tudi komunistov, poslušal preživele taboriščnike, ki so ponosno govorili o sotrpinih, avstrijskih, čeških in ruskih komunistih, ki so se tudi uprli okupatorju... Zvedel je, da ni bilo "gnezdo komunistov" le v Revirjih oziroma v Zasavju.
Pavla Zadobovšek
RELIKOVCI NA SKUPINSKI RAZSTAVI
Društvo RELIK iz Trbovelj je v počastitev 1 .maja in občinskega praznika Trbovelj 1 .junija, pripravilo razstavo svojih članov. Tako je bilo v Likovni galeriji DD Trbovlje do 8.maja na ogled 56 del v različnih tehnikah.
T.L
Jože Ovnik
R5EFTI INF.: 03/ se-e4- 2SO
ZASTAVUALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 1270 Litijo tel-061-881-362 gsm: 041-426-665
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato,
Realizacija kredita takoj!
Delovni čas od 9'’ do 16h,
•	FIZIČNO VAROVANJE LICENCA a. 03M98/F
•	REDARSKE STORITVE
•	KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA
•	ODKUP DOLGOV
Samo URBANIJA
tel.: 041-638-950
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI
»NEVE5TA«
H. TRATNIK s.p.
Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 -e petek od 9-12 ure, sobota zaprto_
SIVILDA ANA
Izdelovanje oblačil po naročilu
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar	Telefon:
NAROF 32	0601/73-615
1411 IZLAKE	GSM: 041/405-828
ELEKTROTOM
SERVIS&TRGOVINA
Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec
SERVIS VSEH VRST:
-bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel.: (0601)71-321, gsm:(041)507-321
______PREVZAMEMO. POPRAVIMO, DOSTAVIMO_
PNEUMAT1C TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8fc», Trbovlje, G S IVI 041 '704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
Ulica X. junija 7,TRBOVLJE
Opravičilo
V Zasavcu številka 9 je prišlo do neljube napake pri objavi čestitk ob srebrni in zlati poroki. Napačno smo razvrstili sliki slavljencev. Za neljubo napako se vsem opravičujemo.
Zasavc d.o.o.
u in
iskreno čestitamo ob
Srebrni poroki
Mama, ata, sestri in brata z družinami

2Q. 04. 1Q50 2Q.04. 2000
50 let

V
a/

jima
'elijo: nčerki in sinovi z
družinami
'A
18. VELTRAVNA 2000
.ti? i;;j r;,f
PROSLAVILI SO JUBILEJ
Obeležili so 35. obletnico in si zapisali 10. jubilejno republiško glasbeno revijo šol s prilagojenim programom, kije 19. in 20. aprila potekala v KC DD Zagorje, ko se je predstavilo 622 nastopajočih in 123 spremljevalcev. Čestitali pa so si tudi za dobro medsebojno sodelovanje s šolami, za uspešno pedagoško delo ter za mnogo tistega, da v OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom delajo v zadovoljivo opremljenih učilnicah. Strokovno usposobljen kader na šoli pa omogoča učencem, da se udeležujejo najrazličnejših tekmovanj - tudi športnih in iz področja tehnične vzgoje, že nekaj let pa sodelujejo tudi na državnem tekmovanju iz spoznavanja družbe: Potujmo, rešujmo, tekmujmo in še na matematičnem tekmovanju: Računanje in igra.
Zagorski župan Matjaž Švagan podarja darilni bon o nakupu računalnika ravnatelju Tinetu Kralju.
Da sodelujejo povsod, kjer se lahko uveljavljajo, so dejali, ko so na otvoritvi 10. jubilejne republiške glasbene revije šol s prilagojenim programom: ZAPOJMO, ZAPLEŠIMO IN ZAIGRAJMO, pozdravili številne goste, ki so se pridružili čestitkam ob 35. obletnici OŠ dr. Slavko Grum Zagorje, katere ravnatelj Tine Kralj je ob tej priliki povedal, daje šola do leta 1988 delovala v dosti slabših pogojih. V stekleni dvorani KC DD Zagorje so pripravili tudi razstavo
tehničnih izdelkov, pokrovitelj prireditve pa je bila Občina Zagorje ob Savi, katere župan Matjaž Švagan je šoli čestital letos že drugič. Ob pričetku leta jim je namreč zagorska občina poklonila kombi, sedaj pa so za darilo dobili računalnik. Kot je še povedal Tine Kralj, je 35. obletnica šole velik jubilej in v tem času so dosegli velik razvoj. "Na šoli trenutno potekata dva programa izobraževanja," je dejal Tine Kralj, "in sicer program za otroke z lažjo motnjo v duševnem
Pri pouku tehnične vzgoje.
razvoju od 1. do 8. razreda in pa program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Poleg tega pa se dve kolegici -defektologinji vključujeta tudi v osnovne šole, kjer pomagata otrokom s težavami pri učenju v obliki tako imenovane mobilne specialnopedagoške službe in v to obravnavo so vključeni učenci od
1.	do 3. razreda.
Mobilna	lo-
gopedinja pa tudi po osnovnih šolah dela z otroci, ki imajo težave pri govornem izražanju."
V šolskem letu 1999/2000 je na OŠ dr. Slavko Grum vpisanih 45 učencev, na šoli deluje tudi pevski
otrokom na osnovnih šolah ki imajo določene učne težave. "Kaže pa se potreba," je še povedal Tine Kralj, "da tucb v
Iz razstave tehničnih izdelkov.
zbor, ki ga vodi Mojca Brvar. Dramsko skupino, v kateri nastopajo učitelji in učenci, pa vodi Marja Sušnik. Učence pa po končanem osnovnem šolanju bodisi vključujejo še v nadaljnje dvo- ali triletno poklicno izobraževanje bodisi se po 18. letu starosti zaposlijo v Varstveno delovnem centru Zagorje, s katerim šola dobro sodeluje. Za šolski pouk posodabljajo učne pripomočke oziroma didaktična sredstva, pridobili pa so tudi računalniško učilnico. Za načrte pa si štejejo: še naprej pomagati, izobraževati, usposabljati, vzgajati otroke s posebnimi potrebami, kot tudi pomagati
Zasavju potrebujemo svetovalni center, ki bi obravnaval otroke in mladostnike z določenimi težavami in radi bi na šoli razširili dejavnost, s čemer bi olajšali pomoč otrokom in s tem hitreje odpravljali najrazličnejše motnje in pomanjkljivosti." Zavzemajo se za kvaliteto dela, manj poudarka je na učenju tujih jezikov in več na učenju tehnične vzgoje, gospodinjstva, ročnih spretnosti. Po ravnateljevih besedah bi radi pridobili še dvigalo za učence z motnjami v gibanju, kvaliteto dela pa dosegajo tudi s tem, da učence oblikujeta ljubezen in dobrota.
RR.
18. VELTRAVNA 2000
} (Z-p R f\ n r> F. r,F\TF
Robinia pseudoacacia -robinija, neprava akacija
Robinija je tujerodna drevesna vrsta, kijojeleta 1600 Jean Robin, botanik francoskih kraljev prinesel iz Severne Amerike. Tako se je pričel slavni pohod robinije, ki je potrebovala samo tristo let, da je postala najpogostejše nesamoniklo drevo na evropskih tleh.
Zaradi podobnosti z nekaterimi
Hifri 0 lh\'l 1	i
ANGELIKA
Je rastlina, visoka do 2 metra, ki za rast potrebuje veliko prostora. Je nekoliko pozabljena in iz mode. Prvič je bila omenjena že daljnega leta 3500 pred našim štetjem na Kitajskem. Paracelsus jo je imenoval čudovito zdravilo v boju proti kugi, ki je leta 1510 pustošila po Milanu. Cvete od junija do avgusta. Liste in cvetove trgamo tik preden se rastlina popolnoma rezcvete. Septembra nabiramo plodove, ob koncu jeseni pa lahko izkopljemo korenine. Nekateri zeliščarji so mnenja, daje vredna svojega imena (angelsko zelišče).
Vsi deli angelike so prijetnega vonja, so krepčilni, spodbudni, čistijo kri in pospešujejo potenje. Mnogi so prepričani, da blaži bolečine pri
akacijami jo še danes ljudje zmotno poimenujejo akacija. Robinija spada v družino metuljnic, kar pomeni, da s pomočjo bakterij v koreninah, porablja dušik iz zraka. Je izredno odporna na kakršnekoli poškodbe ali izsekavanje, saj nam vsako leto še v večji meri požene iz posekanih delov, kar lahko lepo opazujemo na obcestnih brežinah, ki jih čistijo strojno. Robinija ne zraste v visoko drevo, saj le redko doseže višino 20 metrov. Od daleč jo lahko prepoznamo po redki krošnji in skrivenčenih vejah. Listi so lihopemato sestavljeni iz 9 do 21 svetlozelenih, kratkopecljatih lističev z gladkim robom. Pri peclju se razvijeta dve trdi in zelo ostri, do 2 cm dolgi bodici. Lubje pri robiniji je globoko razpokano, svetlo rjave barve. Velika estetska vrednost, zaradi česar jo sadijo tudi kot okrasno drevo, so njeni beli cvetovi, ki meseca maja v grozdastem socvetju visijo z dreves. V tistih tednih lahko njen prijetni vonj odišavi okolico, privabi pa tudi množico čebel zaradi česar še posebej slovi. Cvetovi se razvijejo takrat kot listi,
iz njih pa se razvijejo klasasti stroki rjave barve, podobni fižolu. V teh strokih so čma semena, ki so surova zelo strupena. Prav tako kot semena, pa je strupeno tudi lubje, malo manj tudi drugi deli rastline, ki vsebujejo robin in fazin, ki povzročata zlepljanje eritrocitov.
Robinija je pribljubljena zaradi široke uporabnosti rastline same, kot tudi njenih delov. Tako jo marsikje sadijo na brežine kjer ima protierozijsko funkcijo. Primerna je za stabiliziranje hudournikov, za žive meje v medcestnih pasovih ter drevorede. Danes je gozdarji vnašajo tudi v gozdni prostor, saj daje izredno kakovosten les, ki se lahko primerja s hrastovim. Lešje težak, trden, elastičen ter lepega videza. Uporabljajo ga v kolarstvu, za želežniške pragove ali kot jamski les. Tudi v čebelarstvu robinijo izredno cenijo, njen dnevni donos lahko doseže do 7 kg medu na panj in spada med najdražje vrste medu. Kljub strupenosti njenih delov, lahko jemo sladka mlada socvetja presna (seveda v manjših količinah) ali ocvrta, iz njih pripravljamo pijače in
kuhamo čaj. Seme kuhamo ali meljemo v moko, praženo je kavni nadomestek.
Dobro prenaša slabo mestno ozračje, zato je priljubljena tudi med vrtnarji, ki so iz njenih vrst vzgojili množico različnih oblik. Tako je danes izredno priljubljena R. pseudoacacia 'Frisia', ki ima zlato rumene liste, kot tudi R. pseudoacacia 'Casque Rouge', ki ima cvetove obarvane svetlo rdeče. Še posebno pa je priljubljena R. pseudoacacia 'Umbraculifera' (glej sliko).
Robinija je v Zasavju splošno znana rastlina, ki vse preveč agresivno prerašča nekatera pobočja, zato jo imajo marsikje za gozdni plevel. Upam, da sem s tem člankom razširil poglede na njeno uporabnost. Večji primerek si lahko ogledate v Zagorskem parku, ali v Trbovljah na trgu Franca Fakina oziroma pri vhodu v park. Če pa ste bolj pozorni, jo lahko opazite marsikje v okoliških gozdovih, kot tudi v mestnih jedrih po Zasavju.
Tekst in foto: Sašo Taškar
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
'
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
perilu, pospešuje izločanje žlez, zmanjšuje kolcanje in bruhanje zaradi krčev, preganja vrtoglavico in migrene, krepi sluznice dihalnih poti in pljuč in stimulativno deluje na delovanje srca (odmerek ne sme biti premočan) in povečuje prožnost žil. Zato jo priporočajo športnikom, ki izgubljajo formo (torej bi koristila tudi našim nogometašem pred evropskim prvenstvom). Sveži listi se dobro obnesejo pri celjenju ran, prevretek korenin pa za obnavljanje prizadetega tkiva. Kopeli koristijo vsem tistim, kijih muči revmatizem, če si želijo pomiriti živce, ali če so pred kakšno hudo preizkušnjo. Zato angeliko MauriceMessegue priporoča študentom pred izpiti, športnikom pred nastopi, tistim, ki opravljajo težko delo in rekonvalescentom. Potrebna pa je
pazljivost. Sokovi angelike so namreč zelo aktivni in lahko povzročijo neprijetna kožna vnetja, predvsem očije potrebno zavarovati pred vsakim stikom s tekočino, v kateri smo kuhali ali namakali angeliko.
Naš verjetno najbolj znan in cenjen zeliščar pokojni pater Simon Ašič je zapisal, da čaj iz semen in listov pomirja migreno in živce, preprečuje potenje, preganja vrtoglavico in povečuje prožnost žil. Kot grgralo čaj priporoča za čiščenje grla, ustne votline in kot krepilo za sluznice dihal.
Nasveti »naših mam«
Vino iz angelike (recept M.Messegue) krepi organizem in pospešuje prebavo. Napravimo ga tako, da vržemo pest korenin ali semen z nasekljanim listjem v liter
ZDRAVILNE RASTLINE
rdečega vina in pustimo, da se 4S ur namaka na toplem. Spijte kozarček tega vina na dan pred glavnim obrokom.
Vino iz angelike (po Ašiču) naredimo tako, da 60g sesekljane korenike namakamo v litru belega vina 2 dni, nato dodamo 2 g praška korenike, namakamo še 2 dni, potem odcedimo. Jemljemo po 2 žlici na dan zoper krče, živčne motnje in slabo prebavo.
Če imate revmo, vrzite pest korenin, semen ali listov v 20 litrov vode. Zadostuje ena kopel na dan, traja naj največ tri minute.
Ljudem, ki so jih izdali živci, nekateri padarji priporočajo, da si iz posušenih listov angelike naredijo majhno blazinico, si jo dajo pod glavo in zazibala jih bo v miren sen.
Pripravil Igor Golte
.. NEJ8I - T
:	.. F
Vas zanima novi.
zares ugoden način odplačevanja
Pokličite in se prepričajte
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 WWW.malgaj.si
IRHKJMJMr
Trbovlje
Gabrsko 30, Tel. prodaja: 0601/27 66E in 0601/27 525

AKCIJA!
V MESECU MAJU.
CLIO, KANGOO, MEGANE
CENEJŠI
OD 120.000 DO 180.000 SIT.
pri menjavi STARO Z/l IVOVO!
tel.: 0601/27-666,27-525
E-mail: prodaja.trbov!je@ avtohisamaigaj.si,
www.avtohisamalgaj.si
RENAULT
18. VELTRAVNA 2000
F.fi.rčT n.TT.Jl
ulobslgo 7
MITA
ŠČU KANEC
Zanimivost pogovarjanja z njo je, da se ti zdi, da vedno premalo vprašaš. Zato, ker daje vrednost zanimanju, da tke zmeraj nova vprašanja, na katera zna zelo tenkočutno odgovarjati. Ne le izkušnje, tudi radovednost in pristopnost dajeta čar pripovedovanju, ki je zasnovano iz dvaintridesetletnega službovanja in razdajanja učencem na zagorski OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom. Rada izmenjuje mnenja in pravi, da jo učenci pomlajajo in to dopusti zato, ker zna prisluhniti njihovim željam in hotenjem oziroma tudi 'trendom', ki so včasih zasnovani iz odštekanih frizur, drugič pa s presenetljivim žargonom. Kar sprejme to njihovo izraznost, saj pravi, da vse prehitro mine in ima rajši, da jo stvari zabavajo, kot pa da bi jo motile.
Menda so ji že v kisovški soseski, kjer je preživela otroštvo, rajši rekli Mita, kot pa Marija. In Mita je verjetno precej redka izpeljanka iz imena Marija, zato ima še rajši, če ji rečejo Mita. Tretja po vrsti je bila v družini šestih otrok, sama pa je ostala le pri enem in hčerka že uspešno opravlja poklic, saj je doštudirala pravo. Prijateljstvo v družini, s katero živi v Trbovljah, ji veliko pomeni, spoštuje pa tudi odkritost, pripravljenost pomagati in vsa dobra dela, s katerimi se ljudje osrečujejo. Tudi glede vzgoje pravi, da je treba otroka oziroma učenca spodbujati v stvareh, za katere ima zanimanje in sposobnost.
Poudarja, daje treba učencem dajati v vednost, da jih ima učitelj vse v razredu enako rad in da ga pritegne tisto, kar tudi njih zanima. Vendar jim v debatah vedno predoči, da imajo pri odločitvah na voljo več možnosti, saj sleherna izbira pogojuje tudi posledice. Zato jo zanimajo stališča učencev, zna jih vključevati v debato, kjer ne spregleda niti vsakršen malenkostni napredek posameznika. Saj ko je po končanem učiteljišču, že v času službovanja, doštudirala defektologijo, jo je najbolj zanimalo, kdaj je učitelj lahko zadovoljen s svojim delom. Mnenja je, daje učitelj tembolj uspešen, več ko se lahko posveča učencem in bolj kot jim je pripravljen pomagati pri njihovi uspešnosti. Čeprav je učni šolski program na šoli s prilagojenim programom lažji, pa je dovzetna za novosti iz osnovnošolskega učnega programa.
Pravi, da ji, zavoljo enkratnega kolektiva, na šoli ni problem vztrajati pri delu. Kajti ne le, da se dobro razumejo, tudi gledališka dejavnost na šoli deluje in v dramsko igro povezuje učitelje in učence. Saj je vseskozi, tudi v času študija, sodelovala v raznih dramskih skupinah, igranje pa jo privabi zato, ker rada komunicira In za komuniciranje si vzame čas, da ni zgolj mimobežno, saj ji je vzpostavljanje kontaktov v veselje. Reče sicer, da rada klepeta rada tudi plava, bere, prepeva in dejala je še, da ljudi nikakor ne presoja prek horoskopov, marveč da le z druženjem in naklonjenostjo pridobiš izkušnje in prijateljstva. Vreden se ji zd slednji trud, s katerim kdo izboljša učne navade, pridobi prijetne izkušnje ali obogati kontakte.
Besedilo in slika: Petra Radovi
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (9. del)
Sv. Gorazd je bil Metodov učenec in ga prištevajo med svetnike v vzhodni Cerkvi. Spada med tistih pet Metodovih učencev, ki so jih v makedonski, bolgarski in srbski Cerkvi sprejeli v njihov svetniški koledar. V njem so poleg Gorazda v isti skupini še sv. Kliment Ohridski, sv. Naum, sv. Angelar in sv. Sava, sodelavec sv. Nauma.
Tako je bil Gorazd priznan za svetnika, še predenje prišlo do ločitve med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Njegovo češčenje je med Slovenci (kolikor gaje) povsem veljavno, čeprav pripadamo (pretežno) zahodni (katoliški) Cerkvi.
Sv. Gorazd je zaradi svojega porekla (panonski Slovenec) tudi naš svetnik. Res pa je, da med ljudstvom ni bil nikoli dovolj poznan in češčen, saj mu je svetništvo (uradno) priznavala le vzhodna Cerkev. Podatki o njegovem panonsko slovenskem poreklu, potem ko je slovenstvo v prejšnjem stoletju doživljalo svoj narodni preporod, pa niso bili tako jasni in raziskani, da bi dobil svoje mesto kot slovenski svetnik. Tako je ostal nekako ves čas v senci svetih bratov in slovanskih apostolov Cirila in Metoda.
Grška (ali bolgarska) legenda, kot imenujejo življenjepis ali žitje sv. Klimenta Ohridskega, poroča tudi o sv. Metodu, o preganjanju njegovih učencev in njihovem izgonu z Moravske. V njej je Gorazd naveden kot Moravan, saj za pisca legende ni bilo pomembno razlikovanje med učenci moravskega in panonskega porekla (ob odhodu iz Moravske je Metodova nadškofija obstajala le še na Moravskem).
Iz danih okoliščin je mogoče sklepati, daje Gorazd eden izmed 50-ih učencev, ki jih je knez Kocelj izročil Cirilu in Metodu, ko sta na začetku leta 867, na svoji poti v Rim, prispela na njegov dvor v Blatenskem Kostelu.
Gorazd je bil izobražen in nadarjen, znalje vpismu in besedi slovensko, latinsko in grško. Verjetneje bil v skupini, kije spremljala Cirila in Metoda v Rim, kjer so bili posvečeni v duhovnike (njihovo število je moralo biti veliko, saj sta jih posvečevala dva škofa).
Gorazd je bil gotovo posvečen že v Rimu. Da pa je lahko bil posvečen, je moral imeti tudi primemo izobrazbo, ki pa si je ni mogel pridobiti v pol leta pri svetih bratih, ko sta bivala v Panoniji. Pridobil si jo je lahko le v duhovniški šoli, ki jo je v Blatenskem Kostelu vzdrževala Solnograška škofija. V tej šoli je potekal pouk tudi v staroslovenskem jeziku, saj so poučevali tudi molitve in govore v staroslovenščini, kar sta prevzela tudi Ciril in Metod. Na Moravskem takšne šole takrat še ni bilo, saj stajo kasneje uvedla šele sveta brata.
Ves čas Metodovega misijona v Panoniji in na Moravskem so bila trenja med privrženci bavarske strani in Metodom ter njegovimi učenci. Metod je bil zato tudi ujet in zaprt na Bavarskem. Posredovati je moral tudi papež.
Trenja in konflikti se niso pomirili niti po Metodovi smrti leta 885. Pred smrtjo je za naslednika določil učenca Gorazda. Zato Metodovi učenci niso želeli priznati za škofa Metodovega nasprotnika Wichinga in mu priseči zvestobe. Wiching je s pomočjo Bavarcev nastopil z vojaško silo. Bavarski vojaki so Metodove učence (bilo jihje okoli 200) vrgli najprej v ječo. Nekatere so kasneje brez sredstev izgnali, mlajše pa so v Benetkah prodali Judom.
Izmed učencev, ki sojih izgnali z Mofavske, omenja Grška legenda po imenu le Klimenta, Nauma in Angelarja, ki so se zatekli na slovanski jug, kjer so bili doma. Tam so potem nadaljevali s svojim delom v krščanski prosveti. Toda Gorazda očitno ni bilo med njimi (sicer bi bil gotovo omenjen).
Prav tako ni mogel biti med tistimi učenci, ki jih je Bizantinski poslanik v Benetkah odkupil od Judov.
Nekateri sodijo, da seje zatekel k oglejskemu patriarhu Valpertu, ki naj bi ga kot škofa poslal v Dalmacijo. Toda po vseh pokrajinah, kjer so delovali Metodovi učenci je bilo njegovo ime tako poznano, da ne bi mogel izginiti brez sledu.
Najverjetneje je, da seje umaknil na sever, v poljske predele ob Visli. Vse do gornje Visle je segala tudi moravska država in Metodov misijon. Ob Visli je nastajala nova poljska država. Po nekaterih domnevah bi sv. Gorazd naj bil prvi Krakovski škof, vendar pa o tem ni trdnih dokazov.
Branko Nimac
o
o
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
produkcija lokalnega TV programa,	tel./fax: 061 883-029, 884 209
dokumentarnih in promocijskih	/ f	\	pnn onn
filmov, glasbenih spotov in	( I /_n i i-J	ooU-jUU
videostrani	OffllOll	GSM: 041 681-584
snemanje prireditev za interno ZrulJ	Uv^iJU 041 765-113.
uporabo in javno prikazovanje, z	^	^
možnostjo sponzoriranja	((rtaalte 1)10 1^1 'š I
trženje in produkcija za gospodarsko	w
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol,net
OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
89,7
MHz
radio
EOSS
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU

