pod pokritim kozolcem na Polici so svoj prostor našli lastniki počitniških prikolic, ki so dajale modernim nomadom streho in udobje v poletnih mesecih ob naši obali. Tako je kozolec poln poleti in pozimi. Posrečeno mar ne! — Foto: F. Perdan XXII. Številka 95 finske konference SZL>I. Radovljica, Škofj« Loka "I^aja Časopisno podjetje ^(gvni urednik Igor Slavec- urednik Andrej 2alar ]Kranj, petek, 7. 12. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »redah in sobotah, ud julija 1974 pa oh torkih in petkih. jLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^UJE KAMNIŠKIH ^UNISTOV Danes ob 17. uri se j^j komunisti zbrali !jonalnem zboru, ki ga Loncem leta. Q delu komunistov v prete-Py »pregovoril Ivan Ju-..t bodo podelili knjižim, ki so bili v zvezo sprejeti pred tridese-vsem letos sprejetim /anje bo v kinu Dom 0 nalogah I ftj 3. do 5. decembra so na vsakoletnem semi-iniki in sekretarji ene ter člani pred-JjliŠke konference in medobčinskih svetov "^ticne mladine Sloveniju je tekla beseda o prostovoljnem delu, olitiki v naši republiki, rj(i uresničevanju družnih odnosov v stano-ogpodarstvu, osnutku ^litiki izvajanja druž-naSe republike v pri-izredno živahna pa je o aktualnih nalogah jjanizacije. Obravnava-Jjlfevanje pobude tova-jpoglabljanju družbene ujftie zveze v politič-Ijocialističnega samo-osnutek poročila o iibliške konference 1 organov in oblik dela pogovarjali pa so se ZSMS pri uresniče- \ tovarite Tita o nabijanju kolektivnega Jornosti ter u vel javlja-i mandata. M.Krsnik Kranjsko sejmišče postalo gradbišče Kranj lovi zamujeno V Savskem logu so že začeli graditi 5500 kvadratnih metrov veliko večnamensko dvorano z umetnim drsališčem, ki bo prihodnjo zimo že uporabno — Le redki se niso pridružili vseobčinski akciji in odklonili sofinanciranje gradnje, katere pobudnik je Gorenjski sejem — Gradnja pokritega bazena prva naloga prihodnosti — Gospodarno naložene milijarde Ko je predsednik pri-in gradbenega odbora Kranj — pra vljelnega za novo večnamensko dvorano oziroma poslovni in prireditveni center v kranjskem Savskem logu Anton G ros pred praznikom republike vzidal temeljni kamen, je poudaril, da s tem kranjska skupnost izpolnjuje svoj dolg delovnih ljudi in občanov, ki so bili dolga leta prikrajšani za takšen objekt. Vedno številnejši so se spraševali, kdaj se bo Kranj »zbudil« in nadomestil zamujeno na tem področju. Mnogi kraji z manj ljudmi in manjšo gospodarsko močjo so že zgradili takšne objekte in nikjer jim tega ni bilo žal. i K ranj torej z gradnjo večnamenskega objekta v Savskem logu lovi zamujeno, hkrati pa mu prav to omogoča, da je dodobra spoznal, kakšen objekt v resnici potrebuje. Na sejmišču bo do prihodnjega občinskega praznika zrastel sodobno, vendar racionalno grajen objekt, velik 5500 kvadratnih metrov. Osrednji prostor bo obsegal 3100 kvadratnih metrov in sprejel nad 2000 ljudi. Osrednji del ploščadi pa bo imel mednarodno predpisane razsežnosti. Tu bo že prihodnje zimo urejeno umetno drsališče. Dvorana, grajena brez notranih stebrov, bo odna zavest med zdomci »l/ANA - Koordinacijski odbor za urejanje odnosov I naravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsed-^M, je ocenil delovanje rimskokatoliške cerkve med u tujem. u,|j bi na tujem več sodelovali slovenski duhovniki s slovenskimi kulturnimi društvi, kjer se združujejo ^A, idomci in izseljenci. Vendar pa so bile številne ^benopolitičnih organizacij bile brez odziva pri (rjjsikokatoliski cerkvi, nekateri so si celo prizadeli tnalah* razdor. Tako cerkveni časopis Naša luč, ki ■ ^lovcu, opozorili pa so tudi na pojave sektaštva proti , jfl predstavnikov cerkve. Slovenska duhovščina uja za narodnostne pravice še najbolj nemoteno v , jiij tudi na Tržaškem. Nasprotno pa avstrijska jutoliika cerkev še vedno vztraja na starih stališčih H ilovenski duhovščini in manjšini ustreznih pravic, koordinacijskega odbora so sicer ocenili sodelovanje I spravno družbo in verskimi skupnostmi kot dobro, Ijfefodili poskuse politikantstva in vnašanja zmede W , dela duhovščine, kar se je pokazalo v nekaterih i i prilogi Družine ter v govoru na proslavi dneva „il ljubljanski teološki fakulteti. Vse to pa le zavira t,jog, za katerega si prizadeva Socialistična zveza in „fiioupravna socialistična družba. visoka 9 metrov in ustreza normam za vse športne in druge prireditve. Dvorana bo imela v vhodnem delu vse spremljajoče prostore in bo vključno z zunanjo ureditvijo veljala okrog 12 milijard starih dinarjev. Pobuda kolektiva Gorenjskega sejma, ki je v gradnjo že vložil nad staro milijardo dinarjev, se torej uresničuje. 19 kranjskih delovnih kolektivovl je že podpisalo samoupravni sporazum o sofinanciranju gradnje in le redki so odklonili. Mogoče zaradi tega, ker delavci niso bili popolno obveščeni o namenu gradnje, vendar vrata za pristop še nikomur niso zaprta. Kjer pa je bilo obveščanje učinkovito in popolno, je bila na zborih delavcev podpora gradnji soglasna, saj ne gre le za sejemski prostor, temveč za objekt, ki bo služil mladim in starim, športu, kulturi in najrazličnejšim drugim prireditvam. Zato je bilo ob obravnavanju sporazuma o sofinanciranju gradnje težko reči »ne«. Kranj s to gradnjo marsikaj rešuje. Ne rešuje le sejma, ki bo celotno dvorano uporabljal le za dve večji sejemski prireditvi, ostale manjše pa ne bodo zasedle vse dvorane, temveč sodobnega prireditvenega prostora, kjer Kranj zaostaja kot le malokdo v Sloveniji. Ker bo upravljavec dvorane sejem, bo trajno rešeno tudi vzdrževanje, o politiki upravljanja pa bo odločal družbeni organ, sestavljen iz predstavnikov podpisnikov uporabnikov in družbenopolitičnih organizacij. Z izgradnjo večnamenske dvorane pa dela na tem področju v kranjski občini ne bo zmanjkalo. Gre predvsem za športne in rekreacijske objekte. V preteklosti smo se upravičeno spraševali, zakaj Kranj po gradnji stadiona ni zgradil nobenega večjega objekta, poudarja predsednik kranjske skupščine telesno-kulturne skupnosti Edgar Vončina. Gradili smo šole, vrtce in druge družbene objekte in tudi s tem pomagali športu, pa vendar vsem nismo mogli ugoditi. Mnogi, predvsem drsalci in hokejisti, so odhajali drugam. Sedaj tega ne bo več treba. Treba pa bo razmišljati, da bo dobil Kranj čim prej pokrit plavalni objekt. Nanj moramo računati, ko bodo planirali prihodnjo gradnjo družbenih objektov. J. Košnjek h - pi( < (uiitl\ — pivcadtilly - piccadilh - piceadilh - piccadilh ~ ama klobukov Šešir Škofja Loka oroča svoje izdelke ODLIKOVANJA BORCEM IN REVOLUCIONARJEM - V torek, 4. decembra, je bila na kranjski občinski skupščini slovesnost, na kateri eo trije kranjski prvoborci in revolucionarji prejeli ob življenjskih jubilejih visoka odlikovanja predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita.^ Odlikovanja jim je podelil predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič. Andrej Brovč je ob 70-letnici prejel red zaslug za narod z zlato zvezdo, Anton Ivec ob enakem življenjskem jubileju red republike s srebrnim vencem, Karel Rozman pa ob 60. obletnici življenja red republike s srebrnim vencem.* OBVESTILO! JCokrut Cenjene potrošnike obveščamo, da bo veleblagovnica Globus v Kranju odprta v mesecu decembru tudi ob sobotah popoldan in sicer: 8. decembra do 13. ure 15., 2., 29. decembra do 17. ure in 31. decembra do 13. ure. Jesenice — Zaradi premalih zmogljivosti starega računskega centra in telefonske centrale so se v jeseniški železarni odločili postaviti nov objekt za delovanje teh služb. Naložbo, vredno nekaj prek 200 milijonov dinarjev, so že začeli uresničevati. Pripravljalna dela na gradbišču so stekla septembra letos, objekt, ki ga gradiji delavci jeseniške temeljne organizacije Gradisa iz Ljubljane, pa bo predvidoma gotov do prihodnjega poletja. Računalniško opremo znamke IBM naj bi vgradili do jeseni, telefonska centrala, ki jo kranjska Iskra že izdeluje, pa naj bi pričela delovati konec 1980. leta. (S) - Foto: S. Saje G LAS 2.STRAN PETEK. 7 DK£*W» r Predsedstvo SRS o obrambi Predsestvo SRS je obravnavalo nekatera vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samo zaščite. Ocenilo je uresniče vanje zasnove splošne ljud ske obrambe in doseženo stopnjo obrambnih priprav v SR Sloveniji in ugotovilo, da so na tem področju doseženi vidni rezultati, da obramba in samozaščitna aktivnost postaja vse bolj del vsakda njih aktivnosti delovnih ljudi in občanov ter s tem sestavni del našega samoupravnega razvoja. Več za solidarnostno znamko Doplačilna poštna znam ka bo prihodnje leto veljala 1 dinar, v tednu solidarnosti pa bo treba k vsem vstop nicam za kulturne, športne in druge prireditve ter k vozov nicam v notranjem prometu, razen mestnem, prišteti še 1.5 din. Dosedanja vrednost poštnih znamk (30 par) in soli darnostnega prispevka se namreč ni spremenila od leta 1974. Vsa na ta način zbrana sredstva pripadajo republiškim in pokrajinskim organizacijam RK in so namenjena izključno za hitro pomoč ob naravnih katastrofah. Po družbenem dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije za odpravljanje naravnih katastrof, predstavlja prispevek pomemben vir dejavnosti RK. 30 let sarajevske univerze V glavnem mestu BiH so se začele tridnevne slovesnosti ob 30-letnici obstoja in dela sarajevske univerze * tej Ugodno ocenili delo mladih f V ponedeljek, 26. novembra, je občinsko konferenco ZSMS Kranj obiskala delovna skupina CK ZKJ, da bi komunisti lažje in bolj poglobljeno pripravili plenum CK, na katerem bo govora tudi o razreševanju mladinske problematike Kranj — Mladi so na pogovoru, ki so se ga udeležili tudi predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek. predsednik Centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci Jože Poglajen, član republiškega predsedstva Bojan Butolen in člani občinskega komiteja ZKS Kranj, seznanili člane delovne skupine o najpomembnejših nalogah in težavah mladinske organizacije. V kranjski občini je 162 osnovnih organizacij ZSMS. od tega 102 v organizacijah združenega dela. 42 v krajevnih skupnostih in 18 na srednjih in visokih šolah, v njih pa organizirano nastopa preko 16 tisoč mladincev. Čeprav osnovna organizacija še vedno ne predstavlja frontne organiziranosti in četudi v nekaterih sredinah deluje le peščica posameznikov, so vendarle mladi spoznali, da je mladinska organizacija pomemben vzvod za razreševanje mladinskih in družbenih problemov Premalo je še uveljavljena vloga kolektivnega članstva družbenih organizacij in društev in še vse . ustanovi sodi trideset fakultet, višjih šol in akademij, " katerih študira okoli 000 rednih in izrednih študentov. Zbornica močna vez Vsi zakoni, ki jih obravnavajo in sprejemajo v zboru republik in pokrajin, zadelajo več ali manj gospodar-ka vprašanja, zato je koristno, da bi se delegati tega zbora prek gospodarske zbornice seznanili s stališči n predlogi združenega dela. To so poudarili na sestanku slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, ki je bil na Gospodarski zbornici Slovenije pred nekaj dnevi. Zato so se s predstavniki zbornice pogovorili tudi o tem, kako izboljšati sodelovanje delegacije z združenim delom. Vodovod do Paga Pred nekaj dnevi so začeli polagati vodovodne cevi v Velebitskem kanalu za vodovod Velebit—Pag. Od Bačvie pod Velebitom pa do paške obale bodo na morsko dno položili 2.700 metrov polietilenskih cevi s premerom 220 mm, ki so jih naredili na Danskem. Vodovod bo veljal 110 milijonov dinarjev. Oprema za trgovino Na beograjskem razstavišču so odprli prvi mednarodni sejem prehrane in opreme za trgovino. Na tej sejemski prireditvi se več kot dvesto proizvajalcev kmetijsko prehrambenih izdelkov dogovarja s predstavniki 120 trgovskih organizacij o prodaji teh izdelkov v prihodnjem letu. Na sejmu organizirano nastopa več poljedelskih organizacij iz Srbije ter nekaj deset proizvajalcev opreme za trgovino. K. Spominska plošča revolucionarjema — Pred praznikom republike so na hiši ob Cesti Borisa Kidriča 20 na Javorniku, kjer so nekdaj živeli Pibernikovi, odkriči spominsko ploščo predvojnima komunistoma in revolucionarjema Julki in Albinu Pibernik. S tem dejanjem .so se družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti Javornik-Ko-roška Bela oddolžili spominu borcev, ki sta padla v narodnoosvobodilnimi borbi. Med svečanostjo, ki sta se jo poleg številnih obiskovalcev udeležila tudi sin in sestra Albina Pibernika, je zbranim spregovoril o liku revolucionarjev Pibernikovih predvojni komunist in borec Vencelj Perko. Po krajšem nastopu učencev osnovne šole Karavanški kurirji NOB s Koroške Bele je govornik odkril ploščo. (S) - Foto: S. Saje preveč se obotavljamo pri ustanavljanju aktivov ZSMS znotraj njih. Spregovorili so tudi o odnosu med Zvezo socialistične mladine in Socialistično zvezo ter njunimi organi, kjer so opozorili na nujno enotno nastopanje obeh. Najslabše je stanje na ravni krajevnih skupnosti, kjer se krajevne konference SZDL vse prepogosto zapirajo za plotove lastnega dela. pri tem pa jim miadinska organizacija služi le kot »delovna sila« za raznašanje vabil, okrasitev volišč in podobno. Potrebno bo zato usklajevanje programov vseh družbenopolitičnih sil in le enotna akcija bo preprečevala vse bolj perečo več-tirnost dela. Zavedati se moramo, da ni frontne SZDL brez mladih in da ni dejavnosti ZSMS brez dela v Socialistični zvezi. Se dosledneje bi kazalo v prihodnje opredeliti naloge mladih komunistov v mladinski organizaciji. Čeprav je osnovno izhodišče povsem jasno — vsak komunist-mladinec mora biti najprej in predvsem mladinski aktivist — pa se mladim komunistom delo v osnovnih organizacijah zdi često odveč ali pa se pojavljajo le kot »kontrolorji« dejavnosti. Potrebno bo preseči takšno miselnost in družbenopolitično prakso, natančneje upoštevati načela in izhodišča organizirane revolucionarne avantgarde in mlade komuniste aktivno in enakopravno vključiti v dejavnost Zveze socialistične mladine. Mladi so člane delovne skupine Centralnega komiteja ZKJ seznanili tudi s tem, kako so se mladinci iz kranjske občine vključili v uresničevanje stališč in sklepov 3. seje centralnega komiteja, pri čemer so njihove najpomembnejše naloge krepitev in razvijanje delegatskega sistema in vloge mladih v njih, izvajanje ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, nadaljnje podružblja-nje ljudske obrambe in družbene samozaščite, upoštevajoč izkušnje iz akcije NNNP. vključevanje v proces oblikovanja in sprejemanja planskih dokumentov in v uresničevanje nalog ZSM na področju usmerjenega izobraževanja. ^ C.Zaplotnik Dvomesečni politični tečaj Bled — Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije in center za družbenopolitično usposabljanje organizirajo 20. dvomesečni politični tečaj na Bledu. Tečaj bo trajal od 17. decembra do 1. marca v prostorih Svobode na Bledu. Na tečaju se bodo najprej domenili za ves program dvomesečnega tečaja ter oblikovali stalne učne skupine. Tečaja se bodo udeležili slušatelji iz slovenskih delovnih organizacij. D. S. RAZPIS PRIZNANJ OF Na osnovi sklepa predsedstva občinske konference SZDL Jesenice z 19. novembra 1979 komisija za podeljevanje priznanj Osvobo^tae fronte slovenskega naroda pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice RAZPISUJE ZA LETO 1980, KO PRAZNUJEMO 35-LETNICO OSVOBODITVE 5 KOLEKTIVNIH IN 10 POSAMEZNIH PRIZNANJ 08VOBIDLNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, ki bodo podeljena ob praznovanju obletnice ustanovitve OF — 27. aprila 1980. Priznanja se podeljujejo posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične, kulturne in organizacijske dosežke pri realiziranju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov. Priznanja OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom - posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajne vrednosti in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, demokratičnih in humanih socialističnih odnosov, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo delovanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Kanditate za priznanja OF lahko predlagajo posamezniki, TOZD, OZD, organizacije ter društva, komisiji za podeljevanje priznanj OF pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice najkasneje do 15. januarja 1980. Predlogi morajo poleg natančnega naslova, kratkega življenjepisa vsebovati tudi čimpopolnejšo utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi predlagani prejeli priznanje OF. Svet v tem tednu Djuranović v Tunizij V ospredju še vedno iransko-ameriški spor Neuvrščeni predlagajo izpustitev talcev Kongres SPD in govor kanclerja Schmidt — Carter ponovno kandidira — Pogovf* predsednika ZIS v Tuniziji Vsa svetovna javnost nenehno spremlja iransko-ameriški spor. je še po mesecu dni. odkar so v Teheranu zaprli talce amen«« veleposlaništva, v ospredju in na prvih straneh svetovnih časopisov, varnostnem svetu OZN se nadaljuje razprava o iransko-amen« odnosih, prizadevajo si, da se razmere ne bi zaostrile, tertiveč resile mirni in diplomatski poti. Skupina neuvrščenih držav se je zavze!