:
http://www.mtaj.si/radio/
18. VELTRAVNA 2000
?v n. ir t n.Tj.Jr

<u
S
Si
'o
S
jS
"vi
rt
Z
KO UGASNE RAČUNALNIK...
Tokrat predstavljamo namesto novosti iz knjižnic eno samo knjigo, ki pa je postala svetovna uspešnica. Njen naslov je Kurja juhica za dušo, avtorjev Jacka Canfielda, Marka Victorja Hansena in Patty Hansen. Najprej moramo razčistiti, da to ni kuharska knjiga, ali pač, saj so v njej zbrane zgodbe, ki so zagotovo bogata dutevna hrana.
V	uvodu je zapisano, daje to "Kurja juhica v kocki", to pa zaradi tega, ker je to delo koncentrat prvih treh Kurjih juhic za duto, iz katerih so vzete najbolj priljubljene zgodbice in skrčene na njihovo bistvo.
"Ob prebiranju teh zgodb se sproščajo čustveni in dutevni odzivi, ki koristijo zdravju. V možganih se sprostijo živčni prenosniki, ki v telesu pospešijo proces zdravljenja. Zgodbe vas bodo navdihnile, da boste prijatelje in družino razumeli z več ljubezni ih sočutja, tolažile vas bodo v težkih časih in razveseljevale ob zmagoslavju in radosti. Spodbujajo vas, da se z zanosom oklenete svojih sanj in se z več volje lotite ovir in izzivov, s katerimi se boste neizogibno srečevali pri uresničevanju teh sanj," pravijo avtorji. Tovrstne informacije, ki jih dobivajo od bralcev z vseh koncev sveta, sojih navdušile."
V	knjigi so zbrane življenske zgodbe znanih in neznanih ljudi od vsepovsod. Tematsko so razdeljene na zgodbe, ki govorijo o ljubezni, o tem, kako se učimo ljubiti sami sebe, o starševstvu, o učenju in poučevanju, o smrti in umiranju, obravnavajo stvar odnosa.
VI UGOTOVITE AVTORIA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Pravilni odgovor na našo četrto literarno uganko v tem letu seje glasil Rudolf Maister-Vojanov. Knjižno nagrado uredništva prejme Marko Podkoritnik, Novi Log 11, Hrastnik.
Pa smo že pri naslednji uganki.V Spodnji Polskavi seje 5.januarja letal907 rodil eden naših najplodovitejšihpisateljev, ki seje lotil vseh zvrsti pripovedne proze (roman, povest, novele, mladinska povest). Med drugim je napisal mladinski roman Gimnazijka, pa zgodovinski roman Grmade so gorele, pa potopis Sibirska srečanja. Umrl je leta 1992 v Ljubljani. V pomoč vam navajamo odlomek iz njegove knjige Delovni dan sestre Marje
Napoveduje se dolg in gotovo tudi vroč dan, sije rekla in odgrnila rjuho, s katero je bila pokrita. V roke sije vzela obe dojki. Še vedno sta čvrsti, je ugotovila z zadovoljstvom in ugodjem. Če bi Drejc še živel, bi se ta trenutek zbudil in jih začel ljubkovati. Z dojk bi se njegove moške dlani spustile na trebuh in še niže. In potem? Ljubila bi se, dokler se ne bi oglasila budilka.
Za pravilni odgovor vas čaka knjižna nagrada.
Uganko sestavil Igor Goste
premagovanje ovir, prepričujejo nas, da živimo svoje sanje in nas učijo o višji modrosti.
Pomlad je sicer najlepši letni čas za veliko večino ljudi, vendar pa prav ta lepota, ponovno prebujanje narave in njena bujna rast, povzroča v ljudeh občutke tesnobe, stiske in depresije, zato je zdaj ravno pravi čas za potešitev teh tegob z obilnim obrokom "Kurje juhice za dušo." Prepričana sem, da si boste v natih knjižnicah knjigo lahko izposodili. Mnogo užitka in dober tek!
MAH
MILAN RIJAVEC RAZSTAVLJA V TET
Znani akademski slikar Milan Rijavec, nekdanji profesor likovnega pouka na gimnaziji v Trbovlja, sedaj živeč v Ljubljani, je v upravni zgradbi Termoelektrarne Trbovlje postavil samostojno razstavo, ki bo na ogled do 1.junija letos.
_________________ T.L
LINHARTOVO
SREČANJE
Na 13. Linhartovo srečanje, festival gledaliških vizij, ki bo 19. in 20. maja v Murski Soboti, je Sebastjan Starič izbral tudi predstavo Mladinskega gledališča Svoboda	Trbovlje,
PLAMEN NOČI, avtorja Janeza Rusa.
PREMIERA NOVEGA FILMA IZTOKA KOVAČA-DOM SVOBODE
Trboveljski rojak Iztok Kovač
in njegov zavod En knap iz Ljubljane je 19.aprila v Delavskem domu Trbovlje pripravil premiero njegovega filma z naslovom Dom Svobode. Poleg plesalcev z mednarodno zasedbo, so nastopili tudi Delavska godba Trbovlje, Ženski pevski zbor DU Trbovlje, baletni zbor GŠ Trbovlje in drugi. Film je bil predvajan tudi na TV Slovenija.
U.
IZ DELAVNICE JANEZA KRJUNCA
Trboveljski rojak Janez Krajnc, ki že dolga leta živi v Ljubljani, se ukvarja z raznovrstnimi dejavnostmi. Nekatere teh že poznamo predvsem, kadar organizira razne kulturne prireditve v Domu upokojencev Franca Salamona. Njegova dejavnost pa ni omejena le na Trbovlje, pač pa tudi nekoliko širše. Tako je v zadnjem času pripravil v Zdravilišču Atomske Toplice velikonočnem času razstavo pirhov. Znano je, da ima Janez Krajnc eno nabogatejših zbirk velikonočnih pirhov, ne le slovenskih, pač pa tudi iz drugih držav. Razstavo so odprli 21.aprila in je bila odprta nekaj dni. V nadaljevanju razstave pa je potekala tudi velikonočna delavnica - barvanje pirhov v avli hotela ter izdelovanje velikonočnih zajčkov in piščančkov (stojala za pirhe). Otvoritveni večer razstave so končali z ljudskimi pevci
KULTURNI
KOLEDAR
26.aprila 1921 je umrl pesnik Dragotin Kette 28.aprila 1964 je izvršni komite CK ZKS sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive. 3.maja 1881 je umrl pisatelj Josip Jurčič. Napisal je povesti Jurij Kozjak in Domen, roman Deseti brat,...
7.maja 1792 seje rodil pisatelj Janez Cigler. Napisal je prvo slovensko povest Sreča v nesreči.
10.maja 1976 se je rodil dramatik, pisatelj in pesnik Ivan Cankar.
Pripravil Igor Goste
Obsoteljski slavčk. J.Krajnc pa je v galeriji inštituta za celulozo in papir v Ljubljani organiziral slikarsko razstavo naivcev, očeta in sina, Antona in Janeza Repnika iz Mute. Razstava je bila na ogled do 7.maja.
T.L
MAJ V MAJU
Občina Radeče v sodelovanju s KM Radeče in KD Primož Trubar bo v soboto 20. maja s pričetkom ob 20. uri v Radečah na lokaciji Kamenoloma potekal koncert pod naslovom MAJ v MAJU. Na koncertu bodo nastopili priznani glsbeniki in legende iz Kopra Marko Brecelj, iz Zagreba Drago Mlinarec, iz Ljubljane Andrej Trobentar in skupina Hic et nune ter iz Maribora skupina Spectral Analysis. Kot gost bo na oder stopil tudi pesnik iz sosednje Loke pri Zidanem Mostu Jure Koritnik. V slučaju slabega vremena koncert odpade in se prestavi na bolj ugoden termin.
Rudi Špan
Vlado Garantini POMLADNI PSALM
Omamno diši dim s košenic, vonj trave, zeli, kadilo v poganski katedrali pomladi. Tako srečno sem tu izgubljen. Metuljasto lahka duša. Pomirjena.
Vseh grehov spovedana.
Z lepoto obhajana.
Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:061/883-465; e-mail: ma3ca@siol.net
izdelava reklamnih napisov expres izdelava štampiljk izdelava reklamnih vrečk sitotisk in tampotisk color ofset tisk
9ie verjemite na besedo, preizkusite nas ! 9ton stop:041 412-060 in 0609 647-885
MA3CA AJDONIK & CO d.n.o., Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Parmova 7, 1270 Litija
AS domzale
Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 ____________lax: 061/162-37-05______
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000
TOURING	moč (kW/KM)	MPC
GL 1500 SE Gold VVing	74/100	3.689.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.655.000
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird	121/164	2.489.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.289.000
VFR 800 F1	81/110	2.412.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.634.000
CB 600 S Hornet (poloklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT VTR 1000 SP-1	100/136	2.749.000
VTR 1000 F FireStorm	81/110	2.137.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.366.000
CBR 600 F	81/110	1.889.000
NSR 125 R	11/15	869.000
CHOOPER GL 1500 C Valkyrie	74/100	2.724.000
VF 750 C Magna	64/87	1.928.000
VT 750 C2Shadow	32/44	1.719.000
VT 750 C Shadow	32/44	1.622.000
VT 600 C Shadovv	29/39	1.510.000
VT 125 C Shadovv	11/15	1.078.000
ENDURO XL 1000 V Varadero	70/95	2.251.000
XRV 750 V Africa Twin	44/60	1.899.000
XL 600 Translap	41/55	1.400.000
XR 650 R	45/61	1.581.000
NX 650 Dominator	32/44	1.114.000
NX 250 Dominator	17/23	1.211.000
XLR 125 R	8/11	959.000
CROSS CR 250 R	43/58	1.199.000
CR 125 R	30/41	1.183.000
CR 80 RD	20/27	759.000
SKUTER		
X8R-S (cestni) X8R-X cross)	4/5.5 4/5.5	444.000 444.000

Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 10.1.2000.
18. VELTRAVNA 2000
jT n j J G J . “f r f? ^ ri
BALAM$M)A S)ALAM$AM
Vsako leto se širom po Sloveniji v marcu in aprilu vrste salamijade pod pisanimi pokroviteljstvi. Ponekod imajo društva, drugje jih sponzorirajo različne politično-kmečke združbe, vse skupaj pisano in stihijsko. Vseh salamijad skoraj ni mogoče prešteti, zato se najstarejši salamarji, Sevničani, z delom dolenjskih, litijskih in preko njih še primorskih ter zasavskih, želijo nekako organizirati in povezati.
Po zgledu sevniških se nameravajo najprej lokalno povezati v društva, potem pa verjetno preko združenja društev ustanoviti zvezo salamarjev.
Modro bi bilo vse skupaj spraviti pod plašč turizma, kajti to so prireditve, ki bi poleg domačih "firbcev" (ti so seveda najpomembnejši!) privabila tujce, ki jih še kako željno pričakujemo! Pod etiketo eko-predelave in ostrih, nadzorovanih pravil pa še več! V
Uvrščene salame na ogled postavljene
Hribovc jih sortira, da bodo šle na zorenje
Svoje dobrote so na ogled postavile tudi članice društva iz Gabrovke...
tej smeri nekateri protagonisti v Litiji že razmišljajo, kajti Tone Hostnik-Hribovc, Milan Povše in Joško Godec so si edini, da je najvišji cilj salamijad dobra, kvalitetna salama. Seveda sodi v ta trud tudi neformalno izobraževanje predelovalcev.
Pri vsem trudu, ki ga društva vlagajo v izvedbo salamijad na različnih nivojih, bi tudi lokalne skupnosti morale pokazati kaj več posluha, saj bi bilo treba to razumeti tudi kot vlaganje v turizem. Namreč k dobrim salamarjem (in klobasarjem) radi pridejo domači in tuji turisti.
Zasavje vsekakor slovi po nekaterih dobrih kulinaričnih izdelkih, pa bi veljalo o tem povedati tudi širše. Salamarji so nas definitivno sprejeli v druščino, vsekakor po zaslugi Zasavčeve salamijade, saj sta Toni Zupanc in Jože Hribar sodelovala na Salamijadi vseh salamijad v Litiji in se uvrstila.
Besedilo in slike MM
...in Litije, saj meso brez kruha ne gre!
Litijska mesarija tudi svoje dobrote na pokušino daje
Tele že zorijo v kleti...
Resen in strokoven pogovor nad uvrščenimi primerki
Stane Menegalia tn Hnbovc, glavna garača
V kuhinjah Svee prav gotovo lahko pripravimo sestavine za salame, pa tudi glasbeniki pihalnega orkestra Svea jih gotovo radi poskusijo
Tolo (salamo!) so obiskovalci na roke tehtali
AVTOHIŠA, V KATERO PRIDETE IN ODIDETE Z ZADOVOLJSTVOM PODALJŠANA AKCIJA - POMLADANSKA PRESENEČENJA - L. 2000
DO PRODAJE ZALOGE
LITA PLATIŠČA 14" 14.200 SIT LITA PLATIŠČA 15" 16.500 SIT
PNEVMATIKE KUMHO DODATNA OPREMA MAZDA REZERVNI DELI MAZDA
ZNIŽANJE CEN	MAZDA DEMIO DO 120.000 SIT
MAZDA 323 F DO 180.000 SIT MAZDA 323 sedan DO 230.000 SIT MAZDA PREMACV DO 230.000 SIT
MAZDA 323 ŽE ZA 2.099.900,00 SIT
PRODAJA NA UGODNE KREDITE, POLOŽNICE, STARO ZA NOVO
ZA VSE, KI DAJO NA VARNOST IN KVALITETO
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.
1410 ZAGORJE, Selo 65 tel. 0601/64-729, 63-399
ODPRTO 8-18 ure 9-13 ure ob sobotah
OPRAVLJAMO VISOKOKVALITETNA AVTOLIČARSKA IN AVTOKLEPARSKA DELA, MEŠALNICA BARV,
RENT-A-CAR
DVODNEVNO BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO ČASU POPRAVILA VAŠEGA VOZILA.
MAZDA NAJ BO!
;
I
AVTOHIŠA VESEL
POOBLAŠČENI PRODAJALEC Ij^i SERVISER ČEŠNJICE 16 B, 1251 MORAVCE
Tel.: 061/731-032
-	bogata oprema
-	dvojni air bag
-	elektro paket
-	centralno zaklepanje Ž™^T,S^|T
-	imobilizator motorja
GOTOVINSKI POPUSTI - UGODNI KREDITI 3 LETNA GARANCIJA
ČUD commerce
Odpiralni čas: 830 - 19 ure sobota: 830 - 13 ure
18. VELTRAVNA 2000

rt-
j g/i?? r,Gjr.f?
| VcbCrCVAlk^ TNlAtAŠA
II'
I obkrivA
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ZASAVCA
Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mimo čakate, kdaj boste prišli na vrsto.
Praznike smo preživeli, eni malo bolj prijetno, drugi malo manj. Nekateri izmed nas pa ste prav gotovo tudi komaj čakali, da minejo. Upam, daje bilo zadnjih čim manj.
Želim vam veliko prijetnih spomladanskih dni, vzemite si čim več časa zase in za svoje hobije. V kolikor je le mogoče, se odločite za sprehod v naravo. Verjemite, ne bo vam žal. prav nalezli se boste dobre volje. Sicer pa, ali ste že kdaj videli, da so bile rože slabe volje?
Vade*evalka Nataša
ŠIFRA: KOZA (17.03.2000)
1.Zdravje
Dobro bi bilo, če bi le malce kdaj pa kdaj pomislili tudi na svoje zdravje in v prvi vrsti nase. Lepo je, da vam drugi tako zelo veliko pomenijo in ste za vse nj ih tako zelo skrbni in jim pomagate, vendar ste tudi vi pomembni, kajti vedet morate, da če boste zboleli vi, tud njim ne boste mogli več pomagati Vem pa, da se vam kar srce poskuša raztrgati, ko samo pomislite na ka takega. Nek občutek slabe vesti dobite. Ste psihično izredno občutljiva oseba, pazite na mehke predele želodca in trbušne votline, nič ni hudega, vendar so težave bolj stresne narave. Sprehod v gozdu bi vam že zelo koristil.
2.Otroci
Vaša skrb predvsem za otroke je izjemno velika. Vaši otroci si bodo našli svojo pravo pot v življenju, ki bo predvsem njim najbolj pisana na kožo. Vam dostikrat manj. Toda ne poskusite spreminjati njihovih odločitev. Imajo pravico, da se
odločajo sami. Pa vendar boste na koncu vedno naredili korak nazaj in jih pustili, da se sami odločijo kaj in kako bodo živeli.In prav je tako, kajti oni živijo svoje življenje in narobe bi bilo, če bi uresničevali vaše želje, velikokrat pa vam bodo pripravili presenečenja tako, da boste v tistih . trenutkih kar pozabili na vse malce slabše trenutke, ki ste jih doživljali. Ste v takšnem primeru prav gotovo tudi človek, kije zadovoljen že z zelo majhnimi pozornostmi in presenečenji.
3.	Mož
Vaše razumevanje v zakonu dostikrat ni najboljše, čeprav iskreno rečeno, si vi tega nočete priznati in si na nek način zatiskate oči. Nič se ne bo presenetljivega zgodilo, kajti vi ste po naravi izjemno popustljiv človek in se potem na takšen način rešijo vaši problemčki. Ko mine nekaj časa vi pozabite na njih, ne glede na to, da ste hitro užaljeni in žalostni in tega vaš mož mnogokrat tudi ne razume. Dobro bi bilo, če bi se kdaj pa kdaj, samo včasih, tudi vi postavili v njegovo kožo, pa bi ga vsaj včasih morda bolje razumeli. Predvsem pa bi vam priporočala, da v prihodnje poskusite čim več stvari in problemov rešiti skupaj z njim. Komuniciranje je prav gotovo vir uspeha, v to ste lahko prav gotovo prepričani. Ne zadržujte problemov v sebi, ampak povejte, kaj vas muči, razložite svoje želje in videli boste, da bo vse skupaj dosti lažje.
4.	Denar
Vsem dosedanjim vprašanjem ste dodali te denar in finance. In glede na to, da vaša finančna situacija ni najboljša oziroma da ste vi razočarani nad njo. Kaj pa ste naredili, da bi bila boljša? Posledica vaše ne najboljše finančne situacije v tem trenutku so prav gotovo tudi težave doma in z zdravjem, kajti ste pod nenehnim psihičnim pritiskom. Vendarje vidno, da se bodo tudi vaši problemi nekako do konca letošnjega
leta rešili in da boste imeli dosti manj težav v zakonu in tudi zdravstvenih težav. Nekako ne boste mogli razumeti, kako se vam je življenje v celoti kar naenkrat popolnoma uredilo. V začetku naslednjega leta boste popolnoma drugače gledali na svet, vaš pogled nanj in tudi razmišljanje se bo nekako obrnilo na glavo. Pa to ni nič slabega, kvečjemu je to zelo dobro. Že zdaj se veselite tega in živite v tem duhu.
ŠIFRA: JADRAN (18.03.2000)
1.	Ljubezen
Obeta se vam precej razburkano ljubezensko življenje, čeprav te sami dobro v tem trenutku ne veste, kaj si želite in kaj ne. Dobro bi bilo, če bi si vzeli nekaj kratkih trenutkov za meditacijo, tako da bi pogledali tudi malce v notranjost svoje duše, pa bo tudi vse v ljubezni lažje. Lažje boste našli osebo, ki bo bolj po vašem okusu oziroma recimo sorodno dušo. Je pa to popolnoma razumljivo, kajti ste te zelo mladi in je te veliko prijetnih in tudi tistih malo manj prijetnih dogodivščin pred vami. Naj vas kakšna slaba izkušnja ne prepriča, da je v ljubezni vedno enako in da je nekdo izmed dveh vedno žrtev.
Verjemite mi, daje na svetu ena sama oseba, ki je prav vam namenjena in prepričani bodite, da jo boste tudi srečali in ne ravno obratno. Naj vas v življenju spremljajo pozitivne misli.
2.	Zdravje
Z zdravjem kakšnih večjih težav zaenkrat prav gotovo ne boste imeli. Polotil se vas bo le kakšen manjši spomladanski prehlad in nič veš.
3.	Šola
Veliko skrbi se vam obeta v prihajajočih dneh. Stvari boste uredili tako, da vam bo za silo všeč. Kakšnih dramatičnih sprememb ne
bo, pa tudi časa zanje ne bo. Pa veliko sreče z ocenami in profesorji vam želim.
ŠIFRA: 13
1.Služba
V službi se vam v sredini leta obetajo neke manjše težave, ki pa jih boste zlahka rešili. Vendar bo to neka nepričakovana situacija, tako da se boste znašli v položaju, ki ga niste vajeni. Ko bo vse mimo, boste ugotovili, daje bila to za vas ena izmed tistih dobrih izkušenj in da vam je prej koristila, kot kaj drugega. Hkrati pa je mogoče iz kart razbrati, da se vam obeta tudi kakšna nova izkušnja oziroma izziv. Boste namreč pred precej hudo odločitvijo kako naprej in sicer tam nekje bolje proti koncu tega leta ali v pričetku naslednjega.
2.	Ljubezen
Ste zelo natančen človek. Vidite in opazite vsako te najmanjšo podrobnost. Zato vas včasih tudi kdo gleda malce grdo. Vam se pa zdi vse skupaj zelo čudno in ne morete razumeti, kako je to sploh mogoče. Hkrati pa ste bolj ljubosumne narave. Zato je za vas življenje občasno še težje kot je v resnici. Tako vaša že kar malce prevelika natančnost in tudi ljubosumnost bosta sčasoma prešla v normalne okvire za vašo okolico, tako da si boste s samodisciplino kar dosti olajšali življenje. V ljubezni ne boste doživeli kakšnih večjih premikov, ampak se bodo dogodki odvijali po še ustaljenih tirnicah. To pa je tudi najbolj po vašem okusu, ker velikih in nepričakovanih sprememb načeloma ne marate. Sami dobro veste, da morate imeti vse naprej splanirano in načrtovano in bog ne daj, da se kdo ne ravna po vaših besedah.
(nadaljevanje v naslednji številki)
VEDEZEVALICA NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/46-89
ŠIFRA:___________________
Datum rojstva:___________
Rad-a bi izvedel-a:
18. VELTRAVNA 2000
.ullTL.a
TRI DAME NA KOSILU...
Petek. Ob trinajsti uri. K sreči, za vse vraževerne, smo bili dvanajstega in ne trinajstega. V tropski vročini" stojim na avtobusni postaji pred banko v Trbovljah in čakam našega odkritega skritega gosta, gospo Danico Hren. V dveh številkah štirinajstdnevnika Zasavc ste ugibali in odkrivali, kdo je na sliki. Najprej je bila to slika iz zgodnjih otroških let in naslednjič še iz najstniških in po pravilnih ugibanjih sodeč, uganka ni bila pretežka. Že v prvem "krogu" so bili vsi odgovori pravilni, razen
enega, po drugem, ko je bilo na vrsti žrebanje, pa je sreča izbrala za skupno kosilo z zdaj ne več skrito osebo gospo Janjo Serša iz Trbovelj. Pogovorili smo se z njo in povedala je, da je Danico spoznala že na prvi fotografiji. Že res, da je sorodnica Daničinega moža, vendar nje takrat še ni Poznala. Vesela je bila nagrade, vendar jo je velikodušno odstopila svoji sestri Manji.
Danica Hren je bila točna kot ura in "pobrati" sva morali samo še najino gostjo, potem pa veselo, kot se za tri zgovorne, zadovoljne 'n ravno prav lačne dame spodobi, hajd na pot proti Vidrgi. Tam nas je pričakalo prijazno osebje Gostišča Pri Vidrgarju in v Prijetnem lokalu smo se počutile kot ribe v vodi.
Manja, ki se je v decembru na Poti od doma preizkusila v akrobatskem drsanju in pristala v bolnišnici, je pozabila na Posledice svojega podviga in bolečine. Zaposlena je v
trboveljski knjižnici in je zelo zgovorna gospa. Ker se z Danico poznata, ni bilo nobene nevarnosti, da bo pogovor zastal, niti med slastnim kosilom ne. Odveč je poudarjati, da je bila hrana zelo okusna in da nam niti bliskavica Petrovega fotoaparata ni pokvarila teka. Pozirati ali ne -to ni bilo vprašanje. Nismo se dale motiti pri obedu. Pogovor pa je tekel, tekel, tekel... in ura tudi. Mimogrede se je dan prevesil v popoldan in... menda bi bilo dobro pogledati še malo domov. Pa nikar ne mislite, da smo izza mize
kar planile v avto, kje pa! Kot se za prave ženske spodobi, smo se ustavljale še na poti iz gostišča do avta. Sicer je pot čisto kratka, ampak me smo jo pooooodaljšale in klepetale in še in še. Ne, ne, ne morem vam vsega "sčvekati", to so ženske zadeve - otroci, moda, služba, družba... Ugibajte Zasavčeve uganke, pa boste z malo sreče naslednjič vi zraven. Manja vam lahko pove, da to ni prva takšna nagrada, ki jo je "zadela" pri Zasavcu, kar nekaj so jih že pobrale - ona, njena sestra Janja in njena hči Katja. Lahko bi rekli, da so že kar zveste sodelavke Zasavca. Zgledujte se - sreča čaka na vas in vse, kar potrebujete da jo najdete, je le Zasavc.
Da so Pri Vidrgarju dobro poskrbeli za naše želodce, se po mojem vidi že iz teksta... "Ljubezen gre skozi želodec," tudi tiste, do pisanja v petek popoldne, ko navadnemu delovnemu zemljanu že "vse dol pade".
Besedilo MAH, slika PRAV
PTICA IŠČE SVOJ PROSTOR
Ptica je društvo za mlade, ki ima 37 članov, Zasavje pa jih če pozna po različni dejavnosti zadnjih dveh let. "Želimo pomagati mladim, ki se v življenju ne znajdejo in tako zaidejo v razne družbe, ki so predane drogi in alkoholu," pravi njihov predsednik Iztok Gojkovič. Finančno podporo dobijo preko Ministrstva za socialo in zdravstvo, ko oddajo programe. Trenutno imajo svoje prostore na Cesti 3.julija 7 v tretjem nadstropju nekdanje rudnitke uprave v Hrastniku. "Prostor je pretesen, zato bi potrebovali večjega - najbolje v Trbovljah ali Zagorju, s katerimi že zdaj uspešno sodelujemo. Pred kratkim smo dobili z ministrstva dve liniji brezplačnega telefona pa ga ne moremo nikamor montirati..."
V	njihov program svetovanja v stiski se vključujejo tudi starti, saj je le na tak način mogoče pričakovati uspešno delo. Porast drog v Zasavju je zastrašujoč, zato je pomembno vsako življenje, ki bi ga lahko rešili. V teh dneh so v društvu Ptica delili zgoščenko, na kateri je tudi telefonska številka, na katero lahko pokličemo: 041/428-380, 041/555-212.
Fanči Moljk
RAZPIS ZA OBČINSKA PRIZNANJA
V	javnih občilih je bil že
objavljen razpis za podelitev občinskih priznanj občine Zagorje ob Savi za leto 2000. Priznanja (častni občan občine, zlata plaketa občine in srebrna plaketa občine)	podeljujejo
posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom za delo, s katerim so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagorje. Predloge bo Komisija za odlikovanja zbirala do 28.maja 2000.
(Vir: Bilten)
PO SLEDI IMENA TORI -
VALVASORJEV
HLAPEC
Pred kratkim so natisnili brošuro z naslovom Valvasorjev
IP2
hlapec. Napisal jo je trboveljski rojak Savo Tory, ki že dolga leta živi v Sydneyu v Avstraliji, sedaj kot upokojenec, pred tem pa kot mirovni sodnik ali nekakšen om-budsman Avstralije. Brošura ima 80 strani, povest pa je napisana v slovenščini, angleščini in italijanščini. Avtor posebej poudarja, da ni napisal kakšen zgodovinski esen o Valvasorju, pač pa izključno povest, ki je povezana z izvorom Torijev, ker je bil avtor rojen v Trbovljah, je motiv te povesti MAMMA MIA MATKURJA!. Povest se nanaša na leto 1699, ko seje mladi Janez Vajkard Valvasor vračal iz Toursa preko Milana, Parme proti slokoviti Toscani domov v Medijo-Izlake. Ko se je Valvasor za nekaj časa ustavil pri svojih sorodnikih v znamenitem mestu Licca, si je ogledoval tudi konjske hleve. In ob teh ogledih je nagovoril mladega fanta, ki je krtačil konja, če bi šel z njim na Krajnsko za konjarja. Fant, ki je izviral iz rodu Torijev iz vasi Montecarlo pri Pešci, je bil voljan iti z njim, če mu bo to dovolil grof pri katerem je služil. No, in Valvasor je odjezdil s svojim novim konjarjem na Krajnsko. Valvasor je mladega spremljevalca opozoril, da ga bodo na Krajnskem v domačem, slovenskem jeziku, klicali Blaž in ne po italijansko Biagio Tori. Mladi konjar se je na Bogenšperku, kamor se je Valvasor kmalu nato preselil iz Medije, kmalu povsem udomačil in se tudi oženil z domačinko. Nastanila sta se v Polšniku pri njenih starših. In ta Blaž naj bi bil najstarejši Tori, ki ga je pisec našel zapisanega v avrihiv v polšniku. Taje leta 1786 umrl in je pokopan v Polšniku.
Knjižnica je napisana zelo berljivo, preprosto in po svoje tudi humorno. Avtorje želel na ta način seznaniti svoja sinova in vnuke v Avstraliji o tem, kako so domnevno prišli Toriji v zasavje, od kod izvirajo in kako so se tekom let razmnožili in razselili po vsem Zasavju in drugod po svetu.
T.L
18. VELTRAVNA 2000
ips
t a y> a
up.v.p.
MODNA REVIJA V IMPERIUSU
V petek, 5.maja. 2000, je priredil modni krožek Srednje šole Zagorje modno revijo v diskoteki Imperius Izlake. Dekleta so prikazala kolekcijo oblačil, kije nastajala pri
šiviljskem krožku v tem šolskem letu. Celotna kolekcija je razdeljena na dva dela: športni del in elegantni del kolekcije.
Prvi del celotne kolekcije so sestavljali športni modeli. V prvem in drugem izhodu smo videli oblačila za šport. Najbolj je navdušila kolekcija vročih hlačk in majic za
fitness in jogging. Trenerke in oblačila za tenis so izdelana iz naravnih materialov, bombaža, lana. Odlikujejo jih razni dodatki kot so nahrbtniki, kape in etuiji za loparje. Kreatorka tega dela kolekcije je gospa Karmen Pevec.
Drugi izhod športne kolekcije pa
so predstavljala oblačila v kreaciji gospe Tatjane Alauf. Prevladovale so pastelne barve, modra, peščeno bela in rožnata. Oblačila so narejena iz lahkih, naravnih in predvsem
zračnih materialov. Modeli so primerni za sprehod ali pa za potep
po mestu.
Drugi del kolekcije pa so sestavljala elegantna oblačila. Prvi izhod drugega dela kolekcije je bil namenjen predvsem mladim. Oblačila, predvsem v črno - belih barvah,so primerna za vsako diskoteko. Značilnost materialov je elastičnost, lahko nezahtevno vzdrževanje. Mlade sta navdušila kombinezona v črni in beli barvi v kombinaciji satena in tila. Zelo
zanimiveje bilo črno pošito krilo, kombinirano z bundo s svetlečimi našitki in obleka, prav tako prešita v beli barvi z bundico.
Drugi izhod drugega dela pa so sestavljale večerne obleke, namenjene za svečane prireditve,
predvsem pa bi bile zadovoljne s temi modeli maturantke za maturantski ples. Kreatorka večerne kolekcije je gospa Karmen Pevec.
Irena GROBOUŠEK
PRAVICA DO ODLOČANJA O LASTNEM TELESU
Upravičeno se marsikomu kdaj postavi vprašanje, ali ta pravica obstaja in kakšna je?!
Urad za žensko politiko pri Vladi republike Slovenije se je odločil, da s kratkimi povzetki pomaga rešiti zastavljeno vprašanje, kaj in koliko sme in mora odločati o lastnem telesu v primeru bolezni.
V zloženki so "Pojasnila dolžnosti", ki pravi, da je zdravnik dolžan pojasniti, kako bo potekalo ugotavljanje in zdravljenje bolezni, vse diagnostične postopke, vključno s pregledom posameznega dela ali celega telesa ter seznaniti bolnika z zdravstvenim stanjem, vključno z medicinskimi dejstvi, prognozo in potekom zdravljenja. Pacient mora biti obveščen o vsakem
načrtovanem medicinskem posegu ter o možnostih tveganja in koristih posameznega dejanja. Informacija mora biti posredovana na razumljiv način in brez nepotrebne uporabe strokovnih izrazov, ob spoštovanju vsakogaršnje zasebnosti in dostojanstva. Vsak bolnik ima pravico spraševati.
Drugo pojasnilo govori o "Privolitvi - odklonitvi medicinskih posegov". Brez privolitve prizadetega ne more biti opravljen noben medicinski poseg, razen v izjemnih primerih, res pa je, da odgovornost za svojo odločitev nosi vsak sam.
V primeru, da so bile kršene te pravice, ki so zapisane v zakonu o zdravstveni dejavnosti, 47.člen in v Kodeksu medicinske deontologije Slovenije, 17. in 18.člen, ima vsakdo pravico do ugovora na pristojni organ nadzora v zdravstvenem zavodu in Zdravniški zbornici Slovenije. Pritožba je možna tudi na Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali na Ministrstvo za zdravstvo, sevea pa so možne tudi sodne poti.
Kratka informacija, katere namen je opozoriti na pravice, ki jih imajo bolniki, ko iščejo zdravstveno pomoč, je vsekakor dobrodošel način osveščanja in nenazadnje olajšanje življenju ljudem, ki jim ga je že sama bolezen dovolj otežila in ni potrebno, da bi trpeli še zaradi neinformiranosti.
„	MAH
KAJ VES O PROMETU -TOKRAT NA DOLU
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil v sredo, lO.maja že deveto občinsko tekmovanje za kolesarje in kolesarje z motorjem. Na Dolu je sodelovalo 21 udeležencev z obeh hrastniških
tol. Na kolesu se je najbolje izkazal Jernej Haberl iz Hrastnika, drugo mesto sta zavzela Urban Belaj in Alnes Matovič z dolske tole, med kolesarji z motorjem pa je zmagal lanski državni prvak Mitja Železnik. Sledila sta mu Tadej Kolar iz Hrastnika in Matej Homtek z Dola. Mitja se bo kot srednješolec udeležil državnega tekmovanja, ki bo 27.maja v Ljubjani.
Tekmovanje je sovpadalo s tednom prometne varnosti, ki poteka vsakih pet let po razglasu OZN. S to akcijo želijo zaščititi v prometu predvsem otroke, starejše in invalide. V Ljubljani so imeli 13.maja zaključno prireditev ob slovenski akciji Risba kliče, srce, razum veleva - vozimo pametno. Otroci so risali risbe s področja prometne varnosti, ki so tvorile 150 metrov dolg plakat. Tri risbe za ta plakat so ustvarili tudi hrastniški osnovnošolci.
Fanči Molil*
18. VELTRAVNA 2000
IPg
t s n n? m n “in
GOLD VIP SREČANJE SALINERA
2000
Neutrudni Ginter Kržišnik je spet organiziral srečanje znanih gospodarstvenikov, politikov, športnikov in lepotic iz vse Slovenije pod imenom PORSCHE KOPER VIP, ki je bilo v Salineri pri Strunjanu.
Ob prekrasnem sončnem vremenu so se pomerili v tenisu ter v malem nogometu, zvečer pa je sledila pe modna revija s plesno skupino Janje Zupan, nekaj pesmi pa je zapel tudi Miro Ungar iz Zagreba. Na prireditvi tudi tokrat ni manjkalo znanih osebnosti kot so Aurelio Jurij, Tomaž Vnuk, Primož Ulaga, Peter Žonta, Martin Strel, Mile Mitrovič, Aleš
Peljhan, Goran Januš, Rudi Corn in ostali. V tenisu dvojic sta zmagala Momo Stjelja in Aleš Peljhan, druga je bila dvojica Miloš Vengust in Miro Frlič, tretja pa sta bila Milan Dalmacija in Borut Flisek.
Pri ženskah so zmagale Smodila-Čehovin, sledijo pa Markovič-Zupan in Frlič-Čižman.
V malem nogometu je slavila ekipa Delamaris Izola pred Porsche Koprom.
Srečanja pa ne bi bilo brez tehničnega osebja; Lapi, Mico, Haki, moderator Boris Smrkolj, hostese Petra, Janja, Mateja ter brez odlične postrežbe osebja
Salinere.
. Pivo Union je tudi tokrat teklo v potokih ob zelo okusno pripravljenih sardelah na žaru
Delamarisa.
Naslednje VIP srečanje bo 1.julija 2000 na Otočcu.
Peter Motnikar
Boris Škerjanec, Miro Ungar in organizator Ginter Kržišnik	Malonogometna ekipa legend Porsche Koper: stojijo - Mitrovič, Horvat,
Tomaž, Peljhan, Matavž, čepijo - Uranič, Ulaga, Borut, Januš, Žonta
Martin Strel v družbi Vojka Maverja, generalnega direktorja Delamarisa
Izola
Moderator Boris Smrkolj s Petrom Žonto in prijateljico Petro Kržišnik
18. VELTRAVNA 2000
m
ij ji.r. iiT^j r>
KREART KREIRAL NEDEUSKO POPOLDNE IN PRAZNIČNE DNI V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU
Loka pri Zidanem Mostu -V nedeljo 30.aprila s pričetkom ob 19.uri je v Loki pri Zidanem Mostu potekala otvoritev razstave izdelkov narejenih na 2,Kreartu. Pod okriljem KD Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu v razstavišče Trubarjevega doma upokojencev postavljena
razstava in po otvoritvi glasbeni večer v društveni dvorani ko so zaigrali člani fiision skupine Spec-tral Analysis, je bilo še en korak v nadaljevanju glasbeno - umetniškega dogajanja v tem delu Zasavja. Kot so nam na društvu povedali je lansko leto LOKA že drugič v poletnem času domače ustvarjalce pripravilo do tega, da so udobje domačega ateljeja za nekaj dni zamenjali za skupno ustvarjanje v drugih ateljejih oz.v naravi. Lanskega umetniškega srečanja v Loki seje v kraju, kjer je kot župnik nekaj let služboval Primož Trubar. Kot nam je o sami letošnji razstavi povedal predsednik društva Zoran Cvar, je ta prireditev ena od najbolj pomembnih v tej skupnosti. Kljub vsem težavam in kljub pomanjkanju denarja, pa je ta že drugi Kreart uspel. Kako bo v naprej še ne ve, morda bo to znano v teh dneh, po otvoritvi razstave. Oblikovalec Simon Sernec in obenem umetniški vodja, pa je poleg pohvalnih besed dodal, da država še vedno ne čuti oz. nima interesa denarno ali drugače podpreti drugačno obliko umetniških srečanj v krajih, ki so manjši od prestolnice, ki pa vseeno privabijo velika in zveneča imena. Na tem že v lanskem juliju izvedenem Kreartu, pa se je predstavila kar pestra druščina, poleg slikarjev tudi fotografov, oblikovalcev, arhitektov in glasbenikov, med katerimi so bili tudi hrvaški avtorji. Domačin, pesnik Jure Koritnik, ki je po dolgem času predstavil in dol prebral nekaj svoje poezije, paje povedal, daje vesel, da njegova Loka ni na koncu sveta in pozabljena od ljudi in od umetnosti. Na glasbenem delu otvoritve razstave, ki kot stalnica
spremlja'samo delavnico, pa sta se s svojim programom predstavili sestri Nina in Jana Mole v štirirbčnem igranju na klavirju. Po svoje paje za popestritev predvečera dneva, praznika dela prvega maja poskrbel fusion ansambel Spectral Analysis. Ti so prav za drugi Kreart zaigrali skladbo Kreart prav za to priliko napisano pod peresom vodje ansambla Igorja Bezgeta. Na razstavi &o tako na ogledu dela slikarjev Jožeta Slaka - Doke, Mirka Bogoviča, Franca Košca Karasa, kiparke in restavratorke Ivane Turk, slikarja, grafika in prav tako restavratorja Marka Butine, grafika, oblikovalca in ilustratorja Alojza F.Zormana, grafičnih oblikovalcev Sanje Rocco in Tadeja Bratlja, slikarjev in ilustratorjev Janka Testena in Blaža De Glerie, ilustratorja in grafičnega oblikovalca Tihomirja Bregarja, fotografov Toma Brejca in Alenke Kosem, študentke restavratorstva Saše Dolinšek, oblikovalca in pedagoga Simona Serneca, arhitektke Ksenije Strnad, grafičnega oblikovalca Cirila Horjaka, arhitekta in oblikovalca Davorja Grgičeviča. Med obiskovalci otvoritve smo videli imenitne ljudi kot glasbenika in rednega obiskovalca ter izvajalca rock legendo Draga Mlinarca, kije povedal daje zadovoljen, daje med prijatelji. Poleg tega pa sta se otvoritve udeležila tudi dva literarna ustvarjalca, pomembna za Loko, Zora Tavčar in njen soprog Alojz Rebula. Slednja sta veselo povedala, da se toliko dogaja v tem majhnem, a vseeno prijaznem kraju. Napovedi, za tretjo delavnico v letošnjem letu so zaenkrat še nekje na nitki, saj kot smo izvedeli, je vse odvisno od denarja. Kljub temu pa se že govori o možni udeležbi priznanega grafičnega oblikovalca iz Francije. Kar se finančne plati tiče, so tu poleg sponzorjev, denarja od prodanih del težko pričakovana, morda tudi sredstva s strani Ministrstva za kulturo. Morda pa ta sredstva vseeno bodo in s tem tudi 3.Kreart? Kdove! MORDA!
Tokaje nmareč KREART in KREART j e Loka!
Rudi Špan
NEZAMENUIVE IZKUŠNJE GLOBLJEGA PRODORA
V organizaciji Revirske ljudske univerze Trbovlje bo v mesecu maju in juniju v Zagorju potekal tečaj meditacije. Vodil ga bo Viktor Gerkman.
Za boljše razumevanje, kaj pomeni tak tečaj in kaj lahko tečajniku da, je bila v petek,
5.maja 2000, uvodna predstavitev v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah.
Specialist klinične psihologije in poznavalec novodobne duhovnosti Viktor Gerkman je prisotnim spregovoril o ciljih meditacije, o njeni koristnosti in uporabi ter o številnih zanimivostih in ugankah, s katerimi se srečujemo in jih rešujemo ob besedi "meditacija". Dotaknil se je bistva meditacije ali z drugimi besedami, kaj je skupno vsem metodam oziroma vsem načinom meditacije. Obstaja dvesto ali celo tristo različnih metod meditacije, vse pa imajo eno skupno stvar -meditativno pozornost. To je posebna kvaliteta pozornosti. Meditacija je pronikanje v človeško (svojo) globino, kjer meditant
odkriva, kdo je in od kod prihaja ter kam gre. Ob tem je to prava metoda za razgradnjo stresa in .v podzavest potlačenih prizadetosti in razočaranj, ki pogosto povzročajo čustveno bolečino in pehajo ljudi v bolezen. Meditacija temelji na prizadevnem raziskovanju lastne doživljajoče notranjosti. Najpogostejše žrtve stresa so poleg ljudi z veliko odgovornostjo (menagerji in drugo vodilno in vodstveno osebje) in specifičnim načinom življenja, tudi ljudje, ki jih je prizadela težja bolezen, ki so zapleteni v nezadovoljujoče in obremenjujoče medčloveške odnose in danes tako zelo pogoste in zelo pereče eksistencalne probleme.
Tečaj bo potekal v treh modulih po štiri srečanja, vsako srečanje pa bo trajalo tri šolske ure. V prvem, v maju in juniju, je zajeta meditacija na naravni notranji ritem - dihanje, meditacija na telesne občutke - užitek in bol, meditacija na finejše energije - neba in zemlje in meditacija dinamično - katarzične sprostitve. Več podatkov o tečaju pa vsi, ki vas to zanima, dobite na Revirski ljudski univerzi v Trbovljah in Zagorju.
MAH
SPOMINSKI ŽIG NA LITIJSKI POŠTI
Letos mineva 80 let od rojstva in 50 let od smrti vrhunskega jadralnega letalca, Lilijana Milana Boriška, ki seje smrtno ponesrečil leta 1950 v letalski nesreči na letališču v Vršcu, star komaj 30 let.
Fundacija Villa Litta Litija je obeležila njegov spomin z spominsko kuverto in priložnostnim poštnim žigom, kije bil v uporabi na litijski pošti 10
dni. Filatelist Janko Štamfelj paje pripravil ob tej priložnosti na litijski pošti filatelistično razstavo na temo letalstvo. O življenjski poti letalca Milana Boriškaje na litijski pošti (ob otvoritvi filatelistične razstave in predaje v uporabo priložnostnega poštnega žiga) spregovorila Joži Ocepek (na sliki).
Marjan Šušteršič
Slovenija ima nove področne kode!
Imate novo.
Od 30. marca 2000 dalje v medkrajevnem prometu klicne številke področnih kod (omrežnih skupin) nimajo več šestice. Področna koda Ljubljane bo odslej 01, Maribora, Murske Sobote in Raven na Koroškem 02, Celja in Trbovelj 03, Kranja 04, Kopra, Nove Gorice in Postojne 05 ter Novega mesta in Krškega 07. Opozorilo: V primeru, ko ste morali doslej odtipkati številko omrežne skupine, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša. Primer: Če kličete iz Kopra v Postojno, vtipkajte 05 pred telefonsko številko.
Splošne informacije: 086 98 98. a
Novo številko izveste, če vtipkate:
086 + omrežna skupina + stara številka
Telekom^)
http://www.telekom.si	SloVGillJG	W
Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta povsem digitaliziral slovensko telefonsko omrežje.
18. VELTRAVNA 2000
arTT.čv.-r^n.G
TRBOVELJSKI GASILCI SO ZBOROVALI
Pred časom so se v novem gasilskem družabnem središču na Katarini nad Trbovljami zbrali na svojem občnem zboru predstavniki vseh trboveljskih prostovoljnih čet in poklicne gasilske enote. Vseh je bilo preko 100, vključno s številnimi gosti iz sosednjih občin in Gasilske zveze Slovenije. Na področju Trbovelj deluje 8 prostovoljnih gasilskih čet, od tega so 4 industrijske, posebej pa je organizirana še poklicna gasilska enota, ki deluje kot zavod, vsa ta društva združujejo v svojih vrstah 534 članov. Od tega je tretjina
žensk, posebej pa deluje v vrstah podmladka še okoli 100 mladih gasilcev in gasilk.
V preteklem enoletnem obdobju so skupno izpeljali 221 akcij in intervencij. Poleg požarov je vse več posredovanj v stanovanjskih blokih in reševanj človeških življenj v prometnih nesrečah.
Gasilska zveza Trbovlje je tudi v preteklem letu opravila veliko delo, zato mirno zrejo v prihodnost. Upajo, da bodo načrt opremljanja tudi letos lahko v celoti dosegli tako z vozili, kakor tudi zaščitnimi sredstvi. Občinsko zvezo bo tudi naprej vodil dosedanji predsednik Pavle Nemet.
IL
PD TRBOVUE POSTALO LASTNIK NEPREMIČNIN NA MRZLICI (1122m)
Predvojna	Trboveljska
podružnica	Slovenskega
planinskega društva - SPD je postopoma odkupovala od tedanjih lastnikov večje travniške in deloma tudi gozdne površine na območju Mrzlice (1122m) vključno z zemljiščem samega vrha. Odkupovala jih je z namenom, da zagotovi planincem svobodno gibanje na območju Mrzlice. Pred tem, ko so z zemljišči razpolagali zasebni lastniki, v glavnem kmetje, je prihajalo pogosto do pritožb s
strani teh lastnikov, da jim planinci na svojih izletih povzročajo škodo v raznih oblikah.
Po končani vojni leta 1945 je bilo premoženje športnih organizacij, tako tudi planinskih društev, s posebnim zakonom ponešeno na takratno Fizkulturo Slovenije, ki je vključevala tudi slovensko	planinsko
organizacijo. Potem, ko je bila ustanovljena Planinska zveza Slovenije pa je bilo to premoženje prenešeno na to zvezo. V obeh primerih so bile spremembe vnešene v zemljiške knjige pri pristojnih sodiščih. Takšno stanje je trajalo vse doslej. Zadeve so se
MfS MAS MIS MAS M1S MAS MfS MAS MJS MAS MIS MAS
Tokrat bomo namesto uvoda objavili pojasnilo knjižničarke Alenke Knez, ki piše:
"V enem izmed prejšnjih Zasavcev smo prebrali, kaj vse je zagorska DPM (Dalja Rakovič) organizirala, da bi dostojno obeležili 2.april, dan mladinske knjige. V članku avtorica omenja, da so v avli delavskega doma učenci razstavljali svoje knjige in pesniške zbirke, da seje predstavilo kar 274 mladih "pisateljev", ki so bili za svoje delo in trud nagrajeni s knjigo.
Zdi se mi prav, da povemo, kakšne knjige so to. To so knjige, v katerih so glavni junaki naši pisatelji, poleg njih pa spoznavajo džunglo ali morske skrivnosti še trije njegovi prijatelji. Posamezna knjiga se je torej nanašala na točno določenega otroka in da bi ne prišlo do pomote, je avtor teh knjižic navedel tudi njegovo starost. Prepričana sem, da bi nobeno drugo, še tako vredno darilo, ne odtehtalo dejstva, da so otroci sami "glavni junaki", saj se vsaka zgodba začne takole: npr. "Simona Flisek je stara 11 let. Doma je iz Zagorja ob Savi v Sloveniji. Simona, Neža, Špela, Nika in Katja so se dogovorile, da odidejo za en dan v Afriko...." Navdušeni pa niso bili le otroci, ki so te knjige dobili, pač pa tudi njihovi starši. Na roditeljskih sestankih so pripovedovali o vrednosti takšnega darila, o tem, daj ih bo knjiga vedno spominjala na ta in ta razred, ogromno pohval je bilo izrečenih zagorskemu DPM in tistemu, ki sije vse skupaj "izmislil". Pohvalili pa so tudi sponzorja, saj je bil to kar precejšen finančni zalogaj.
Kar 108 učencev Osnovne šole Ivana Skvarče je razstavilo svoje knjige. Prav vsi bi se radi zahvalili vsem, ki so "krivi" za to, da so dobili tako lepa darila."
Tri izmed njih objavljamo.
TRI ZAHVALE
Občini Zagorje in Društvu prijateljev mladine se najlepše zahvaljujem za podarjeno knjigo. Zelo sem ponosna, da mene in
moje prijateljice opisujejo v tej knjigi. Sara Bavdek, 2.a., OŠ Ivana Skvarče Pišem z namenom, da se zahvalim za podarjeno knjigo. Razveselila je tako mene, kot tudi
moje prijateljice, ki so omenjene v knjigi. Ta knjiga me bo vedno spominjala na drugi razred.
Metka Paš, 2.a.r OŠ Ivana Skvarče
Jaz, Andraž Savšek, se zahvaljujem za knjigo o meni in mojih prijateljih. Knjiga mi je z delfinom Mikijem pomagala spoznati lepo in težko življenje v morju.
Andraž Savšek, 2.a., OŠ Ivana Skvarče
NEPOPISAN LIST
Ogled filma Nepopisan list se mi je zdel fantastičen. Glavnemu igralcu, ki je sicer čisto nedolžen otrok, je ime Luka. Njegova posebnost pa je odvisnost od grozljivk. Tako je tudi njegovo pravo življenje sestavljeno iz filmov. Vsakokrat, ko sliši policijsko ali gasilsko sireno, je prepričan, da se je njegovi prijateljici zgodilo kaj hudega. Poleg tega pa obožuje motorje in vse bi dal, da bi se peljal z motorjem. Zgodba ima tudi ljubezenske zaplete, ki pa se na koncu za glavnega igralca srečno razpletejo. Vsebina je pogosto smešna in nasploh zabavna. Sicer film nekaterim izmed sošolcev ni bil najbolj všeč, ker v filmu niso videli ničtakega,karbijih pritegnilo. Meni pa je bil film resnično všeč in veseli me, da smo Slovenci naredili tako dober film.
Anja Steklasa, S.b., OŠ Ivana Kavčiča Izlake
LIST IZ DNEVNIKA V CŠOD SEČA
V četrtek smo se pogovarjali o solinah. Mene to ni zanimalo, saj se
mi tudi soline ne zgdijo nič posebnega. A ob razlagi učiteljice sem ugotovila, da se motim. Soline so naše bogastvo in obstajajo že več kot 700 let. Na njih pridelujejo sol, kije pomembna za celo državo, zato pravijo, da so svetovnega pomena. Sol pridelujejo poleti. V začetku solin so bile te zelo pomembne, sedaj spa so samo še za izgubo. O solinah so povedali zelo veliko, a vsega si nisem zapomnila, saj je 700 let kar dolga doba. Popoldne smo govorili še o kamninah in izvedela sem, daje moj horoskopski kamen biser. Izvedeli smo tudi nekaj o klifu. To bi bilo vse in upam, da bomo še kdaj odšli na morje.
Katja Rus, 6.a., Dol
EKO DAN V RADEČAH - ODLOMEK
Vse seje začelo že zjutraj, ko je naše možgančke dokončno prebudila radijska oddaja, ki smo jo posebej za ta dan pripravile učenke in tako že na vse zgodaj zjutraj postregle z globokoumnimi, a resničnimi mislimi in podatki, ki so še dolgo odzvanjali v mislih... In nato...
Po razredih smo predstavljali najbolj zanimive prispevke iz naših seminarskih nalog, ki smo jih morali izdelati pri slovenščini in biologij i. Ko smo prebrali vse, kar se je dalo prebrati, smo začeli z debato v smislu, kako narediti šolo lepšo, prijaznejšo, kakšen je naš odnos do okolja in na koncu prišli do spoznanja, da so tudi naši medsebojni odnosi neke vrste ekologija. Ugotavljali smo tudi, daje mednarodni projekt EKO
fl T11 ?i ^ 17 rj Tl D
18. VELTRAVNA 2000
začele razčiščevati z osamosvojitvijo Slovenije in s tem povezano denacionalizacijo podružabljenega premoženja. Pred leti je zadeva postala aktualna tudi za tista planinska društva, ki so bila lastnik nepremičnin, torej zemljišč in planinskih koč in domov, že v predvojnem času. Med društvi, ki so želela priti vnovič do svojega premoženja, je bilo tudi Planinsko društvo Trbovlje. Že pred leti je pričelo z akcijo za vrnitev tega premoženja skupno z nekaterimi drugimi planinskimi društvi. Zadeva se je kar precej zatikala tudi na sejah glavnega odbora ter skupščine PZS, ker je le-ta želela iz določenih razlogov ostati
šole, v katerem je že drugo leto vključena naša šola, zelo dobro zastavljen, saj poskuša povečati ekološko zavest, graditi boljše medsebojne odnose, uveljaviti zdrav način življenja, vcepiti varčevanje z energijo in pomaga povezovati ljudi, da s skupnimi močmi naredijo za okolje nekaj več. In v tem dnevu je v meni vzklila misel, daje sodoben človek podoben barki s polomljenim krmilom, ki ga brezobzirna usoda premetava po valovih življenja. In da je človeški razum pač kot ogenj; je dober služabnik in krut ter slab gospodar, fineti moramo torej dovolj moči in poguma, da bomo razum obvladali in ga začeli uporabljati, kajti le z razumom bomo lahko obvarovali tisto, kar nam je še ostalo od zelene zemlje...
Nina Gotovnik, OŠ Radeče
NAŠ KUŽA
Naš kuža je hodil k sosedi v vas, ga psička vabila pogosto naglas. Bojim se, da kuža od doma bo šel,
pri naših sosedih nov dom bo imel.
Gašper in Urban, PŠ Podkum
V MAJU
Zunaj spet bo bolj veselo, v šolo bomo raje šli, učiteljici bomo rožic dali, ker jo radi imamo vsi.
Doroteja, l.r, PŠ Podkum
solastnica dobršnega dela tega premoženja. Nazadnje je bil na temelju posebnega skpela skupščine PZS dosežen sporazum o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja med PZS in zainteresiranimi planinskimi društvi. Med temi je bilo tudi PD Trbovlje.
Na temelju predhodno doseženega sporazuma je bilo organizirano in izpeljano dne
4.maja slovensko podpisovanje pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja med PZS in PD Trbovlje. Dogodek je potekal v planinskem domu na Mrzlici. Temu slovesnemu dogodku so prisostvovali poleg podpisnikov pogodbe Andreja Brvarja, predsednika PZS in Vilija Trevna, predsednika PD Trbovlje, ki sta bila glavna nosilca dogodka, še župani občin, ki mejijo na Mrzlico in sicer župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnerm župa Žalca Alojz Posedel in župan Prebolda Vinko Debelak, potem še podpredpsednik PZS A.Vidmajer, načelnik Upravne enote Žalec Marijan Žohar, Borut Vukovič,	predsednik
Meddruštvenega	odbora
zasavskih planinskih društev ter predsedniki planinskih društev, ki so povezani v MDO zasavskih planinskih društev od Brežic do Litije in Laškega, s strani PD Trbovlje pa so bile priče tega dogodka še Slavko Potrata, Bojan Gorjup in Miran Frelih. Navzoči pa so bili še predstavniki oziroma zastopniki raznih medijskih hiš. Ob podpisu pogodbe sta imela priložnostna govora oba podpisnika.
S to pogodbo se je določilo lastništvo nepremičnin na Mrzlici v razmerju 90% PD Trbovlje in 10% PZS, nerazdelno. Zemljiškoknjižno stanje je dolžno izpeljati PD Trbovlje. Po tej pogodbi je PD Trbovlje v omenjenem razmerju postalo lastnik 23.051 m2 zemljišč - travnikov, gozdov in zazidljive površine, poleg tega pa še lastnik vseh planinskih objektov na Mrzlici, torej Planinskega doma, Poldetove koče na Štorovi ravni, gospodarskega poslopja, vinske kleti, vodovodnega zajetja, skladišča embalaže, športnih naprav in igral ter še nekaterih drugih pomožnih
objektov. Poudariti je treba, da je vse te nepremičnine in objekte kupilo in zgradilo Planinsko društvo Trbovlje z lastnimi sredstvi. Vse te objekte je društvo tudi redno in investicijsko vzdrževalo ob upoštevanju mnogih prostovoljnih ur članstva in prijateljev planinstva.
Tako je po dolgih letih PD Trbovlje postalo tudi zemljiškoknjižno delanski lastnik premoženja, ki ga je v preteklosti samo ustvarilo in katerega lastnik je bilo že doslej. Uspešno so bila končana večletna prizadevanja PD Trbovlje za ureditev tega vprašanja.
Tine Lenarčič
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA OB 50-LETNICI PD KUM
V torek, 9.maja ob 18.uri je Planinsko društvo Kum Trbovlje pripravilo otvoritev fotografske razstave v počastitev svojega 50-letnega jubileja. Razstavo fotografij iz vseh obdobij društvenega delovanja so pripravili v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, pri čemer s svojimi barvnimi fotopovečavami Kuma in okolice sodelujejo tudi dr.Boris Skalin iz Žalca. K otvoritvi se je zbralo veliko število ljudi predvsem iz planinskih vrst. Krajši otvoritveni nagovor je imel predsednik PD Kum Milan Žnideršič, za njim pa so spregovorili še Aleš L.Gulič, ki je obrazložil z njemu lastnimi besedami razstavljena dela ter župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je ob tej priliki predal priznanje svojemu someščanu dr.Skalinu, pozdravni nagovor pa je imel tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajner. Moški pevski zbor Zarja je pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka zapel nekaj planinskih pesmi. Po programu pa so si navzoči ogledali razstavljene fotografije ob družabnih pogovorih in ob dobrotah izpod Kuma. Razstavljena dela si je moč ogledati do 19.maja, dnevno od 18. do 20.ure. Sicer pa bo osrednja proslava ob 50-letnici tega društva v soboto, IV.junija na Kumu.
T.L.
ALPINISTIČNE NOVICE
Trboveljski alpinisti, člani alpinističnega	odseka
Planinskega društva Trbovlje, so v prvomajskih praznikih bili precej aktivni in so preplezali več zahtevnih plezalnih smeri ali opravili zimske pristope na nekatere vrhove.
Tako sta Sebastijan Jančič in Drago Kodrič 24.aprila nameravala preplezati Muellerjev kamen v Vzhodni steni Triglava. Žal sta morala od te namere odstopiti, ker jima je to preprečil plaz snega in ledu. Zato sta vrh Triglava dosegla skupno s Tomom Froebejem po normalni poti. Pristop v zimskih razmerah z dosti snega je potekal dobro in uspešno.
Dne 27.aprila sta se Jančič in Zdravko zaje iz PD Železničar lotila plezanja v Hudičevem žlebu v severozahodni steni 2237m visokega Hudičevega stebra, v dolžini 400 m. S plezanjem sta morala odnehati zaradi nevihte in deroče vode.
Dne 3.maja so se Jančič, Froebe in Zajc napotili v Martuljško skupino. V zgornjih jutranjih urah so se iz bivaka II Zajc in Froebe lotila plezanja na 2640 m visoki Visoki rokav po Rokavskem žlebu z naklonom 45 stopinj, s težavnostno stopnjo II in III. Sicer sodijo Rokavi za zelo težko dostopne vrhove, ki so malo obiskani, so pa zelo krušljivi. Plezalca sta se vračala po isti smeri. Jančič pa se je istočasno lotil plezanja v Srednjem Rokavi. Preplezal je okoli 150 m Vzhodnega raza z naklonom 50-40 stopinj.
Dne 6.maja se je Jančič lotil plezanja v 2542m visokem Dovškem križu. 500 m dolgo Jugovo grapo v severozahodni steni je preplezal skupno s Cvetko Vinter in Milanom Mestričem iz Planinskega društva Dol pri Hrastniku, naklon je znašal 45 stopinj.
V nedeljo, 7.maja sta člana AO PD Trbovlje Aleš in Matjaž Kilar plezala v 1330 m visoki Srevčevi peči v Logarksi dolini. Preplezala sta 400 m dolgo smer gamsov raz z oceno IV/II-III.
T.L
18. VELTRAVNA 2000
DNEVNIK TADEJE NIMAC
Petek, 5.5.2000/ Danes je Janez star tri tedne. Današnji dan je pravzaprav v vsem podoben drugim dnevom. Zbudila sem se nekaj minut pred šesto. Janez ni jokal, vendar se je iz njegove košarice že slišalo cmoklanje. Drobceni prstki so se nerodno lovili med seboj ter tu in tam podrsali po nosku ali pa zaplavali v zrak. Tiho sem ga vzela v naročje. Prav nič len ni bil pri hranjenju, saj je mimo prespal celo noč, z njim pa smo jo mimo prespali tudi mi vsi.
Ko je Branko odšel v službo, bi mi prav prijalo še malo poležati, saj je Janez ponovno mirno zaspal. Vendar v dnevno sobo že »prikorakata« Peter in Jerneja. Sedaj je najbolje, da tudi jaz vstanem, da ne bosta po svoje izkoristila mamine lenobe.
Kot vsak dan se tudi danes že
zgodaj dopoldne slišiva z Andrejo, da »predam raport«. Peter in Jerneja s teto odideta na sprehod, v tem času me Janez spet opozori nase. Potem z mamo počasi pričneva pripravljati kosilo, po kosilu pa se že veselim počitka. Že od srede se želim po telefonu oglasiti v službo, saj Romana in direktor praznujeta rojstni dan, na današnji piknik pa sta povabila tudi mene. Včeraj sem od sodelavk in sodelavcev dobila tudi sama telegram in vrtnico za rojstni dan, zato imam danes dvojni razlog, da pokličem. Vendar za klepet ni bilo prav dosti časa! Popoldne je vreme lepše kot dopoldne, zato se me loteva kar slaba vest, ker mi je uspelo urico popoldneva prespati. Za tolažbo se spomnim, kar mi mama vedno ponavlja: »Mama, ki doji, potrebuje dovolj počitka!«
Kmalu za tem pozvoni telefon. Spoznam Marjetin glas, ki mi pravi: «Rada bi ti najavila obisk.« »A misliš punce,« ji rečem. »Ja«, pravi Marjeta. »Kar povejte ve, kdaj se najlaže uskladite.« »Me bi kar sedajle prišle, če ni nič narobe, smo že pri nas«... Čez par minut že pozvoni pri vratih. Peter steče po stopnicah in zakliče: »Mama, tvoje tete so prišle!«. Ko stopijo v dnevno sobo, Erika da intonacijo in že se oglasi Kramolčeva:
Krasno je sonce na nebu, lep njegov zlati sijaj; toda vse lepše mi sveti mamice moje smehljaj.
Lepa je lunica mila, sij njen je čisto srebro; toda milejše mi sije mamice moje oko.
Če bi smehljaj njen ugasnil, njeno zamrlo oko, v sonca največjem sijaju meni bilo bi temno.
POD KOŽO SMO VSI...
ANTON KOBAN je
vodja službe varstva pri delu RTH. Je zagorski občinski svetnik, predsednik dveh občinskih odborov in podpredsednik zagorskih socialdemokratov. Z družino živi v Zagotju.
1.	Vaša stranka SDS bo volitve bojkotirala, če ne bodo razpisane po večinskem sistemu, ki ga je izbralo ljudstvo. Vaš komentar.
Načela pravne države bi morala biti jasna, ko gre za volitve oz. referendum. Če je vloga ustavnega sodišča jasna, potem bi bile volitve, z nespoštovanjem ljudske volje, neveljavne.
2.	Kandidirali ste za župana Zagorja. Če bi bili izbrani, kaj bi zagotovo naredili drugače ali boljše kot sedanji župan Matjaž Švagan?
Kandidaturo za župana sem sprejel kot izziv z željo, da prispevam k »okusnejšem predvolilnem golažu« zavedajoč se skoraj svetniški podobi tedanjega in sedanjega župana. Vsekakor bi dal večji pomen KS, večjo pozornost bi posvetil urejanju samega mesta in drugih delov občine, ne bi postavljal promocijskih obeležij, podpiral bi izgradnjo večjega
nakupovalnega središča ter pripravil seznam kratkoročnih in dolgoročnih prednostnih nalog na vseh področjih in zahteval njihovo izvedbo v dogovorjenih rokih.
3.Vaš najljubši pregovor?
Naj bo tisti o »pometanju pred lastnim pragom«.
d.Zakaj ste v stranki SDS in ne v stranki LDS ali ZLSD, ki sta v tem deKi Slovenije najmočnejši oz. najvplivnejši?
Prostovoljno sem se vključil v ZK Slovenije, kot posledica popolnega zanemarjanja mnenj o dogajanju pred letom 1990 in ohranjanju stare strukture v organizaciji sem iz članstva izstopil. Na povabilo takratne SDSS na listo za občinski svet sem se vanjo nato tudi včlanil, saj je bila najbližja mojim nazorom. V prejšnjem sistemu sem bil vedno kritičen in večkrat ustrezno »opozorjen«. Sem pa običajno zaradi tega v večini na strani manjšine, in ne vedno šibkejših.
S.Imate odgovorno delo. Kje najdete sprostitev?
Imam pisarno v hiši obdano z zelenjem (kar deluje pomirjajoče) in z lepim razgledom na razigrane malčke bližnjega vrtca. Velikokrat
sem na vikendu, kjer je veliko za postoriti, rad imam jesenski »lov« na gobe, rešujem križanke, gledam dobre filme in še rajši dobro tekmo. Če igrajo naši ni ravno sprostitev.
6.	Kakšno je vaše mnenje o slovenskih medijih oziroma kako bi jih razvrstili po verodostojnosti?
Mediji so več ali manj politično usmerjeni. Brez poglobljene analize, brez demokracije, kije recimo »naš časopis«, po verodostojnosti opredelim: TV dnevnik in odmeve. Delo in 24 ur. TV Centra in Zasavca, ki sta specifična, ne bom rangiral.
7.	Kdo bi bil po vašem v
naslednjem	mandatu
najprimernejši za slovenskega predsednika vlade in predsednika države?
V širšem izboru možnih kandidatov bi se odločil takole: predsednik vlade Janša, predsednik države dr. Toplak.
8.	Ker ste že dolgo let povezani z rudarstvom, zagotovo poznate tudi kakšno šalo o knapih.
Dovolil si bom malo »močnejšo«. Novinar sprašuje rudarje o vsem
s~ ' _
j. j. j
13 C* n ,F.
Ob prvi kitici mi spolzijo po licu prve solze; v naročju sem imela Janeza, ki sem ga stisnila k sebi, s strani pa sta se k meni privila Peter in Jerneja ter z menoj tiho poslušala ubrano petje. Ob vseh lepih doživetjih materinstva so me sopevke Cantate spomnile tudi na trpkejše trenutke življenja, na minljivost zemeljskega...
Z lepimi vtisi malih in velikih pozornosti tega dne, ki jih hitim pripovedovat Branku, ko se zvečer vrne iz Maribora s predavanj, sklenemo spet enega od mnogih dni, ki so nam podarjeni - za srečo vseh in vsakega posebej!
P.S.;Tadeja	Nimac,
dipl.socialna	delavka, je
zaposlena na Regionalnem centru za razvoj kot vodja kluba iskalcev zaposlitve. Je tudi umetniški vodja zbora Cantate. __________________Uredil Igor Goste
mogočem, nazadnje bi hotel od starejšega rudarja nekaj iz značilnega trboveljskega besednjaka. Rudar tuhta, pa tuhta, odkima in reče: »Mat k... tule bo pa zaf...«
9.	Katero knjigo ste nazadnje prebrali oz. jo še berete?
Prelistal sem Prešernove pesmi in obnovil Zdravljico-je le naša himna.
10.	Kako bi se z nekaj pridevniki opisali?
Sem odkrit (verjetno preveč), kritičen, samokritičen, natančen, včasih preglasen in hitro vzkipljiv (vzrok!)...