*". iranska vlada takoj izpusti talce, obe državi pa naj bi medseboj nesoglasja reševali po miroljubni poti. Neuvrščene države so t zahtevale, da se opusti uporaba sile. vendar Združene države A sprva na to niso hotele pristati. V Iranu pa so doživeli popoln uspeh referenduma o ustavi, i epi so agencije poročale, da so v nekaterih pokrajinah referendum boji tirali in odkrito razglasili, da se ne strinjajo z nekaterimi določili, drugim tudi s tem, da bi Homeini prevzel absolutno vodstvo volišča je prišlo po uradnih sporočilih okoli 20 milijonov ljudi, stil več kot 16 let, volišča pa so imeli odprta pozno v noč, posebne ekipe so nosile skrinjice celo po domovih. Ocenjujejo, da je vsenar" konsenz, ki ga je prinesla mobilizacija iranskih množic ob za veleposlaništva ZDA, precej prispevala k popolnemu uspehu refei duma o ustavi teokratske šiitske islamske republike. V Moskvi pa so v dobro obveščenih krogih potrdili, da se začenj umik 20.000 vojakov in tisoč tankov iz Nemške demokrat«" republike. Ta umik so po sporočilih začeli v nekem srednjenemšk« mestu, trajala pa naj bi leto dni. Umik sovjetskih vojakov in tankov napovedal Leonid Brežnjev že oktobra letos na proslavi 30-letni Nemške demokratične republike. Tedaj je dejal, da je Sovjetska pripravljena umakniti nekaj raket srednjega dometa z jedrskimi n* iz evropskega dela Sovjetske zveze, če dežele NATO ne bodo instah novih raket. Po sovjetski oceni je sedanje stanje oborožitve v Ev tako, da je sestavina vsega ravnotežja sil. Kancler Schmidt pa je v Zahodnem Berlinu spregovoril kongresu socialnih demokratov. Njegov nastop je bilo poročilo uspehih vlade ter tudi o njenih problemih, vendar s samozavestjo,' bodo lahko socialni demokrati ponovno zmagali na parlamentai volitvah. Kancler Helmut Schmidt pa se je dotaknil tudi mednai nega položaja in mednarodne politike, še posebej pa oborožev zahodne zveze NATO z manevrirnimi raketami. Po njegovem mrv miru brez ravnotežja moči ni mogoče obdržati, še posebno ne nemirnih osemdesetih letih, ki se obetajo. Oborožena varnost je njegovih besedah edino zagotovilo za mednarodno varnost. Kancler je obenem tudi napovedal, da se bo takoj na začetku prihodnjega sestal z voditeljem Nemške demokratične republike Erichom neckerjem, kar je izrednega pomena in priča o tem, da je vl» strategija pripravljanja volilnega leta dobro premišljena. V Ljubljani se je zbralo okoli sto visokih vladnih predstavnikov strokovnjakov iz večine evropskih dežel, ZDA in Kanade^ da razpravljali o možnih poteh razvoja in načinov življenja. Semii organizira ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo sodelovanju s programom Združenih narodov za okolje. Predvsem razpravljali o mednarodni delitvi dela, o razvoju nerazvitih de1 energetski krizi in onesnaževanju okolja. Nove razvojne poti evropskih držav se bodo morale osloniti na lastne sile ter na lastnega ekonomskega, političnega in moralnega interesa I vključevati v družbeno dogajanje in odločanje. Nujno bo t poskrbeti tudi za razvoj revnih, z novimi odnosi in s spremembo sedanjega načina življenja. Ameriški predsednik Jimmv Carter je tudi uradno napovedal, kandidira za to, da bi ga demokratska stranka imenovala za pr x niškega kandidata ZDA na volitvah, ki bodo čez leto dni. Pred sta kandituro razglasila senator Kennedv in kalifornijski guvei Brovvn, medtem ko v republikanski stranki kandidira devet ugk' politikov. Predvolilna kampanija se torej začenja, kandidati i vsak dan več govorov, le predsednika Carterja preveč zaposluje irai kriza. Vendar pa zatrjujejo, da mu bo prav to povečalo popularnost pomagalo pri volitvah. Predsednik Zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovic" jugoslovansko delegacijo, ki jo vodi, že prispel v Tunizijo. Na letali ga je sprejel predsednik tunizijske vlade Hedi Nuira, Djuranovic p poudaril, da bodo pogovori o nadaljnjem medsebojnem sodelovat] obeh držav prav gotovo uspešni, saj so že do zdaj med driav*"' tradicionalno dobri odnosi. Ta obisk bo spodbudil tudi politični di o mednarodnih problemih, še posebno tistih, ki so značilni za 6 neuvrščenih v Havani. D.Set < w ki JESENICE V ponedeljek, 10. decembra, bo ob 16. uri v sejni sobi zdrai ga doma na Jesenicah razširjena seja predsedstva občinske L" Socialistične zveze z Jesenic. Na njej bodo delegati pr predsedniki krajevnih konferenc, delegati koordinacijskega ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu konference Socialistične zveze in sekretariat akcije Nič nas presenetiti obravnavali predlog slednjega organa za ocenitev 1 obrambno zaščitne akcije ter po razpravi sprejeli oceno. Na r tudi določili delegate za sejo volilne konference republiške ko Socialistične zveze Slovenije. (S7) ŠK. LOKA V sredo 12. decembra, ob 16. uri bo seja komiteja konference ZKS Skofja Loka. Na dnevnem redu je poročilo programsko volilnih konferenc v osnovnih organizacijah, info 40. seje predsedstva CK ZKS, obravnava predloga finančnega r leto 1980, informacija o izdelavi urbanistične dokumentacije obiskov v 25 osnovnih organizacijah ZK. TRŽIČ -r. V '\ •••• * v »■ \ i ,» i .t v . » 1 I V.' ' • f'i••. <.>.\ ' \ Komisija za podeljevanje priznanj OF pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice V ponedeljek, 10.decembra, občinski svet zveze sindikatov* pripravlja dva enodnevna seminarja. Na prvem bodo osnovnih organizacij zveze sindikatov razpravljali o pnpra> občne zbore, na drugem pa bodo blagajniki govorili o financ« slovanju, predvsem o namenu trošenja sindikalne članarine. Naslednji dan, v torek, bodo delovni organizaciji Oblačila in TRIO obiskali člani republiškega odbora zveze sindikatov za \ no in usnjarsko predelovalno industrijo. Na razširjenih sestank nih odborov osnovnih organizacij se bodo ob 9. uri v Oblačilih in ob 12. uri v Triu pogovarjali zlasti o devetmesečnih rezultatih | darjenja in o pripravah planskih dokumentov v teh dveh podjetj i- t reveč za osebne dohodke itvo občinskega sindikalnega sveta v Ra razpravljalo o devetmesečnih gospo -rezultatih — Nekatere delovne organiza-izplačevale osebne dohodke z občinsko resolucijo meji rentabilnosti in so namenile v poslovni sklad le minimalno predpisano amortizacijo. Doseženi dohodek vsega gospodarstva je dokaj ugoden, vendar pa podatki o po-V nasprotju kovanju še premalo razčlenjujejo, kako je bila velika rast dohodka dosežena z večjo produktivnostjo. - Predsedstvo ob-Zveze sindikatov Ra-^meljito ocenilo go-^ultate v občini v A letošnjega leta. Ce-jiati dokaj ugodni in l^jejo tudi gospod a r-"^|ovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti, so člani predsedstva opozorili na nekaj neskladij, ki se pokažejo ob primerjalnih podatkih gospodarjenja. V občini sta le dve temeljni organizaciji sklenili poslovanje z izgubo, pet pa jih je poslovalo na ijovi varstveni oddelki jjljiški občini so v zadnjih letih uspešno $ varstvo predšolskih otrok — Za nove \u nadaljnjih 45 milijonov din — Zoisov grad za mladinski turizem - V okviru skupnosti Asi. v radovljiški obči-,^nili. da bodo v seda- fOĆnem obdobju poveza otroško varstvo v fjledu, v Lescah, v v Srednji vasi-Stara aj bi omogočilo okoli organizirano varstvo modernih ter zdrav- (venih ustreznih pro- ftrt je bil tako po-•k naprej v razvoju varstva predšolskega predvideval, da zajame predšolskih otrok v ifo 7. leta ali doseže jcov otrok do sedmega o zdaj analizirajo navijajo, da bodo obvez-popolnoma uresničili, idnjo objektov. Vzrok ye pri gradnji je v ipravah za posamezne r pa bodo nekaj novih z izrednimi adaptaci-na igralnih površin, za to pa so porabili iz sredstev sklada za izgradnjo objektov 33 milijonov dinarjev ter iz sklada otroškega varstva še 11 milijonov dinarjev. Na vseh teh spodbudnih rezultatih gradijo tudi nadaljnji razvoj, tako, da bi do leta 1985 vključili v redno varstvo 50 odstotkov vseh predšolskih otrok ter si vzporedno prizadevali za dosledno in kvalitetno uresničevanje programa. Potrebujejo Se 2.500 kvadratnih metrov po-vrSine za najmanj 500 predšolskih otrok: v Radovljici, v Mošnjah, v Ribnem, v Zasipu in na Posavcu, skupaj 18 oddelkov. Te naložbe bi skupaj veljale 45 milijonov dinarjev. Obenem pa si tudi prizadevajo, da bi za mladinski turizem usposobili Zoisov grad v Bohinju in pridobili okoli 150 1ežiSČ. D. Sede j koliko zaradi višjih cen, s poslovanjem v izjemno ugodnih pogojih in kako v odnosih skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela. Pri občinskem sindikalnem svetu in v osnovnih organizacijah sindikata so se vedno zavzemali, da bi v delovnih organizacijah uveljavljali takšno delitev dohodka, ki bi spodbujala predvsem razširjeno reprodukcijo, a žal za nekatere delovne organizacije ugotavljajo, da so pri delitvi sredstev za osebne dohodke bili nad poprečjem in v nasprotju z občinsko resolucijo. Tako so se v gospodarskih kot tudi v negospodarskih delovnih organizacijah porajala neskladja, na katera so opozorili in se odločili, da s skupno akcijo preprečijo takšno delitev. Zbori delavcev ob periodičnem obračunu za devet mesecev kažejo, da je razprav, ki bi bile usmerjene izključno v delitev, vse manj. Vedno več pa je razprav in sklepov, ki spodbujajo odpravo slabosti in pridobivanje dohodka. Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so sprejeli še več drugih sklepov, med drugim so se zavzeli tudi za to, da bi morali poročilo o devetmesečnem poslovanju že zdaj obravnavati vsi trije zbori občinske skupščine. Tako bi bili lahko ukrepi za odpravo nekaterih slabosti hitri in učinkoviti. Zamuda ni opravičljiva, saj je že december, zbori skupščine občine pa poročila o poslovanju v devetih mesecih sploh še niso obravnavali. D. Sedej ^pri osnovni Soli ,jjn v Srednji vasi. leta 1976 so zajeli v 1570 predšolskih otrok že 630 otrok v 28 >tkov otrok od 3. i. Ob zaključku le-f% bodo dosegli načrto-Kštza 1100 otrok od 2. 7>»ti, ker so pridobili z ' i na Bledu in v Lescah .vključevanja v varstvo F^k* in prostore za celo-*L Solo. Ob koncu leta •%gen) uresničili petletni 'rLiko deležno predšolske yokod2. do 7. leta sta-I ^ jji pa bodo tudi načrt ■ ^ prizadetih predšolskih fto varstvo v razvojne 1 »i / m Si rršina prostora vrtcev kvadratnih metrov, ih metrov je zunanjih Tudi sindikat naj oceni delo delegatov F*ri sprejemanju programa dela skupščin naj tudi osnovne organizacije sindikata rečejo svoje — Družbenopolitično izobraževanje delegatov naj se vključi v program izobraževanja Kluba samo-upravljavcev Kranj — Gradiva za seje je nujno treba zmanjšati, posamezne obravnave programirati vnaprej Na zadnji seji predsedstva občin- Predsedstvo podpira oboje sklepe, skega sveta ZSS Kranj so člani in še poseben poudarek pa daje pri tem predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata obravnavali tudi sklepe o neposrednih nalogah zveze komunistov in socialistične zveze za izvajanje ugotovitev in priporočil o uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema v občini Kranj. Veliko nalog je pri tem naloženih tudi sindikalnim delavcem. I ,iunala se organizira M komunalne interesne skupnosti občine sprejela predlog samoupravnega spora-ustanovitvi skupne strokovne službe vseh ,Jjl gospodarskih dejavnosti in osnutek * m o ustanovitvi samoupravne enote za upravljanje stavbnega zemljišča t Delegati skupščine ob-lonalne skupnosti so na « j »prejeli predlog samo-^ sporazuma o ustanovitvi ^kovne službe za inte-/«ti gospodarskih dejav- afl januarjem prihodnjega u„j„ A~--~k ..-Jlin tržiSki občini začela bodo dosegli večjo jo u, ekonomičnost in ka->\ 0 ter enotno opravljanje ni fin administrativno-teh-pt J^vil do sedaj razdrobil j jnteresn ih sk u pn os t i. i/mi so delegati sprejeli jfii samoupravnega spo-j»unovitvi samoupravne javljanje stavbnega zem-L delovala v okviru ko-^ipnosti, in njen statut. ; * za enoto in ne samo-ov ^mt, saj je to za tržiSko dal uje na velikost in potrebe ivi /ionalno. net| ' pristojnostih med ko skupnostjo in enoto za t Nft,; * stavbnimi zemljišči it /i ta, da se komunalna lik (/okviru komunalne skup t D Mft kot dejavnost potk pbenega pomena in se m občane v krajevnih in delovne ljudi v orga-jdruzenega dela, medtem ko se dejavnost stavbno zemljiške enote nanaša na specifilne interese v prostoru, ki v določenih trenutkih nastajajo, se razvijajo, prenehajo oziroma se spet pojavljajo novi. Najvišji organ enote bo skupščina, sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, imela pa bo tudi izvrsni odbor in komisijo za oddajanje stavbnega zemljišča. Vloga samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem je predvsem ta, da ugotavlja, oblikuje in uveljavlja skupne interese uporabnikov in izvajalcev ter splošne družbene interese na področju upravljanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, da zagotavlja čim bolj smotrno gospodarjenje s stavbnim zemljiščem ter skrbi za povezovanje in vključevanje skupnih interesov s splošnimi družbenimi interesi. S tem bo delovnim ljudem in občanom dana možnost, da ustvarijo pogoje za hitrejši, ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij, da izboljšajo svoje komunalne in stanovanjske razmere, da upravljajo s stavbnim zemljiščem v skladu z njegovo naravo in namenom ter da z združevanjem sredstev zagotovijo financiranje dejavnosti na področju urejanja stavbnega zemljišča. H. J. povezavi osnovne organizacije sindikata z ZK in ZSMS v združenem delu. Vsaj enkrat letno naj bi tudi sindikat obravnaval delo delegatov in delegacij. Posebno pozorno je treba spremljati vključevanje delegacije v konferenco delegacij; še vedno se namreč dogaja, da delegacije prihajajo na konference brez svojih stališč. Ob sprejemanju programa dela skupščine občine in skupščin SIS naj tudi osnovne organizacije sindikata skupno I delegacijami odločijo, katere najpomembnejše zadeve naj bi se obravnavale in o njih zavzele stališča tudi osnovne organizacije sindikata. Tudi osnovne organizacije sindikata so odgovorne za družbenopolitično izobraževanje delegatov. Predsedstvo je podprlo stališče, da se družbenopolitično izobraževanje delegatov vključuje v program izobraževanja Kluba samoupravlja vcev Kranj- Štiri leta je, kar klub obstoja, vključena pa je vanj le polovica delovnih organizacij, oziroma nekaj čez 70 odstotkov vsega članstva. Prav bi bilo, da bi pristopile prav vse kranjske delovne organizacije in poslale na izobraževanje predvsem svoje člane delavskih svetov, upravnih odborov, predvsem pa predsednike le-teh. Osnovne organizacije sindikata morajo tudi zagotoviti, da bo v TOZD vzpostavljen enak odnos in enaki pogoji dela kot za delegacijo združenega dela, tudi za delegacije SIS gospodarstva in družbenih dejavnosti. To velja tudi za delo in vključevanje samoupravnih organov strokovnih služb in poslovodnih organov združenega dela v delo delegacij. Se enkrat pa so predsedstvo in predsedniki konferenc kritično ocenili obširnost gradiv za skupščinske seje, da zaradi vse pogostejše strokovne obdelave vsakega posameznega primera strokovne službe širijo svoje vMte. Pogoste seje, obširna gradiva in le redko upoštevana pripomba delegata, jemlje delegatom voljo za delo. Tu je treba narediti kvaliteten premik. Gradiva je treha zmanjšati in programirati posamezne pomembnejše obravnave v naprei. • D. Dolenc Javorniski Rovt — Graničarska karavla Karavanških kurirjev v Jaivtrni ških Rovtih že vsa leta prizadevno sodeluje s krajevno skupnostjo Javornik-Koroška Bela in z osnovno šolo Karavanških krurirjev na Beli. Prav zato so šolski otroci, predstavniki krajevne skupnosti in občani še s posebnim veseljem in s številno udeležbo prisostvovali otvoritvi nove stavbe graničarske karavle v Rovtih. Slovesnost, na kateri so z recitacijami sodelovali mladi ter pevski zbor Svoboda II iz Trbovelj, s katerim javorniška Svoboda sodeluje že vrsto let, je bila na dan republike. Nova stavba karavle v Rovtih je prav gotovo izredna in velika pridobitev za graničarje, ki pod Karavankami opravljajo svoje odgovorno in naporno delo. -» Foto: J. Rabič V Kamniku bodo zgradili dom zaščite in varnosti Za izgradnjo postaje milice v sklopu doma so namenili 4,3 milijona dinarjev iz presežka letošnjega občinskega proračuna — Davek od osebnih dohodkov bo znižan na 0,1 odstotek, zato se bodo lahko odločili o združevanju sredstev za dom varnosti Kamnik — O gradnji doma zaščite in varnosti se v kamniku že dolgo pogovarjajo. Leta 1976 je bila ustanovljena skupnost za varstvo pred požari, ki je namensko izločala sredstva za gradnjo doma. Po dolgoletnih dogovorih so se odločili, da bodo v sklopu predvidene gradnje uredili tudi prostore za potrebe civilne zaščite, teritorialne obrambe občinskega centra zvez in postaje milice. S tem bo gradnja smotrnejša, objekt pa bo stalno zavarovan in v domu zaščite in varnosti bo dežurna služba. Precej slovenskih občin je v zadnjih letih zgradilo nove postaje milice, tudi v Kamniku je to več kot potrebno, saj sedanji prostori niti prostorsko niti tehnično ne zagotavljajo sodobnega delovanja organov javne varnosti. Sredstva za izgradnjo postaje milice v sklopu doma zaščite in varnosti bodo morali zbrati v kamniški občini, sekretariat za notranje zadeve pa bo prostore opremil. Delegati občinske skupščine so se že odločili, da iz presežka letošnjega občinskega proračuna namenijo 4,3 milijona dinarjev. Glede na ugotovljena gibanja bodo prihodki občinskega proračuna višji za 30 odstotkov in ne za 19,1 odstotka kot so načrtovali. Presežek gre predvsem na račun povečanja sredstev davka iz osebnega dohodka, izrazitejšo rast pa pričakujejo od povečanega obsega zasebne dejavnosti. Tako bodo presežena sredstva znašala nekaj manj kot 6 milijonov dinarjev. 4,3 milijona dinarjev so namenili za gradnjo postaje milice, 1,5 milijona dinarjev pa za gradnjo objekta veterinarskega zavoda, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto nasproti tovarne Titan. S tem seveda še ne bo zagotovljenih dovolj sredstev za gradnjo postaje milice, saj bo gradnja doma zaščite in varnosti, s katero bodo začeli prihodnje leto, po prvih predvidevanjih stala najmanj 20 milijonov din. Idejni načrt bo namreč pripravljen sredi januarja prihodnje leto. Ker resolucija za prihodnje leto predvideva znižanje davka od osebnih dohodkov od sedanjih 0,5 odstotka na 0,1 odstotka, se bodo lahko odločili za združevanje sredstev za gradnjo doma. Pripravljen je samoupravni sporazum, ki bo v javni razpravi do 10. decembra. Po njem naj bi temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije prihodnje leto in v novem petletnem obdobju združevale sredstva v višini 0,1 odstotka od doseženih osebnih dohodkov. Ker še ni znana višina potrebne udeležbe, ki odpade na postajo milice v sklopu doma zaščite in varnosti, bo morala skupnost za varstvo pred požari po izdelavi načrtov o tem obvestiti udeležence samoupravnega sporazuma. Nad gradnjo bo bdel poseben odbor, ki bo redno obveščal udeležence o zbranih ,n porabljenih sredstvih ter ob zaključku izgradnje podal tudi končni obračun. Obveznost po samoupravnem sporazumu bo namreč lahko prenehala pred potekom predvidene dobe združevanja sredstev, če se bo teh nabralo dovolj. M. Volčjak KVALITETNEJŠE SO SMERNICE KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRANJ - Koordinacijski odbor občinske konference SZDL Kranj je obravnaval poročilo o družbenopolitični aktivnosti ter strokovni pripravi smernic in elementov za srednjeročni plan pri nosilcih planiranja v kranjski občini ter ugotovil, da so smernice mnogih organizacij združenega dela pomanjkljive, nekatere tudi nerazumljive in da so smernice mnogih krajevnih skupnosti precej kvalitetnejše. Nekdo je pripomnil, da so se krajevne skupnosti bolj potrudile svoje dokumente napraviti kvalitetne in razumljive in da so pri tem uspeli. »Mnogi amaterji v KS so se izkazali za prave profesionalce in mnogi profesionalci v OZD za prave amaterje«. Splošna strokovna ocena za smernice pa se je glasila, da so najkvalitetnejše pripravljene smernice Trgovskega podjetja ŽIVILA, IBI, Triglav konfekcije in Kmetijske zadruge Naklo. Komisiji pa niti deset dni po izteku roka smernic niso dostavili: Gorenjska kmetijska zadruga, PTT Kranj, Aerodnom Ljubljana, Gorenjski tisk, Central, Elita ter Alpetourjevi to zdi Remont, Potniški promet in Gostinstvo. IS. Več za skupno porabo Tržič — Delovni ljudje tržiške občine so se že konec lanskega leta dogovorili o vsebini in višini letošnje skupne porabe, to je d programih posameznih interesnih skupnosti. Vendar pa cene teh programov, sprejete pred nekaj meseci, zdaj ne veljajo več. Izkazalo se je, da so materialni stroški pri vseh skupnostih družbenih dejavnosti rasli hitreje kot so načrtovali. Znesek predlagane valorizacije je najvišji pri skupnosti zdravstvenega varstva, kjer gre za 3740 dinarjev več, in to predvsem na račun dražjega bolnišničnega zdravljenja. Izobraževalna skupnost predlaga popravek v višini 2062 dinarjev, s čimer namerava dvigniti predvsem osebne dohodke zaposlenih v vzgojnoizo- braževalnin organizacijah, tako da bodo dosegli poprečje te dejavnosti na Gorenjskem. Predlagano povečanje cen skupne porabe, s katerim je soglašal tudi izvršni svet skupščine občine Tržič, znaša 6,5 odstotka oziroma 7018 dinarjev. Pripomniti velja, da se s tem posamezni programi interesnih skupnosti ne bogatijo, da gre res le za višje cene, ki pa še vedno ostajajo v mejah porasta družbenega proizvoda. Prispevne stopnje ostajajo nespremenjene, saj se bo kljub predvideni valorizaciji, o kateri bodo v prihodnjih dneh razpravljali na skupščinah posameznih interesnih skupnosti, do konca leta nabralo za okrog .3500 dinarjev presežkov, ki jih bodo poračunali prihodnje leto. GLAS4.STRAK PETEK. 