Oče in sin
Igor Goste
^ 11T .i T fl TTL D
18. VELTRAVNA 2000
Nemalokrat v življenju nas stvari in dogodki tako navdušijo in prevzemajo, da vsega lepega ni mogoče zadržati v sebi. Človek začuti potrebo, da bi radost in lepoto doživetja delil z drugimi in v njih prelil vsaj delček sreče in vznesenosti, ki jo občuti in mnogim za bežen trenutek polepšal dan.
Ta želja veje tudi iz pisnega pripovedovanja članice PD Trbovlje Marinke Pirc.
IZLET NA GORO OUKO
Zaradi hitro prebujajoče se narave smo člani planinskega društva Trbovlje komaj čakali aprilski izlet na Goro Oljko v Savinjski dolini. Mimogrede smo bili v Šmartnem ob Paki. "Smo že tu?" sem vprašala. "Saj lahko naredim še en krog," seje potalil naš šofer. Izstopili smo. Bilo nas j e petnajst.
Že zjutraj je bilo prijetno toplo, nebo sinje, brez oblačka. Veselili smo se izleta na tako lep dan.
Pot skozi savinjske vasice je bila kot sprehod po rajskem vrtu. Pomlad je dobesedno eksplodirala. Ditalo je po nektarju, pelodu, medu. Cvetele so hruške in jablane, spominjale so me na neveste. Pokrajina je blestela v belem. Srce seje vznemirilo ob zelenju, kije s silovito rastjo hitelo iz zemlje. Čudež!
Življenje seje popolnoma prebudilo. Hvaležna sem bila, da sem lahko zraven, med cvetjem, zelenjem in ljudmi.
Po gozdu je bila pot še mehkejša. Korak je večkrat obstal, pogled se je ustavil. Svilnato, ntmenozeleno listje bukev seje bleščalo v soncu. Nekateri smo letos prvič slišali kukavico. Bili smo Potolaženi, saj denarnice niso bile prazne, torej bo nekaj v njih vse leto.
Tako lepa pot ne more biti predolga. Zgubili smo te nekaj kapljic znoja in že smo bili na vrhu ?33 m visoke Gore Oljke. Posedli smo se na stole Pred domom. Po obveznem čaju smo razrezali nahrbtnike in obložili mize. Dišalo je po velikonočnih dobrotah. Izmenjali smo si pisanice.
Cerkev, ki se z dvema mogočnima zvonikoma dviga proti nebu, nas je že vabila. Občudovali smo glavni oltar, kjer je znamenita slika Fortunata Berganta, na kateri je upodobil Jezusa na Oljski gori. Po njej je dobila Gora Oljka ime. Ogledali smo si te podzemno svetišče pod cerkvijo.
Nekateri planinci so ta čas uživali ob razgledu na okoliške hribe in gore ter se preizkutali ob Poznavanju le-teh. Seveda smo se, kot ponavadi, Potem vsi skupaj fotografirali.
V dolino smo se vračali po drugi poti (sestopili
smo v Letušu), kije bila prav tako lepa in skrbno markirana, le da seje bolj približala domačijam in hišam. Dvorišča so bila praznično čista, gredice polne pisanih, ditečih rož. Domača dekleta so se sončila v lahkih oblačilcih. Naši pohodniki so imeli oči na pecljih.
Tako smo prišli, omamljeni od vsega lepega do našega mini avtobusa. Ljubiteljica rož je predlagala, da obiščemo Savinjski gaj. Kerto ni bilo v načrtu, smo glasovali. Zbrali smo "46 glasov" in se zapeljali do Mozirja. Sprehodili smo se po belih potkah, na gredicah pa nas je vseskozi spremljala mavrica, sestavljena iz tulipanov vseh mogočnih oblik in prelepih barv.
Na koncu gaja pa pravo nasprotje: Savinja teče po svoje, kar precej divje izgleda, ko se peni preko jezu. Oči in duše se tu spočijejo na drug način. Sopotnicaje glasno premišljevala: "Kaj je ujezilo to reko, daje pred desetletjem poplavila Mozirski gaj, zamisel cvetličnih arhitektov in delo pridnih rok?"
Potem smo se spet zbrali za skupno mizo. Starosta planincev je pohvalil oba naša vodnika za dobro opravljeno delo.
Ogreti od lepih vtisov in vročega sonca smo se odpeljali proti domu. Peli smo in se pred slovesom že menili, da se vidimo na naslednjem izletu PD Trbovlje. Vodnik se je potalil, da lahko počakamo kar v avtobusu.
Čepa kdaj ne veste, kaj s seboj, vam naš vodnik predlaga:
Ko si slabe volje in vsega imaš dost,
te hrana ne reši, pa tudi ne post.
Nahrbtnik nadeni na svoje rame,
požvižgaj na vse se - in hajd, v gore!
VEČER Z VINKOM HROVATIČEM
V Knjižnici Antona Sovreta je potekalo v četrtek, 11 .maja srečanje z Vinkom Hrovatičem, vsestranskim ustvarjalcem - likovnikom, pesnikom, pisateljem. Rojenje bil v Trbovljah, živi pa v Prapretnem nad Hrastnikom. Ustvaril je okoli 1500 slikarskih del, literarni opus pa obsega pravljice za otroke, preko deset pesniških zbirk... Napisal je tudi avtobiografski roman Posetje, ki gaje tudi prepesnil v 210 sonetnih vencev. Z njim se je pogovarjala Boža Herek, urednica revije Krpan.
Fanči Moljk
PfomeER
Prebivalci Polja 2, Zagorje, so poklicali: 'na Zasavca in opozorili na smetnak, ki ima poleg "regularnih" odprtin še nekaj ilegalnih. Skozi te pa letijo smeti ven, včasih se psi gostijo in razvlečejo po soseski vsemogoče. Pa še igrišče je v bližini. Na pranger torej redarja, pa še Komunalo njim...
KOMUNALA IN KOMUNALNI REDAR DRUGIČ
V krasno luč se dajejo odgovorni za snago. Crknjena podgana je ležala vsaj pet dni prelestnemu Zagorju, v samem centru, na ogled. Slika je namreč nastala 7.maja, pa podgana že takrat ni bila ravno sveža...
Odstraniti so jo uspeli šele v četrtek, 12.5. .... Blagor nekaterim, službice donosne imajo, prazniki pa jim kar dolgo trajajo.
18. VELTRAVNA 2000
PRVOMAJSKI KRESOVI POD NADZOROM
Na hrastniškem področju je bilo tudi letos veliko prvomajskih kresov, ki so poudarjali praznično vzdušje. Največja prireditev v stilu gasilskih veselic je bila tudi letos v Prapretnem. Sicer je ta čas že skoraj pozabljen, vendar velja poudariti skrb, ki so jo gasilci namenili vsakemu kresu posebej. Dežurali so celo noč. Posameznike so poučili, da je potrebno to dejavnost predhodno prijaviti. Sicer pa je preventiva v zvezi s požari potrebna tudi v teh vročih, vetrovnih dneh.
Fond Moljk
HRASTNIČANI SO SE l.MAJA ZBUDILI OB ZVOKIH GODBE
V dneh 31.aprila in l.maja smo bili orkestrati rudarske godbe polno zasedeni. Na kresno noč smo se odpravili proti Prapretnem in tam igrali na praznovanju kresa. Po naporni noči smo morali zgodaj zjutraj vstati in pričeti z delom. Paradirali smo po Hrastniku in občanom igrali budnico. Nekateri so nas zelo prijazno sprejeli, drugi zopet manj (nekateri imajo očitno velike težave z zgodnjim vstajanjem). V gostilni Senica so nas navdušeno sprejeli in nas prav dobro pogostili, tako da smo si nabirali moči za nadaljnje. Godbeniki smo v svoje vrste sprejeli dva nova člana in jima pripravili pravi pleharski krst z botrom.
j,77.j?.fr 11 j. f>
Oba člana sta morala zaigrati nekaj taktov in nato prijela krstni list, ker sta se: "dobr' držala, dobr' odšpilala in t'ku ratala ta prava pleharja. Seveda pa to za nas hrastniške pleharje te ni bilo konec dneva in ustavili smo se te na Brnici, na Dolu, na Marnem, v Turju, v Brdcih, in navsezadnje te v Sedražu, kjer so nas že nestrpno pričakovali in zopet nas je čakala pogostitev. Nasmejali smo se in se zabavali, s svojim igranjem pa smo zabavali tudi druge, ki pa jih je bilo vedno več in več. Imeli smo se super in nikogar, kljub neprespani noči, ni vleklo domov. Zmotile pa so nas kapljice dežja in tako smo se poslovili in se počasi odpravili nazaj proti Hrastniku.
Neža Šabanovič
NEKAJ UTRINKOV S PRAZNOVANJA
Po veselici... (Matej Ocepek)	Tri generacije pohodnikov na Plešah (PRAV)
18. VELTRAVNA 2000

CICIOLIMPIADA V DOLANKI
Olimpiada za hrastniške malošolarje poteka že nekaj let, 20.aprila letos pa so jo organizirali v Dolanki, novi športni dvorani. Lotili so se
Petih iger: skoki s skokicami, vožnja s skirojem, preskakovanje gredi, Poligon z različnimi ovirami in za zaključek hokej, ki je postal že tradicionalna igra med enotami. “Namen te prireditve je sodelovanje tned sovrstniki, druženje,” je dejala Stanka Žekar, vodja enote Lučka na Dolu, “razvijajo pa tudi svoje spretnosti in natančnost ob upoštevanju pravil iger.”
Čeprav so zmagovalce razglasili sproti, so na koncu vsi dobili sPominske medalje.
Fanči Moljk
OBISK Z MORAVSKE
Srednjo šolo Zagorje so v začetku maja obiskali dijakinje in dijaki zaključnega letnika integrirane srednje šole Luhačovice s Češke. Zagorjani sodelujejo z njimi že pet let. Štirje profesorji in 40 dijakov si je ogledalo Zagorje in šolo, pouk poslovne informatike, potek ure Praktičnega pouka priprava in serviranje jedi, ekipi šol sta se pomerili v odbojki. Gostje so si ogledali še Celje in Ljubljano, stiski samostan, Piran in Postojnsko jamo.
Zvečer, ko je bila v Imperiusu modna revija, so jim omogočili še °t>isk diskoteke.
M.M.
TRNULJČICA SE JE ZBUDILA
Po javnem razpisu za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah se je ylada 11.maja odločila za ljubljansko zasebno podjetje Barsos -trtsdicinski center splotne in specialistične medicine, katerega lastnika sta zdravnika Cvetka Dragot in Sata Baričevič. Z njimi bo sodelovalo Pri vlaganju te osem domačih podjetij, ki mislijo izvesti projekt do Utaja 2003. Z izborom vlade in načrti podjetja Barsos so zadovoljni tudi krajani Rimskih Toplic, saj bo dobilo pri razvoju turizma na tem Področju okrog 200 ljudi.
Fanči Moljk
MRLIŠKA VEŽA
Krajevna skupnost Čemtenik in Občina Zagorje sta zgradili mrliško Vežico na vaškem pokopališču v Čemteniku, ki je last krajevne skupnosti. Vrednost naložbe z zunanjo ureditvijo je okrog 25 milijonov tolarjev, iz občinskega proračuna so prispevali 7,2 milijona tolarjev, ^rlitka vežica je zgrajena do 4.faze, potrebna so te manjša zaključna ubrtniška dela in zunanja ureditev objekta. (Vir: Bilten)
ZAPORA CESTE NA PLANINO
Dne 21.aprila so za ves promet zaprli cesto oziroma del ceste, ki yodi od Jagra na Prečni-Podmeji mimo Lize do Medvednice, Vrhov
na Planino. Dejansko pa se je možno do Urankarja še prepeljati, dalje pa je prevoz nemogoč. Tu namreč izvajajo obsežna sanacijska dela na obsežnem zemeljskem plazu. Predvidevajo, da bodo z deli končali do konca maja letos.
IL.
ŠOHT NA UUBLJANSKI TRŽNICI
Hrastnitki študentski klub si je končno pridobil status študentske organizacije in tako upravičenost do finančne podpore. Svojo pestro dejavnost so izvajali tudi v preteklih tednih. Konec aprila sta brala svojo poezijo študenta Filozofske fakultete Jure Jakob in Robi Simonšek. Razgovor je potekal tudi v smislu in načinu pisanja. Na Škisijadi v Škofji Loki je zastopala hrastnitke barve trojica skejtarjev v okviru dijaške sekcije, višek pa pomeni udeležba na štidentski tržnici v Ljubljani, kjer so spoznavah tudi druge klube iz Slovenije. “Vsak klub je predstavil neko značilnost svojega kraja,” pripoveduje Vinko Žagar, podpredsednik kluba. “Mi smo se predstavili kot steklarji, ponudili pa smo krumpantoč, značilno steklarsko jed, ki je te danes na jedilniku. Na prospektih smo prikazali lepe kotičke našega kraja, ki jih ne poznajo niti domačini...”
Sicer pa je vsak klub pripravil tudi svojo formulo - vozilo na štirih kolesih - ki jo je vozilo dekle, fant pa ga je porival. Od približno tridesetih klubov so Hrastničani dosegli drugo mesto.
Nova uprava ŠOHT-a je poslala v teh dneh članom novo zloženko na zeleni podlagi, kjer podaja informacije kot navadno v jedrnati in duhoviti obliki. Takole se končuje: "Juhuhu, pomlad je tu... Pa ispiti tut!"
Fanči Moljk
OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH SKUPIN
V petek zvečer sta bili v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, izpostava Litija in Zveze kulturnih društev Litija dve območni reviji odraslih pevskih skupin (na Vačah v OŠ in v Litiji v kulturnem centru).
Na Vačah so peli: MoZ KUD Lipa Vače, MePZ KUD Jevnica, Cerkveni
MoPZ Kresnice, Ženska pevska skupina KUD Jevnica, ŽePZ Kresnice in MoPZ Polšnik.
V Litiji pa : Ženska pevska skupina Društva upokojencev Litija, MoPZ Fantje od fare Prosvetnega društva Šmartno, ŽePZ KUD Fran Levstik Gabrovka, MePZ Društva upokojencev Litija (na sliki), MoPZ KUD Fran Levstik Gabrovka, Učiteljski pevski zbor OŠ Gradec, Pevsko društvo Zvon Šmartno in MePZ sv. Nikolaja Litija.
Iz obeh občinskih revij sta bili izbrani dve najboljši skupini, ki bosta nastopili na regijski reviji.
Besedilo in slika: Marjan Šušteršič
18. VELTRAVNA 2000
pcpc':oTr^.nj;c
Peter Brečko
UTRINKI IZ INDIJE - IV.DEL
Zasavci v Indiji
Zadnja postaja potovanja je bila Goa. To je majhna državica z 2-milijonsko zasedbo s portugalsko kulturo in prevladujočo krščansko vero. Iz taksija sva se izkrcala v Calangut beachu, obmorskem mestecu, kjer sem bil davnega leta 1992.
Namestila sva se v malem penzionu Sun Downer, pri mojih starih znancih. Po dolgotrajnem razpravljanju smo se končno pogodili za ceno sobe, čeprav je šefica penziona užaljeno omenila, da v prejšnjih časih z menoj ni imela nikoli problemov, saj sem vedno plačal kot je zahtevala. Do živega ji nisem prišel niti z razlago o zadolženosti Slovenije in da nisem nikakršen stric iz Amerike, ki bi vlagal sredstva v razvoj njihove turistične infrastrukture. Do najinega odhoda
Ponudba sadja na tržnici
tako nisva s šefico spregovorila nobene besede več.
Ko sva s Katjo opravila naselitvene dejavnosti, sem ji začel počasi razkazovati turistično ponudbo Goe. Med drugim sva se odpravila na ogled bazilike Boom Jesus v stari Goi. Baziliko so leta 1541 zgradili Portugalci. V njej je deloval Francis Kaverij, ki je tukaj umrl leta 1552, v starosti 46 let. Posebnost je, da je svetnikovo truplo brez balzamiranja ostalo ohranjeno vse do danes. Na desnem stranskem oltarju se nekaj metrov od tal iz varnostnih razlogov dviguje srebrni sarkofag z njegovim truplom. Pred nekaj leti mu je namreč neka fanatična vernica odgriznila prst na nogi in so zato truplo Vaverija še dodatno
zaščitili. Po sobanah so shranjene relikvije iz njgovega obdobja, vse je bogato okrašeno in vodič je s ponosom pripo-vedoval, da je sam papež leta 1984 posvetil te prostore.
Čez cesto sva na koncu obiskala Arheološki muzej Indije, kjer izkopanine, kipi in portreti mož portugalske vladavine v Goi do leta 1961 zaokrožujejo zgodovino te deželice.
Seveda sva obiskala tudi sejem v Andjuna Beachu, ki je že desetletja vsako sredo na istem mestu in je iz leta v leto večji. Na preprigah, ki so razprostrte po tleh, prodajalci ponujajo verižice, zapestnice in uhane vseh vrst in oblik, svilo, bombaž, pooldrago kamenje in srebrnino. Poleg kipcev, raznobarvnih rjuh, začimb in tisočih kosov različne garderobe, vmes pečejo in kuhajo hrano razni instant kuharji, od Izraelcev, Italijanov s picami in makaroni, do Grkinje, ki je pekla pleskavice in čevapčiče. Živa resnica! V tem vrvežu tisočglave množice domačinov, tetoviranih turistov in zmedenih rejverjev, se smukajo priložnostni tatiči, prerokovalci, čistilci ušes in krotilci kač. Za en dan ogleda je vsega preveč, tako da sva se vračala bolj praznih rok.
V Calangutu smo stanovali skupaj z Ernestom in Darjo iz Zagorja, ki sta se klatila po severni indiji. Že prej smo se dogovorili, da se proti koncu 5-tedenskega potovanja dobimo v Goi. Darja je pravzaprav iz Trbovelj, ampak ti nerazgledani Indijci mečejo Zasavce vse v isti koš. Družno smo zapravljali rupije za rižote, piščančke in marsikatera riba je končala na naših krožnikih.
Vmes sva s Katjo obiskala plaže vzdolž obale, od Coco Beacha, Bage, Vegatorja, do Arambol Beacha, kamor sva se odpravila z najetim motorjem, saj je plaža oddaljena od calanguta okrog 30 kilometrov. Za popestritev sva se odpravila s čolnom slikat delfine in goanski krmarje rabil kar precej časa, da smo na odprtem morju zasledili enega samega. Vse je tako kazalo, da je imel delfin slab dan ali pa mu niso turistične agencije nakazale denarja, saj je skočil iz vode samo dvakrat in še to bolj klavrno ter nato izginil v sinje
globine. Pri pristanku na obali so naju angleški turisti zbadali, če so nama jate delfinov skakale čez čoln, ampak to je bila bolj slaba šala za 400 rupij (2000 SIT).
Fast food z ulice
Ko je Goi zmanjkalo piva Kingfisher in pečenih škampov, sva s Katjo spakirala prtljago in se naložila na spalni avtobus proti Bombayu. Po 14-urni vožnji smo prispeli v bombay, kjer sva opravila še zadnje nakupe in pojedla zadnji obrok indijske hrane. Zvečer sva se na letališču Sahar Airport vkrcala v Boeing 747 in odletela proti Frankfurtu, po pristanku na brniškem letališču sem zagrabil grudo domače slovenske zemlje, jo poljubil in zavzdihnil: ljubo doma, kdor ga ima! Vse ostalo je že druga zgodba.
KONEC
ŠT) r>? n
18. VELTRAVNA 2000
DOLSKI ROKOMETAŠI USPEŠNI V PRAGI
Mladi rokometaši ekipe DOL TKI HRASTNIK so na mednarodnem turnirju v Pragi ponovili lanskoletni uspeh in osvojili 5. mesto. S turnirja, ki je potekal od 20. do 24. aprila so se Dolani vrnili s kuponom za brezplačno bivanje 14 oseb na turnirju prihodnje leto.
Turnir v Pragi je eden naj večjih in najmočnejših tumiijev v rokometu na svetu. Letos je na njem v štirih fantovskih in štirih dekliških
kategorijah sodelovalo 310 ekip iz 20 držav Evrope in severne Afrike. Turnirje že deveti po vrsti, Dolani pa so se ga udeležili drugič.
Tudi letos je glavno breme celotnega turnirja nosila predvsem prva sedmerica, vendar je trener precej časa odmeril igranju mlajših igralcev, ki so sodelovali na turnirju. Z resnim pristopom so se izkazali vsi igralci, večina pa je dosegla tudi zadetke. Ekipo je zrelo vodil kapetan Jure Zdovc, igrali pa so še Damjan Pap, Marko Jerič, Janez Košir, Rok Petrič, Samo Počuč, Marko Funkl, Gregor Klepej, Nejc Lekočevič, Gašper Štrovs, Jure Deželak, Jasmin Ramič, Denis Zupan, Alnes Mašovič, Gregor Volaj in David Fister kot gost iz ekipe Radeč.
Ekipo je ponovno odlično vodil trener Darko Planinc. Vodja odprave v Pragi je bil Marko Planinc, v vodstvu pa so bili še fizioterapevt Milan Trstenjak, tehnični vodja Edvard Pap in ekonom Janez Kotnik. Poleg tehničnega vodstva se je v turistov polno velemesto odpravilo tudi nekaj
drugih spremljevalcev, ki so dolske rokometaše spremljali na tribunah in jih vzpodbujali s slovensko in hrastniško zastavo.
V konkurenci letnikov 81 in mlajših je ekipa Dola osvojila 5. mesto med 28 ekipami, ki so tekmovale v tej starostni kategoriji. Prvo tekmo so odigrali proti ekipi SV Schermbeck in simpatične Nemce premagali s 17:4 (9:3). Sledila je tekma proti ekipi Sokol Vršovice s Češke, ki so jo naši gladko dobili in
sicer z rezultatom 16:7 (11:4). Tretjo tekmo so igrali proti danski ekipi Albertsrund IF in zmagali z rezultatom 17:12 (9:6). Vse tri tekme so bile odigrane na isti dan, kar je bilo za igralce zelo utrujajoče, kljub
trajale 30 minut.
Naslednji dan so z največjo razliko v golih na letošnjem turnirju premagali HK Ivančiče. Na koncu je semafor pokazal rezultat 17:3 in Zdovc je v prvem polčasu moral po
žogo v vrata le enkrat, medtem ko so naši zadeli devetkrat. Precej bolj pa je bila naporna tekma proti moštvu Spartak Sezimovo Usti iz Češke, proti kateri so igrali neodločeno 8:8 (4:4). Zadnjo tekmo v predtekmovalni skupini so igrali proti kasnejšimi tretjeuvrščenimi na tumiiju Ringsted IF in ob neugodnem sojenju prvič izgubili z rezultatom 9:13 (4:6). Proti grobim Dancem jim niso mogle pomagati niti glasne igralke ženskega rokometnega kluba Žalec, ki so jih spodbujale z roba igrišča.
Naši fantje so osvojili drugo mesto v skupini in se v četrtfinalu pomerili s kasnejšimi zmagovalci turnirja - ekipo Medveščaka iz Zagreba, kije v dramatičnem finalu turnirja premagala domačo ekipo Dukla Praha. Na tekmi proti Ringstedu so se poškodovali kar trije igralci Dola, Jerič pa je celoten turnir odigral s poškodovano peto, tako da je bila tekma z Medveščakom za vse zelo naporna, saj so morali precej stisniti zobe. Kljub požrtvovalni igri v obrambi so na koncu Dolani morali priznati poraz in čestitati tekmecem. Rezultat v četrtfinalu je bil 9:13 (4:6).
Ekipa Dola TKI Hrastnika je češko prestolnico zapustila zadovoljna, saj so presegli zastavljene cilje. Poseben razlog za veselje pa imajo tudi zato, ker je na
žrebanju na zaključni prireditvi pred okrog 3000 ljudmi izmed vseh 310 ekip domačinka Magda izžrebala prav ekipo Dola. Nagrada je nič več in nič manj kot brezplačna udeležba 14 ljudi na turnirju prihodnje leto v
FraS*-	Jani Medvešek
Spominski posnetek Dolskih rokometašev in spremljevalcev na Hradčana.
Počitki na dolgi vožnji se prav priležejo, temu da so vse tekme na turnirju
Kajakaštvo
HRASTMŠKl KAJAKAŠI SOLIDNI
Na sobotnem slalomu na divjih vodah za veliko nagrado Avtohiše Real so se začele izbirne tekme za sestavo članske državne reprezentance, ki bo junija nastopila na evropskem prvenstvu v Mezzani (ITA) in mladinske, ki jo čaka julija svetovno prvenstvo v Bratislavi (SVK).
Dopoldanske kvalifikacijske vožnje so se upoštevale kot izbirna tekma, na kateri sta bila najbolj uspešna pri mladincih Peter Kauzer ml., ki je zmagal, Gregor Laznik pa je bil drugi.
V članski kategoriji je nastopilo 60 kajakašev, v kvalifikacijah se je Peter kauzer uvrstil na 7.mesto, Gregor Laznik na deveto, Boštjan pečnik na 26. in Žiga Zalokar na 30.mesto. V finale se je uvrstilo najboljših 30 tekmovalcev, Hrastničani pa so se uvrstili na naslednja mesta: Kauzer 6., Pečnik 8., Laznik 12. in Zalokar 26.
Organizator je izvedel tudi superfinale, v katerega se je uvrstilo 15 najboljših kajakašev iz finalne vožnje, zmagovalec pa je prejel denarno nagrado v višini 500.000 SIT. Da bi bila tekma bolj atraktivna je organizator spremenil progo in skozi Tacenske zapornice spustil tudi večjo količino vode, tako da so na račun prišli tudi številni gledalci, saj so imeli tekmovalci kar veliko problemov z višjim vodostajem. Zmagovalec superfinala je postal Niha Štricelj, na odlično tretje mesto se je uvrstil Gregor Laznik, Boštjan Pečnik je bil sedmi, Peter Kauzer pa je po večji napaki pristal na 11 .mestu.
najboljši kajakaši se bodo 27. in 28.maja pomerili na zadnjih izbirnih tekmah v Solkanu in upajmo, da bodo fantje ponovili tako dobre uvrstitve kot v Tacnu.
(pH
18. VELTRAVNA 2000