7. DECEMBRA \ Planiranje v delovni organizaciji Lesni odpadki za energijo V blejskem LIP so zadovoljivo gospodarili — Pred pomembno naložbo mehaniziranega skladišča na Rečici in izkoriščanja lesnih odpadkov. — Četrtina proizvodnje za izvoz Bled - V delovni organizaciji LIP Bled. kjer imajo štiri proizvodne temeljne organizacije združenega dela - v Bohinjski Bistrici, na Rečici, v Mojstrani in v Podnartu - ter temeljno organizacijo trgovina, so v devetih mesecih letošnjega leta dosegli zadovoljive poslovne rezultate. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je prihodek povečal za 53 odstotkov, v primerjavi s planom pa 15 odstotkov. Vse temeljne organizacije združenega dela. razen dveh. so dosegle plan. organizaciji, ki pa zaostajata, načrtujeta izpolnitev plana do konca letošnjega leta. Letos so v LIP tudi več izvozili kot lani. 25 odstotkov vse prodaje je bilo namenjene izvozu, ki je v primerjavi z lani porasel za 3 odstotke in za 5 odstotkov več. kot so načrtovali. Porabljena sredstva so naraščala v skladu s celotnim prihodkom, vendar pa ugotavljajo, da prodaja osnovnega proizvoda nekoliko zaostaja. Cena opaznih plošč, ki jih izdelujejo, zaostaja za rastjo cene hlodovine, prav v tem izdelku pa je največ osnovne surovine. Obveznosti iz dohodka niso pretirano naraščale in so ostale v mejah rasti dohodka. Čeprav so zabeležili večjo akumulacijo, ne predstavlja tistega obsega kot pred leti. saj občutijo precejšnjo inflacijo. Produktivnost se je v devetih mesecih " dvignila za okoli 8 odsotkov. zaposlenost za 1,3 odosdtke, osebni dohodki pa so bili večji za 20 od-stkov, vendar zaostajajo za rastjo osebnih dohodkov v republiki in tudi rasti dohodka. Čeprav so zabeležili večjo akumulacijo, ne predstavlja tistega obsega kot pred leti, saj občutijo precejšnjo inflacijo. Produktivnost se je v devetih mesecih dvignila za okoli 8 odstotkov, zaposlenost za 1,3 odstotke, osebni dohodki pa so bili večji za 20 odstotkov, vendar zaostajajo za rastjo osebnih dohodkov v republiki in tudi na Gorenjskem. LIP Bled sodi v sestavljeno organizacijo gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva in je v tem okviru dosegel zadovoljive uspehe. Tako je številčno nad povprečjem v sestavljeni organizaciji in obenem tudi boljši od sorodnih delovnih organizacij v Sloveniji. V minulem obdobju so rekonstruirali prostore v Podnartu in tako bistveno izboljšali delovne pogoje zaposlenih, zdaj pa je LIP pred pomembno naložbo na Rečici, ko sovlaga skupaj z Gozdnim gospodarstvom v mehanizirano lesno skladišče. Prav tako se pri delovni organizaciji LIP Bled pripravljajo NA DELOVNEM MESTU na temeljito izkoriščanje lesnih odpadkov v Bohinjski Bistrici, kjer bodo sovlagali tudi blejski gozdarji. Naložba je izrednega energetskega pomena tako za sam kraj kot tudi za blejske lesarje in gozdarje, i V prihodnjem petletnem obdobju pri LIP ne načrtujejo večjega zaposlovanja delavcev, predvidevajo pa večjo produktivnost. Odločali se bodo za takšne proizvodne programe, ki bodo sprejemljivi v sestavljeni organizaciji gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, predvsem bi se morala uresničiti delitev dela med Jelovico in LIP. Prav tako se pripravljajo na kvalitetnejšo proizvodnjo stavbnega pohištva in na združitev z delovno organizacijo FILBO v Bohinjski Bistrici, saj bi tako bolje razvili proizvodnjo nekaterih izdelkov /a lesno industrijo. V prihodnjem |H-t-letnem obdobju bodo morali obnoviti tudi obrat proizvodnje vhodnih in garažnih vrat v temeljni organizaciji v Mojstrani. Z vsemi tenii naložbami in prizadevanji predvidevajo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju najmanj četrtino svoje proizvodnje izvozili. D. Sedej i m Tudi v naslednjem srednjeročnem programu razvoja predvideva tovarna športnega orodja Elan v Begunjah nadaljnjo kvalitetno proizvodnjo smuči, tako za domače kot za tuje tržišče. Pred gradnjo v Preddvoru V Preddvoru bodo takoj po novem letu začeli graditi nov obrat primarne predelave — S tem Jelovica nadaljuje uresničevanje plana prenove celotne OZD V Jelovici računajo, da bo v prvem letu vse nared za gradnjo novega obrata primarne predelave v Preddvoru. Zgradili bodo novo hlodovišče z lupilnim strojem in s krmiljenjem hlodovine ter avtomatskim sortiranjem. Zgrajena bo nova žagalnica, kjer bo ves tehnološki proces moderniziran. Ko bo hlod razžagan, bo ves les avtomatsko sortiran. Urejeno bo skladišče žaganega lesa, sušilnico lesa pa bodo po vsej verjetnosti zgradili šele leta 1981. Imela bo štiri komore in se bo lahko v njej sušilo hkrati 80 kubičnih metrov lesa. Z izgradnjo novega obrata se bodo predvsem izboljšali pogoji dela, ki so sedaj zelo slabi, najslabši v vsej tovarni. Hkrati pa se bo povečala produktivnost dela in tudi kakovost izdelkov. Kljub vsem tem težavam pa temeljna organizacija dosega ugodne rezultate. V devetih mesecih je obseg proizvodnje bil sicer za 2 odstotka pod planom, vendar so prepričani, da bodo do konca leta nadoknadili zamujeno. Celotni dohodek je za "4 odstotke manjši od načrtovanega, doseženi dohodek pa za 2,3 odstotka višji. Tudi akumulacija je kar za 16,5 odstotka višja od lanske. To je rezultat boljše organizacije dela in večje produktivnosti dela. Takšni uspehi so omogočili tudi ustrezno delitev na sklade. V poslovni sklad so namenili kar 3,4 milijarde dinarjev in bo tako TO£D lahko sama precej prispevala za novo naložbo. Majda Rasinger — turistični informator V prenovljeni blejski Kazini je dobil prostor tudi biro za informacije Turističnega društva Bled. Pa je tako pomembno funkcijo Bleda, kot je dajanje vseh mogočih informacij turistom, lokal le malo preveč odrinjen na kraj. Saj bi rabil še enega informatorja, da bi sploh našel. . . No, pa šalo na stran. Bo pa res treba nekaj dodatnih napisov s smerokazi v okolici Kazine, da ga bo lažje najti. Majda Rasinger, ki dela s turisti na Bledu že sedmo leto, pravi, da se je že privadila, da pa je bil lokal včasih v Park hotelu le bolj ljudem na očeh ... Kaj vse ne izveš pri njej! Za vse proste sobe na Bledu ve, tako v hotelih kot pri privatnikih, katere prireditve so na Bledu, kdaj vozijo pletne na otoček, koliko je danes na Bledu Nemcev. Angle- žev, domačih gostov, kakšno bo vreme, pritisk zraka, koliko stopinj ima voda v jezeru, kdaj vozijo avtobusi proti Ljubljani, Kranjski gori, kdaj vlak, kakšno zvezo imajo z Bleda z Brnikom, kateri so najlepši blejski sprehodi, kje lahko rezervirajo to, kje ono, kje na Bledu se najbolje je, pa ne zamerite, tudi kam greš na Bledu lahko na stranišče. Nerodna reč. ni kaj, toda javnega stranišča Bled nima. Ima ga že, tam pri festivalni, pa je vedno zaprt, ker, pravijo, ni nikogar, ki bi ga urejal, čistil.. . Pred sezono in po sezoni, ko so na Bledu bolj umirjeni, starejši turisti, prihajajo sem tudi na klepet. Opozorijo na to in ono. pohvalijo, pa tudi pokarajo marsikaj, najbolj so se jezili nad gradnjo, ki se je toliko časa vlekla na Bledu in marsikateri blejski turist si je za nekaj let izbral mirnejši kraj za počitek. Biro je dobro založen s prospekti in turisti so navdušeni nad drobno knjižico blejskih informacij. Tako pregledne so in čeprav so tiskane veliko prej, je le redka sprememba pri prireditvah in podobnem. Zlahka najdeš v njej vse, kar te zanima: cene so na rdečih straneh splošne informacije na modrih, sprehodi in izleti so zeleni, prireditve rumene, vozni red pa rožnati. Tudi s sprehajalno karto Bleda veliko pomagaš turistu. Kakšna štiri leta jo ima Bled, prej je bilo pa precej nerodno, preden si lahko tujcu dopovedal kje in kam. Majda ima na voljo za turiste tudi vseh vrst zemljevidov, tudi gorske avtokarte. Veliko pa turisti sprašujejo tudi po reliefni -^ karti Gorenjske in treba bo misliti tudi nanjo. Vsaj pasivno je treba znati pri tej službi tuje jezike. Majda je že dolgoletna turistična in gostinska delavka in ji to ne dela težav. Prijazen in ustrežljiv moraš biti vedno do gosta. Zadovoljna je, ker je delo samostojno in pestro. Ne ie dajanje informacij in prodaja spominkov, tu se vodi tudi knjiga blejskih gostov. Zanimivo. Za vsak dan v letu tu lahko vidiš, koliko gostov je imel Bled. Pa poglejmo, kakšna je slika pravkar minulih praznikov. 29. novembra letos je bilo na Bledu 2131 domačih in 23 tujih gostov. Od , teh je bilo 6 Nemcev, 1 Holan-dec, 1 Avstrijev, 3. Amerikanci, 2 Grka. 2 Kanadčana in 8 Angol-cev... , Tudi vremenska hišica tam na vogalu Kazine je njena skrb. Vsak teden dvakrat zamenja trakove na aparatih, poleti vsak dan dvakrat, meri temperaturo vode v jezeru, pošilja vsak dan vremenska poročila na slovensko turistično zvezo in turistični servis v Ljubljano in pozimi jih obvešča o smučiščih na Zatrniku, o zamrznjenem jezeru, drsališču. Njeno delo je tudi pripravljanje vremenskih kart: poleti zbere podatke iz cele Slovenije jih vpiše na 20 kart in te morajo do K), ure dopoldne viseti v recepcijah ho« telov. O tem. koliko gostov je v kakšnem hotelu, bi morali seveda poročati hotelirji sami, pa pravj Majda, da so le pri Lovcu tak<> »pridni«, vsi ostali pa pozabljajo na dogovor. No, morda se bodo ol> temle spomnili, pa se vseeno prvi oglasili. »• « . ,1). Dolenc. „ dajalo doma in na tujem, se da bo »evropske« kvalitete in Hkrati pa so ga obogatili / dod pravega, masivnega lesa. Novo pohištvo bodo dali nt spomladi. Računajo, da p r lahko prodajali po enaki cenik« ima znano pohištvo »triglav« Alplesu menijo, da je to velik v produktivnosti in orogaruz dela, če cene lahko ostanejo. Z novim pohištvom namera* Alplesu prodreti tudi na al tržišča. Prepričani so. da so prizadevanja realna, saj je l beograjskem sejmu izredno * zanimanja za Alplesovo pohi! tudi med predstavniki zaho trgovskih firm. Alplesovo pohištvo bodo dop z oblazinjenim pohištvom rantov, zlasti tovarne ZLIT Druga novost, ki pa je že na je program pohištva »sava«. ' namenjen za opremo otroških predsob in garderobnih prostorov. L. Bonat Za pohištvo »ljubljana« je AIples prejel srebrni ključ. Pohištvo lakk*m ljamo v poljubne kombinacije. Prednje ploskve so iz kvalitetnega ilotnai furnirja, med katerimi gre omeniti predvsem (]ešnjo. Srebrni ključ za Alpl< Na beograjskem sejmu pohištva je Alplesovo hištvo »ljubljana« dobilo srebrni ključ — di najvišje priznanje - Nova kvaliteta in obi pohištva Tovarna pohištva Alples iz Železnikov, eden največjih proizvajalcev pohištva pri nas, je spet dosegla pomemben uspeh. Na novembrskem sejmu pohištva v Beogradu, največji tovrstni priredivi v Jugoslaviji, kjer je razstavljalo svoje najnovejše dosežke več sto tovarn pohištva, je bila »ljubljana« nagrajena s srebrnim ključem — drugim najvišjim priznanjem. Izdelavo omenjenega sistema pohištva, ki je namenjeno opremi dnevnih sob. spalnic in drugih prostorov, so v Alplesu želeli narediti korak naprej. Posebej sestavlje-skupina strokovnjakov, ki so deliali skupaj z arhitekti, inženirji lesarstva, ekonomisti in kemiki ter najboljši mizarji, je dve leti raziskovala najboljše rešitve in rezultat tega je novo pohištvo, ki je bilo prvič razstavljeno na beograjskem sejmu. Pri oblikovanju novega pohištva so zasledovali naslednje cilje: predvsem to, da je pohištvo izdelano iz domačih surovin, da bo oblikovano in narejeno tako, da se bo lahko pro- Sanacija mora biti uspeš V TOZD Montažni objekti Jelovica so že ob letju izdelali sanacijski program, ki ga doi uspešno uresničujejo — Oktobra in novembra že dosegli planirano proizvodnjo V devetih mesecih letošnjega leta bo letni plan do konca leta je imelo izgubo 5 gorenjskih delovnih organizacij v skupni vrednosti 20 milijonov dinarjev. Največjo izgubo imata Jelovica, TOZD Montažni objekti, ki ima 6.533.000 dinarjev izgube in Železarna Jesenice, TOZD Hladna valjarna Bela s 6.282.000 dinarji izgube. Obe temeljni organizaciji sta imeli izgubo že v prejšnjih obračunskih obdobjih. TOZD Hladna valjarna predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ter visokih obresti investicijskih kreditov. V TOZD Montažni objekti pa navajajo kot glavni razlog prepozen začetek poskusne proizvodnje v novi proizvodni hali, prodajne težave doma in na tujem, pomanjkanje delavcev, nepravilno izrabo delovnega časa, previsoke cene reprodukcijskega materiala in enakih cenah hiš ter tudi slabosti zaradi slabe notranje organiziranosti. V TOZD Montažni objekti Jelovica so že ob prvem polletju naredili sanacijski načrt in čeprav v treh mesecih ni bilo mogoče dosti narediti, doseženi rezultati že kažejo na to, da se stanje izboljšuje. Največ je narejenega v proizvodnji. Septembra in oktobra se je dinamika proizvodnje že ujela z letnim načrtom, kar daje realne možnosti, da H Za sanacijo so se odločili vsi I v proizvodnji in tudi zelo izpolnjujejo dogovorjeno, zato, rezultati ugodni. Dobili pa so nove delavce. Na pomoč pa skočili tudi učenci lesne šole, dijaki tehnične šole n nazije. Nekoliko slabše se sanacijski gram uresničuje v prodaji i" taži. Nekateri delavci se namr vedno obnašajo tako, kot vedo, da je temeljna organizacij težavah in, da neuspeh sani lahko prizadene vsakega delavc to najprej pri osebnih dohodkih Dosežen je tudi napredek nizaciji dela. Sklenjena je p med Gradisom in Jelovico o montažnih predelnih sten za Črni gori, katere vrednost milijonov dinarjev. S tem H hitrost izdelave objektov povefl zaradi krajših rokov pa bo konkurenčnost boljša. Letos TOZD odplačevati še veliko tov, drugo leto pa bo tudi to Seveda bo delo moralo po« tako, kot predvideva sanacijski gram. Izenačiti bo treba tudi cen surovin in izdelkov, ker nobena prizadevanja ne bodo magala. L. i r Kr v t • * i . S t Sanacijski program < t Foto: f). Dolenc TOZD Montažni objekti- - 'Moriva že tm-smi u a * 1979 5.STRAN.G LAS igriški protivojni film ene, kije letos dobil te res teden rje v, ze ves gledalce. V kinu 'o vrteli še jutri in v (gin pa si ga bod-/itike o filmu .so zelo Tji*pravi takole: Lovec W?prvi ameriški film, ki Vietnamu ne gleda tvef kot manifesta -ubijanju. Pripore-\prijateljih, ki r pro 'odhajajo na lov na m jih pokličejo v *u iulivljejo hude psi rt0 na jelene tokrat tj, t* življenje in smrt *J 0 resničnih doživet-"najbolj zanimivih ni-fierojev druge sve-- Aristokratski mla-P Hazelhoff Roelzema .^/i najdrznejših predira. Moral je po-tfliilijo. tam pa je dobil ySo, ki se je ^ »lavo ah smrtjo. lahko ^dti »vet divjine je Z^rni film <> živalskem loju za obstanek v Uuhfne Amerike. Slike so A/fl< ta^" tud* glasbena . italijanske kavbojke Wj\ te Nobodv se dogaja S\! zahodu konec prej Jm^.ftt/a- Zelo spominja na Ma^rja Leone ja. V glavni ^HenrvFonda. zvezda je vesoljska M*i"v ameriškega filma JJj; fantastike, ki je na zabavi. Zbornik o krajevni preteklosti Domžal S posvetovanjem zgodovinarjem zbrano gradivo obravnava vlogo domžalske občine v slovenski krajevni zgodovini — Zgodovinsko društvo Slovenije našlo uporabnike — Zbornik dopolnjuje knjiga s pregledom pomnikov NOB Domžale — Pred dnevi je izšla dolgo pričakovana publikacija Zbornik občine Domžale, ob njem pa so nam na tiskovni konferenci predstavili pred časom izšlo knjigo Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini. Zbornik je kar zajetna knjiga, saj obsega 441 strani, sestavljena je iz dveh delov. Okrog dve tretjini obsegajo referati s prvega znanstvenega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini, ki je bilo leta 1977 v Domžalah. Na njem je vrsta strokovnjakov osvetlila posamezne zgodovinske dogodke in procese z območja sedanje domžalske občine. Tako Mirina Zupančič pozorno obravnava arheološki najdišči na Trojanah in v Mengšu, Ferdo Gestrin analiza urbar zemljiškega gospostva Jablje, Tone Ravnikar prikazuje Domžale v luči nekdanjih gospostev, hišnih posestnikov, ulic in hišnih številk od začetka 19. stoletja do leta 19.r).r>, Jože Zontar je zajel prvo polovico 19. stoletja z vidika kmetijskega gospodarstva in neagrarnih panog, Vasilij Melik je obdelal upravni razvoj območja sedanje domžalske občine od začetka 19. stoletja do leta 1941. Katica Kobe-Arzenšek pa je prikazala prvo in do prve svetovne vojne edino domžalsko industrijsko panogo — slamnikarstvo. Referate o razvoju delavskega in 1 judskofrontnega gibanja na domžalskem območju pa so prispevali Miroslav Stiplovšek, Ivan Vidali, Tone Ferenc in Metod Mikuž. Drugi del knjige je posvečen značilnostim povojnega razvoja ob- -s GORENJSKI MUZEJ KRANJ [ritni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnoga in umetnostnozgodovinska jbirka ter stalna razstava del ikiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si late etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje- |iernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenko-V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava JENKO V LITE-*, ZGODOVINI IN PREVODIH 1969-1979. Razstavo sta ob >j pesnikove smrti pripravila Gorenjski muzej in Osrednja A*"1, Kranj. V kletnem razstavišču pa je na ogled razstava karika-»ftASEDEJA. Jeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo slikarskih del slikarja VALENTINA HODNIKA. Razstava je prirejena v 80-letnice Planinskega društva Kranj. V mali galeriji jtftfe »e predstavlja s skupino risb k.par PETER JOVANOVIČ mE v od prodanih del je namenjen otrokom, žrtvam potresa v Črni jK^riSČni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo sli-[ .„plastičnih del otrok, prizadetih s cerebralno paralizo. Razporejeno v mednarodnem letu otroka, je pripravilo Gorenjsko itKffjt cerebralno paralizo. .fotm stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narod-irfilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slo- ■Sfrioeiji. Ustave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do '^sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so ^uarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z - kim padivom. I' LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA *!RKE LOŠKEGA MUZEJA SKOFJA LOKA bodo v zimskem decembra pa do 29. februarja 1980 odprte samo naslednje afgKod 14. do 17. ure y«0TAod9. do 12. ure in od 14. do 17. ure j^fjELJA od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure '*mnih primerih se za skupinske obiske dogovorite po telefonu i 064 60-475 ali 62-261 ete k , 7. decembra 1979, ob 18. uri vas vljudno vabimo na t^ft^/in ogled razstave del s področja grafičnega oblikovanja. Izbor 'io bila letos razstavljena na Poljskem raztavlja TOMAŽ JK. Otvoritev razstave bo v galeriji na loškem gradu, bo odprta do 21. decembra 1979 ob istem času kot zbirke BURKA NA PREDOSELJSKEM ODRU - Člani kulturno umetniškega društva so tudi v letošnji lirali gledališko delo. Tokrat gre za sodobno burko v šestih . icij Vagabund ali Zanikrna trojica avtorja Ivana Nestro-»"jrrežiral Lado Krmec, igralci pa se bodo z njo na domačem tptpredstavili v soboto, 8. decembra, ob 20. uri, in v nedeljo ob ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA NA OGLED LE OB KONCU TEDNA \ Loka — Od 1. decembra letos do 29. februarja prihodnje ržbirke Loškega muzeja odprte le ob petkih popoldan od 14. do rob sobotah in nedeljah dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan ure. Izjemoma se za skupinske obiske lahko vnaprej dogo-hteiefonu na številki 064/60-475 ALI 064/62-261. 