It
JADRALNO PADALSTVO
PADALCI PREKRILI NEBO NAD KISOVCEM
Ludvik Groboljšek-Luka, član kluba Polet iz Kamnika in Okrepčevalnica na Marcli, sta na praznični dan (27.aprila) organizirala drugo prijateljsko srečanjejadralnih padalcev. Srečanja seje udeležilo 87 jadralnih padalcev iz 13-ih slovenskih
klubov. Nekaj več kot 60 se jih je pomerilo še v tekmi posameznikov in ekip v natančnem pristajanju na točko. Start vseh udeležencev tekme je bil z zgornjega dela smučišča na Mareli, cilj pa v obrtni coni v Kisovcu. Prireditelj srečanja in tekme je s pomočjo sponzorjev za kar 40 najuspešnejših padalcev pripravil nagrade (pokale, medalje in praktične nagrade). Na podelitvi priznanj najboljšim, ki je bila po tekmi pred Okrepčevalnico na Mareli, je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Štirc band s pevko Ajdo Ivšek.
Rezultati tekme posamezno:
1.	Matjaž Sluga (3cm), Zlatorog Rimske toplice
2.Slavko Škoda (90cm), Luftrajder Trbovlje
3.Stojan Klenovšek (99), Metulj Laško
Rezultati tekme ekipno (šteli so trije najboljši dosežki ekipe):
1 .Zlatorog Rimske toplice ( Matjaž in David Sluga, Franc Vnuk)
2.	Metulj Laško (Stojan Klenovšek, Mitja Omahne, Sandi Sotler)
S.Luftrajderji Trbovlje (Slavko Škoda, Robi Zuzpan, Jure Nagode).
Dan po tekmi nam je Ludvik povedal, da je bil z množično udeležbo zadovoljen. Zahvaljuje se
tudi vsem sponzorjem tega zanimivega dogodka, ki so mu le to omogočili. To so: Zasavc,d.o.o, občini Zagorje in Trbovlje, Studio Moderna, G1P Beton MTO, EDUPPS d.o.o. Bojan Ivšek, Franc Štricelj, ERA Vino Zagorje, Lesnina Ljubljana, KODAG d.o.o., TAPI Kisovec, Avto Čop Zagorje, Avtomaterial Slapi, Okrepčevalnica na Mareli, Gostišče Kum, Sekcija za skoke Kisovec, GD Kisovec-Loke,
Celjski grof, Mesarija Kum, Agromak Zagorje, Sex shop Zagorje, Vulkan Samo Urbanija, Bife Štulm, Štirc band, Coca cola in Vinoteka Klopotec.
Besedilo Igor Goste, sliko PRAV
LESKOVAR ZMAGOVALEC PRVE KLUBSKE TEKME, JAVORŠEK DRUGE
Klub jadralnih padalcev Kavka iz Kisovca je organiziral že drugo klubsko tekmo v natančnem pristajanju. Na prvi tekmi, 12.marca je bil najnatančnejši Lado Leskovar (385cm). Drugo mesto je osvojil Stojan Plahutnik (430cm), tretji pa je bil Andrej Pušnik (482cm). Tudi na drugi klubski tekmi, kije potekala pred prvomajskimi prazniki, so imeli jadralni padalci vzletno mesto na Mareli, pristajališče pa v obrtni coni Kisovec. Tokrat je zmagal Matjaž Javoršek (56cm), drugi je bil Zvone Pograjc (89cm) in tretji Franc Bukovšek (125cm). Ker je do konca klubskega prvenstva še kar nekaj tekem, bomo o skupnem zmagovalcu poročali kasneje.
Igor Goste
KEGLJANJE
UROŠ ST0KLAS NAPOVEDUJE MEDALJO
Uroš Stoklas, ki je slab mesec pred začetkom SP, ki bo od 14.-21 .maja v poljskem Poznanju postal
očka, nam je pred odhodom na SP povedal, da pričakuje podobne rezultate kot jih je naša reprezentanca dosegla na zadnjem SP v Celju. Torej ekipno eno od medalj ter še kakšno med posamezniki. V posamični konkurenci se želi vmešati v boj za odličja. Upajmo, da mu bo uspelo.
Še pred začetkom SP, so v Radencih na pripravah naši reprezentanti e P° dvakrat ugnali Čehe in v Celju Hrvate. Uroš, edini zasavski članski reprezentant, je v obeh tekmah pokazal dobro formo. Na prvi s Češko je podrl 990 kegljev, kar je bil tretji rezultat med našimi, na drugi pa 931 kegljev. Dobro je metal tudi na drugi tekmi s Hrvaško. Podrtje 994 kegljev. Zasavčane sta v kadetski reprezentanci v dvoboju s Hrvaško dobro zastopala Lilijana Mahkovic in Selovski. Klub porazu naših kadetov sta kegljala dobro, saj je prvi podrl 429 in 450, drugi pa v prvi tekmi 443.
JANEZ KLANČIŠAR PRVAK SIP0REX-A
Janez Klančišar, član KK Rudar Trbovlje, je zmagovalec tekmovanja za pokal Siporex-a, ki je aprila potekalo v zagorskem kegljišču. Drugo mesto je osvojil Srečko Mlinarič, tretje pa Vladimir Dolinšek.
Igor Gošte
NOGOMET
BO ČLANOM USPELO?
Nekako smo se (žal) navadili, da kisovški člani pomladi popravljajo zamujeno. A so nas v prvih petih kolih razočarali. Na tekmi v Moravčah, proti tamkajšnji domači ekipi pa presenetili. Z golom Janežiča so zmagali z 1:0 in si klub domačem porazu proti Arne Tabor-u z 2:0, kolo pred tem, še podaljšali upanje za obstanek med »prvoligašimi ekipami« MNZ Ljubljane. Toliko bolj, ker so v naslednjem kolu z golom Gobovca in Škofce z 2:1 ugnali ekipo Cerknice. Za zaželenim predzadnjim mestom, štiri kroge pred zaključkom lige, zaostajajo točko.
Dečki do deset let so odigrali tri tekme. Z golom D.Ocepka so doma ugnali NK Dob, na gostovanju (z le devetimi igralci) še ekipo NK Miren z 2:1. Oba gola je dal B. Brvar. Doma so potem ugnali še ekipo iz Šentjerneja, s kar 6:1. Gole so dali: dva D. Ocepek, po enega pa A. Kurež, B. Brvar, E. Halilovič in iz prostega strela vratar M. Gracar. Po 22.kolih imajo 33 točk in so na sredini
prvenstvene lestvice. Dečki do 12 let so
doživeli v borbi za vrh prvenstvene lestvice poraz priti ekipi Mengo 28 in sicer kar z 8:0. Že v naslednjem kolu so doma premagali Termit Moravče s 5:0. Gole so dali: tri M. Arh, po enega pa D. Počeha in A. Vedenik. Trenutno so na tretjem mestu.
Igor Gošte
BORILNE VEŠČINE
PONDOKVVANOVCI NA SEMINARJU V NEMČIJI
Sredi maja so se nosilci črnih pasov iz Pon-Do-Kwan kluba Zagorje in Izlake mudili v nemškem Hanau na tridnevnem seminarju borilnih veščin, ki gaje organiziral Daniel Pond, predsednik Pon-Do-Kwan organizacije. Poleg pohval, ki so jih bili Zagorjani deležni od g.Ponda za vsakoletno uspešno organiziranje mednarodnega turnirja in s tem za popularizacijo te borilne zvrsti, so zadnji dan seminarja predstavniki obeh zagorskih klubov opravljali še izpite za višje stopnje. Igor Kalšek in Sašo Miklavčič sta uspešno opravila izpit za črni pas drugi Dan, trener izlaških pondokivancev Srečko Rozman za črni pas-instruktor četrti Dan, pomočnik trenerja slovenske reprezentance in trener Zagorjanov Alojz Miklavčič pa je bil zaradi uspešnega dela in zaslug pri promociji in razvoju te borilne veščine povišan v glavnega inštruktorja Pon-Do-Kwan organizacije- sedmi Dan.
Poleg opravljenih izpitov so se udeleženci seminarja seznanili še z novostmi v tej borilni veščini, hkrati pa so se srečali še z nemškim klubom, ki gaje nekoč vodil Alojz Miklavčič in ki so pred leti že večkrat obiskali Slovenijo. Povejmo še, da so stroške seminarja in potovanja omenjeni udeleženci poravnali skorajda izključno sami. Žalostno je, da zaenkrat ne prejemajo nikakršne občinske proračunske pomoči za delovanje klubov (prej so prejemali dotacije), zato je finančna konstrukcija obeh klubov zelo žalostna. Še bolj žalostno pa bo, če se bo tak »mačehovski« odnos nadaljeval še v prihodnjih mesecih, kajti lahko pride celo do prenehanja delovanja. To pa bi bilo za zagorske športne bisere, ki nosijo v svet ime Zagorja in nazaj odličja ter za vse tiste, ki šele gredo po tej poti, katastrofalno.
Igor Gošte
MaMB §®®1) gg ©@
V lanskem letu smo v Zasavcu pričeli z akcijo Urlaub. Bralci ste nam morali na filmih Konica na uredništvo poslati sliko, na kateri je bilo razbrati, da ste na dopustu in da uživate. Tudi za letošnjo akcijo smo pripravili privlačne nagrade, zato se splača potruditi. Akcija bo potekala v mesecih juniju, juliju in avgustu ter v prvi številki septembra.
Torej, opogumite se in nam pošljite kakšno fotko in ne pozabite, da mora biti fotka posneta s filmom Konica!
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Iščemo sodelavce na področju komerciale.
Če ste komunikativni, prodorni in če vas delo z ljudmi veseli, nam pisne vloge pošljite do 10. junija 2000 na naslov: Zasavc d.o.o..
Cesta 20. julija 2c,
1410 Zagorje ob Savi
TRBOVLJE
Planinsko društvo Rimske Toplice
VABI
v soboto, 20.maja na Srečanje posavskih in zasavskih planincev - mladincev. Prireditev bo na Kopitniku. V okviru srečanja bo tekmovanje v orientaciji in družabnih igrah in kulturni program. Tekmovanja se bodo pričela ob Turi, prireditev pa ob 11 .uri.
Vljudno vabljeni!
Imate novo.
Novo številko izveste, če vtipkate:
086 + omrežna skupina + stara številka
Če vas zanima nova številka v okviru omrežne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko.
Celje (063) in Trbovlje (0601) imata 03
S 30. marcem 2000 sta se dosedanji omrežni skupini 063 in 0601 združili v enotno področno kodo
03.	Opozorilo: v primeru, ko ste morali doslej odtipkati omrežno skupino, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša. Primer: če kličete iz Celja vTrbovlje, vtipkajte 03 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98
Telekom^)
http://www.teiekom.si	Slovenije	>x
Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta zagotovil najmanj 44 priključkov na 100 prebivalcev.
18. VELTRAVNA 2000
fr G j?ti
Lokostrelstvo
PADALI SO EVROPSKI IN SVETOVNI REKORDI
V drugi polovici aprila je bil v turški Antalyi Grand prix turnir, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca v sestavi Dejan Sitar, Dušan Perhač in Vlado Sitar. V ekipnem delu tekmovanja je Slovenija zasedla odlično 2.mesto, med posamezniki pa je zmagal Dejan Sitar, član Lokostrelskega kluba Valvasor Zagorje. Ta zmaga mu prinaša točke za svetovno lestvico, na kateri sedaj zaseda tretje mesto.
1. in 2.maja je v Radencih potekal tradicionalni mednarodni turnir FITA STAR, na katerem so lokostrelci iz LK Valvasor iz Zagorja presegli vsa svoja
Drago Butja
in Elvis Selimovič, ki je bil na koncu mesto za Šantejem. Tomy Cestnik je osvojil 37.mesto ter Gorazd Gričar 44.mesto. Solidno pa je nastopila ekipa v katah v sestavi Selimovič, Šantej in Cestnik, ki je osvojila 5.mesto. V katah posamezno je Jasna Kovačič osvojila 24.mesto.
Če Trboveljčanom v katah ni uspelo poseči po medaljah, pa so zato borbene in tekmovalne želje uspeli kronati v športnih borbah, kjer je bil Elvis Selimovič v kategoriji do 45 kg do polfinala zelo prepričljiv, v borbi za vstop v finale pa je izgubil dvoboj z 0:1, zato pa potem osvojil bronasto odličje po predaji nasprotnika. Šantej je v kategoriji do 50 kg v prvi borbi priznal premoč kasnejšemu finalistu, zato pa je zmagal v repasažni borbi, nato pa v borbi za 3.mesto v zadnji sekundi dopustil, daje nasprotnik izenačil in ga v podaljšku tudi premagal. Kljub temu je Šantej osvojil solidno 5. do 6.mesto. Zato pa je Gorazd Gričar uspešno nzal zmage vse do finala. Očitno pa je bila prevelika želja po zmagi tista, ki je botrovala temu, da je izgubil mekoliko preveč moči in tako mu je v odločilnih borbah finala zmanjkalo koncentracije in seje moral zadovoljiti s srebrnim odličjem.
Franjo Glavica
Jadralni padalci v Kisovcu
KJP Kavka Kisovec v soboto, 27. vrstnem redu, kot so se uvrstili. Če maja oziroma v nedeljo, 28. maja, bi imeli na koncu prvi trije prireja tekmo za slovenski pokal v tekmovalci isti rezultat, bodo
točnostnem pristajanju. Tekma se bo ob 9. uri pričela z vzletišča na Mareli, padalci pa bodo pristajali v industrijski coni v Kisovcu. Tekmo bo popestril ansambel Viharniki, z baloni bodo prisotni tudi člani balonarskega društva, vsem tekmovalcem in obiskovalcem pa organizatoiji obljubljajo tudi pojedino.
Tekmovalci bodo tokrat tekmovali po novih pravilih. Šteli bodo vsi rezultati, ko bodo tekmovalci pristajali v radiju kroga desetih metrov. Po tem se bo najboljših trideset tekmovalcev uvrstilo v finale, kjer bodo nastopili v obratnem
opravljali dodatne skoke, dokler ne bo znan zmagovalec. Rezultat bo štel tudi v ekipnem delu.
Letos je četrto zaporedno leto, ko KJP Kavka organizira pokalno tekmo, in kot pravi tajnik in organizator tekme, Damjan Palčič, se želijo tokrat še posebej potruditi. Za leto 2001 je namreč predvidenih le šest tekem, v Sloveniji pa deluje štiriinpetdeset klubov. Konkurenca za pridobitev tekme bo torej huda. Že zaradi tega lahko pričakujemo lepo in dobro organizirano tekmo.
Branka Jan
Karate
TRBOVELJČANI USPEŠNI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V	soboto, 13.maja 2000 je v Postojni potekalo državno v karateju za dečke in deklice, to je v kategorijah do 16 let starosti. Iz trboveljskega kluba je med skupno 381 tekmovalci nastopilo 10 tekmovalcev in tekmovalk, vodil pa jih je trener Borut Markošek, ki mu je pomagal Rok Vodišek.
V	izvajanju kat je ekipa mlajših deklic v sestavi Nina Pošebal, Nastja Bevc in Moni Hribar osvojila 5.mesto, v posamični konkurenci pa sta si Pošebalova in Bevčeva delili 23.mesto, Moni Hribar pa je osvojila 27.mesto izmed 35 tekmovalk v konkurenci. Pri mlajših dečkih sta dobro nastopila oba trboveljska predstavnika, tza katera je bil to prvi nastop v tej starostni konkurenci, saj sta v preteklem letu nastopala pri malčkih, tako da je bilo tokrat bistveno težje poseči po visokih uvrstitvah. Med 60 tekmovalci je Kristijan Ostojič na koncu osvojil 37.mesto, Žiga Trbovc pa 46.mesto. Pri starejših dečkih sta v konkurenci 53-ih tekmovalcev dobro nastopila Žiga Šantej, kije osvojil 1 l.mesto
pričakovanja, saj so državni, evropski in svetovni rekordi padali kot za stavo.
Dejan Sitar je tokrat imel svoj dan. S skupnim rezultatom 1403 kroge je pošlS&l^nov evropski rekord in tretji najbolj^krezultat vseh časov na svetu. Za rezuTfe^ ki presega 14O0E^rogov, prejm/ posebno pri znanj e^s®foyri& lokostrelske zveze (FITA), zvezda na vijoličnem ozadju/te/ takšnim priznanjem se oq naprej ponašajo le trije lobpsltrptci na svetu.	1
Na razdalji 90 m je z 341N«£)gi^ postavil nov evropski rekord, na razdalji 30 m pa nov svetovni rekord z 360 krogi od tolike? možnih. Od 36 izstreljenih puščic? so vse zadele desetko, 31 pa jih je končalo v samem centru desetke, v X.
V kategoriji kadetinj je Monika Škrjanec iz LK Valvasor postavila
štiri nove kadetske svetovne rekorde: v skupni uvrstitvi FITA STAR 1253 krogov, na razdalji 70 m 312 krogov ,na 50 m 295 krogov in na razdalji 30 m 336 /Krogov/'"'\
'AMed ekipami je zmagala ekipa )LK Valvasor,/ ki so jo sestavljali Dejan Sitari Alojz Pavlovič in Ttomaž Hodnik in postavili nov državni rekord s 4076 krogi. Končne uvrstitve: 1.Sitar, 4.Pavlovič, 5/Hodnik (vsi Valvasor Zagorii). Med kadetinjami je zmagam Monika Škrjanec. ^V^jMioto in nedeljo, 6. in 1	v Poreču mednarodni
<Jokpir4israi turnir, III.memorial Jčtfcle SkoiTfctev..
. V mednarodni ijonkurenci so se lokostrelci Valvasorja Zagorje spet izkazali in dokazali, da sodijo v sam vrh evropskih strelcev. Prvi je bil Dejan Sitar, medtem ko je Alojz Pavlovič zasedel 3.mesto.
V ekipnem delu so zmagali lokostrelci Valvasorja.
Med kadetinjami je zmagala Monika Škrjanec, Tomaž Hodnik je v kvalifikacijah zasedel odlično tretje mesto, vendar v eliminacijah izgubil dvoboj s Hrvatom in na koncu pristal na
6.mestu.
V Ljubljani je 13.maja na strelišču Bozovik potekal Lokostrelski turnir FITA 2x 70m - finalni krog za pokal mesta Ljubljane.
Končne uvrstitve: 1.Hodnik,
3.Rebec, 4.Sitar, 5.Pavlovič (vsi Valvasor Zagorje).
Naslednji turnir je bil v Mariboru 14.maja. Po streljanju vseh razdalj (90, 70, 50 in 30 m) je Dejan Sitar zasedel 2.mesto, Alojz Pavlovič je bil 5., Tomaž Hodnik 6. in Jano Kržišnik 14. Monika Škrjanec je zmagala med kadetinjami.
št) n? m
18. VELTRAVNA 2000
Mali nogomet
NOGOMETNI TURNIRJI ŽE USPEVAJO
Na Savi pri Litiji seje v soboto,	turnir, ki seje pričel ob 15. uri in
29. aprila dogajal nogometni	na katerem je v korak z
Nogometni turnir na Savi pri Litiji je popestril vzdušje športnikov in navijačev.
nogometno žogo zaigralo devet ekip, rezultati odigranih tekem pa so bili naslednji:
GAMSI - VETERANI 3:3, ŠENTLAMBERT - SAVA I 2:2, GAMSI - ZG. LOG 1:3, ŠENTLAMBERT - TIRNA 5:3, VETERANI - ZG. LOG 3:4, SAVA I - TIRNA 0:0, SAVA II - KONJ 1:1, KONJ - AMERIKA 1:8, SAVA II - AMERIKA 1:6.
Pomerile so se še zmagovalne ekipe med seboj in zaigrale takole:	ZG.LOG
ŠENTLAMBERT	5:0,
ŠENTLAMBERT - AMERIKA
Zasavska liga malega nogometa
OD 3:0 DO 3:4 - KDO DRUG KOT ZASAVCI
Rezultati 16.kola l.lige:
Pekarna Leniči/Čebelica -Trgovina Witboy 3:1, ŠD Mlinše - Planinski dom Sv.Gora 1:3, ŠD Čolnišče/integral - Malo po malo 5:0, Kovinostrugarstvo Gobove -Pizzeria Kukuca 5:6, SMP Ocepek - Juventus 0:6, El.Domadenik/GIP Beton MTO -ŠD Izlake preloženo.
Trenutni vrstni red: 1.Pekarna Leniči 40, El.Domadenik/GIP Beton MTO 40 (-1 tekma). Planinski dom Sv.Gora 28, KMN Juventus 27, ŠD Čolnišče Integral 24, KMN Malo po malo 22, Trgovina Wit boy 21, ŠD Mlinše 18, Kovinostrugarstvo Gobove 18, Pizzeria Kukuca 16, SMP Ocepek 10, ŠD Izlake 5.
Rezultati 15. kroga 2.1ige: Fejst pub - Mexico Pancho 1:2, Ni da ni - Trgovina Čop 1:2, Šentlambert - Amadeus panterji 1:6, ŠD Čolnišče II - TNR Inženiring 2:5, M Šport - Oprema Dom/Imperius 3:2, ES Potočnik/ Ašič - ŠD Prapreče 4:4.
Trenutni vrstni red: Mexico pancho 35, Trgovina Čop 29, Amadeus Panterji 28, Ni da ni 27, Fejst pub 25, ES Potočnik/ Pizzerija Ašič 23, Šentlambert 22, Oprema dom/Imperius 20, ŠD Prapreče 16, M šport 14, ŠD Čolnišče II 12, TNR Inženiring 5.
Rezultati IS.kroga 3.lige: ŠD Sava - Branko bar 0:6, Nočni klub Extreme - Zlatarna Lea 0:4,
Potepuhi - Udarnik TSG Lunar 5:1, IAK SCT - ŠD Mlinše II 2:2, Antimon-Bistro 91	- Eti
Elektroelement 3:4.
Trenutni vrstni red: Branko bar 33, Potepuhi 32, Zlatarna Lea 28, ŠD Sava 27, IAK SCT 21, Nočni klub Extreme 21, ŠD Mlinše II 20, Trinajst M 16, ETI 11, Antimon Bistro 91 8, Udarnik TSG Lunar 6.
Rezultati IS.kroga 4.1ige: Bistro Slavi - MGM 5:0, Okrepčevalnica Gasilček - ŠD Podkum 7:2, Frizerstvo Ivi -Zlatorogi 8:2, Gamsi - ŠD Izlake/ AS Poropatič 6:5, ŠD Čemšenik -Pizzeria Pepita 4:1, ŠD Izlake/Bistro Maln - Zasavc 4:3, Kadeti -Bartec Varnost 3:3.
Trenutni vrstni red: Skupina A:	Bistro Slavi 39,
Okrepčevalnica Gasilček 37, Frizerstvo Ivi 36, ŠD Izlake/AS Poropatič 33, Zlatorogi 31, Gamsi 28, ŠD Podkum 19, MGM 18. Skupina B: Bistro Maln/ŠD Izlake 18, Medija 17, ŠD Čemšenik 17, Kadeti 9, Bartec Varnost 8, Pizzeria Pepita 4, Zasavc 3. (pm)
Rokomet
ZAGORJANKE
PODPRVAKINJE
Mlajše deklice ŽRK Zagorje letnice 88 so v soboto, 6.maja sodelovale na finalu DP mladih v Izoli. Na finale so se uvrstile ekipe organizatorja RK Bajc Daewoo Izola, RK Žalec, RK Puv Nivo Celje in Zagorjanke. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi RK Bajc Daewoo Izole in Zagorja. Ob odličnih obrambah
vratarke Zagorjank Dijane Topalovič so slavile Zagorjanke z rezultatom 13:11. Zadetke za Zagorje so dosegle:	Alisa
Osmanovič 8, Špela Peterlin 3 in Dinka Fazlič 2. V drugem srečanju so igralke PUV Nivo Celje premagale RK Žalec.
V srečanju med ekipama RK PUV Nivo Celje in Zagorjank, ki je odločalo o naslovu državnega prvaka, so Celjanke ob slabših obrambah vratarke Dijane Topalovič že na začetku srečanja povedle s tremi zadetki in tudi po menjavi v zagorskih vratih, ko je vanje po dvomesečni poškodbi vstopila Urška Drofenik, jim ni uspelo drugega kot častni poraz. Tako so Zagorjanke pod vodstvom trenerja Ota pavlina osvojle naslov vice-prvakinj Slovenije, (ir)______________
Tek
HEDA IN BOJAN KOTAR USPEŠNA NA TEKIH PO SLOVENIJI
Dne 1 .maja je potekal 9.gorski tek na Lisco, kjer je Heda Kotar v absolutni ženski konkurenci zasedla 2.mesto, v kategoriji nad 50 let je bila prva. Njen mož Bojan je v kategoriji nad 40 let zasedel 8.mesto. 6.maja je v Ljubljani potekal Tek trojk. Na 14 km dolgi progi so Olga Grm, Slavica Čop in Heda Kotar v kategoriji ženske nad 35 let zasedle 3. mesto. 13.maja pa je bil v Pivki 16.Petelinski tek, kije štel tudi za Pokla Primorske in Pokal Slovenija teče. Na 21 km dolgi progi je Heda absolutno
1:6, ZG.LOG - AMERIKA 7:1.
Nogometni sodniki so bili Mojmir Radovič, Bojan Zagorc in Marjan Tori. Nad nogometnimi tekmami pa je bdela še komisija v sestavi: Jasmina Erminio, Roman Vozel in Metod Juvan. Igralci so pokazali dobršno mero uigranosti in pripravljenosti za nogometno sezono, ki spet privablja številne klube, da se preizkusijo na nogometnem igrišču.
Besedilo in slika RR.
zasedla 4.mesto, v svoji kategoriji 1., mož Bojan pa je v kategoriji nad 40 let zasedel 4.mesto, (pm)
Zasavska trim liga v badmintonu
Končana je sezona zasavske trim lige v badmintonu. Na zadnjem turnirju (mastersu) je imelo pravico nastopa 8 prvouvrščenih moških in 4 prvouvrščene ženske. Rezultati -moški: Iztok Ostrožnik (Zag) 60, Tilen Omahne (Zag) 50, Peter Strle (Lit) 40, ženske: 1.Bojana Klavs (Zag) 60, 2.Branka Lebar (Lit) 50, Tamara fresl (Zag) 40. Končna lestvica trim lige 1999/ 2000: l.liga moški: 1.Iztok Ostrožnik (Zag) 212, 2.Tilen Omahne (Zag) 200, Gregor Cerjak (Trb) 146, Max Lasič (Zag) 138, Peter Strle (Lit) 136, Dušan Urbič (Lit) 104, Stani Lasič (Zag) 104, Marko Zaletel (Zag) 102. 2.liga moški: Uroš Starc (Zag) 83, Blaž Žnidaršič (Trb) 48, Metod Marin (Trb) 43, Uroš Flere (Zag) 32, Andrej Macrl (Izl) 22, Dado Omahne (Zag) 21, Sašo Ostrožnik (zag) 4, Franc Koritnik (Zag) 4, Primož Juvan (Zag) 3, Bogo Dokmanovič 2. l.liga ženske: Bojana Klavs (Zag) 235, Tamara Fresl (Zag) 168, Branka Lebar (Lit) 167, Katja Kalan (Trb) 130, Maruša Hauptman 118, Barbara Kralj (Lit) 48, Maja Benko (Zag) 24. Nova trim liga v sezoni 2000/2001 se prične oktobra, (pm)________________________
Rekreativna liga v košarki:
Ašič - Bikci 56:52, Sokoli -Škarfa 48:53, Bikci - Rorčki 28:68. Do konca lige sta samo še dve tekmi, v vodstvu pa je trenutno Škarfa.
TISKARNA
TORI
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax.: 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/880 480
^IfrBLIKOVAN.JF.
BARVNO FOTOKOPIRANJE
PLASTIFICIRANJE
VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG
v/ i
L 1
I__!	TRG FRANCA FAKINA 2A
1	1	men Trbovlje
|_- TEL.: DbOl 27 250-, bb 22T
FAX: ObDl 27 250 E-flAIL: JURE.TORiaAMIS.NET
GSESjji group
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si
Grafično podjetje Izlake
zaposli
1.	komercialista na terenu za območje občin Trbovlje - Hrastnik - Litija - Zagorje Pogoji:
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
•	i-letne delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu '»izkušnje iz grafične industrije so zaželene
2.	grafičnega oz. medijskega oblikovalca za delo v Studiu GRAFEX Izlake.
Pogoji:
•	obvladovanje osnovnih grafičnih programov (Photoshop, Freehand, QuarkXpress, /Ilustrator, Corel Draw)
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
•	ustrezna izobrazba V. ali višje stopnje
•	izrazit smisel za oblikovanje (reference zaželene)
3.	kandidata za priučitev na dela v tiskarni z izobrazbo tehnične smeri V. stopnje.
Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov GRAFEXd.o.o., Podlipovica 31,1411 Izlake §	ali pokličite na tel.: 03 56 57100.
-	laminati
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2,3 in 4cm
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7°° do 19°°, ob sobotah 7°° do 13°°
TRBOVLJE
18. VELTRAVNA 2000
I Jr	j j J. j. j * O .m
Piše Primož Kostajnšek
TURISTIČNI RALLV IZLAKE
Že osemnajstič po vrsti so člani AMD Izlake in AMD Zagorje organizirali svoj turistični rally. Tekmovanje je štelo tudi za Turistično avto prvenstvo 2000. Liga je nastala z združitvijo Prvenstva treh dolin in prvenstva v avtoslalomu iz prejšnje sezone.
rekli za zagorsko posadko Žnidar - Razboršek, ki se je šele na vztrajna prigovarjanja odločila načrtovana zidarska dela prestaviti na nedeljo in odpeljati izlaški rally. Najhitreje sta odpeljala tri od štirih spretnostnih voženj in pokazala, da kljub
Tako tekmovalci za združeno prvenstvo točke nabirajo na turističnih rallyjih in avtoslalomih, le da točke z rallyjev štejejo dvojno.
Na štartu pred hotelom Medijske toplice seje v soboto ob 13. uri zbralo 31 posadk. Na istem prostoru jih je že čakala tudi prva spretnostna vožnja. Ta tekmovalcem ni povzročala večjih preglavic, zato pa so imeli z drugo spretnostno vožnjo na parkirišču tovarne Svea nekateri manj izkušeni veliko dela, saj jih je kar precej nepravilno prevozilo pot med vratci. Tretja in četrta spretnostna vožnja sta bili na parkirišču trgovine Elektroprom v Kisovcu in na tem prizorišču so se tudi dokončno odločili rezultati rallyja.
Prišel - videl - zmagal, bi lahko
nerednemu nastopanju zaenkrat na rallyjih še nimata konkurence. Uvrstitve ostalih zasavskih predstavnikov:	4.mesto
Kostajnšek - Kostanjevec, 9.mesto Žerko - Podkrajšek, 10. mesto Danilovič - Kržišnik, 12. mesto Železnik - Lipovšek 14. mesto Sotenšek - Sotenšek, 19. mesto Sešlar - Lavrač, 20. mesto Polc - Juvan...
Organizatorji so se letos pri izvedbi zelo potrudili, saj so sodniki na vseh spretnostnih vožnjah natančno vedeli, kaj je njihova naloga in so imeli vsi tekmovalci enake možnosti za desego čim boljše uvrstitve.
Škoda je le, da se na štartu ni pojavilo večje število tekmovalcev, vendar to na noben način ni krivda organizatorjev. Vsi, ki ste ob gledanju dobili voljo do
tekmovanja, imate naslednjo 8 3() in 10 uro Za dodatne možnost že čez tri tedne, ko bo v informacije lahko pokličete po Trbovljah potekal avtoslalom. telefonu 29-612. Za informacijo
Tekmovanje se bo odvijalo na povem še to, da pri avtoslalomu Neži, na asfaltni cesti med podjet- ni'"Vzvratne vožnje, pa tudi jem Avto Kovačič in AMD	hitrosti so nekoliko višje, kot na
Trbovlje. Prijave se bodo	izlaškem rallyju.
sprejemale na dan prireditve med
AVTOSLALOM TRBOVLJE
- cona za gledalce
AVTO KOVAČIČ
NEŽA
18, VELTRAVNA 2000
jr.rGn.j.cn.G
( Zasavski frker
DVELETNI OTROK POŠKODOVAN
Hrastnik, 28.4. ob 18.15 je K.M. iz Podkraja vozil osebni avto po lokalni cesti od Hrastnika proti Radečam. V Podkraju je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje čelno trčil v osebni avto, ki ga je vozil R.R. iz Hrastnika. V nesreči je dveletni otrok dobil poškodbo po nogi in bil odpeljan v bolnico Trbovlje. Na vozilih je nastalo za najmanj 800.000 SIT materialne škode. Policisti so zoper K.M. podali predlog SP-ju.
3.55 G/KG ALKOHOLA!
Hrastnik, 30.4. ob 22.09 so policisti na Riklovem mostu v Hrastniku ustavili voznika Š.B. iz Brnice, kateri je z vozilom vozil po levi strani. Ker je kazal očitne znake alkoholiziranosti, je bil preizkušen z alkometrom, kateri je pokazal kar 3.55 gramov alkohola na kilogram krvi. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljno vožnjo, zaradi vožnje po levi strani pa so mu izdali plačilni nalog. Š.B. ukrepa policistov ni upošteval, saj so ga že čez nekaj minut opazili, da vozi proti Dolu. Policisti so ga ustavljali z modro lučjo in zvočnim signalom sirene, vendar pa se Š.B. za te znake ni zmenil, temveč z vožnjo nadaljeval vse do Brnice, kjer je zavil k stanovanjski hiši. Med postopkom se je pričel do policistov vesti tudi nedostojno, zato so policisti uporabili prisilna sredstva in z njimi Š.B. obvladali. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo Š.B. s prekrškom nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve, zoper njega pa podali predlog SP-
ju-
ZALETEL SE JE V BETONSKI ZID
Hrastnik, 1.5. ob 03.20 uri je K.R. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil po mestni ulici iz smeri Loga 28 proti Logu 3, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v betonski zid. V vozilu so bili še D.E. iz Kisovca ter Z.E. in A.A. iz Hrastnika, ki so zaradi poškodb iskali zdravniško pomoč v ZD Hrastnik. Voznik K.R., ki ni bil poškodovan, je bil preizkušen z alkometrom, ki ej pokazal kar 1.73 g/kg alkohola. K.R. se z rezultatom ni strinjal, zato je bil v ZD opravljen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, zoper njega pa bo podan predlog SP-ju.
PREBLIZU DESNEGA ROBA
Hastnik, 2.5. ob 15.00 je Z.Z. iz Hrastnika vozil avto po regionalni cesti l.reda, na Breznem pa zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste zapeljal z vozišča na travnik, kjer se je po 10-ih metrih ustavil. Na vozilu je nastalo za okoli 400.000 SIT škode, policisti pa so mu izdali plačilni nalog.
SOPOTNICA ODPEUANA V BOLNICO
Hrastnik, 7.5. ob 10.25 je S.K. iz Hrastnika vozila avto po regionalni cesti l.reda iz smeri
Dola proti Breznem za voznikom G.P.-jem iz Laškega. Ko sta z vozili pripeljala v bližino križišča oziroma odcepa za Turje, je G.P. pričel zavirati. S.K., ki je vozila za njim na prekratki varnostni razdalji, pa je med zaviranjem trčila v zadnji del avtomobila G.P.-ja. Na vozilih je nastalo za najmanj 300.000 SIT škode. Policisti so S.K. izdali plačilni nalog, sopotnica v vozilu G.P.-ja G.H. iz Laškega pa je bila z reševalnim vozilom odpeljana v ZD Hrastnik ter nato napotena v bolnico Celje.
NI HOTEL USTAVITI
Hrastnik, 9.5. ob 17.05 so policisti PO Hrastnik do iztreznitve pridržali voznika osebnega vozila mercedes benz B.S.-ja iz Trbovelj, ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s prekrškom v pijanem stanju nadaljeval. B.S. je namreč vozil po lokalni cesti od Hrastnika proti Radečam. V Podkraju so ga ob 16.15 uri z modro lučjo in sireno ustavljali policisti, vendar se B.S. na znak ni ustavil, temveč je zavil s ceste, kjer je bil kontroliran. Odrejen je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 3,26 grama alkohola. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljno vožnjo. Tega ni upošteval, saj je z vožnjo nadaljeval proti Radečam ter zapeljal s ceste na travnik, kjer je trčil v "električnega pastirja". Pri ponovnem postopku se je pričel do policistov vesti tudi nedostojno in grozil, da bo z vožnjo nadaljeval. Policisti so uporabili sredstva za vklepanje, B.S. pridržali do iztreznitve, srečal pa se bo tudi s SP-jem, kamor je bil zaradi vseh prekrškov zoper njega podan predlog.
SAM POVZROČIL NESREČO, A SE JEZIL NA NAPAČNEGA
Hrastnik, 11.5. ob 16.35 je J.D. iz Hrastnika vozil osebni avto po mestni ulici iz smeri Prapretna proti Logu v Hrastniku. Ker je vozil z neprilagojeno hitrostjo, se na Logu 18, kjer je voznik osebnega avta T.B. čakal za zavijanje levo, ni uspel ustaviti, zato je pričel zavirati. Med zaviranjem je zavil levo mimo T.B.-ja v trenutku, ko mu je nasproti s kolesom z motorjem znamke Tomos APN 6 pripeljal K.T in s prednjim delom vozila trčil v voznika kolesa z motorjem. K.T. je padel po tleh in dobil lahke telesne poškodbe. Povzročitelj J.D. poškodovanemu ni nudil pomoči, temveč je od njega celo zahteval vozniško dovoljenje, nato pa se je odpeljal domov. Policisti so ga še istega dne izsledili, zoper njega pa podali predlog SP-ju in kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči na ODT Trbovlje.
RUKNIL GA JE
Trbovlje, 5.5. ob 19.34 se je zgodila prometna nesreča pri Palma baru v Trbovljah. P.M. je pri premiku vozila trčil v parkirano vozilo last K.J. Policisti sd mu izdali plačilni nalog.
OBA K SODNIKU
Zagorje, 7.5. ob 03.32 so policisti obravnavali prometno nesrečo v Slačniku. Voznik motornega kolesa je prehiteval osebni avto, ta je zavil v levo, nakar je prišlo do trčenja in je motorist padel. Zoper voznika motornega kolesa podan predlog zaradi nepravilnega prehitevanja, zoper voznika avta zaradi vožnje po levi.
KOLESAR SE JE POŠKODOVAL
Litija, 2.5. je kolesar zaradi neprilagojene hitrosti padel in se poškodoval na cesti Bogenšperk-Litija.
TRI OSEBE POŠKODOVANE
Litija, 4.5. se je zgodila prometna nesreča na Ponoviški cesti. Voznik avta je trčil v zadnji del vozila, ki je zavijal na parkirni prostor. Pri tem so se tri osebe telesno poškodovale.
VOZNICA HUDO POŠKODOVANA
Litija, 13.5. seje zgodila prometna nesreča s hudo poškodbo. Voznica je vozila po cesti Veliki vrh - Litija, zapeljala na bankino, se prevrnila na bok in pri tem dobila hude telesne poškodbe.
( Ravbajo kot srake)
NADVSE UČINKOVITO VAROVANJE SINETA HRASTNIK
V soboto, 29.4. so varnostniki delniške družbe Sinet Hrastnik pri poskusu storitve kaznivega dejanja na varovanem območju družbe Avtomotor d.d.Celje, PE Trbovlje na Savinjski cesti 36, zalotili in zadržali dva mladoletnika in ukrepali v skladu s svojimi pooblastili. S takšnimi uspešnmi dejanji v Sinetu dnevno dokazujejo svojo strokovno usposobljenost in dokazujejo, da je vredno zaupati varovanje premoženja družbi Sinet, ki je na trgu prisotna že osmo leto in je poznana ne le v zasavskem, temveč tudi v širšem prostoru, (ih)
NI BIL "DACAR", DENAR PA JE VSEENO POKASIRAL
Hrastnik, 28.4. ob 10.00 je L.F. iz Hrastnika povedal, da je 26.4. v poslovalnico Izletnika Celje prišel neznanec, kateri se je predstavil za republiškega davčnega inšpektorja, med pogovorom pa L.F. zaprosil za denar, ker namerava kupiti nekaj predmetov. L.F. mu je denar tudi dal, neznanec pa je z njim izginil neznano kam. Za neznanim goljufom policisti poizvedujejo.
UKRADEL MU JE KOZI
Hrastnik, 29.4. ob 20.45 uri je G. A. iz Brnice policiste seznanil, da mu je neznan storilec iz lesene barake ukradel 2 kozi in ga oškodoval za najmanj 20.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
18, VELTRAVNA 2000
Iv V O TL in TL D
Aulbiks
£ 2.5. ob 01.15 so policisti pohiteli v gostinski lokal Zadnja šansa, kjer so ugotovili, daje K.I. iz Izlak brez vzroka v lokalu razbil dve steklenici, z roko pa poškodoval tudi točilni pult. Policisti so po pogovoru zoper njega podali predlog SP-ju. Ze ob 02.15 pa so policisti pohiteli pred gostinski lokal Boomerang, kjer je neznan storilec razbil steklo na vratih zastave yugo, last K. A. iz Dola, prav tako pa mu je izpustil zrak iz pnevmatik. Na vozilu je povzročil za 25.000 SIT škode. Policisti storilca še iščejo.
^ 2.5. ob 19.36 sta se na Savinjski cesti v Trbovljah sprla O.S. in K.J. zaradi tega, ker je voznik osebnega vozila izsilil prednost kolesarju, pri tem je O.S. potegnil žepni nož in grozil K.J.-ju ter nato odšel. Sledi ovadba zoper O.S.
| 4.5. je prišlo do pretepa med dvema sorodnicama v zasebni hiši. Zoper obe sledi predlog.
£ 4.5. je prišlo do prepira med tremi potniki na vlaku, ki je vozil med Ljubljano in Litijo. Pri prepiru je eden uporabil žepni nož, s katerim je bil eden od udeležencev porezan.
^ 5.5. so iz OŠ Šmartno sporočili, da imajo poškodovano fasado. Policisti so ugotovili, da so neznanci pisali grafite na fasado in s tem oškodovali šolo.
^5.5. so policisti obravnavali pretep med zakoncema v privatnem stanovanju. Zoper moža sledita dve ovadbi.
£ 6.5. so policisti obravnavali dva mladoletnika in enega otroka, ki so z zračno puško streljali po Trgu na Stavbah.
^ 8.5. so policisti večkrat intervenirali v Spodnjem Hotiču, kjer so imeli zabavo. Prišlo je do več prepirov in pretepov. Zoper vse udeležene bodo podani predlogi SP-ju.
£ 9.5. so policisti intervenirali v Kresniških Poljanah, kjer je delavec v nočnem času prišel do delodajalca, in ker mu ta ni plačal osebnega dohodka, je z njim fizično obračunal.
^ 6.5. ob 13.35 sta se na Keršičevi cesti sprla K.M. in B.A. Na kraju je patrulja ugotovila, daje K.M. pospravljala smeti v kontejner, v tem času pa jo je napadel B.A. in jo potisnil ob kontejner. Sledi predlog SP-ju.
DRZNA TATVINA
4.5.	ob 18.26 se je zgodila drzna tatvina. Dva mlajša moška sta na Obrtniški ulici v Trbovljah prestregla starejšo žensko in ji iztrgala torbico, v kateri je bilo nekaj denarja in dokumentov. Na podlagi delnega opisa so policisti storilcema že na sledi.
TUDI NA PODROČJU LITIJE VLOMILCI DEJAVNI
15 s0 vlomili v gradbeno barako v Zagorici, kjer sta bila ukradena dva delovna stroja.
2.5.	je neznanec vlomil v trgovino Era Šmartno. Pri tem se je sprožila alarmna naprava in neznanec jo je ucvrl.
3.5.	je občan prijavil tatvino denarja iz nezaklenjenega vozila v Litiji.
7.5.	so dvakrat vlomili v gradbene kontejnerje na cesti Kresnice - Jevnica in na
cesti Kresnice - Kresniški vrh. V obeh primerih so bili odvzeti delovni stroji.
VLOMI V AVTOMOBILE
1.5.	ob 06.45 je bilo ukradeno vozilo jugo 55 koral, parkirano v Trbovljah. Kasneje je bilo ugotovljeno, daje vozilo ukradel morilec, katerega so pred dnevi policisti ustrelili in so ga iskali v povezavi z dvojnim vlomom. Vozilo so našli in ga vrnili lastniku.
1.5.	ob 19.05 so prijavili vlom v avto opel kadett. Vozilo je bilo zarubljeno in parkirano za sodiščem, neznani storilec pa je razbil steklo in ukradel avtoradio.
2.5.	ob 14.57 so vlomili v avto na Ulici 1.junija v Trbovljah. Storilec je razbil šipo in vzel denarnico z dokumenti.
2.5.	so vlomili v avto na Rudarski cesti. Storilec je razbil šipo, odvzel žensko torbico z dokumenti, denarjem in čeki. Ob 18.35 je bilo spet vlomljeno v eno od zarubljenih vozil
\
POLICIJA OPOZARJA
Na področju Zasavja, predvsem Trbovelj, policija nenehno opozarja lastnike osebnih vozil na možne tatvine v osebna vozila. Ker je teh kraj ogromno, vseh zaradi prostorske stiske nismo mogli navesti. Zato še enkrat ni odveč opozorilo, da naj lastniki vozila parkirajo vozila na vidnem in osvetljenem mestu, vzamejo vrednejše predmete iz vozila in s tem zmanjšajo možnost tatvine.
V__________________________________J
za sodiščem, iz avta pa je bil odtujen avtoradio.
6.5.	ob 14.50 je D.S. z Marnega prijavil vlom v renault 11, katerega je imel parkiranega na parkirnem prostoru pred bivšim motelom Marno. Neznan storilec je iz vozila odtujil več dokumentov ter kaset, s katerim je S.D. oškodovan za najmanj 10.000 SIT.
NAŠLI TRUPLA RAFTARJEV
Trbovlje, 2.5. ob 16.45 so opazili truplo v reki Savi. Ekipe so spravile truplo ven, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da gre za eno od treh žrtev nesreče pri raftanju, ki se je zgodila 29.aprila. 4.maja so našli še drugo truplo, zadnje truplo pa so iz vode potegnili 12.maja.
fNOMINIRANEC ZA NEUMNOSTn LETA
O sami zgodbici kakšen poseben komentar niti ni potreben, zato si le preberite policijsko poročilo: policisti PO Hrastnik so
9.5.	ob 20.45 intervenirali pred gostinskim lokalom Senica, kjer so ugotovili, da je Ž.Z. iz Laškega z nogo brcal v osebni avtomobil mitsubishi lancer, last M.M. iz Hrastnika. Med postopkom je policistom povedal, da je prišel do gostilne Senica, kjer je opazil avto znamke mitsubishi lancer. Ker je menil, da je vozilo njegovo, ga je poskušal odkleniti, ker pa mu to ni uspelo, je pričel vanj brcati. Glede na to, da je Ž.Z. na vozilu povzročil za najmanj 100.000 SIT škode, se bo moral za dejanje zagovarjati na sodišču, saj so policisti zoper njega napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanje ^tuje stvari.	_________________
18. VELTRAVNA 2000
jTi f: J.j. GfZlR r-l
]
JJ
lilJj
■j h v
—	— — — - -i — — — —i — — — -|
• Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ “ poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo " I le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
I
Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
""stanovanj "parceTe "" "" ”"
I
PRODAM stanovanjsko hišo, vseljivo takoj, cena po dogovoru, tel.: 0608/41-419 PRODAM zazidljivo parcelo v Šklendrovcu nad Zagorjem -nadomestna gradnja, tel.: 041/ 722-970
PRODAM zazidljivo parcelo v bližini Trbovelj v velikosti 2374 m2, tel.: 041/289-288 PRODAM gradbeno parcelo z vso dokumentacijo na Vidrgi, v začetku gradnje, z nekaj materiala, tel.: 75-211 (Janez Sešlar)
PRODAM bivalni vikend s trtami v okolici Brežic v naselju Zgornja Pohanca z zelo lepim razgledom, tel.: 43-511 KUPIM starejšo hišo, lahko kmečko ali bivalni vikend v Zagorju z okolico, tel.: 76-149, 71-592
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM zastavo 1100 admiral, dobro ohranjeno, 2.lastnik, reg. do marca 2001, tel.: 21-324 PRODAM ford escort 1.4 CL, letnik 94, 36.000 km, odlično ohranjen, cena po dogovoru -ugodno, tel.: 41-843 PRODAM dobro ohranjen jugo 45, letnik 90, cena po dogovoru, tel.: 061/887-174 PRODAM 4 gume s platišči 175x13 za ford escort, 2x zimske, 2x letne, tel.: 41-843
ŽIVALI
PRODAM kokoši nesnice za zakol ali nadaljno rejo, cena 200 SIT za kokoš, tel.: 75-211 (Janez
Sešlar)
RAZNO
PRODAM kuhinjo, tel.: 22-892
PRODAM otroško avtosedež od 0-18 kg, tel.: 27-005 PRODAM otroško posteljico z jogijem in posteljnino, cena 9.000 SIT, tel.: 041/549-397 PRODAM kuhinjsko okroglo mizo, raztegljivo, tel.: 20-079 PRODAM kruh, primeren za krmljenje, količina 100 kg, cena 45 SIT za kg, tel.: 041/510-214 PRODAM priročnik in vaje iz matematike, za boljše ocene za 5., 6., 7. in 8. razred po polovični ceni, prodam tudi Fizifi za 8. razred, tel.: 26-427 PRODAM večjo količino sena, tel.: 75-211 (Janez Sešlar) PRODAM kombinirani voziček (0-18 mesecev), tel.: 26-247
PRODAM okroglo kuhinjsko mizo - raztegljivo v temni barvi, tel.: 20-079
INŠTRUKCIJE
INŠTRUKCIJE NUDI
absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483
INŠTRUKCIJE NUDI
študentka angleščine, za osnovno in srednjo šolo, 1 ura zastonj, tel.: 041/569-797
LEKTORIRAM seminarske naloge in druga besedila, hitro in kakovostno, tel.: 49-142 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, tel.: 041/268-976 ali 28-274
INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tel.: 27-
657
POČITNICE
INŠTRUIRAM kemijo za OŠ in SŠ, tel.: 27-348 INŠTRUIRAM in pomagam pri vseh predmetih za osnovno šolo, ugodno, tel.: 041/553-217
NA OTOKU PAGU na
Hrvaškem ugodno oddam 4 in 6 posteljni apartma v juniju in od 21.avgusta dalje, tel.: 041/337-798
DIPLOMIRANI ANGLIST,
prevajalec, dipl. nemcist, nudi inštrukcije in prevaja, tel.: 040/ 267-130
DELO
DIPLOMIRANA EKONOMISTKA z znanjem angleškega, nemškega in italijanskega jezika išče zaposlitev, tel.: 21-711 IŠČEMO študenta ali študentko za delo na avtomobilskem sejmu, delo poteka 2x tedensko Ssobota in nedelja) dopoldan, potreben lastni prevoz, tel.: 031/672-969 VEDEŽEVANJE, astrologija, zaščita pred magijo in uroki, tel.: 041/238-423
FOTOGRAF pride na vašo poroko, pokličite 22-419, popoldne
ZAPOSLIMO redno
ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
REDNO	ALI
HONORARNO zaposlim dekle za delo v gostinskem lokalu, plačilo 600 SIT na uro, tel.: 041/730-731
NARODNO ZABAVNI
TRIO ali duo s pevko (z diatonično harmoniko in sintesyserjem) igra na porokah, obletnicah, zaključkih, valetah, itd., tel.: 041/549-637
imaimmssiBumszetaBizm
FJ^IBCD^naFjnCBJŠi
za brezplačni mali oglas
| Tekst: ....................
o ...........................
'Z
O ..........................
>
5; Moj naslov:..............
N