11 ' ' 1 ' \ čine o katerim pišejo Jernej Lenič, Janko Gedrih. Milan Marolt. Franc Skerjanec, Janez Kovač. Karel Kušar in Jakob Cerne. Zbornik je oprernljen z okrog 200 fotografijami, zemljevide in skice pa je izdelal Zmago Cermel j. Zbornik ni pomemben le za oris zgodovinskih dogajanj v Domžalah, temveč pomeni tudi začetek intenzivnejšega dela na področju krajevne zgodovine o okviru Zgodovinskega društva Slovenije. Krajevna zgodovina je seveda del splošne zgodovine in brez proučevanja krajevnih procesov je sinteza splošne slovenske zgodovine nepopolna, še posebej to velja za obdobje po letu 1945. Našli smo uporabnike, so na tiskovni konferenci dejali predstavniki zgodovinskega društva, saj je domžalsko posvetovanje omogočila podpora v kraju samem. Ob referatih so se izoblikovala metodološka izhodišča za podobne raziskave na drugih področjih. Domžalski primer je bil zgled tudi drugim in tako je bilo podobno posvetovanje letos Že organizirano v kamniški občini, sledila pa bodo še druga. Zbornik ponuja nekatera najnovejša dognanja in osvetlitve določenih zgodovinskih obdobij, za celovito podobo razvoja domžalske občine pa bodo razprave še potrebne. Vrzel za obdobje narodnoosvobodilne borbe zapolnjujejo Pomniki revolucionarnega in delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini, na nekaterih drugih področjuh kot etnografskem, umetnostno in literarno zgodovin' skem pa bo treba to delo še opraviti. To je tudi iztočnica za delo v prihodnjih letih. Izdajatelj zbornika, domžalska kulturna skupnost, je opravil pomembno delo. saj ima zbornik svojo široko uporabnost in s pridom ga bodo lahko uporabljali predvsem v šolah. M. Volčja k PrVO posvetovanje zgodovinarjev o krajevni zgodovini, ki je postali) zgled drugim občinam, je omogočila izjemna podpora v Domžalah, posebej predsednika občinske skupščine Jerneja Leniča, so na tiskovni konferenci poudarili predstavniki Zgodovinskega društva Slovenije. — Foto: F. Perdan Praizvedba Mrakove tragedije Tretja letošnja uprizoritev Prešernovega gledališča — Nov ustvarjalni in organizacijski impulz kranjskega gledališča —Gostujoči igralci namesto gostujočih predstav Po prvih dveh uprizoritvah v kranjskem gledališču (ODSTREL, Čakajoč na godota) je bila v ponedeljek, 3. decembra, premiersko uprizorjena praizvedba himnične tragedije v petih stopnjevanjih slovenskega dramatika Ivana Mraka: VAN GOGHOV VIDOV PLES. Življenjska tragedija velikega slikarja je bila dramatiku seveda le izpoved za umetniško izostritev skrajne človeške situacije, ki išče svoj osnovni razpoznavni konflikt med normalnim in »nenormalnim«. Izjemno zahtevno delo je pripravilo kranjsko gledališče z gostujočimi igralci. Zakaj? Vsekakor to v Prešernovem gledališču ni novost. Spomnimo se uprizoritev Lu-žanovih iger Salto mortale, Triangel pred nekaj leti. Ze takrat je bila taka odločitev predvsem plod želje po pestrejšem gledališkem življenju v Kranju. Taka misel pa je morala ponovno zaživeti, saj v Kranju spričo slabih tehničnih odrskih pogojev ter zaradi prevelike zasedenosti vseh slovenskih gledališč skoraj ni več mogoče gostiti gostovalne predstave. Zato se je gledališče odločilo za go- stujoče igralce ter samostojno pripravilo predstavo. V vseh pogledih je organizacijsko in ustvarjalno to pogumno dejanje, ki omogoča tudi direkten poseg v celotno repertoarno podobo kranjskega gledališča. Naslednja leta bodo potrebo po takem načinu dela gotovo samo potrdila, saj je povpraševanje občinstva po gledaliških predstavah v velikem porastu, gledališče samo pa ga brez večje kadrovske okrepitve seveda ne bo moglo zadovoljiti. Povpraševanje že ta trenutek krepko presega realne možnosti gledališke ponudbe. Večja lastna gledališka ustvarjalnost pa je seveda tudi močan izziv drugi možnosti: lagodnemu distribuiranju go-stovalnih predstav za vsako ceno. Uprizoritev Mrakove tragedije so pripravili: igralci Karel Brišnik, Tomaž Pipan, Pavle Rakovec, Branko Miklavc, Marinka Stern in Alenka Bole-Vrabec, režiser Matija Logar, dramaturg Taras Kermau-ner, scenograf Janez Suhadolc in kostumografka Alenka Bartl. Pri predstavi sodelujejo tudi učenci Osnovne šole France Prešeren. ML. Letošnji Čufarjevi nagrajenci Jože Bedič Jože Bedič je eden letošnjih dobitnikov Čufarjevih plaket, ki jih jeseniška kulturna skupnost podeljuje za prizadevno delo na kulturnem področju. Plaketo je dobil za inscenarije, scenografijo, likovno dejavnost, glasbeno ustvarjalnost in sodelovanje ter kostumografsko uveljavitev v jeseniškem amaterskem gledališču. Ob našem obisku v gledališču je imel polne roke dela. Vseeno je nadel čas za pogovor, med katerim je predstavil svoje pestro delovanje. »Kakšno je bilo vaše delo pri gledališču na začetku, po 1953. letu, ko ste prišli na Jesenice?« »Najprej sem bil slikar in kašer. Gledališki slikar ustvarja — z razliko od likovnega umetnika, ki ima celo sliko pred sabo, kar na tleh. Posebno če je kulisa velika, nima pregleda nad celoto. Zato je potrebna posebna tehnika slikanja, ki se spreminja glede na zahteve različnih scen. Seveda je pri barvah treba upoštevati tudi vpliv umetne svetlobe na odru in se nasploh držati osnutka, ki ga naredi scenograf. Slikarjevo delo je precej umazano in nevarno zaradi strupenih barv. Je tudi pestro. Zato me veseli, tako kot vse gledališko delo. Mislim, da je to povedano z rano mladostjo, ko smo otroci v Zagrebu imeli mali oder in prirejali igre. Vedno sem želel početi kaj takega. KaSer v gledališču prekriva ogrodje raznih predmetov ali delov kulis, ki so potrebni na odru. Včasih je cela kulisa kasirana. Izdelati je treba tudi predmete plastičnih oblik iz papirne ali druge lahke in nelornljive mase. Takšno delo zahteva vj*aj malo tehnične fantazije, saj je možnosti- za izvedbo veliko. Marsikatero omejujejo, v malem gledali^*1* velikokrat tako. mate- rialne zmogljivosti. Zato človeka nuja prisili, da se loti vsega in postori, kar se da.« »V gledališču ste se kmalu začeli uveljavljati tudi kot scenograf. Kaj je treba upoštevati pri snovanju scenskih osnutkov za odrska dela in katere vaše scene so bile najuspešnejše?« »Predvsem je treba poznati delo za režiserjevo zamisel uprizoritve, njegove želje in zahteve. Pregledati je treba tudi precej literature, da bi spoznal značilnosti časa in kraja dogajanja. Važno pa je povezati likovni izraz scene s tehnično platjo in dogajanjem na odru. V amaterskem gledališču hočejo v glavnem zelo realistične scene. Za dela z več prizori je treba izdelati sceno, ki jo je moč hitro zamenjati. Ker pa so podeželski odri, kjer velikokrat gostujemo, slabo opremljeni in tesni, je treba kulise in celotno sceno prilagoditi tudi takšnim razmeram. Vsak scenograf teži k izvirnosti. Sceno si zamisli, ko od režiserja dobi tloris premikov igralcev na odru. Tudi jaz vedno stremim za novimi oblikami scen. Vendar, v amaterskem gledališču kakršnakoli stilizacija ni priljubljena. Scene sem izdeloval že v kočevskem gledališču. Na Jesenicah sem zasnoval in uresničil okrog 46 scen za razna odrska dela, skupno pa sem sodeloval v več kot 150 uprizoritvah. Prve scenske osnutke sem izdelal /.a opereto Mala Floramie, med najuspešnejšimi pa je bila eksotična scena Japonske za dramo Ognjeni vihar.« »Napisali ste scensko glasbo za dve odrski deli ter sodelovali v instrumentalnih sestavih v gledališču jn izven njega. Povejte kaj o tem!« »Ze ko sem hodil v gimnazijo, sem igral violino in pisal manj zahtevne skladbe zanjo. Ko sem prišel na Jesenice, sem se pridružil gledališkemu simfoničnemu orkestru in sodeloval v manjših glasbenih skupinah, ki smo jih sestavili za potrebe raznih predstav; operet, komedij, otroških in drugih iger. Nastopal sem tudi na raznih prireditvah izven gledališča, največkrat z ženo, ki igra violino, violo in čelo. Nagnjenje do glasbe in skladateljstva me je navdihnilo, da sem napisal scensko glasbo za Gol-donijevo komedijo Primorske zdrahe in dramo Strast pod bresti.« »V zadnjih letih se uveljavljate tudi kot kostumograf. Kakšno je to delo in s katerimi težavami se srečujete kot tehnični vodja gledališča?« »Scenografija in kostumografija zahtevata enoten likovni koncept. Zato kostimi ne morejo biti učinkoviti, če jih predelujemo iz starih. Izdelava kostimov je največkrat tečavna, ker ni prave izbire materialov, primanjkuje nam denarja za nove obleke in podobno. Tako umetniški kot tehnični vodja se morata v našem' gledališču lotevati mnogih opravil, ker nas je malo. Čeprav nas to pri delu ovira, nam nič ni pretežko. Mnogo bolj problematični so neustrezni . prostori. V mestu, ki je sečišče slovanske kulture z romansko in germansko, bi morali imeti uglednejšo gledališko stavbo.« »Vam Čufarjeva plaketa pomeni nagrado za dosedanje delo?« »Nikoli nisem delal za nagrado; niti v gledališču niti drugod. V gledališču je nagrada že uspela predstava. Sicer pa na to gledam po svoje. Scenografija je minljivo delo. Zato bolje vrednotim trajnejše reči; na primer, iskanje ostankov davnega življenja, ki jih še nihče ni odkril. Moj najljubši konjiček je nabiranje in urejanje predmetov za geološko in paleontološku zbirko jeseniškega muzeja.« S. Saje GLAS 6.STRAN PETEK, 7. 0£C£MM*ltH Koliko proizvajalcev računalnikov? r V Sloveniji imamo že nekaj »proizvajalcev« računalnikov. To so ISKRA. GORENJE iz Velenja in ELEKTROTEHNA Ljubljana. Menda je v Sloveniji se nekaj deset »kandidatov«, da ne govorimo o drugih republikah Jugoslavije, kjer se proizvajalci in kandidati pojavljajo. Menda je tak »potencialni kandidat« celo neka kmetijska zadruga. .Morda bo kdo, ki se na računalnike bolje spozna, ve, kaj se pravi tudi proizvajati računalniško opremo, menil, da so te uvodne informacije iz trte zvite in celo smešne. Smešne bi bile, če ne bi bile resnične oziroma blizu resnice. Več ali manj je poznano, da živimo v času druge industrijske revolucije, ki jo označujejo računalniki in nujnost njihove uvedbe in uporabe v vse pore današnjega življenja in poslovanja ter upravljanja. Tehnologija računalnikov in »informacijskih sistemov«, ki iz nje izhajajo, so odločilni dejavnik današnjega dne. Domišljija, navdih, spoznanja, ustvarjalnost, ki so lastne človeškemu ustvarjalnemu duhu. že imajo za svoje družabnike spomin in možnost izračunavanja, ki sta lastna računalniku. Ta nova zveza med človekom in strojem ustvarja novo razumsko razsežnost, ki odločilno vpliva na razvoj vseh panog človekove dejavnosti, takorekoč kuje nov svet. Zato tolikšno zanimanje v svetu in pri nas za računalnike, za uporabo računalnikov in z a niibovo proizvajanje. Pa vendarle je od zanimanja in želje za proizvodnjo pa do realizacije te zamisli kaj velik prepad. Proizvodnja računalnikov NI. NE MORE in NE SME biti »šraufenciger industrija«, ki sloni na izključni tuji tehnologiji, tujih polizdelkih in sestavnih delih, z uporabo le naših rok in brez soudeležbe lastnega znanja. To je dokazal ves dosedanji razvoj računalniške industrije v svetu, kjer so uspeli le tisti proizvajalci, ki so znali dolgoročno načrtovati smer svojega razvoja in združiti ogromna finančna sredstva ter znanje številnih strokovnjakov. Firmo IBM koli-kortoliko poznamo, saj ima tudi pri nas v obratovanju večino računalnikov, zato je toliko bolj poučen njen primer osvojitve svetovnega trga računalnikov. Družba IBM se je prva spustila v veliko »finančno avanturo« oziroma v tekmo za tretjo generacijo računalnikov, poznano serijo 360. To je bilo okoli leta 1960, pa vendar nam lahko služi za primer in zgled (danes ta in pa tudi druge firme že proizvajajo računalnike četrte generacije), v štirih letih je IBM investiral 5 milijard dolarjev. Primerjajmo: to je takratna celokupna investicija ZDA za osvojitev vesolja! Hkrati je IBM zaradi proizvodnje serije 360 reorganiziral svoje vodstvo. Iz uprave je odstranil vse vodilne ljudi, oz. celotno vodstvo, ki je dve leti zamudilo, preden se je pozanimalo za integrirano vezje in njegove industrijske možnosti. S težki- Elitne obleke, a borna plača V obrtnem podjetju Elita na Bledu so imeli v devetih mesecih letošnjega leta poprečni osebni dohodek 2.680 din — Vsi delavci so kvalificirani, a vendarle vztrajajo — Slavi prostori Bled - Podatek, da so imeli v obrtnem podjetju Elita na Bledu v devetih mesecih letošnjega leta povprečni osebni dohodek 2.680 dinarjev ali celo manj kot v enakem lanskem obdobju, je osupljiv. Kako živijo, kako delajo, kakšno prihodnost si obetajo? »CEZ NORMO MORAŠ BITI« V obrtnem podjetju je devet zaposlenih, direktor ni le direktor, temveč tudi organizator dela, v pripravi, dela pač vse, kadar je nujno. Vsi zaposleni, krojač in šivilje, so kvalificirani, doma iz okoliških krajev, njihov redni delovni čas traja do 15. ure in še dalj. V Eliti ne gledajo na uro, kdaj se »šiht« konča, delajo tako, kot zahtevajo naročila, tudi dve soboti v mesecu. Na uro zaslužijo okoli 16 dinarjev; za 211 ur je prejela delavka 3.450 dinarjev. Tako imajo domala vsi ob koncu meseca tudi po sto ur več, kar jim seveda navrže nekaj več kot znaša povprečje. Sprijaznili so se s tem, da »čez normo moraš biti«, da dobiš več kot znaša izredno nizko in domala nesprejemljivo poprečje. Delavci pravijo, da so njihove storitve zelo poceni in bi jih morali podražiti. Vztrajali so pri tem, da obdržijo stranke, da šivajo moške obleke in ženska oblačila, čeprav bi dosegli boljše dohodke s serijsko proizvodnjo. Stranke se pritožujejo, da so storitve drage, a v primerjavi s konfekcijo trditev ne drži: izdelava ženskega krila v Eliti ne preseže 400 dinarjev, moška obleka velja 1.800 dinarjev. Sprejemajo tudi serijsko proizvodnjo ter posamezna naročila in so letos lahko še posebej ponosni, saj so izdelali zahtevne modele za revijo Maneken. O kvaliteti njihovih izdelkov nihče ne dvomi, vprašljivi 80 le njihovi zaslužki, vsakii.i povprečjem. ki BO pod ali »vsi ZAKAJ NE ODIDEJO? Venomer sprašuješ, zakaj ne odidejo v bližnje blejske Vezenine Almiro? »Saj smo šli,« pravijo, smo po malem odhajali, a se vedno vračali. Delo na tekočem traku utruja, osebni dohodki pa tudi tam niso tako visoki, tudi za kvalificirane delavce ne. Odidejo in se ne vrnejo več tisti, ki so se pri nas izučili, le mi, starejši, smo nekako navezani na delo tukaj, čeprav delamo veliko več kot v drugih delovnih organizacijah. Ni nobene »za-bušancije«. A toliko časa smo že tukaj, da je znova začeti drugje težko, čeprav se prihodnosti bojimo, kajti negotova je. Poklic »žnidarja« in »Šuštarja« ni bil pri nas nikoli preveč cenjen, zmeraj so se ljudje pritoževali, zmeraj se jim je drago zdelo in nam se ne godi nič drugače.« Kot pravijo, so »ta trd Gorenjci« in — vztrajajo. Vztrajajo v majhnem, neprimernem prostoru, zavzeto delajo in so vsi kot eden, kadar dobijo več naročil. Zavzamejo se, vsi so veseli dobrega posla, zatrjujejo, da je volje dovolj. Radi bi bili še naprej v Eliti, radi bi imeli trdnejšo materialno osnovo in zagotovljeno prihodnost. Prav bi bilo, ko bi jih poslušali tudi v tem, da bi obrtnemu podjetju, ki je zdaj prav na šibkih nogah, ponudili boljše delovne pogoje in večje prostore, prav bi bilo, ko bi jih tudi z družbeno pomočjo obdržali. Podjetje naj bi bilo deležno vsaj nekaj davčnih olajšav, zdaj in tudi v prihodnje, kajti teh poklicev ni v izobilju, v prihodnosti jih bo pa še manj, čeprav so iskani in zaželeni. D. Sedej mi denarji so pridobili nove strokovnjake, tudi od konkurence. Bitko s konkurenco pa je IBM dobil predvsem zaradi svoje odlično organizirane svetovne trgovske mreže. Ker pa računalniki niso samo večja ali manjša tiskana vezja, čipi in kakor se vsem sestavnim delom še reče, temveč in predvsem je odločilen vgrajeni software. ali po n^še RAZUM. Kajti »razvoj informatike je v bistvu stvar softvvarea, to se pravi RAZUMA, saj gre za čisto urn-sko ustvarjanje, ki v računalnik vnaša človekovo domislenost in razum«, piše Robert Lattes. Izkušnje zadnjih deset let >z Evrope kažejo, da niti ena država ni niti kadrovsko niti finančno zmogla sama rešiti vseh zahtev za svoj° lastno nacionalno proizvodnjo računalnikov, kljub morebitni združitvi znanja, možnosti in sredstev vf»eh potencialnih proizvajalcev računalnikov in sestavnih delov za računalnike, toliko bolj se mi vsiljuje misel-kako zelo žalostno smešni moramo biti mi v očeh svetovnih proizvaj al-cev računalnikov s to našo preklari-jo okoli proizvodnje računalnikov, ko vsi skupaj nimamo ne sredstev ne kadrov in niti še ne dovolj znanja za eno v svetovnem merilu primerno računalniško firmo, kaj šele vsak za sebe! Toda, ker se niti v Sloveniji ne moremo odločiti za enoten koncept in enotno pot, za združitev pameti in sredstev za financiranje znanja in proizvodnje, se bomo pač morali zadovoljiti s tem, da bomo vedno bolj odvisni pomagali DRUGIM pri bolj-šanju njihove življenjske ravni, predvsem ameriškega sveta. Morda zadnji vlak še ni odpeljal-zato bi kazalo podvzeti vse možnt? in potrebne korake za združitev sil, za povezavo tovrstnih proizvodih podjetij zaradi postavitve dolgoročnih poslovnih ciljev, ki morajo dohiti svoje pravo mesto tudi v dolgor*oč-nih gospodarskih načrtih republike in zveze. To pa bo šele začetek »velikega tveganja« lastne uveljavitve na področju proizvodnje računalnikov-Toda, če se ne podamo v to tveganje potem se zavestno odrečemo vsaki možnosti pomagati sebi dokončno podrejamo taktiki tako proizvajalk računa lni kov kot tudi njihovim državam in njihovi državni politiki. Mislim, da bi nikakor ne smeli v tako življenjsko važni zadevi dopustiti odločanje po sistemu »poljskega sejma«! Igor SlaveC Pogoj: - Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n.80l.o. Krani Delovna skupnost skupnih služb vabi k sodelovanju na delovnih nalogah MEHANSKA OPRAVILA 3-letna poklicna šola in do 6 let izkušeni Daln ^ izmensko z 2 mesečnim poskusnim delom 7Hr * ■ M/" nedoločen čas s polnim delovnim časom '""»zuje se za Ponudbe z dokazili o strokovnosti in izobrazbi sprejema taini stvo delovne organizacije I K t.oreniski tisk Kranj, M. Pijadeja 1 v roku 15 dni po objavi. vS« temveč se strategiji in Položaj kmečke žene pri nas Prepočasi iz neenakopravnost Ne socialna pomoč, olajšave in podobno, /» je~ pa enakopravni položaj glede na vloženo w n bo lahko jutri popravil družbenoekonomsk S* položaj kmečke proizvajalke . 6 Dolgo je trajalo, da smo kmečki ženi priznali namesto sut«( »vzdrževane« osebe status »proizvajalke«; vendar pa se je to xf** m šele, ko je po zakonu o združevanju lahko podpisala kooperant« TWl pogodbo. Čeprav v Sloveniji polovico kmečkih gospodarstev vodi« ^ žene, pa je teh podpisov na pogodbah o proizvodnem sodelovMjul tt^, zadružno organizacijo le okoli 17 odstotkov ženskih. V vseh dnp ifo primerih podpisuje pogodbo mož kot lastnik, pa čeprav je red* fcnj zaposlen v organizaciji združenega dela. Kmečka žena, kije prav t« fcij kot vsaka druga delavka dvojno obremenjena z rednim delom mi fcjoi gospodinjstvom, se pravzaprav še premalo zadeva pravic iz del* " ta imamo sicer lepo zapisane v ustavi, v prakso pa jih sprejemamo te <■ m prepočasi. Velik delež, da bi družba začela tudi delo kmečke ta* ceniti, je pravzaprav tudi na ramenih osveščene in družbeno aktMw |jr kmečke žene. . Takšne so bile glavne ugotovitve razgovora za okroglo mizo, ki j t n je pripravila sekcija kmetijskih novinarjev Društva novinarjev Slo« | nije skupaj z uredništvi Kmečkega glasa in Naše žene. Razgovor je o lipe obenem že tudi javna razprava o spremembi invalidsko pokojninske! «4 zavarovanja, ki bo, kot je predvideno, prineslo največ sprememb prav i k^ širjenju pravic kmečkega prebivalstva. Ob razmeroma hitri urbani« *io ciji vsa povojna leta je seveda nujno, da na podeželju nastajajo pa *p, membne spremembe, do katerih pa se kot družba že predolgo obni »j» Samo vse preveč ravnodušno kljub poudarjanju pomembnosti pr« \ vodnje hrane. Resda so nas še pred leti pri zagotavljanju nekateri \ pravic kmečkemu prebivalstvu vodili v nemajhni meri ekonomskim logi, kot je na primer zagotavljanje kmečke pokojnine le enemu Mw H družine. S tem je bilo v bistvu zanikano družbeno priznano« kn kmečke žene in prav tako tudi ostalih članov gospodinjstva in v bisti *, potrjena zgodovinsko tradicionalna vloga moškega v družini. R*y Kri lahko po pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov dobi pokoju* trg tudi žena, če prej kot mož izpolni pogoje zanjo, vendar pa se po* H pokojnina — že tako skromna — deli med obema. To pa je le ena*W tj dosedanjega odnosa družbe do kmečkega prebivalstva predvsem P irj kmečke žene: če rečemo dosedanjega, je pač iluzorno misliti, dal $ lahko že čez noč vse drugače. Kajti dolg družbe kmečkemu prebiva kfo stvu, na katerem je med vojno in tudi po vojni slonel precejšen del to f. mena za temelj nove družbe, je prav gotovo tolikšen, da ga ni nafni I* izravnati v kratkem. Prav pa je, da ga sploh začenjamo, kajti poskdk % razslojevanja kmečkega prebivalstva v naši republiki niso majhnem ^ vseh posledic niti še ne zavedamo. Mlačno ugotavljamo, da p* ^ število rojstev kmečkega prebivalstva, da se podeželje prazni, ostajaj stari ljudje, delež narodnega dohodka na kmečko prebivalstvonenehi m| pada. V Sloveniji imamo še 73.000 čistih kmetij, to je kmetij, ki ukvarjajo izključno s pridelovanjem hrane, 7500 pa je kmetij, ki; pravimo »mešane«, in je eden od zakoncev zaposlen, 11.000 pa družin, kjer je mož delavec, žena pa kmetuje. Čeprav ni mogoče trditi, da je ekonomski položaj kmetov slab nikakor ne, pa v Sloveniji 20.000 kmetijskih gospodarstev ne v prispevka za starostno zavarovanje: to so večinoma osameli in od onemogli kmetje, med njimi kajpak tudi kmečke žene, ki naj bi doslej veljavni zakonodaji pokojnino dočakale šele s 65 letom solidarnostnim, združevanjem sredstev iz delavskega zavarovanja za pokojnine kot tudi za zravstveno varstvo bo kot kaže treba nad vati tudi v bodoče: vendar pa brez spodbud za višjo storilnost na k tijskih gospodarstvih ne bo šlo. Priznanje delu kmečke Žene, čei slede tudi pravice i/, dela, naj bi bil eden glavnih momentov zatNB^M družbenega statusa kmetice. Opravljanje takšne dejanske neenakBUj pravnosti kmečke žene bi verjetno tudi zaustavila prehitro raokBit vanje kmečkega prebivalstva, pred čemer si še preveč zatiskamo «V( LVfao Kvaliteta jabolk letošnje ozimnice kakšna je kvaliteta letošnjega sadja iz nasadov oavinu — Težave z nekaterimi vrstami jabolk — Obolenja plodov jablan Podvin — Ko kupujemo ozimf}u'°' se najbrž vedno odločamo tud1 za nakup jabolk, ki bi jih želeli ohraniti tja do pomladi. Včasih pam v dobrih kleteh to uspe, včasil1 Pa tudi ne. Z vgraditvijo centrahiui kurjav v kletne prostore so se r zelo nosti uspešnenhrarm°ft0re *° se rlK)?" poslabšalkHuh £«! m&rsikJ( Lv£I . Ie' K!JU7 temu pa se enake letih ' »orte v raznih ohranjajo. Medtem ko°kaJ razl*n° i ivo so se neka" tere stare sorte praviloma ohranile do pomladi, so nekatere najnovejše sorte glede pridelovanja kot hranjenja bolj zahtevne in tudi mU' haste. V našem nasadu na Resju Prl Podvinu smo imeli na tem podroCJu že dokaj različne izkušnje. Frav gotovo je bilo doslej več tež0v samim pridelovanjem občutljivih sort med vegetacijo, ker so bile .te sorte zaradi vlažnega vremen* postavljene nevarnostim napad* .Ky" vičnih bolezni, predvsem škrlupj. m. jablanovi plesni. Zaščita pred rVJi"1! je zlasti ob deževnem vremenu rnan.i se jeseni pokale v manjšem deležu sameznih kvalitetnih razredov. Doslej smo imeli v pogledu vč0*1**' Ijivosti samo nekaj težav s *orto Cox oranžna reneta, ki že sicer velja uspešna, kar večjem ali po- za jesensko sort^ . nismo priDoroč»i rV,en° hrambo •»rto s, zaradi / ™ dalj*j T» dov. JSJ .^nlte.p. v, večini rtasa-toplejš,h legah, g, pred Pa smo jo zaradi tega v K««*. Pri'naf lov, zlasti v leti i nekoliko boljše kvalitete m po/Pra" sevanju še obdržali. Zadnje leto, ko smo pridelan izredno količino lepega sadja, p"a se je kmalu po zaključku prodaje P°" kazalo, da je predvsem trpežno^* letošnjega pridelka jonatana /xj'o slaba. Medtem ko so nam v mir11" . letih ob prodaji prinašali kupi-i Pn nas- pridelani jtmatan sia prete^'^3 leta kot doka/, izreeme trpe>t«<,,s'tK smo že letos po obiranju opazili propadanje posameznih plodov te sorte. Ker je znano, da jonatan povzroča težave, smo letos lahko spoznali, da lahko tudi pri nas pridelani jonatan predčasno propade. Ob nakupu jabolk je za oceno kvalitete odločilna sortna značilnost po zunanjem izgledu, šele v drugi vrsti se navadno upošteva vsebina plodu s svojim okusom, napakami v mesu in konsistenco ter hranljivostjo. Kot tretjo kategorijo kvalitete plodov pa lahko štejemo njegovo trpežnost, ki mora biti sortno značilna tako za hranjenje v ustreznem navadnem skladišču kot tudi v hladilnici. Z razvojem hladilne tehnike je sicer dana možnost, da se v daljšem časovnem razdobju nudi sadje potrošniku tudi manj trpežnih sort in v toplejših legah pridelano sadje, toda le pod pogojem, če je pravočasno obrano in fiziološko zdravo. Verjetno ne bo odveč, če ob tem poudarim, da so si nekateri kriteriji kvalitete vsaj navidezno v medsebojnem protislovju. Pri nekaterih sortah pride do izraza slaba trpežnost debelih in intenzivno obarvanih plodov in obratno, čemur kupci ob nakupu ne posvečajo dovolj pozornosti. Vzrokov za slabo trpežnost je več, od časa obiranja, do klimatskih in talnih vzrokov. Glavni faktor pa je kalcij, saj je njegova količina in razporeditev v plodu odločilna za trpežnost. V tem letu je bila najbrž usodna suša v začetku poletja, ki je preprečila normalno rast, bujna druga vegetacija avgusta in celo septembra pa je povzročila siromašenje sicer lepih plodov na kalciju in njegov prehod v rastne vršičke. Tako naj bi nanašali kalcijev klorid s škropljenjem na plodove ob koncu poletja, a takšna škropljenja 'niso vedrro dovbl'j uspešria. ! 1 ' ' Najpogostejša obolenja s^Hl! steklovitost, ki včasih med sk^ ščenjem celo sama izgine, težja pa je že grenka pikčav***1 je precej podvržena pred^^m * oranžna reneta; jonatanova vost, ki je sicer manj neprijetn*«^ pogosto znanilka notranjega ki je letos pri jonatanu zelo p«? in tudi najtežji. j Lahko le / ustreznimi pjr-skladiščenja zavremo obokff)f' Najbolje je jabolka takoj P0"** zlasti debele in močno obarvan*bl dove, ki so najbolj podvrteniBr obolenjem. Jabolka pa morajoK. sicer skladiščena oh min t«y' raturi, ki ne sme biti dalj hs* stopinj Celzija s tem, da okna v kleti predvsem času. Tudi vlažnost zraka $ membna. predvsem rjastih (kosmačev, zlatega delišejal, ki izhlapevajo skozi porozno pov' co. To lahko deloma prepw!i namočeno šoto ali mahom v' posodah, z obešanjem nai jute ali pa kar s polivanjem tal vlaganje jabolk v plastične v uspešno služi temu namenu dipl. inž. Valentin Be DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE SPECER. BLED v občini Radovljica in Jese dne 8. 12. 1979 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova ul. 48 MARKET, Zg. Gorje 11 i MARKET Lesce, Finžgarjeva 10 MARKET - DELIKATESA Bled, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) ^^^^^ ladinski dom — priložnost za mlade? . Deseti kongres Zveze so-mladine Slovenije v Novi I )etom dni je začrtal na-o mladih in kritično o pota na nekatere pomanjklji-dvnem se mora mladinska nja k bolj zavzemati za vsa življenjska vprašanja eracije in. kot je dejal v pozdravu novogoriške-i, »moramo delati za aifcvanje stanja in odno-m|8d človek res videl, da I njegova organizacija, da se njfr., išče svoje interese in inost«. Velike sistemske kongresni dokumenti slo-jugoslovanske mladinske tije, program aktivnosti konference SZDL in družne skupnosti nudijo tudi kranjske občine večje potrjevanju svoje iitfcne vloge, kot pa so tj izkoriščali. Ze na prodni konferenci sredi i to poudarili, da mladi Se ne ipovnen možnostih, ki jim »demokratičnost samouprav-dvsem delegatskega si-fVpa se med drugim odraža delu mladinske organizacije konference kot osnov-_acij- Prav ° tem pa smo .)a|i s predsednikom OK s Juretom TomaSičem. organizacije se ved-frontno organizirane, primerov gre le za pe-uncev. . .« Čeprav se Število članov organizacij neprestano je med mladimi se vedno *°#*inost. naj se zaradi zali Hi natega sistema ukvarjajo in kšijn,! vprašanji tisti, ki so P* *"Po«obljeni, da pa sami niso »j*. >:aktivno sodelovati. Gre za ' ehi julija, temu pa se često kn bj» ie .neučakanost' p osa ij to. ki zahtevajo za določe-P* "Janja in probleme rešitve za vsako ceno. Če tega ni ib.i ^doieči. obupajo z občutkom. oa so vsa njihova prizadevanja zaman. V sredinah, kjer so ti pojavi Se prisotni, se zato osnovna organizacija resnično .oklesti' na peščico, na člane predsedstva. Toda tudi v tem primeru ne smemo biti neučakani, saj se razmere iz leta v leto izboljšujejo. Le rok ne bo treba držati križem. . . « »Letošnja jesenska politična aktivnost je usmerjena predvsem v pripravljanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Kako se mladi vključujejo v to akcijo?« »V naslednjem 5-letnem razvojnem obdobju, ki se sedaj načrtuje, bi zlasti želel izpeljati akcijo, za katero so se prizadevale že generacije pred nami. Kranj še vedno nima ustreznih prostorov, kjer bi se mladi zbirali in zadovoljevali raznovrstne potrebe. Ustrezno našim željam smo zastavili tudi politično aktivnost in prizadevanja, da bi izgradnja novega mladinskega doma našla svoje mesto tudi v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje 1918 — 85. V načrtovanje razvoja svojih samoupravnih skupnosti se vključu- jejo tudi osnovne organizacije v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Delež mladih pri tem je odvisen predvsem od tega, kakšna je aktivnost ostalih družbenopolitičnih organizacij in kako zavzeti so pri tem še drugi nosilci samoupravnega družbenega planiranja.« »Na programsko-volilni konferenci sredi oktobra je bil sprejet program OK ZSMS Kranj do konca leta. Katere pomembnejše naloge fte čakajo mlade?« »V decembru je kranjska občinska konferenca organizator zaključnega regijskega kviz tekmovanja »Mladi v pesmi, besedi in spretnosti« ter vrste športnih tekmovanj. Ze sedaj poteka evidentiranje prostovoljcev za teritorialno obrambo, ki jih bodo v svoje enote svečano sprejeli ob dnevu JLA. Mladim informatorjem in članom Centra za obveščanje in propagando bo namenjena 4-dnevna novinarska šola v drugi polovici decembra. Na občinski konferenci se pospešVeno pripravljamo tudi na posvet predsedstva, kjer bomo izdelali osnutke programov organov OK ZSS Kranj za prihodnje leto, po razpravi v osnovnih organizacijah pa bi dopolnjene v decembru sprejeli.« »Ze nekaj let ne deluje klub fttudejitov, malo dejavna je tudi konferenca mladih v kmetijstvu. . . « »Porodne muke študentskega kluba se vlečejo iz leta v leto. Dlje od spoznavnega večera ne pridemo, zato bo njegovo vsebinsko usmeritev potrebneje dosledneje opredeliti in organizacijo predvsem kadrovsko okrepiti. Kar zadeva mlade v kmetijstvu, je njihov položaj sedaj določen v okvirih konference mladih delavcev. V kranjski občini je namreč večina kmetov kooperantov, članov zadružnih enot, zato se tudi mladi kmetovalci preko aktivov mladih zadružnikov vključujejo v problematiko združenega dela.« C. Zaplotnik agrade inovatorjem leta . » na skupni seji skup-[laijakovalne skupnosti in [lirulenega dela skupščine f Kranj so prvič v kranjski \podelili nagrade Inovator r akladu z določili družbe-foovora o priznanju ino- Bje Inovator leta prve stop- Oujan, direktor I BI Kranj iji Neprekinjen proces pro-od vlaken do oplemenitenih rjgl Kranj in pa Izdelava iabrdnih strojev. S prvo H ji delovna organizacija St medfazna skladišča nedo-proizvodnje, tako da sta le Korovin in skladišče nedo-iflielkov; uvedena pa so bila _ »redstva, na katerih se polproizvodi od ene do >hrioloske faze v najkrajšem J tem se je tudi povečala ** izdelkov, višina prihranka •ovacije pa je ocenjena na 27 ^ novih din. Druga ino-■ pa je izdelava žakardnih ki »o bili na predlog avotrja domačih delavnicah; izbilo 400 komadov žakard-inovacijski prihranek, katerega ni bilo potrebno dragih strojev, pa je predvi-' ij več kot 84,4 milijona din. iv Poljane, dipl. ing. dela tehničnem razvoju avto-telefonskih central. Nagra-. J fcjei za izvirno inovacijo na ^iHi opremi mednarodne te-j^jjj S* centrale Metaconta K) prejem abornike (»ka — Oddelek za mbo pri SkupSčini ob-Loka je v ponedeljek, j, priredil sprejem za 57 j ki ta mesec odhajajo na ■vojaškega roka. kem nagovoru je o živ-0 »pregovoril Fedja Vra-fejnik oddelka za ljudsko V imenu družben opol i-Uuizacij in SkupSčine ob-pornike pozdravila Lovro Hkretar občinskega komi iJurka Sinko, predsednica konference ZSMS, ki sta i uspešno vključitev v ,j » » Mojca Pirman C v Moskvi. Zaradi spreminjanja zahtev naročnika predvsem glede računalniške opreme bi se namreč stroški projekta zelo povečali, razen tega pa bi lahko zamudili tudi rok. Avtor je zato poiskal rešitev v spremembi razporeditve sistema s spreminjanjem postavitve v mejah prostora, odločil se je za izdelavo zmanjšane opreme, kar je seveda močno zmanjšalo stroške projekta. Gospodarski prihranek te izvirne rešitve j' bil ocenjen na 1.4 milijona din. Anton Lebar iz Save dela kot vodja kalandra za jekleni kord, nagrado pa je dobil za dve inovaciji; predlagal je spremembo kota žice pri gumiranju žičnega korda, tako da je zdaj žica namesto pod uvajalnim valjem speljana nad uvajalnim valjem. Na ta način se je kvaliteta korda izboljšala, manj je tudi odpadka. Ocena prihranka v enem letu naj bi bila zaradi tega 29.(XH) din, inovacijo pa so uporabili že v letu 1979. Druga inovacija je sprememba skozniškega stavka na oknu gatra za jekleni kord, kar je zmanjšalo fizični napor pri delu in omogočilo tudi enostavnejši postopek. Gospodarska korist inovacije je ocenjena na 28.000 din, uporablja pa se prav tako že štiri leta. Razen tega pa je Anton Lebar sodeloval tudi pri drugih skupinskih inovacijah. Matevž Luthar iz Save je delovodja, sodeloval pa je pri več skupinskih inovacijah: spajanje jeklenega korda pri kalandru ob menjavi različnih dimenzij in ob izteku navitkov, dalje je sodeloval pri inovaciji o večkratni uporabi ovojne folije za ploščo jeklenega korda. pri odpravi vibracij in izboljšanja vodenja žic jeklenega korda in preprečitvi izpadanja žic iz delilnega valja ter pri odpravi gub na STC kordu. Anton Smajd iz Save je glavni vzdrževalec in je prav tako kot Matevž Luthar sodeloval pri teh inovacijah, razen tega pa tudi pri avtomatskem doziranju olja v rezervoar za tesnenje rotorjev ter pri domači izdelavi rezalnika za rezanje bočnic in polnil na željeno točno mero. Priznanje Inovator leta druge stopnje je dobil Rajko Benedik iz Iskre, zaposlen kot vodja skupine v končni kontroli avtomatskih telefonskih central. Samostojno je izdelal projekt in stikalni načrt za novo preskusno napravo Rona 7tS za preskušanje relejnih enot. Uspešno je na nov način določil posamezne elemefite in zahteve za avtomatsko preskusno napravo in s tem odpravil nesodoben in zasterel način preskušanje. Sama naprava je bila vrednostno ocenjena na 600.000 din. Alojz Jeler iz Iskre je prejel priznanje Inovator leta tretje stopnje. Dela kot tehnik vzdrževalec in je tehnično izpopolnil stroj za navijanje rotorjev električnih ročnih orodij. Stroj je bil sicer uvožen, vendar se ni najbolje izkazal, saj je zaradi napake obratoval le še po nekaj ur na dan. Avtor je na lastno pobudo rešil problem tako. da je izključil občutljivost stroja na nihanje zračnega pritiska. Po teh spremembah stroj spet brezhibno in kvalitetno navija rotorje, razen tega pa je bila z odpravo zastojev v proizvodnji dosežena velika gospodarska korist. Sprejeto na skupščini • Delegati kranjske občinske skupščine so obravnavali predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v kranjski občinj. Predlagatelj je v nastajanju predloga upošteval večino pripomb in dogovor pošilja v podpis temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim. Zato je skupščina pozvala, naj podpisniki dokument čim prej podpišejo. • Skupščina je sprejela dva za občino pomembna urbanistična dokumenta, ki kažeta, da v kranjski občini to problematiko vedno uspešneje uresničujejo. Sprejet je bil urbanistični načrt za Jezersko in detajlni urbanistični red za krajevno skupnost Zalog. • Soglasno je bil sprejet predlog, da se nov Dijaški dom v Kranju in z njim delovna skupnost te ustanove poimenuje po revolucionarju Ivu Lola Jlibarju. V kranjski občini je to prvo poimenovanje po tem voditelju narodnoosvobodilnega gibanja. • Skupščinski zbori so obravnavali tudi izhodišča in programske usmeritve razvoja osnovnih šol kranjske občine do leta 1990. Na prejšnji seji je bi|o o tem že govora na družbenopolitičnem zboru. Njegova stališča sta na seji 21. novembra sprejela tudi zbor združenega dela in družbenopolitični zbor. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: TOZD Mlekarna Kranj ELEKTROTEHNIKA ALI OBRATNEGA ELEKTRIČARJA (ponovna objava) za vzdrževanje in popravila električnih naprav in napeljav v obratu in pomožnih prostorih. Posebni pogoj: — dve oziroma štiri leta delovnih izkušenj. TOZD Tovarna olja Oljarica Britof ADMINISTRATORJA ALI KV PRODAJALCA za opravljanje blagajniških del, evidence embalaže in strojepisna dela Posebni pogoj: — o' mesecev delovnih izkušenj Delo se objavlja za določen čas. za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Delovna skupnost skupnih služb EKONOMSKEGA ALI ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za opravljanje del oziroma nalog vsklajevanje in kontrola dnevnih izpiskov žiro računov. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, c. JLA 2, 15 dni po objavi. DOGOVORILI SMO SE Seja kranjske občinske skupščine Delegati kranjske občinske skupščine so na zadnjem zasedanju sprejeli osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v prihodnjem letu, razpravljali so o uresničevanju družbenega plana kranjske občine v zadnjih štirih letih in letošnje resolucije ter soglašali z osnutkom resolucije o izvajanju družbenega plana kranjske občine v prihodnjem letu, ki bo ta mesec v javni razpravi Kranj - Kranjčani soglašajo z načeli resolucije o izvajanju družbenega plana Slovenije v prihodnjem letu, prav tako pa je za kranjsko občino sprejemljiva večina postavk osnutka resolucije. Osnutek dokumenta še posebej opozarja na pomembnost izvoza, na selektivnost pri investicijah, na težave pri preskrbi z energijo, na umirjeno rast cen in na najrazličnejše oblike povezovanja in na varčnost, ki bo nujna na vseh področjih. Prihodnje leto ne bo lahko in tega se moramo zavedati, zato v Sloveniji načrtujemo 4-odstotno rast družbenega proizvoda, 2.5-odstotno rast zaposlenosti, 0-odstotno rast izvoza in 2-odstotno rast uvoza ter na manjšo rast najrazličnejših oblik porabe, ki ne sme preseči rasti družbenega proizvoda. Večja pozornost bo veljala preskrbi in rezervam. Kranjčani bodo kos večini nalog. Najtežje bo pri zunanjetrgovinski menjavi, prav tako pa je tudi predvidena rast zaposlovanja za kranjsko občino prevelika. Kljub temu so na skupščini oblikovali nekatere pripombe, ki jih kaže pri oblikovanju predloga resolucije upoštevati. Resolucija se na nekaterih področjih preveč spušča v podrobnosti, nekatere naloge pa niso dovolj opredeljene. Prav tako je preveč govora o prihodnjem srednjeročnem obdobju, čeprav bodo nekatere sedanje značilnosti veljale tudi do leta 1985. Problematika zaposlovanja ni obdelana dovolj celovito, še bolj selektiven in strog pa kaže biti pri investicijah. Skupščina se je tudi obvezala, da bo pomagala pri oblikovanju položaja Iskre v prihodnjem letu in v prihodnjem srednjeročnem obdobju, saj ima Iskra v sedanjem srednjeročnem obdobju pomembne naloge, ki pa v republiki še niso usklajene. • Pomembni točki dnevnega reda. ki sta razgibali tudi delo delegacij sta bila obravnava uresničevanja družbenega plana v zadnjih štirih letih in osnutka resolucije za prihodnje leto. V kranjski občini se je na tem področju marsikaj obrnilo na boljše. Na vseh ravneh se je uveljavilo sprotno ocenjevanje uresničevanja družbenega plana. Splošna slika je z izjemo zunanjetrgovinske menjave, investicij, preskrbe, agroživilstva. zaposlovanja in še nekaterih drugih področij, ugodna. Svoje so prispevale tudi nestabilne gospodarske razmere. Uspehi pa so bili doseženi pri planiranju. Kljub temu so delegati terjali dopolnitve dokumenta o uresničevanju družbenega plana v zadnjih štirih letih. Predvsem je treba natančneje in jasnejše vedati, zakaj zaostanki na nekaterih področjih. Sestavljalec dokumenta bo to upošteval in pripravil popolnejše gradivo. Enako velja tudi za osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana v prihodnjem letu. V ospredju bodo stabilizacija, krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, zunanjetrgovinska menjava, planiranje, preskrba in utrjevanje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Gospodarska rast ne bo tako intenzivna, prav tako pa bodo morali povsod upoštevati, da je to zadnje leto sedanjega srednjeročnega obdobja in korak do novega, ki ne bo lažje. Razmišljati bo treba tudi o nadaljevanju gradnje družbenih objektov. Predvsem pa naj bo resolucija še bolj obave-zujoča, so menili delegati. Za dopolnitev resolucije, ki bo skupaj z osnutkom proračuna in splošne porabe decembra v javni razpravi, bo obilo priložnosti, pa tudi že sedaj ne manjka pripomb in dopolnitev. J. Košnjek Varstvo vodnih virov Zaradi modernizacije vodovodnega omrežja so nekdanji vodnjaki, kapnice in drugi vodni zbiralniki zgubili na pomenu. Marsikdo je številne takšne sekundarne vodne vire ie zasul ali opustil in spremenil v greznice. Ker bi prišli taksni vodni viri v izrednih razmerah prav, jih moramo ohranjevati in vzdrževati. Zato je kranjska skupščina na zdanjem zasedanju sprejela odlok o varstvu vodnogospodarskih ^objektov in naprav. Odlok pomeni začetek razreševanja te problematike. Vsi ti viri, kakršni koli sedaj so, bodo popisani in pregledani, nato pa bo v kranjski občini sklenjen dogovor o vzdrževanju in ponovni usposobitvi teh virov. Kasnejši dogovor bo določil, katere objekte bo treba ohraniti, kako jih bomo vzdrževali in kako bomo vzdrževanje financirali ter poskrbeli tudi za druge probleme na tem področju. Najodgovornejši za to področje so organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, skupščinski oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, zavod za socialno medicino in higijeno, območna vodna skupnost, komunalna interesna skupnost in skupnost za varstvo pred požarom. -jk O LAS 8.STRAN PtTEK. 7 DECEMPfii rnjHliivi !M .C I (10. nadaljevanje) TONE POGAČNI In trije svobodni Jugoslovani v spačku vmes. Kakšna simbolika! Kakšna sreča v nesreči! Brv nad kanjonom Kolarada, po kateri gomazi človeštvo, pa še vedno brni, še vedno grozeče niha, grozi, da se bo vsak čas na dveh, treh klinih razpočila. In mi trije svobodni Jugoslovani v spačku na vročem asfaltu, z mlačnim brezokusnim bolgarskim pivom pod sedeži, ko se človek še pošteno odžejati ne more, ker se .boji, da ga ne bi preveč napelo. Pa, saj se vse skupaj skorajda ne more še bolj izpriditi! SALT 1, SALT 2, sporazuma o omejevanju jedrskega (in sploh) orožja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike bi morali podpisati prav v tem kilometrskem praznem prostoru in ne v Ženevi, v tem klinu med Bolgarijo in Turčijo, kjer sploh ne smeš početi vsega, kar se ti zljubi, v tem vetru, ki se vlači 'čez olesenele ožgane trave na pragu žitnih polj, KJER NI MARMORNATIH STOPNIC IN VITRIN Z OGLEDALI. V škatlasti carinarnici na robu pred rdeče-belimi zapornicami, kjer so LJUDJE, polno ljudi, čustvenih, odprtih, človeških, nezamejenih, z odvečnimi bremeni na plečih, PA SE NE BI VEČ SMEJALI MITRALJEZI ŽIVLJENJU, kotalečemu in pljuskajočemu, in izkušnjam tistočletij, NE BI VEC PLJUVALI SVINCA IN METALI DIM ČEZ NEDOLŽNE IN NlC KRIVE na majajoči se brvi nad Koloradom. Razmišljam na tem usodnem robu in razvodju med rdečim Vzhodom in zelenim Zahodom. Kot že tolikokrat doslej. Le CAS se mi neusmiljeno cedi v steklenico. Ko človek z levico gradi, z desnico podira in se ti prsti večkrat kar sprimejo. In mrak se meša med vse to. In brada spet neusmiljeno poganja. Brane pije ves čas. Gumb vitamina C, razstopljenega v mlačni vodi na robu plastičnega kozarca. Star ljubezenski amulet, obešen na prepoteni usnjeni vrvici čez prepoten vrat, svareče binglja in odganja vseh vrst uročenih hudob, tako z leve kot z desne razčesnjene hribovine. Pridejo trenutki, ki se jih bojiš, ko zdvomiš tudi nad lučjo splošne človečnosti in brez sape ležeš pod kostanj. »Se kaditi ne morem!« Žalost zaliva Branetu lase, pa srce, lasje se mu voljno zvijajo, skorajda že prsteno sivijo, sapa topla, po prežvečenem C-ju dišeča . . . gledam ga spet kot v sliki Groharjevega Sejalca in se začenm znova spominjati nazaj. Bolgarsko-turška meja. Dan je v razcvetu. Sončni mlini ne meljejo zgolj iz usmiljenja. Mi pa vstopamo šestega (6.) v juliju skozi KAPI-KULE HUDUT KAPISI v čuden, bavbavast, malce skrivnosten termitnjak, kateremu je ISLAM krojil usodo in MU še danes prestavlja marionete življenja v nirvanično in sploh edino pravično smrt, mu odmerja dobro in zlo, ribe in kruh in lakoto. SREČO, ki se neprestano kot med, pa ni sladka ampak pekoča, cedi z razpokanin zgaranih dlani. »Moja stara mama bi se razjokala, če bi sedajle lahko pokukala za minuto iz groba in me videla, kako brezskrbno dajem potni list .strašnemu, krvoločnemu TURKU, ki mori in kolje vse od Save navzdol', prši Brane besede čez /.mračen obraz turškega carinika, ki niti približno ničesar ne razume, čeprav govori deset tujih jezikov na: »dober dan. hvala lepa. in srečno«, in še svojega tolče za silo. Svaljka naše potne liste, že dobre četrt ure. prelistava kartoteko, se muza. neprestano skače s pogledom na zadnji sedež, kjer zaspano smoka najin Sonček, z udrtimi ličnicami in krvavimi neprespanimi očmi. nekako takole (v mislih seveda): Hari. hari. buhtelj z marrnalado namazani!« kar bi lahko raz-vozljali v nepoturčeno slovenščino nekako takole: — A boš nehal buljiti pod moj dekolte in v kožo pod prebarvanim modrcem! Pohiti! Pohiti! — Dobro nama de njen odprti pogled, ta temnorjava neskončnost. Se carinik odmakne vročične oči, kot da bi se mu kurja polt razlivala po stegnih navzgor, in udari štem-piljko. prej še potegnejno čez rdečo blazinico: GIRIS (vstop prost), mejna carinska postaja KDIRNE. KONČNO V SVETU ISLAMA IN MOŠEJ Naša pot v AZIJO se je odprla kot cvet oranžne kakteje, ne da bi se morali za to v prvi mošeji pokloniti v smeri MEKE in se priporočiti ALAHU za še en srečen in zadovoljen dan. pa da nas bi do podplatov nasitil z LJUBEZNIJO. Samo z njo in nič več kot to. Nosili pa smo vsem Turkom prijateljstvo. In novih spoznanj našega tavanja k luči. Čeprav jih niti približno ne bodo mogli dojeti, še manj pa sprejeti niti za hip. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Pogoji za uspešno učenje (1) V.sa^a človekova aktivnost zahteva določene pogoje za izvršitev, prav tako tudi — učenje. Osnovni pogoji za otrokovo uspešno učenje so: dobro tet< duševno zdravje, zadovoljive umske sposobnosti in dobra učlji^ otroka. Ce je zadovoljeno tem osnovnim pogojem, lahko ob pnpnv- ■"•»nnrtnriii ufipnici in v ugodnem "M!* Ijenosti otroka, ob primerni organizaciji učenja in v (dom in šola), pričakujemo učno uspešnega 5'«a7a Pod ugodnim okoljem razumemo spodbujajoče — razumem.^ okolje, ki zna otroka spodbujati k učenju, si vzame zanj čas - <°" delovno in urejeno okolje, v katerem otrok živi in se uči. Seveda se moramo zavedati, da temelje za uspešno učenje F* dimo že v predšolski dobi. Mislimo v glavnem na sledeče: otnm moramo omogočiti igro, s primerno izbiro igrač, navajamo M ^ osnovne higienske in delovne navade, učimo ga poslušanja proiv'1 pomnenja pesmic, otrok se mora učiti uporabljati risarski pnb*-spoznavati naravne pojave, barve, količine, oblike, prostorske od*** itd. Veliko stvari se lahko otrok nauči v obliki igre doma, v Mffl* varstveni ustanovi, v družbi vrstnikov in starejših — na igrišč"11 drugod. Na splošno je znano, da se tisti otrok, ki se »ne zna« tfNfl tudi učil običajno ne bo dobro. Igra otroku zbuja radovednost, fV w» v konstruktivnost, razvija njegovo domišljijo, telesne in umske sposo^ nosti. Čimbolj bo zvedav otrok že v predšolski dobi — več cV> dM informacij o bližjem in daljnem okolju, o naravi in naravnih pojauh letnih časih, o jezikovnem izražanju itd. Tako pripravljen otrok k1? šoli informacije poglabljal v znanje, nova spoznanja bo navezi* njemu že znane pojave. Eden od pomembnih sphtšnih pogojev za uspešno učenje? ugodna družinska klima, v kateri otrok živi. V družini, kjer ib<* harmonija med staršema in v kateri se otrok čuti sprejete^ * ljubljenega, bodo pogoji za učenje dobri. Nerazumevanje med Jte* alkoholizem in neenotna vzgoja, kjer se običajno vmešajo k d* starši s svojimi vzgojnimi ukrepi, številne družine v tesnih stanov** itd. — vse to pa običajno neugodno vpliva na uspešno učenje oin Velik problem današnje družine je »pomanjkanje* časa za ukva z otrokom. Ti starši, ki tožijo za pomanjkanjem časa, naj 11 razmislijo in skušajo ta »problem« čimprej rešiti! Umsko dovolj bistrega otroka ne bo potrebno doma instruiran mu pomagati pri samem učenju; toda kljub temu bo treba njeft^ šolarju posvetiti dovolj pozornosti in časa, ga navajati na pn organizacijo učenja in na samostojnost, ga ob vsakem spodrsljaj*r šoli spodbujati, se z njim pogovarjati itd. Vsaj za to, kar nam otrm pripoveduje o šoli in učenju, kar nas sprašuje - bi si morali vzeti i* vsi, še tako zaposleni starši. x Na kaj vse bi morali starši posvetiti največ pozornosti pn učen? otroka, bomo opisali prihodnjič. Vladimir Bitenc, spec. pedali I V. LJUBEZEN, zaradi ISLA- Vhod v mošejo v Bursi. Sezuti se moramo, potem pa nas ovijejo v modre cunje . . . Zaradi na glavo obrnjenih vrednot (ki pa lahko stoje tudi pravilno), imajo besede: ABSOLUTNA svoboda, pravica, resnica odpoved, Žrtev, trpljenje . MA drugačen zven in pomen. Ker ISLAM pomeni v arabščini - »vdanost v božjo voljo« in še: - zaupanje in slepo verovanje naukom, dejanjem in izrekom preroka Mohameda, nadaljevalca in izpolnjevalca izročila židovske in krščanske religije — vero v vnaprejšnjo določitev človekove usode — v povrnitev dobrih in zlih dejanj v raju in peklu — v vstajenje od mrtvih in poslednjo sodbo TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele večernih oblek in kril za svečane priliki dobite v naših prodajalnah v Krt nju. Kamniku in Tržiču ■ rt Mori ftttei ■9 IZ M\ PA NISMO SE UKLONILI Marija Bernik — Brnkova mama »Ce boš hodila kaj na Čepulje, se oglasi pri Brnkovi mami na Lavtarskem vrhu«, mi je pred kratkim naročal Aleksander star partizan, ki se je prvo leto vojne velikokrat oglasil pri Brnkovi mami. »Kolikor je pa ta ženska naredila za nas, se pa skoraj ne da povedati. Vsak dan smo bili pri njej, pa nikoli nismo šli praznih rok od nje. Če ne drugega, ti ie dala šilce žganja. Toda samo enega na dan. Ce si hotel še enkrat te je potolažila, da ti jutri spet gre merica, danes ga je pa že bilo za zdravje ...« Med prazniki sem jo obiskala. Ko sem stopila na dvorišče, se je pravkar prikazala na hišnih vratih. S steklenico v roki. Pomivala jo je. Zato, da bo vlila vanjo novega žganja. Prav zares. Malo ga bo za mlada dva, ki sta se vrgla na drva, malo pa za vse njene, ki bodo to popoldne prišli domov. Saj so prazniki, zago tovo pridejo. V hiši ima na mizi šopek rdečih nageljnov. »Pri zvezi borcev sem jih dobila. Pa bonbo-niero tudi. Proslavljali smo v Pševem.« Veliko ji pomeni, da se je spomnijo tudi danes. Pa kaj se je ne bi. Saj se tudi ona tako živo spominja vseh, ki so kdaj zahajali v njeno hišo. Spremlja njihova življenja. Njihove usode. Hudo ji je za Aleksandra, ko ji povem, da je zdaj invalid. Pa tako rad je prišel k njim. Bo res lahko vozil avto, četudi je brez obeh nog? Smeje se, ko ji povem tisto okrog žganja in da se je partizanom zdelo tisto šilce najmanjše šilce na svetu, pa čeprav je bil to običajen štamperle iz debele steklovine. »Ja, da še do dna ne pride so se šalili. Toda, če sem ga hotela imeti za vse, za vsak dan, sem morala skopariti.« »Vam ga je kdaj zmanjkalo?« »O, tudi. Posebno, če je bila še kakšna slaba letina. Ampak navadno se nam je kar ,štu-kalo'.« Ko so prišli k hiši prvi partizani julija 1941. leta, sploh ni vedela, da so partizani. In prvo leto Nemcev sem gor sploh ni bilo. Sele po Dražgošah so pritisnili. Partizani so prihajali sprva v majhnih skupinicah. Ponoči so prišli, da jim je skuhala žgancev in mleka. Stane Žagar, Aleksander, nekaj Stražišanov, pa Tepina Ciril-Veverica, Vrhovski iz Škofje Loke in še nekateri drugi so bili pri prvih partizanih tu gori. »Grdo je bilo. Partizani so vedno govorili, da bo svoboda, jaz pa, da bomo vsi prej pod rušo. Tako se je vleklo. Vedno sem mislila, da bi bilo najbolje, da bi bila že prvo leto seljena, kot Kojcanovi, pa so lepo mir imeli tam v Nemčiji, pri nas pa nobena noč ni bila mirna. No, ja, internacija je bila pa druga pokora. Najbolj sem se bala noči. Samo jaz sem odpirala hišna vrata, nihče drug. Vseh je bilo strah. Tudi moža. Pa nisem vedela, ko se je oglasilo pod oknom ali na vratih, ali odpiram našemu ali belemu ali Nemcu. Najbolj sem se bala raztrgancev, ko sem enkrat zvedela zanje. S partizani sem se dogovarjala za gesla, da mi je bjlo vsaj malce olajšano. Vse mi je bilo sumljivo. Ce je bil partizan, prerazcapan ali pa prelepo oblečen. Vem, da je prišla enkrat k hiši skupina, v kateri je bil eden tako lepo oblečen, da nisem mogla verjeti, da je res partizan. Vojteh je bil iz papirnice, partizan, jaz sem pa grozila, da jih bom kar naznanila, ker sem bila prepričana, da so preoblečeni... Vedno sem jih za prespat napotila v hlev, da bi se pri Nemcih, če bi slučajno prišli, lahko izgovorila, da nismo vedeli kdaj so prišli. Nemcpv je vedno hodilo več skupaj, le kadar je prišla brigada k hiši, je bilo, partizanov več. Pa je bila brigada kar pogosto tu. Prešernova največkrat. Od neredne hrane so bili bolni. Kolikokrat so na pol skuhali, pa hiteli naprej. Pest suhih hrušk in krhljev sem dala vsakemu, da se jim je vsaj malo zamašilo. Vedno sem rekla, da, ko bo letina okrog, bomo pa lačni. Pa nismo bili. V prvi svetovni vojni smo bili bolj lačni. V tej smo pa od Nemcev še karte dobili. Kožman, ki je bil v Zabnici na občini za ta večjega, nam jih je dajal. Pa vedno je govoril, kadar se je od tu vrnil v Zabnico, da je tu gori partizanov vse črno. Samo, da Nemci ne bi lezli gor. Velikokrat pa sem v kašči imela spravljeno partizansko moko in kako strah me je bilo, kadar so Nemci pregledovali hišo, da bi jim ne vžgalo, zakaj imamo naenkrat toliko moke ali pa da je drugačna kot naša. Pa so delali hude preiskave. Vse so prelezli. Odkar so v Pševem pri Drajnarju enega dobili v mešnaku, so tudi našega vedno pregledali. In vedno je šlo kaj z njimi. Enkrat so nam Nemci kar štiri glave živine odpeljali. Da že moramo Biti prijatelji s partizani, ko nam je še oni niso vzeli, so govorili. Vendar nam osebno res nihče nič ni storil. Ata je ravno toliko znal nemško, da se je z njimi pogovarjal in niso nas ne selili, ne sile delali. Se celo takrat ne, ko so presenetili brigado in so partizani ušli na vrh griča pa na Planico in na Mohorja in je na dvorišču ostalo polno konj in voz in živeža in vsega.« Najhuje pa je bilo, kadar so se tolkli tu okrog. Ko je 1944, gorela Križna gora, je morala Nemcem zaseženo zvoziti z vozom v dolino. In na to stran so neprestano streljali z minometalci. Grozno je bilo. 16. maja 1944 je bila spet pri njih Prešernova brigada. Sva-runov štab je imela vedno v hiši. Patrole, ki so bile zunaj, niso zasledile nemcev in prišli so že čisto blizu, ko jih je ugledal drugi najmlajši Brnkov sin, Milan. Svarun ga je trdo prijel, če si ne izmišljuje, da je videl Nemce. Komaj toliko časa je bilo še, da so se zapodili na Podjelovcev rob in že je zaropotalo. Veliko jih je takrat padlo. Nemci so jih obstreljevali s tromblonkami in kogar je zadelo, ga je razmesarilo. . . Partizani so se od tu po špilju ur cerkvi «n ko so Nemci šli proti Pl>n!°j Pevno, so jih partizani spet napadli. T'" dan pa je bilo na Lavtarskem vrhu,1 v Bukovščici vse zeleno Nemcev. Tudi' so imeli srečo. Malo Nemcev je padla, i niso znašali nad njimi. Ze prejšnji odpeljali partizanske vozove, konje in so ga partizani tisti dopoldne njihovem kozolcu. »Živo se iz te borbe spominjam Tti tistega Poljaka, ki je padel potem prodi vojne pri Bukovici v Selški dolini. Ti pokalo in žvižgalo, da smo se kar pri; on se je pa mimogrede usedel na kuha okno, kjer je bilo malce kritja, in pr mu damo malo piti. Beži, Švabe so čisto t smo ga rotili. Pa se je kar smejal. Odbili! napad in užival je, češ, kako smo jih Drzen je bil. In samo skočil je z okna »I že so bili tu Nemci. Niso mogli biti nitid^ metrov narazen.