mmmmmuummammmmamammmmmm
TRBOVLJE
n inrrsfrnj j £
18. VELTRAVNA 2000
Krajevna skupnost Izlake
VABI
na prireditve ob krajevnem prazniku:
18.maj ob 18.30 uri - Odprtje razstave Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake v prostorih Turističnega društva Izlake,
18.	maj ob 19.uri - Koncert učencev OŠ Ivan Kavčič; "Rad imam -
rad imej",
19.	maj ob 19.30 uri - Literarni večer "Majskih pesmic in novelic" v
hotelu Medijske toplice,
20.maj ob 16.uri - Badminton v telovadnici Izlake,
20.maj ob lO.uri - Šahovski turnir v Osnovni šoli Izlake,
21.maj ob 9.30 uri - Turnir v ulični košarki in prosti meti na igrišču Izlake (v primeru dežja bo turnir v telovadnici OS Izlake),
21.maj ob 16.uri - Kolesarjenje na Geoss, štart in povratek pred Domom KS,
26.	maj ob 16.uri - Predstavitev Lokostrelskega kluba Valvasor in
možnost preizkusa v lokostrelstvu ob 16.uri,
27.	maj ob 9.uri - Teniški turnir postavljenih dvojic nas športnem igrišču Izlake, ob isti uri pričetek nogometnega turnirja na športnem
igrišču Izlake, ob 18.30 uri osrednja prireditev ob praznovanju -koncert v kapeli Medijskega gradu. Po končanem koncertu bo pred grajsko kapelo pokušina kmečkih dobrot, ki jih bodo pripravile članice Društva kmetic, žena in deklet na podeželju in prisluhnili nastopu Zasavskih rogistov,
28.maj ob 9.uri - Nadaljevanje in zaključek nogometnega turnirja na športnem igrišču Izlake.
Vljudno vabljeni!
Hopra, Hofer & Co. Litija ter Društvo Geoss
ORGANIZIRATA
11.majski pohod na Geometrično središče Slovenije (GEOSS), ki bo v soboto, 20.maja 2000. Start pohoda bo od 7. do lO.ure izpred upravne zgradbe Predilnica Litija (nasproti železniške postaje Litija -preko nadvoza - desno. Cilj je na Spodnji Slivni - GEOSS (644m), čas hoje je 4 ure.
Organizator bo poskrbel, da se boste v Litijo lahko vrnili z avtobusom in sicer je prvi prevoz predviden za 13.uro oziroma po potrebi. Pohod bo v vsakem primeru. Startnina je simbolična -300,00 SIT. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 01/8983-010 ali GSM 041/772-685 (Evgen Hofer).
Vsak Slovenec vsaj enkrat na Geoss!
Klub malega nogometa L'muhy VABI
na 2.turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču TVD Partizan v Zagorju 20. in 21.maja 2000.
Prijavite se lahko pri Tadeju na telefonsko številko 03/ 5-66-40-04 ali 041/722-509 oziroma pri Sandiju na 041/ 879-707 ali Ediju na 041/256-634.
Prijavnina znaša 4.000 SIT. Poravnati jo morate do žreba, ki bo v četrtek, IS.maja 2000 ob 20.uri v domu Proletarca v Zagorju. Nagrade: od 1. do 3- mesta: pokal + praktična nagrada, 4.mestoC praktična nagrada. Nagrajen bo tudi najboljši strelec. Za udeležbo se vam vnaprej zahvaljujemo in vam želimo obilo športne sreče!
ŠD Partizan Litija ORGANIZIRA
IS.kolesarski vzpon na Geoss. Štart bo 28.maja ob lO.uri izpred tenis parka AS v Litiji, cilj pri obeležju GEOSS v Spodnji Slivni.
Dolžina proge je 16 km, višinska razlika 400 m. Od starta do Sp.Hotiča (9 km) vozijo kolesarji v zaprti vožnji, nato sledi 7 km vzpona do cilja. Startnina je 1.500,00 SIT (v predprijavi na tek: 061/ 883-959, 01/8980-360), prijava na dan tekmovanja - 2.000 SIT. Nagrade bodo prejeli zmagovalci po kategorijah, vsak udeleženec bo prejel spominsko majico, medaljo, topli obrok in napitek. Prireditev bo ob vsakem vremenu! Vsak kolesari na lastno odgovornost!
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
VABI
na Hrastniška obzorja - pogovor z Jožetom Senico, ki bo IS.maja
_______________________2000 ob 19.uri._____________________
Občina Zagorje ob Savi
VABI
na 17.revijo otroških in pevskih zborov, ki bo 19. in 20.maja v DD Zagorje. Zvrstilo se bo 6 koncertov - 4 tekmovalni in 2 revijalna, nastopilo bo 50 zborov z 2000 nastopajočimi.
Vabljeni!
Glasbena šola Trbovlje
VABI
na celovečerni koncetr NAŠ SVET GLASBE, ki bo 24. maja 2000 ob 19. uri v delavskem domu Trbovlje.
______________________Vljudno vabljeni!____________________
Glasbena šola Trbovlje
VABI
na koncert violinista Silvana Kuzmina in pianista Jakše Zlatarja, ki bo 26. maja 2000 ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Vljudno vabljeni
ŠPORTNO DRUŠTVO IZLAKE
organizira turnir v
MALEM
NOGOMETU
POMLAD 2000
KdaJZ V soboto in nedeljo, dne 27. in 28.
05.2000 ob 9.00. Prijave do srede, dne 24. 05.	■'.'
2000, ko bo ob 19.00 uri žrebanje v
bistroju Main na Izlakah.
Kje.2 Na igrišču ŠI) Izlake.
Koliko? Prijavnina 5.000 SIT, ki se obvezno plača najkasneje na žrebanju.
Nagrade! Sklad v vrednosti
200.000 SIT. Nagrade za prvih
osem ekip ter pokali za prve štiri in najboljše
posameznike.
Informacije! Lipovšek Danilo, tel. (03) 56-79-242, Gobove Sašo, tel. (03) 56-73-657 in Prosenc Tadej, tel. 041-557488.