« Pri hiši je bila kurirska javka »I najbolj zanesljivi kurirji so bili njeni Če so šli Nemci, so bili takoj obve Čepuljah, na Bukovščici, na Mohorju M pa so imeli zavezano vsak svojo culo. če 1 zares. Le mati se ni hotela meniti a takšnega. Odpirala je vrata noč za noCjM kolikokrat zapregla vola v voz in odpdjl živež na Mohorja ali kam drugam Kad«! Nemci teren osvetljevali z reflektorji raketami, se je ustavila, da bi kaj ne za In potem spet naprej. Stari babi i* nobeden nič hotel, je govorila in vedno zemala bremana le nasa. Drobna^ živahna je še danes. Osenide*tl je dopolila lani, pa bi jih zlahka vsaj petn odvzel. Garaška vse življenje. Se danes vse v hiši. Te dni je kuhala žganje. Kuhakj prašiče. Po tri kotle je naenkrat kurila, p*t prašiče povardevala, južino skuhala in grapo nesla ta mladim, ki so drva delali." še šlo, nazaj se je pa morala opreti na pak' Ja, ko bi bil človek vedno mlajši pravi. Ko odhajam, mi naroča pozdrave za Ak sandra. Steklenico žganja in vrečko orehovi stisne zanj. Da bi jo čimprej spet obiskat bi rada videla. Zdaj ga ne ho \t\v ena merica ... r» rl i • i D. Dolenci ►AVLIHOVA PRATIKA "198' - • debela • brana • iskana I lejska igralnica spet v Kazini , i samoupravnim sporazu-združevanju sredstev za .jfojho - adaptacijo blej-4^ - so se Hotelsko turi Ujetje Bled - Toplice. Ge-,t skupščine občine Ra-Zavod za pospeševanje tu-TOZD igralnica Casino jrka. Interexport. Borovo drugi dogovorili, da zpadijo novo blejsko Kazi-m je izredno veliko vi oži-,m igralnica Casino Bled. »pred dnevom republike v rK>ve prostore v Kazini. ker so bili prejšnji prostori precej tesni in neprimerni. V Kazini je temeljna organizacija Casino, ki sodi k Zavodu za pospeše vanje in razvoj turizma Bled, pridobila 747 kvadratnih metrov površine ali 25 odstotkov vse površine blejske Kazine. Tako ima dovolj prostora za posebne igre na srečo, ki pomenijo pomembno dopolnitev turistične ponudbe blejskega turizma. Igralnica, ki bo odprta vsak dan od 18. ure naprej vse leto, se je torej po petnajstih letih, odkar so jo ustanovili, spet vrnila v stare prostore. O. S. ►aoifl ugotavljamo, da še nismo postorili vsega okrog spomina na borce. Pred prazniki, 28. novembra, so na spomeniku na poko-1 Preddvoru ob manjši slovesnosti, v kateri so sodelovali preddvorski Mi, odkrili spominsko ploščo trem borcem, ki so pokopani na tem 0 dogodku, v katerem je zaradi izdajstva pri Suhi pri Kranju 11942padel borec Kokrškega odreda Milan Juvan-Maksim iz Zgor-in ie dva neznana borca, je spregovoril Franc Puhar-Aci. — V) Dolenc ,RAVJE V NARAVI VASA PISMA MLADI SO NEZADOVOLJNI Jesensko dolgočasje nas je v nedeljo. 4. novembra. pripeljalo na ples v kranjski delavski dom. ki po mnenju mladih že nekaj časa dokaj uspešno zabava mladino. Ker je v Kranju to ob sobotah in nedeljah edina prireditev, pridejo vsi. ki se radi sprostijo ob glasbi. Poskrbljeno je za pijačo in tudi prigrizka ne manjka. Vse bi bilo lepo in prav. če ne bi organizatorji začeli uveljavljati stare prakse; podražitev. S 40 dinarjev za vstopnico so prišli na 50 dinarjev ob sobotah, sedaj pa je tudi ob nedeljah vstop dovoljen samo za 50 dinarjev. Ta podražitev je bila za mlade, ki nimajo stalnega vira dohodkov, neprijetna. Vendar denar ni največja zapreka za mlade. Organizatorji so zdaj »ukazali«, da vstop s šport nimi copati in zguljenimi kav-bojkami ni dovoljen, ftei je. da naj bi bil mladinski ples pred vsem kulturen, brez razgrajanj. Vendar že pregovor pravi, da obleka ne naredi človeka. Zato pa velja, da se s športnimi copati da veliko bolje plesati ko/ s čevlji, ki ti na gladkem parketu drsijo in lahko celo padeš. Pa tudi to ne bi bilo tako hudo. če ob tem ne bi pomislili, da se zaradi takih odločitev mladina razbija, pravzaprav deli v vrste in podvrste. Posledica je precej neprijetno vprašanje: kam naj gre potlej mladina s »supergami« t »Socialno ogrožen mladinec«, Tekmovanje za najlepšo ptičnico V dneh od 10. do 15. decembra bo v paviljonu Hortikulturnega društva Kranj (pri stari osnovni šoli Simona Jenka) razstava trajnih aranžmajev. Prikazani bodo tudi aranžmaji z vozlanjem — makrameji z zelenjem in suhimi šopki. Na vrtu pri paviljonu pa bodo na ogled vseh vrst ptičje krmilnice. Hortikulturno društvo Kranj razpisuje nagrado 2.000 din za najlepšo ptičjo krmilni-co in poziva učence vseh kranjskih šol, da se tekmovanja udeleže. Poleg glavne nagrade bodo sodelujočim podeljene tudi knjižne nagrade. Učenci naj bi svoje krmilnice prinesli v paviljon na Gregorčičevi, danes v petek, 7. decembra, od 12. do 16. ure. Zanimiva razstava bo odprta vsak dan od 10. do 17. ure. S tekmovanjem želi društvo vzpodbuditi skrb za ptice pozimi in s postavitvijo privlačnih ptičjih kr-milnic obogatiti naše okolje. D. D. Krvodajalska akcija v Kropi Kropa — 27. novembra je bila v Kropi redna krvodajalska akcija, ki so jo uspešno organizirali delavci Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, s pomočjo krajevnega odbora RK iz Krope. Kri je darovalo nekaj več kot 300 krajanov Krope, Kamne gorice in bližnje okolice. Posebno pomembno je, da je med krvodajalci vedno več mladih. M. S. ilitrošnik (Cichorium »ybus) to adar ImA*m adravilo, ki poapeAuje jesčnoat, pre-K ^ jjjoćanje seča, Cisti kri, spodbuja presno-0 p, i*riites je tudi pri zolčn i h in ledvičnih teža-fsrt 'Krolnik, imenovan tudi cikorija, raste kot traj-( I* poteh, živih mejah in pustem zemljišču. Iz ^l4«W> razvite korenine raste do 60 cm visoko ] k i davičastimi cvetovi modre barve. Danes t, »cikorijo« kot industrijsko rastlino zaradi In«, ki je polna grenkega mlečnega okusa. S pra-,Jj h n iz nje izdeluje cikorija, ki služi kot dodatek U in korenina sta skoraj brez duha, okusa pa -.penkega. Korenina je vretenasta zunaj rumen ^ , libela, znotraj bela. Korenino izkopavano od 0>- marca do konca maja. liste in cvetove pa julija ^ tjuta. Korenine operemo, podolgoma prerežemo, 4emo in obesimo v senčni prostor s prepihom. »lene Potrošnik priznava medicina kot zdravilno rastlino. Caj iz listja in korenja izzove apetit, pomaga tudi pri regulaciji izločevanja želodčne kisline, blaži bolečine v črevesju, zaostavlja nezaželene driske in deluje dobro na bolezni jeter in žolča. Koren cikorije se uporablja prepražen in zmlet kot zdravilen kavni napitek. Pofeg železa so v rastlini grenčine cikoriin, laktoin in lintibm, beljakovine, čreslina kislina, smole, sladkor, kalij, natron itd, zato odlično deluje na čiščenje krvi. Praktiki priporočajo potrošnik (svež rastlinski sok) kot pospeSek za rast las (masaža). Posebno je potrošnik (cikorija) znan kot zdravilo za želodčni katar. Čaj: malo žličko suhih listov cikorija ali vse rastline prelijemo s polovico kozarca vrele vode. Pustimo stati pol ure, ko se shladi, čaj precedimo. Jemljemo po 1 jedilno žlico toplega čaja pred jedjo in po njej, posebno pri topih bolečinah želodca. Potrošnik je tudi izvrstno naravno zdravilo za jetrnC bolezni, zato se priporoča pri zastoju v jetrih, zlatenici in bolezni vranice. Potrošnikov čaj zelo pospešuje izločanje in odvajanje žolča in izločanje sluzi. Čajna mešanica iz enakih delov potrošnika in peteršilja pa pospešuje izločanje seča in čisti kri. ' ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (6. zapis) Kar ne morem se še odtrgati od kramljanja o visokogorenjskih Ratečah — kajti zares sem šele prav malo povedal o tej naši odmaknjeni vasici, četudi tako starosvetni ljudski postojanki na raztečju: med Dolino in deželico pod Višarji. Raztečje — Rateče! v Zdajle pa je priložnost, da tudi povem: napak je, če pravimo, da gremo v Trbiž! Prav je: na Trbiž! Tako govore Ratečani kot tudi rojaki iz sosednje Kanalske doline! Sicer pa Trbiž (poitalijančeni Tarvisio, ponemčeni Tarvis) ni tako tuja krajevna oznaka. Izpod Peči (1509 m) na tromeji priteče gorski potok Trebiža naravnost v Rateče. Ime pomeni, da hitra voda trga, trebi bregove ali celo pobočja, močno nagnjen svet. Po vsem sodeč, je Trbiž najbrž kar prvotna slovenska oznaka za obmejno trgovsko mestece. PADLI BORCI - GASILCI Na pročelju Gasilskega doma (Rateče št. 83) je vzidana kovinska (bronasta) plošča s pozlačenim napisom: »V spomin gasilcem — borcem — Mežik Ivan (1920-1944), Kunstelj Andrej (1913-1944), Cuznar Anton (1912-1945), Kavalar Bogomil (1923- 1945). - Slava jim!« No, to se ni zgodilo prav v Ratečah, pač pa nekje drugje v Dolini! KOROŠKA GOVORICA Tako v Ratečah in v Podkorenu kot v Kranjski gori mi je zvenela v uho značilna koroška govorica, mehka, rahlo zastrta, pojoča; s slišnimi polglasniki na koncu glagolov. Ko pa sem prišel v Log in v Gozd — Martuljek, se je koroščina že izgubila iz izgovorjave. — Torej bo le res, da so zgornji (zahodni) del naše gorenjske Doline naselili Koroški rojaki iz Sovče vasi nad Podkloštrom. Nekateri celo domnevajo, da so. se Korošci naselili tostran Karavank, ker so se zbali novih odlomov neprijaznega Dobrača, ki je v letu 1348 zasul celo vrsto vasi v svojem podnožju. Seve je to le neznanstvena domneva. Le koroška govorica v Dolini potrjuje prihod rojakov z območja Zilje. — Treba pa je tudi to reči, da vpliv šole, radia in televizije vedno bolj izriva narečje — ne le tu, v Dolini, pač pa povsod na Slovenskem. Le priletni ljudje in samotarji se še drže stare govorice. Soglasnik v se sliši navadno kot b (bem= vem, bid'm vidim, prab'm s=pravim, bera ««e vera, za pobed «=-zapoved). Samogalsnik o se spreminja v a (gaspadar, pamagam, pakli čem). Samoglasnik e izgovarjajo kot nemški a (pat, debat, desat) Ratečanki v svojih nošah (Foto Gorenjski muzej, Kranj) w NENAVADNI POGREBI Ze več sobesednikov, na katere sem naletel na svojih poteh po Dolini, mi je omenjalo navado iz starih časov: če je kdo umrl sredi trde zime, so njegovo truplo shranili pod visok sneg ali pa v skrinjo na mrzlem podstrešju. Ko pa je nastopilo toplejše vreme, so pokojnika peljali na Rodine, kjer je bilo pokopališče tudi za Dolince — saj so bile Rodine več stoletij znamenita in veljavna prafara, mati mnogih sedanjih župnij. Ali so bili cerkveni, morda celo sanitarni predpisi tako strogi, da so morali nositi mrliče tako daleč k pokopu? Od Rateč do Rodin je kar 42 km hoje. No, razdalja za današnje pojme resda ni velika — včasih pa se je taka pot zavlekla v večdnevno počasno potovanje. In zgodilo se je, da je mož pokopal svojo pozimi umrlo ženo, nažajgrede pa si je izbral že drugo in na dom pripeljal novo gospodinjo . . . Dogodile pa so se v zvezi s to navado še drugačne, bolj nerodne stvari. Tako so imeli ponekod navado, da so pokojnika položili kar v skrinjo, ki so jo imeli na mrzlem, odprtem podstrešju. Strupen hlad, s kakršnimi so bile nekoč obdarjene vasi v »gorenjski Sibiriji«, je trupla kar lepo ohranil do prve pomladne odjuge. Takrat so domači skrinjo s pokojnikom naložili na voz in odpeljali k pokopu na Rodine.-Ko pa so se pogrebci vrnili, jim je bila seve pripravljena »sedmina«. Najbrž kosilo ni bilo kaj izdatno in se je zato gospodar spomnil na suhe hruške in orehe, ki jih je hranil v skrinjah na podstrešju. Pa je naročil dekli, naj prinese pehar orehov in suhih hrušk. Vsa prestrašena prihiti v hišo in komaj izdavi: v skrinji leži pozimi umrla gospodinja ... Stvar je bila seve hitro razjasnjena: v naglici so pogrebci naložili na voz napačno skrinjo, ono s pokojnico pa pustili na podstrešju! R Kedkokrat je slišati zatrjevalnico da ali ja; namesto te rečejo dra ali dro. kot Korošci. Tudi klicalnik mamo! je značilen za severne rojake; mi pokličemo mama! No, tako smo prišli tudi do Ponce. oznake za goro, nad katero stoji sonce točno opoldne. Torej je to Poldnevnica! Ker pa Ratečani ne rečejo poldne pač pa »pone«, je gora dobila pač svoje domače ime — Pon- LJUDSKA NOŠA atečanke in Ratečani so daleč v naš čas ohranili svojo ljudsko nošo (kar nerad uporabim besedico »narodna« noša — kajti le-ta je bolj umetna tvorba preteklega stoletja, iz dobe staro-slavnih taborov). Vendar so jo moški prej opustili kot ženske. (O kmečki noši v Ratečah v 19. in v začetku 20. stoletja je več pisala v Glasu, 24. junija 1970, etnologinja A. N.) — Povzemam le nekaj njenih stavkov: Staro domačo oblačilno tradicijo so na Gorenjskem v največjem obsegu in najtrdovratneje gojili v Ratečah. V širšem slovenskem prostoru se srečujemo s podobnim primerom le še v Ziljski dolini in v nekaterih predelih v Beli Krajini. Fenomen, ki ga ugotavljamo v ra-teški noši, je potrebno osvetliti z nekaterimi dejstvi, ki so v ljudski kulturi Ratečanov komaj preteklega in najnovejšega časa živo prisotna. Predvsem je treba naglasiti prisotnost močne vaške skupnosti, ki je osnova in pogoj za ohranitev tradicije. — Danes se ta navezanost na tradicijo kaže v pietetnem odnosu, ki ga goje Ratečani do starin. Rateče predstavljajo pravo zakladnico živih etnografskih spomenikov (predmetov), ki jo domačini, posebno ženske, skrbno čuvajo. — Zakoreninjeni v tradicijo so še nekateri običaji v Ratečah. Se pred nekaj leti so se ra-teške vdove trdno držale starega običaja — triletnega žalovanja v črnini. O LASU).STRAN KTEK. 7 DtCEMBBA Ij ti KOMPAS JUGOSLAVIJA NA SILVESTROVANJE S KOMPASOM KOMPAS je tudi leto« pripravil pestro izbiro silvestrskih aranžmajev v domovini in tujini. Zanje so značilni bogati programi in dobro izbrani kraji in hoteli. MEDULIN - odhod 28.12. 6 dni, avtobus, polni penzioni in silvestrovanje v hotelu BELVEDERE s pokritim bazenom, športnimi tereni, izleti v Pulo, Limski fjord in Poreč (doplačilo), otroci 20 do 30 % popusta. Cena: 2.270 din. MALI LOŠINJ - odhod 28.12. 6 dni, avtobus, polni penzioni in silvestrovanje v hotelu AURORA z bazenom, sauno, športnimi objekti, trim stezo, izleta na Susak in Veli Lošinj. Cena: 2.690 din DUNAJ - odhod 30. 12. 3 dni, avtobus, ogledi znamenitosti DUNAJA, OGLED OPERETNE PREDSTAVE in SLAVNOSTNI NOVOLETNI PLES. Cena: 3.500 din G RAZ - odhod 30.12. 3 dni, avtobus, kmečko kosilo v LIGISTU, slavnostni obroki in cotaili, NOVOLETNI PLES z jedačo in pijačo, ogledi. Cena: 3.500 din. PRAGA - odhod 29.12. 6 dni, avtobus, ogledi, silvestrovanje, nakupi, polni penzioni. Cena 4.000 din CATANIJA - SICILIJA 3 dni, avion, izleta na ETNO in v TAORMINO, ogledi, silvestrska večerja. Cena 5.800 din. INFORMACIJE in PRIJAVE v vseh poslovalnicah KOMPASA! S KOMPASOM NA SMUČANJE Izbrana smučarska središča s prenočevanjem v neposredni bližini smučišč 8 DNI - 7 POLNIH PENZIONOV POPUSTI ZA OTROKE Letošnjo KOMPASOVO smučarsko ponudbo smo vam že predstavili. Naj vas samo spomnimo, kam lahko greste smučat s KOMPASOM. V ITALIJI: na PASSO DEL TONALE ob vznožju Krnskega ledenika, v VAL DI FIEME s smučišči na Pampeagu, Cermisu in prelazu Lavaze, v VAL GARDENO, na NEVEGAL; V AVSTRIJI: V OBERTAUERN Gorsko smučarsko središče (1740-2375 m) slovi kot smučarski paradiž, z odličnimi smučišči (gondola, 3 sedežnice, 23 vlečnic). Zabave v kraju ne manjka, pa tudi pokrit bazen in igrišče za tenis pod streho premorejo. V OBERTAUERNU sta vam na voljo aranžmaja v novem hotelu VVINTER in v penzionu Barbara. Cena za 7 polnih penzionov je od 3.600 do 4.090 din, cena celotnega aranžmaja pa je s prevozom (500 din) in žičnicami (1.160 din) od 5.160 do 5.750 INFORMACIJE in PRIJAVE v vseh poslovalnicah KOMPASA! |1NEX INTEREXPORT TOZDINEX POTOVALNA AGENCIJA LJUBLJANA Pripravili so vam zelo zanimiva in enkratna SILVESTROVANJA: GARDSKO JEZERO, 4 dni, odhod 30. 12.; TOUZER, najlepša oaza v TUNIZIJI, nastanitev v hotelu z bazenom, silvestrovanje, odhod 30. 12. 1979., povratek 1. 1. 1980 v večernih urah MADEIRA, otoček v Atlantiku, kjer je celo leto pomlad. Poleg silvestrovanja so na programu ogledi, na pretek pa bo tudi časa za kopanje in nakupovanje. Odhod 30. 12. 1979., prihod 2. 1. 1980 Za ZIMSKE POČITNICE vam je na voljo bogata izbira programov: - AVSTRIJA: BELO JEZERO, odhod 13. L, 20. L, 27. 1., 3. 2. 1980 DORFGASTEIN, odhod 12. L, 19. L, 26. 1. 1980 - ITALIJA: ŠESTO v Dolomitih, odhod 12. L, 19. L, 26. 1. 1980 - ČEŠKOSLOVAŠKA: Nova Lesna v VISOKIH TATRAH, odhod 11. 1. 1980 - LIECHTENSTEIN: MALBUN, odhod 12. L, 19. L, 26. L, 2. 2. 1980 PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, poslovalnica Ljubljana, Titova 25, telefon: 061 - 312-995, 327-947, 322-581 ALPETOUR Turistična poslovalnica v hotelu Creina, tel. 21-022,23-883 Turistična poslovalnica v Radovljici, tel. 75-189. Turistična poslovalnica v Škofji Loki, tel. 60-960 Za smučišča pri vlečnici Zatrnik in vlečnici Plana je nad cesto Bled—Pokljuka zgrajen smučarski nadvoz — Okrog sto novih parkirnih prostorov — Poostreni varnostni ukrepi za smučarje — Smučišča na Zatrniku bodo letos bolje urejena kot doslej — Dnevna karta 110 in poldnevna 70 dinarjev Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled je za svoj smučarski center Zatrnik za letošnjo sezono pripravil kup novosti. Na regionalni cesti Gorje-Zatrnik-Pokljuka, ki je bila letos modernizirana in asfaltirana v vsej dolžini, so čez cesto na Zatrniku zgradili nov betonski smučarski nadvoz, ki je pomembna pridobitev tega priljubljenega smučišča. Zdaj se bodo smučarji z vlečnice zatrnik in vlečnice Plana I vlečnice Zatrnik in vlečnice Plana I varneje prismučali v spodnji del smučišča. Dvanajst metrov širok nadvoz bo namreč odpravil dosedanje nevarno prečkanje pokljuške ceste. Stal bo okoli 1.500.000 dinarjev, gradi pa ga GP Gradbinec iz Radovljice. Jarek, ki je doslej zeval nasproti gostišča Viator, so zasuli in zravnali — predhodno so uredili dela za odvodnjavanje - in tako pridobili okrog 100 novih parkirnih prostorov, za katere je bila na Zatrniku vedno stiska. Zdaj bo torej veliko več možnosti, da bomo dobili parkirni prostor pri samih vlečnicah. Dva teptalna stroja sta že pripravljena in pri zavodu zatrjujejo, da bodo letos smučišča veliko bolje urejena kot doslej. Zavedajo se namreč, da je urejanje smučišč prav tako zahtevno in ppmembno, kot žičnice same. Novi zakonski predpisi okrog smučarskih centrov postavljajo ostrejše pogoje tako pred upravljavce žičnic in smučišč, kot pred smučarje same. Zato pripravljajo dodatne označbe na smučiščih, nujna zavarovanja ob vlečnicah — predvsem gre tu za Hotunjski vrh - organizirana pa bo tudi roditeljska služba za učinkovitejši nadzor nad nediscipliniranimi smučarji. Zatrnik ima štiri vlečnice in se-dežnico. Med zadnjimi v Sloveniji so letos tudi tu uvedli enako ceno dnevnih kart za vse dneve v tednu. Ob delavnikih pa ostanejo še naprej v veljavi poldnevne karte. Letos bomo na Zatrniku za dnevno karto odšteli 110 dinarjev, za poldnevno pa 70 dinarjev. Tudi letos bodo v veljavi posebni popusti za pogodbene aranžmaje s sindikalnimi organizacijami, društvi, šolami in potovalnimi agencijami, poleg cenejših tedenskih kart ter kart s popusti za člane Smučarske zveze Slovenije. Parkirnina bo vključena v ceno karte. Zal tudi letos še ne bo imel Zatrnik gospodarskega poslopja, kjer bi bila popravijalnica in izposojevalnica smuči ter drugi nujni prostori. Vseeno pa bo poskrbljeno za ravlje manjša popravila smuči. Telefon« zveze tudi letos še ne bo, ima I Zatrnik organizirano reševalno *kj bo in je po UKV zvezi v stala« stiku z zdravstvenim domom i Bledu. Organizatorji obljubljajo, i si bodo prizadevali, da bodo dom delovale tudi druge službe, kot pluženje ceste, smučarske šole. posojanje smučarske opreme Bledu, pa tudi, da ho ski ^ Bled —Zatrnik redno vozil ■ bodo gostinske usluge boljše kot i slej. Računali so, da bosta nadvo: parkirišče končana že sredi novtj bra, toda gradbena dela je rnofll motilo zadnje deževje, sedaj, ob m ključku del, pa predstavlja vdB oviro skrajno neugoden matenal zasipanje, na katerega so naletj Toda; do konca tega tedna. upA vljajo organizatorji, bodo kij vsemu dela končana in Zatrnik I pripravljen na novo sezono bolje ki kdajkoli. D. Dolencf Dražje žičnice na Voglu Radovljica — Radovljiški izvršni svet je podprl predlog temeljne organizacije združenega dela žičnice Vogel za poprečno 10 odstotno zvišanje cen prevozov na žičnicah. Temeljna organizacija bi bila ob starih cenah v precejšnjih težavah, saj so se stroški vzdrževanja povečali za okoli 30 odstotkov, povečale so se tudi obveznosti, večja je zaposlenost po zakonu o varnosti na smučiščih. Temeljna organizacija bi pri enakem številu prodanih vozovnic in po enakih cenah kot v lanski sezoni zaključila poslovno leto z okoli 915.000 dinarjev izgube. Cene dnevnih kart so za letošnjo sezono že višje tudi v drugih gorenjskih smučarskih središčih. Tako je na Krvavcu 150 dinarjev, na Veliki planini 140 dinarjev, na Voglu pa je dnevna karta za ves sistem žičnic 130 dinarjev. D. S. Gradbena dela novega zatrniškega smučarskega nadvoza — ta je ie M vrsti — so zaključena, le material za položno speljano smučišče pod nju še treba navoziti. Te dni bodo vsa dela gotova in Zatrnik bo priprav1'' snežno odejo in veselo smučarijo. — Foto: D. Dolenc Boljšo ponudbo domačemu kupcu in turisi O smernicah za pripravo temeljnih planov voja 1981 —1985 v Špeceriji Bled bodo razpraii li tudi v krajevnih skupnostih in ostalih oP nizacijah, kjer ima Špecerija svoje posloval — V bodoče večja turistična ponudba v njih< prodajalnah 43 poslovalnic, mesnic, gostišč in bifejev ima danes razpredenih po občini Radovljica in Jesenice blejska Špecerija. čez štirinajst dni se jim bo priključila še nova samopostrežna trgovina z živili v Mošnjah. Kar v 16 krajevnih skupnosti sežejo. V tem srednjeročnem obdobju je bila trgovska mreža precej obnovljena, zgrajenih je bilo več novih trgovin, tako da sedaj samopostrežni način prodaje predstavlja že okrog 92 odstotkov celotnega prihodka, le 8 odstotkov pa še klasični. V naslednjem srednjeročnem obdobju stoje pred to delovno organizacijo velike naloge, saj so na njihovem področju velike želje po novih prodajalnah, razširitvah in obnovitvah obstoječih. Toda kako uskladiti vse te želje in možnosti? Prav zato so delavci Špecerije Bled svoje smernice za pripravo družbenega plana 1981 T* 1985 poslali v vse krajevne skupnosti in vse organiza- V turističnih središčih bo v bodoče vse spremljal oddelek spominkov. V njih Bledu je vedno dobro obiskan. - Fot samopostrežne trgovine Špecerije Bled ovi novi prodajalni r hotelu Park na D. Dolenc cije, kamor tudi oni sežejo Prt*J dni bodo sedli k prvim raip^ Za ta teden so sklicali sestan« krajevni skupnosti Dvorje. U Zasip in Lesce. Kasneje pntkj0 vrsto še ostale. Dogovoriti se »0» o resničnih potrebah po trgovski! nudbi, če je potrebna P*' koliko lahko krajani pri ten pomagajo, o lokacijah in podob Ko bodo znane vse želje in pot pa seveda tudi možnosti, bodo | lahko usklajeni. Seveda so v vi primerov želje po novih # postrežnih trgovinah, vendar peščico ljudi, ki žive v odročnih I jih, bo verjetno Se morala xad« vati klasična prodajalna. V Špeceriji Bled se UVtfeji bodo v tem srednjeročnem ob« morali narediti več za turistično] nudbo. Zato predvidevajo, da svojih novih samopostrežnih vinah — pa tudi v že obstoječih turističnih centrih kot je Bled! drugi, uredili oddelke s spomin)" delki domače obrti, iskanimi čami in podobnim. V njihovi prodajalni v hotelu Park, kije1 dokončana letos, se je tovrstna daja odlično obnesla. Za razširitev svoje prodajne se Špecerija Bled tudi dohodki povezuje. Soinvestitor je gradnji drsališča na Bledu, lom Krim pa bodo združevali stva za gradnjo depandanse ho v kateri bo tudi Špecerija ii svojo samopostrežno trgovino. Pri veleprodaji pa delovna nizacija namerava širiti skladi.* modernizirati stroje v klavnici povečati vozni park. Poskrbeti pa bo treba tudi kadre, saj sedanja kvalifikan struktura ni najboljša V ni njem planskem obdobju vajo 7-odstotno rast celotnega hodka Tudi v prihodnje se Špecerija Bled dohodkovno vala s proizvodnjo, kakor ti Turistično poslovno skupne Blod. D. Dol« 1 OKI 1979 11 .STRAN O LAS u VI ,cć r «r leti jEOl ik tficka in Miha Perko — Celih šestdeset »biser let »ta ie skupaj, če ne štejemo časa, ko sta ho-tfn kot fant in dekle. Starost jima je nekoliko upo-ivflila korak, oči tudi niso več take kot nekdaj, pa rfnliar sta še živahna. Micka postori vse, kar gospo-tjajapač mora, Miha pa prav rad zaide na vas in še Ptfbnok »Benku*, kjer možje malo popijejo in vržejo Imrie. Včasih je bil krepak fant, ja, iz prve svetovne Mri ima celo kolajne, pa tudi v bojih za severno |£ je sodeloval. Čevljar je bil in težko je shajala ptflaruka druŽinica, dokler, sinovi — eden je padel v fagi vojni — niso odrasli. 41 let so stanovali v Se-^ah,potem pa sta se starša preselila v sinovo novo i> Pristavi. Zdaj jima je kar lepo, pravita. Dinarja za svoje skromne potrebe imata, zdravje pa mrt zaenkrat tudi kar dobro služi. Hujše bolezni še tubd°Pn n***' razen vojne, seveda, ki pa je itak večini j prinesla samo gorje. Da bi le tako še dolgo bilo, oba. in to jima ob iskrenih čestitkah želimo doma s kmetov pri Sv. Ani in je zaradi mamine smrti že zgodaj prevzela vlogo gospodinje Tudi pozneje, ko je Ignac kupil hišo na Mlaki, tu živita še zdaj, je bila razen družine njena glavna skrb živina. Ignac je najprej delal na žagi v Jelendolu, potem pa je zaradi bolezni prešel v sedanji Zlit. 1957. leta je dočakal upokojitev. Rodilo se jima je šest otrok. Enega sta izgubila v 25. letu, drugi pa so si, kot je navada, ustva rili lastne družine in »odleteli« iz domačega gnezda. Tako Marija in Ignac živita sama. Ne pritožujeta se. le zdravje bi jima bilo lahko bolj naklonjeno. Dela je še vedno dosti. Skrbita za kravo in dva prašiča. Kadar je treba spravljati krmo, jima priskočijo na pomoč otroci. Sicer pa sta najbolj vesela, če lahko delata zunaj. V hiši ne zdržita. Prista vški jubilanti n M \jet ra Ilirija in Ignac Kuhar — V Jelendolu, kjer je \0t Uvel in delal, sta se spoznala na nekem semnju, (jadni »ta hodila, preden sta se vzela. Marija je bila Ana in Anton Lukanc — V njeni družini, kjer je bilo deset otrok, so bili skoraj vedno lačni. Oče je bil čevljar, večkrat brez dela kot ne, zato ni čudno, da je mlada Ana leto dni služila, da bi se dodobra najedla kruha. Potem se je zaposlila v tovarni Peko in delala tam celih 33 let. Mož Anton, doma iz Dupelj, je bil tudi čevljar. Pred vojno je delal v glavnem pri zaseb nih obrtnikih, potem pa si je tudi on poiskal delo v Peku. Med vojno je cela družina, rodile so se jima štiri hčerke, ena že v svobodi, delala za partizane. On je delal čevlje, zbirali pa so tudi hrano in drug material za borce. Lepše življenje se jima je odprlo šele po vojni. Zgradila sta novo hišo v Pristavi. Zdaj varujeta vnučka, gospodinjita, obdelujeta vrt, najbolj pa se sprostita v hribih. Sta člana planinskega društva v Križah in navdušena ljubitelja planin. Skoraj vsako nedeljo sta v Gozdu, kolikokrat sta že osvojila Kriško goro, Dobrčo in druge bližnje vrhove, pa sploh ne vesta. Hoja in pogovor v veseli družbi ju tudi ohranjata pri zdravju. (H. J.) — Foto: F. Perdan tova pridobitev zdraviliškega turizma v Sloveniji 4 )gjfl HOTEL »DOBRNA« JE REZULTAT $\iUPNEGA VLAGANJA ZDRAVILIŠČA D0-ME, KOMPASA, INGRADA CELJE IN RAZVOJNEGA CENTRA CELJE vtj ar lno| boi > 4 ih- nkv likoi pri »M ta j^viltfce Dobrna je dobro m tudi preko meja, saj ima "M*u> tradicijo, ki sega tja v 17. sto-* tu v* bolj realna pa je domneva, 0toplice izkoriščali že Rimljani. Lrafevanje gostov je že dalj časa lo zmogljivosti zdravilišča, nov objekt, ki so ga slovesno „ 23. novembra letos, poleg itjrtrtoej&ih zdraviliških uslug z 1 * i\ posteljami v eno in dvo-•ojJJ hajjflih sobah bistveno povečal foofttvene zmogljivosti zdravi H% Do sedaj je zdravilišče raz po ^ i 350 posteljami v svojih >,^tih, pri zasebnikih pa je bilo 140 na voljo 400 postelj. /novem hotelu z 10.000 kvadrat o*0* % »etri površin je zdravstveno terapevtski del z balneo terapijo, medicinskim centrom in fizioterapijo, pa bazen s termalno vodo in veliko teraso, ki poleti s premično stekleno steno omogoča prijetno kopanje in sončenje. Hotelski del z 274 ležišči dopolnjujejo gostinski prostori s 500 sedeži v restavraciji, narodni restavraciji, kavarni, snack baru in klubskih prostorih. Za rekreacijo je poskrbljeno s trim kabinetom in modernim štiristeznim avtomatskim kegljiščem. Hotel premore tudi dvorano s 60 sedeži, primerno za seminarje, predavanja, tečaje ... Veliko terapevtskih možnosti, kot so: balneo gimnastika, termotera-pija, elektroterapija, mehanoterapi- ja, spectroterapija, medicinska gimnastika, podvodna masaža in drugo nudi Široke možnosti za rehabilitacijo, zdravljenje in rekreacijo. Akratoterma-Peloidi in ugodna klima sta med glavnimi značilnostmi zdravilišča pri uspešnem zdravljenju ginekoloških, ortopedskih, revmatičnih in drugih bolezni in obolenj. Investiranje novega hotela, kjer nastopajo kot sovlagatelji štiri delovne organizacije: Zdravilišče Dobrna s 125 milijoni, Kompas s 65 milijoni, Ingrad Celje s 45 milijoni in Razvojni center Celje zli milijoni, je vsekako vredno posnemanja, saj je možen nadaljni razvoj turizma in gostinstva predvsem na podlagi -združevanja sredstev. Odnosi omenjenih sovlagateljev pri ugotavlja -,nju in razporejanju skupnega dohodka so seveda urejeni s posebnim samoupravnim sporazumom. A. M. SALON POHIŠTVA Lesce RAZSTAVA in PRODAJA POSTELJNE KONFEKCIJE TEKSTILNE TOVARNE METKA - CELJE RAZSTAVA JE ODPRTA D0 20. DEC. Rurka ' Smisel gibalne omike in športa V svetu je že nekaj desetletij znano naziranje, da Sport pomeni nadomestilo za vse tisto, kar človeku posebno v razviti porabniški družbi jemlje sodobno življenje. Šport naj bi vrnil človeku več aktivnosti, ki mu jo je vzel mirujoč enoličen, avtomatičen način dela, vrnil naj bi mu ono za kar so ga oropali stroji, računalniki in druga odgovorna večkrat razburljiva opravila. Šport omogoča človeku več pristnosti, spontanega čustvovanja, sprostitve, je beg iz anonimnosti — povratek k najbolj naravnim načinom gibanja: hoji, teku, plavanju in planinstvu. Šport za razvedrilo odpravlja kvarne posledice dela in učenja, opravlja ziv-ljensko pomembno funkcijo, je protiutež sedečega in učečega načina bivanja. Šport bogati človekovo zavestno dejavnost, jo pestri in je usmerjen na ohranjevanje njegove narave. Prav v njej je težnja, da bi se človek vrnil v svet prostosti. Civilizacija ga je po sodbi nekaterih družboslovcev pahnila v izgnanstvo — v velike stanovanjske zgradbe, v okolje asfalta in betona. Človek našega časa je razdvojen na delo in na življenje zunaj dela. Pri delu opravlja eno vlogo, zunaj dela pa drugo bolj pristno, povezano z igro in bogatejšim doživljanjem prostega časa. V aktivnem Športnem udejstvovanju je manj prisiljevanja in nadzora, več je spontanosti in svobode, ni podrejanja, lažnih in navideznih vlog, ki jih igrajo ljudje pri delu. Ljubitelje Sporta povezujejo podobna nagnjenja, doživljajo vsaj trenutno srečo, ki je ni toliko na drugih področjih. Športno razvedrilo je izhod iz zaviralnih okoliščin, v katerih ni dovolj samoizražanja, ne samopotrjevanja. Razvoj civilizacije je dejansko povezan z zatiranjem človekovih naravnih možnosti. Razvita družba je ustvarila zaprt krog, v katerem postaja poprečni človek del proizvodnega kolesja in je brez zadostnega ustvarjalnega razmaha. Podvržen je pritisku potrošnih predmetov, reklame, množičnih občil in tako imenovane industrijske kulture. Iz tega enosmernega stanja naj bi prešel v stanje svobodnejšega razmaha lastnih moči. Gibalna težnja je v človeku, se uresničuje v zabavnem in tekmovalnem Sportu. To pa le v ugodnih razmerah, spontano ali v prostovoljnih organizacijah, ki odkrivajo pot v svet Sporta vsem, ne le izbrancem in plačancem. Ne kaže prezreti Škodljivih vplivov civilizacije, ki se jim je težko ogniti, vendar bo v človeku zmeraj veljal zakon, ki nas uči, da delo ohranja organe, nedejavnost pa jih slabi. Ce je delo izoblikovalo človeka na najvišjo stopnjo živih bitij, ga utapljanje v zapeljivih porabniških dobrinah lahko ogroža in mu zmanjSuje v tisočletjih pridobljeno naravno trdoživost. Človek mora biti aktiven, delovno in družbeno angažiran, zmeraj bo moral ohranjevati lastno naravo, zmogljivost in trdnost. Pretirano zadovoljevanje potreb in apetitov ga poleni, tako da hitreje peSa, slabi in veni. Nadaljevanje sledi Jože Ažman OD VSEPOVSOD Proti igračam — orožju V Zahodni Nemčiji so se pojavili letaki, ki prikazujejo dedka Mraza v novi opremi; oborožen je s strojnico, iz vreče daril pa mu gledajo topovske cevi in jedrske rakete. Zvezna ministrica za vprašanja družine je s tem začela veliko kampanjo proti kupovanju otroških igrač, ki spominjajo na vojno. V nekaj nemških mestih so že prepovedali prodajo takšnih igrač. Dolga pot Nina Baženova je svoj šestdeseti rojstni dan proslavila v Vladi-vostoku, kjer so jo nadvse slavnostno pozdravili, saj je prišla tja peš iz Kema v Kareliji na finski meji. V sindikalnem glasilu Trud so zapisali, da je v enajstih mesecih prehodila 14.905 kilometrov poti, se pravi dobrih 45 kilometrov na dan. »Oswaldov« muzej v Dallasu Turisti se bodo kmalu lahko razgledovali skozi okno, s katerega je Lee Harvey Oswald pred Šestnajstimi leti ustrelil ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Stara opečna zgradba, kije bila vsa ta leta zaklenjena, bo namreč postala šestnadstropni muzej, v katerem bodo razstavljene fotografije Oswaldove puške, prstni odtisi, rezultati preiskave skupaj z rezultati Warrenove komisije, FBI, dalaške policije in drugih organov. Obnova stavbe bo po predračunih stala 700.000 dolarjev. GRČIJA DOBRO OBISKANA Kot poroča atenska tiskovna agencija, je v prvih devetih meaecih obiskalo Grčijo 5,083.472 turistov, v iatih meaecih lanskega leta pa 4,348.075. Sedemnajst odstotkov ali 735.000 več So« tov bo prineslo tudi več deviz rlavi, ki jih Grčija potrebuje za velik uvoz blaga iz tujine. Največ turiatov je priilo iz Amerike (536.574). Tudi Jugoslovanov je bilo letos precej več (482.853) in so se uvrstili na drugo meato. MEHIKA PRIPIRA NAFTNO PIPO MehiSki predsednik Hose Lope z Portilo je izjavil, da njegova država Japonski in drugim deželam ne bo mogla nadomestiti vse nafte, ki so jo doslej dobivale z Bliž njega vzhoda. Portilo je hkrati ■poročil, da Mehika' načrtuje zmanjšan izvoz svoje nafte zato, da bi njeno gospodarstvo zmoglo koristno porabiti dohodek od nafte, ne da hi nastajali inflacijski pritiski. TE DNI PO SVETU ZDA »ZASKRBLJENE« Ameriško zunanje ministrstvo je izrazilo »zaskrbljenost« zaradi povečanih pošiljk sovjetskega orožja Arabski republiki Jemnu. Ministrstvo opozarja, da se bodo ZDA »zoperstavile sovjetskim prizadevanjem za povečanje in razširitev vpliva in dejavnosti na Arabskem polotoku«. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV ASEAN Zunanji ministri |>etih dri*v članic združenja držav jugovzhodne Azije (ASEANI se bodo sredi decembra sestali v glavnem mestu Malezije. Na sestanku bodo proučili položaj v Kampučiji. Uradni predstavnik ASEAN je »poročil, da bodo zunanji ministri Tajske. Malezije. Indonezije. Filipinov in Singapura proučili vprašanja, ki izhajajo iz resolucije n Kampučiji. ki mi l<> nedavno predložili generalni skupščini OZN in ki jo je svetovna skupščina / veliko večino glasov tudi sprejela. Zahtevo po sklicu sestanka držav ASEAN je postavila Tajska JAPONSKO POSOJILO KITAJSKI Japonska vlada je sporočila, da bo odobrila Kitajski posojilo v znesku 1,5 milijarde dolarjev z nizkimi obrestmi. V vladnih virih ae je izvedelo, da bodo Kitajci s tem posojilom zgradili dve pristanišči, tri železniške sisteme in hidroelektrarno. To je največje posojilo, ki ga je Japonska doslej odobrila tuji državi. KONVENCIJA OZN O MIGRANTIH Generalna skupščina OZN je dobila priporočilo, naj izdela mednarodno konvencijo 0 varstvu človekovih pravic in dostojanstva delavcev-migrantov in njihovih družin. Akcijo naj bi začeli na prihodnjem zasedanju generalne skupščine, ko naj bi ustanovili telo, v katerega bi bile vključene vse države, ki bi sodelovale v akciji. ZDRAVILO PROTI CIROZI JETER Kitajski zdravniki, izvrstni poznavalci tradicionalne medicine in zdravljenja z rastlinami, ao našli zdravilo, ki lahko pozdravi ali vsaj ublaži cirozo jeter. Z njim so na šanghajskem inštitutu za tradicionalno kitajsko medicino v sedmih leUh doaegli lepe uspehe. Dobro polovico bolnikov ao povsem ozdravili, pri ostalih pa ae je zdravstveno atanje vaaj izboljšalo. ODNESLI NUMIZMATIČNO ZBIRKO Iz inštituta dunajske univerze so neznanci odnesli več kot 8000 antičnih kovancev, katerih vrednost se suče okrog 200.000 dolarjev. Dragocena zbirka grškega in rimskega denarja je bila spravljena v vitrini brez alarmnega sistema, pogosto pa so posa-mezne primerke uporabljali v študijske namene tudi študentje in profesorji dunajske univerze. SE en PREKOP Japonska vlada se pogaja s predstavniki ZDA in Paname o motnosti, ds bi med Atlantikom in Pacifikom speljali še en prekop, ki bi bil širši od sedanjega. Novi prekop bi stal 8,3 milijarde dolarjev. Dolg bi bil 98 kilometrov, po njem pa bi lahko plule ladje z nosilnostjo do 300.000 ton. Gradili bi ga deset let, in sicer zahodno od sedanjega prekopa. CMLAS12. STRAN PETEK. 7. DECEMBRA 1979 Začetek zimske olimpijske sezone Po jutru se dan pozna VAN SKNALKS - Ce drli pregovor, da ne po jutru dan pozna, potem lahko amelo gledamo na novo olimpijsko smučarsko sezono. To velja za jugoslovanske alpince. Prvi dve mednarodni tekmi v Italiji v slalomu in veleslalomu sta pokazali, da nafti reprezentance v to alpsko sezono stopajo fte bolje pripravljeni kot v preteklih letih. To so pokazale uvrstitve, ki so jih nafti fantje dosegli na teh dveh uvodnih mednarodnih tekmah. K ritaj je bil v slalomu le dvanajst ■totink sekunde za Senmarkom, v veleslalomu pa so bili nafti v oapredju. Prva tri mesta so si namreč razdelili Kritaj, Kuralt in Strel. Temu uapehu pa sta svoje dodala fte Maguftar in Cerkovnik. Drugi veleslalomaki obračun, pred sobotno uverturo v svetovni poka) v Val d'Iaeru, je imel med 145 tekmovalci izredno zanimiv razplet. V ospredju so bili nafti alpinci, ki so zaaedli vsa vodilna meata. Kritaj je povedel v prvem nastopu. Strel je t'A takoj za Italijanom Nbcklerjem, za Strelom pa je bil