0®^
VABLJENI tekmovalci in gledalci!
!5 :"^ Trgovsko podjetje
otrošnja dd
cVe(5’ hoi/ samos t/u^OAivna/...
MAJSKA AKCIJA v Potrošnji d.d., Zagorje
ADUT, NOVA SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO,
V PRENOVLJENI POSLOVALNICI ŽELEZNINA, POTROŠNJE ZAGORJE.
v njej boste našli vse, kar potrebujete za vaš dom.
Pomivalni stroj GSD 682 Pralni stroj WA 1142 S Sesalec BHS 4350 - globinski Likalnik Gorenje PV 4324 Mikrov. pečica MW 345
samo za 76.690,00 sit samo za 78.990,00 sit samo za 30.910,00 sit samo za 10.680,00 sit samo za 31.444,00 sit
in še tisoč nepogrešljivih stvari za dom in gospodinjstvo ter prosti čas.
2.000
Gospodarska družba ETI Izlake v maju proslavlja petdeset let obstoja, dela in razvoja. Ker bi vam radi ponudili priložnost, da si tudi sami ustvarite podobo o nas, da se prepričate o tem, kako udejanjamo naša hotenja po napredku in uspešnosti, smo pripravili dan odprtih vrat družbe ETI.
Vabimo vas, da nas obiščete in spoznate
26. maja 2000.
Ob 10.30, II.30 in 12.30 bomo za vas pripravili tudi strokovno vodenje po tovarni, odgovorili bomo na vsa vaša vprašanja in vas seznanili z vsem, kar vas zanima.
Vodstvo ETI d.d.
OBNOVA SALONITNIH STREH
A/, fcdvakd (pjlko A.p.
Pohorska 2, 3000 Celje, GSM 041 727 243
KRITINA V KRITINI UGODNO!!
ZAŠČITA STARIH SALONITNIH STREH S PREMAZOM AKRILNE SMOLE, DA AZBESTNA VLAKNA ZAKRKNEJO IN DAJO TRDOTO SALONITNI PLOŠČI.
‘BARVANJE V SIVEM ALI OPEČNATO RDEČEM ODTENKLPČIŠČENJE IN PRITRDITEV VIJAKOV STREHE*GARANCIJA 10 LET ZA MATERIAL IN DELO*ENOSTAVNO IN HITRO OPRAVLJENA DELA ‘TRAJNOST IN NIZKA CENA
PILKO EDVARD s.p., 3000 Celje TEL: 041/727 243
TRBOVLJE
■bnilon.TLns n
18, VELTRAVNA 2000
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
nove naloge in se pogumno lotite načrtov. Pred vami je zopet eno uspešno obdobje. Izkoristite ga in uživajte. Vendar pazite, vsako nepremišljeno in krivično dejanje se vam lahko maščuje. Št.: 4.
Potrebni ste varnega zaledja in prijateljskega dotika. Ne skrivajte se pred tistimi, ki vas imajo radi. Uživajte pozornost, ki vam jo posvečajo in mirno razmislite o lepotah življenja. Št.: 27.
Pri delu ste dostikrat nezbrani, zato vam ne gre najbolje od rok. Trudite se narediti čim več in do sebe ste kar preveč zahtevni. Nekatere stvari bodo morale pač počakati. Vzemite si raje čas za počitek. Št.: 10.
Morebitne tegobe in težave bodo ozdravljene, zato nikar ne --r w . tarnajte. Do
m J/ uš“hserb“ste
vJl.'	—zaljubili. Ker
22.6.-23.7. ste nagnjeni k odvisnosti od drugih ljudi pazite, da nikar ne izgubite glave. Malce poenostavite opravila. Št.: 20.
Odlično se boste počutili zlasti med prijatelji, ob katerih vam bodo ure kar prehitro bežale. V delu boste uživali, če vam bo le dopuščalo vsaj malce svobode. V partnerstvu pa se poskusite naučiti odpuščati. Št.. 3.
Vse, kar vas teži, lahko spremenite in popravite, če si to resnično želite. V službi si zastavite realne cilje in učinkovitost ter uspeh ne bosta Partnerja boste hudomušnimi
24.7.-23.8.
24.8.-23.9. izostala, presenetili domislicami. Št.: 7.
/Vaša bodočnost
MčadostJ^c su-ohodne^ša odptice, de ddo />imopedzadržoti dpoi&zen?
D.Davidov
... in sad ljubezni so otroci. Od 21.4. do 14.5.2000 je bilo 23 teh sadov - 6 punčk in 17 fantkov. Hm, moška prevlada!
21.4.2000
Aleksandra Rajh, Sallaumines 5, Trbovlje - sin Mai Stoklas
22.4.2000
Karmen Prestor, Pot na brod 2, Radeče - hči Gaja Hoxha Šukrije, Naselje A. Kaple 26, Hrastnik - hči Valentina
23.4.2000
Mirjana Kolar, Lovska ulica 4, Rogaška Slatina - hči Laura in sin Tilen
26.4.2000
Melita Jurca, Štihova 10, Ljubljana - sin Aleksej Simona Zupan, Bvško 13, Trbovlje - sin Kris Žibert Vanja Bučar, Cesta 20.julija 13, Zagorje - hči Diana
27.4.2000
Samira Pataver, Ribnik 18, Trbovlje - hči Katja
28.4.2000
Maja Majcen Petan, Praprotno 57, Hrastnik - sin Mark Majcen
29.4.2000
Darja Perko, Novi Log 11, Hrastnik - sin Matic Sabina Zulič, Zasavska cesta 11, Trbovlje - sin Edin
30.4.2000
Janja Žonta, Prelesje 1, Dole pri Litiji - sin Andrej Tomažič
6.5.2000
egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
%
•mm
24.9.-23.10.
24.10.-22.11.

23.11.-22.12.
Dobro vam bodo dele kakšne športne aktivnosti, saj vam energije ne manjka. Partnerjeva pripomba vam bo segla globlje, kot boste pripravljeni priznati. V družbi boste iznajdljivi in komunikativni. Št.: 15.
S partnerjem se bosta odlično razumela, povezovala vaju bo želja po spoznanju novega. Težje pa bo s prijatelji in sorodniki, saj bi najraje videli, da bi se vsi vrteli po vaših navodilih. Bodite manj posesivni. Št.: 1.
Zabave in dolge razprave z znanci vas bodo izpolnje-vale. Nekoliko manj boste navdušeni nad službenimi zadevami, zato upočasnite svoj življenjski ritem. Ne bodite vzvišeni nad partnerjevimi predlogi. Št.: 9.
Kmalu bo prišel čas, ko boste zopet v svoji stari formi, polni elana in načrtov. Veliko več boste imeli od življenja, če boste poskušali uživati vsak trenutek in ne razmišljali samo o težavah. Št.: 21.
V tem obdobju se lahko naučite veliko novega. Veliko vas lahko naučijo tudi izkušnje drugih, zato	jim
prisluhnite. S partnerjem bosta sanjala skupne sanje, a pazite, da vaju ne odnese previsoko nad oblake. Št.: 19.
Uvideli boste, da se dostikrat vedete sebično, pa	čeprav
nehote. Spoznali pa boste tudi, da se prevečkrat obremenjujete po nepotrebnem. Ne bodite tako strogi do sebe. Tudi partnerju pustite dihati. Št.: 23.
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
NIŽJE RAZVITA OBARVANA RASTLINA, KI ŽIVI ZLASTI V VODI
INDIJANSKA PLEMEN-SKA SKUPINA NA SEVERU JUŽNE AMERIKE
PODROČJE
PRISTANIŠČE V IZRAELU
UMETNO IZDELAN __SL"
5LAP
VASJA
OCVIRK
VODNA RASTLINA Z BELIMI CVETOVI
. DEŽELA ČAROVNICE KIRKE
MORALA,
NRAVNOST
AZIJSKA
GORSKA
KOZA
OBLIKOVANJE BESED Z jOVORNIMI ORGANI
MAJHNA
TABLETA
AMERIŠKI
FILMSKI
REŽISER
KAZAN
DOLGO-
REPA
TROPSKA
PAPIGA
IRENA
AVBELJ
TRETJE
KOŠNJE
SREDISCE ROVTAR. HRIBI---
IBOVJA
ZIMSKO
OBLAČILO
DELCI ZDROBLJENE SNOVI, ZLASTI SENA
IEBA. KI SE UKVARJA Z IGRANJEM ŠAHA
SLOVENSKI
IGRALEC
(IVO)
AMERIŠKI IGRALEC PAČI ~
"5PLC-
NOST

^IPADNIKI
RELIGIOZNE
STRUJE
ISLAMA
UROŠ
VAGAJA
ZGORNJI
DEL
STOPALA
PAS PRI KIMONU
OSNOVNA
SOLA
POPEVKA-
RICA
RUPEL
V DLAN STISNJENI PRSTI
ZAOBLJENI, OKROGEL PREDMET PREBIVALKA IRSKE
HANS
ARP
TOČKA
VPADANJA
CEV BANTU
EGIPČANSKI BOG MODROSTI
POPIS
POTOVA-
NJA.
POTOPIS
švicarski
DRAMATIK
(ARNOLD)
ADI
'MOLAF
GLASBENIK. KI NASfOPA SAM
VRSTA
ZAVARO-
VANJA
DEL
ZGRADBE
RADIOAKTIVEN KEMIJSKI ELEMENT, PRIDOBLJEN SINTETIČNO
I FTA 1040 (At)
SLOVARČEK- KUNANBAJEV: kazaški književnik ’ RAKURZ: kot filmskega snemanja
KOORDINATOR: usklajevalec OBČOST: splošnost KARIBI: Indijanci v Južni Ameriki
NE RAZUME
"Res ne vidim pravega vzroka, zakaj bi se radi ločili?" je začuden sodnik.
"Potem pa ni druge rešitve, kot da vam za tri dni pustim svojo ženo. Verjetno me boste potem lažje razumeli..."
ZDRAVLJENJE
"Doktor, se me še kaj spomnite? Pred dvema letoma sem bil pri vas..."
"Spomnim, spomnim. Zelo hud revmatizem ste imeli in svetoval sem vam, da se izogibate sleherni vlagi. Drži?"
"Drži, drži!"
"No, in kaj vasje zdaj prineslo?” "Prišel sem vprašat, če se zdaj že lahko skopam!?"
DISKRETNOST
"Veste, pri tem delu morate biti zelo diskretni!" opozarja šef svojo novo tajnico.
"Oh, glede tega vam pa ni treba skrbeti. Jaz še omare ne odprem, dokler prej ne potrkam."
NERAZLOČNO
"Dragi, zakaj greš pa z očali v posteljo?"
"Že dvakrat se mi je sanjalo, da sem na otoku sam z nekimi lepoticami, pa jih nisem razločno videl..."
Qj(3Wl)l
... da je bil med vojno v Indokini (1946 - 1954) uporabljen napalm, strašna vnetljiva mešanica, ki je med drugim služila tudi za osvetlitev bojišč med nočnimi napadi.
...da imenujemo "ČLOVEK - SENDVIČ" ljudi, ki nosijo po ulicah reklamne plakate (enega na hrbtu, drugega na sprednji strani) zato, da vzbudijo pozornost mimoidočih. Ta način propagande ni iz sodobnih časov. Prvi ga je začel uporabljati nek trgovec slonove kosti iz
Egipta, Menfe, ki je živel leta 3100 pred Kristusom. Se danes je ohranjen papir, s katerim so njegovi služabniki poveličevali stvari, ki jih je prodajal. ...da so šivalni stroji v zadnjih letih doživeli hiter razvoj. Najmodernejše vodijo elektronska vezja, ki jih je možno programirati s pomočjo posebne tipkovnice. Ti stroji lahko naredijo kakršenkoli šiv in z njimi lahko tudi vezemo. ...da so antični Galci uporabljali velike lesene ščite, pokrite s kožo, ki so imeli v sredini izbočeno kovinsko ploščico. V njeno vdolbino so vojaki shranjevali svoj denar.
lvTa~; |
18, VELTRAVNA 2000
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 26.4.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.10/2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Zasavc d.o.o.
2.	Zasavc d.o.o.
3.	Zasavc d.o.o.
TRBOVLJE
Ob četrkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11-00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15-00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16-00 Moda, servis 17.00 Poročila 17-10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Izžrebanci nagradne križanke 08/'2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.)	*
1.	: Praktična nagrada: Anja Poljšak, Petelinkarjeva 1, Kisovec
2.	: Praktična nagrada: Zvonka Kmetič, Počakovo 8a, Radeče
3.	: Praktična nagrada: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 19.5. do 26.5. 2000 od 10.00 do 12.00 ure. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko!
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
[p m ® ^ m fi m
0 K] ©
Kino Zagorje
18.5.	NI KINO PREDSTAV; 21.5. - 23.5. SVET IGRAČ 2.DEL (komedija), ned. ob 18.00 in 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 23.5. OBALA (pustolovska drama) ob 21.00; 24.5 -
25.5.	NI KINO PREDSTAV; 26.5. - 30.5. PREBUJENA VEST pet., ned., pon. in tor. ob 19.00;
Kino Izlake
21.5.	POBEGLA NEVESTA (komedija) ob 20.15; 28.5. KLUB GOLIH PESTI (thriller), ob 20.15;
Kino Trbovlje
18.5.	- 21.5. SVET IGRAČ 2(risanka), čet., sob. ob 18.00, ned. ob 19.00; 19.5. - 22.5. LEPOTA PO AMERIŠKO (komedija), pet. ob 19.00 in 21.15, sob. ob 20.00, ned., ob 21.00, pon. ob 19.00; 23.5. - 25.5. SREČA (črna komedija), tor. ob 18.30 in 21.00, sre. ob 19.00, čet. ob 21.00; 26.5. -
29.5.	NEBEŠKA VABA (črna komedija), pet., sob. in ned. ob 19.00 in 21.00, pon. ob 21.00; 30.5. - 31.5. HURIKAN (drama) tor. ob 18.00, sre. ob 21.00; 30.5. - 31.5. POKAŽI MI LJUBEZEN (komedija), tor. ob 21.00, sre. ob 18.00;
Kino Hrastnik
18.5.	- 21.5. SREČA (črna komedija), čet., sob. in ned. ob 20.00; 19.5. - 21.5. OČKA PO SILI (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 22.5. - 23.5. NI KINO PREDSTAVE; 24.5. - 28.5. HAPPV, TEXAS (komedija), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 26.5. - 28.5. SVET IGRAČ (družinska komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 29.5. - 30.5. NI KINO PREDSTAVE; 31.5. MIEUNE (komedija) ob 20.00;
Kino Dol pri Hrastniku
19.5.	SREČA (črna komedija) ob 19.00; 26.5. HAPPV, TEXAS (komedija) ob 19.00
18. VELTRAVNA 2000
j j. j r. 3.
... Ko vidim, kdo vse nosi križ, se prekrižam ... Oj! ...
V posebno zadovoljstvo si štejem, da lahko kot prvi v državi objavim v „Trifail Tribunu,, novo koalicijsko pogodbo, ki so jo sklenile združene pomladne stranke SKD+SLS+(mogoče??)SDS. Začuda jih zavezuje v samo desetih Brozjih zapovedih. In sicer:I. veruj v enega Broza,2.ne skruni Brozjega imena,3.spoštuj Brozov dan, 4.spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji,5. ne ubijaj, 6.ne prešuštvuj, 7.ne kradi,8.ne pričaj po krivem,9.ne želi si svojega bližnjega žene, in 10. ne želi si svojega bližnjega blaga ...
Ob zadnjih pohvalnih izjavah, ki letijo na račun rdečega Zasavja in zasavčanov, je vsako pisanje okoli njihovega avtorja, tržiškega župana Pavleta Ruparja, brezpredmetno. Sedaj nam je vsaj jasno, zakaj so mu ne dolgo tega njegovi ,,prijatelji,, v enem od slovenskih časnikov naročili celostransko osmrtnico ... Pisati o Ruparju sedaj res ni več potrebno ...
Dobro je, ko slišim, ali vidim, nadškofa g. Rodeta v občilih javnega obveščanja. Takrat vsaj vem o čem razmišlja, kaj počne, kaj mu roji po glavi ... Slabo pa je, kadar je situacija obrnjena...zadnje, politično zelo razburkane čase, ga nekako kar ni in ni bilo zaslediti v javnem življenju ... na, evo hudiča, pa smo dobili Slovenijo, ki ni, in ne bo nikoli več ot(r)ok ateizma sredi Evrope. Buhpumagi...
Janša je pozabil, da človek lahko laže ves čas le enemu človeku, nekaj časa mogoče tudi nekaj ljudem ... Ne more pa človek lagati ves čas vsem ljudem. In tako se je zgodilo tudi njemu, kar je spretno nastavljal drugim. Namreč; v tistem hipu, ko je začela ..gverhengenšpagafer,, nevarno zatezati tudi Janšino srčno žilo, si je ta gospod, v paniki, pač mora! nekaj na hitro domisliti, da bi pozornost javnosti obrnil v popolnoma drugo smet; In si je zmislil ... dvokrožni večinski volilni sistem (v oblastne strukture smo imenovanega (slučajno) volili po starem sistemu) je bil kar naenkrat nadvse nadpomemben, Podobnikovipodobciso (slučajno) v istem terminu „sunili„ avto, več kot preveč energije so posvetili združevanju „pomladnih strank„(za kozlat) v (za kozlat in s kakšno pravico) koalicijo Slovenija ...v katero pa njegova, SDS, niti slučajno ni nikoli nameravala in ne namerava nikoli vstopiti. In se po vsem tem dreku tako (spet) za nekaj časa ognil srečanja z komisionarji in njihovimi (tudi za Janšo) neprijetnimi vprašanji...
Ob koncu tega slaboumnega pisaraja bi rad za hip skočil še v zgodovino političnih strank, ki sta ob izvolitvi novega mandatarja prehodne argentinske, pardon, slovenske vlade, g. Andreassa Bajuka, vzele v roke in platno in škarje. Preddrugosvetovnovojna Ljudska stranka, takrat sicer jugoslovanska, (Cvetkovič-Maček) je podpisala kapitulacijo jugoslovanske vojske. Gospod Hitler vstopi neovirano na tla Balkana. Zaradi tega sramotnega dejanja, torej predaje, ali bolje izdaje takratnih narodov in narodnosti, začne narod, tudi slovenski, simpatizirati s komunisti. Ki so v tistem času edini ponujali edino pravo rešitev. Upor proti okupatorju. Poglejmo mah bliže. V Zasavju je v istem času Socialdemokratska stranka proletariatu sladkozlagano obljubljala ..življenje, vredno človeka,,. Njena sladkazlaganost je prišla do izraza tisti hip, ko je v naš dol prišel g. Hitler. In tudi tu, tako kot v Tržiču, Trebnjem, Idriji, Cerknici ali Ljubljani, začne narod, zaradi izdaje socialdemokratov, simpatizirati z komunisti...
Po direktivi Vatikana so nam podtaknili nadškofa Francita Rodeta. O. K. Naj bo, smo takrat zmajali z glavami. V drugo je šlo, res malo bolj na tesno, s kombinacijo latino - slo flance ... Žrtve niso bile zaman ... župnikove sanje so se uresničile...
Če je bilo prejšnjemu predsedniku vlade, g. dr. Drnovšku očitano, da je potomec rdečih despotov, in da temu primerno tudi,, vlada,, je ob izvolitvi g. A ndreassa Bajuka pričakovati v bodoče, po nam vse preveč poznanih političnih vzorcih latinske Amerike, lakoto, kompcijo, revolucije, puče, atentate in ostale folklorne znamenitosti tamkajšnjih domorodcev. Nas, avtohtone domorodce, pa tako nihče več nič ne vpraša!
Ne bom pozabil, da je g. Andreass Bajuk, ob svoji izvolitvi za novega mandatarja v ptvem nagovoru Slovenkam in Slovencem, najprej pozdravil Slovenke in Slovence ..razseljene,, po širnem svetu ...
PRVOMAJSKI NAGOVORI
Prav zanimivo je bilo po TV postajah (tudi lokalnih) poslušati govore sindikalistov, političnih veljakov, županov in županj kako da so na strani delavcev, ponižanih, brezposelnih, na strani slabo plačanih itd. Žal so razen redkih sindikalistov in še bolj redkih politikov in županov , ostali na strani omenjenih le ob prvem maju. Pa še takrat le z besedami. Kaj pa preostalih 364 dni? Takrat so »ubogi« prepuščeni samim sebi.
TAJNE VOLITVE (brez glasovnic ali z označenimi)
Prav zanimiveje bilo spremljati dogajanja okrog izvolitve novega mandatarja slovenske vlade. Ker se nekaterim poslancem t.i. levice (LDS, SNS) na prvem in drugem poizkusu izvolitve dr.Andreja Bajuka ni zdelo vredno dvigniti glasovnice in tajno glasovati ZA ali PROTI. Baje so jim tako zaukazali njihove vodje, ki imajo sicer polna usta demokracije. Da se njihovi poslanci slučajno ne bi »zmotili« in podprli dr.Bajuka sojih, kot smo lahko prebrali in slišali, zaprli v svoje poslanske prostore. V odločujočem tretjem krogi izvolitve predlaganega mandatarja pa tudi t.i. demokratom ni preostalo drugega kot da vzamejo volilne lističe in glasujejo. In so izglasovali dr.Andreja Bajuka za novega mandatarja (pridodali so 2 ali 4 glasove). A tokrat naj bi bile glasovnice ZA (pomladnikov) označene, tisti, ki so bili PROTI so sijih pa medsebojno kazali. Če je to tajno glasovanje!
VEČINSKI SISTEM
Naša druga največja stranka LDS je za večinski sistem, čeprav je kar štirikrat glasovala proti njegovi uzakonitvi. To je tako kot da bi nekdo rekel, daje za poštenost, hkrati pa bi kradel. Ustava je ustava, pa je nam in poslancem
všeč ali ne. Če jo ne spoštujemo-jo, potem adijo pravna država. Branilci ustave, ne dajte se!
DRNOVŠEK NE BO POSLANEC
Svojo stranko (LDS) bo sicer vodil na jesenskih volitvah, ne bo pa kandidiral za poslanca. Se vrata v parlament odpirajo kateremu od zasavskih županov. Še največ možnosti ima, po nekaterih napovedih, župan Zagorja Matjaž Švagan. Kaj bo na to rekel Ladislav Žiga Žgajnar? In kaj morebitni skupni kandidat pomladnikov ?
50% TLAČANI
J.V.Valvasor je pohodnike po njegovi poti nagovoril s tlačani. Zanimivo, da se marsikateremu delavcu resnično zdi, da s(m)o tlačani. Tlačani našim vladarjem oz. oblastnikom, našim biričem oz. šefom ali direktorjem itd. Kot da bi živeli v srednjem veku. Desetine pa že davno ni več. Je petdesetina.
RODE
Oni dan je izlaške farane obiskal metropolit dr. Franc Rode povsem tiho, skromno, brez pompa in tudi brez podobnega spremstva »silnih železnih konjičkov« kot gaje imel pred časom na Izlakah minister Tone Rop. Vse bolj sem prepričan, da mediji o Rodetu (kije Izlačane resnično prijazno nagovoril) povsem namerno, za skorajda vsako njegovo izrečeno besedo, naredijo hrup (beri laž) prav v nasprotju z resničnostjo.
VOZOVNICE
Vse bolj se mi zdi, da gre dvema zasavskima županoma, ko med drugim tudi upokojencem podarjata brezplačne vozovnice, bolj kot za kaj drugega, za volilne glasove. Ali niso brezplačnih vozovnic oz. drugih pomoči bolj kot nekateri dobro situirani upokojenci potrebni dijaki (niso še volivci) oz.študenti otroci ubobožanih delavskih (mnogokrat brezposelnih) staršev. Saj nisem zato, da se vsem upokojencem ukinejo brezplačne vozovnice, ampak tisti, ki imajo pokojnine čez 100 tisoč, jo pa že lahko sami kupijo. Kajne župana? Da jih prejemajo invalidi sem pa 100% za. Zato, bravo župana.
KAPO DOL
Trboveljski župan L.Ž.Žgajnar se je. izkazal. Prvima dvojčkoma (Žanu in Moniki Nikolič) rojenima v letu dva tisoč je izdatno povečal stanje na hranilni knjižici. Lepo, da v trboveljski občini vedo, da so (žal) otroci »dragi«. Zato, kapo dol županu za to humano gesto!
Igor Goste
Joškovnik ...
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
o
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Varčevanje - odlična

Celje - skladišče
D-Per
6/2000
5000008210,10
COBISS s >1


k


3 donosili



) v tr 2, 7]
no 3 nli
t • r « /

štev
t

1
:1 on c>Ti
i in devizni i z avtomatski
n
n
vanjem veza«

banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke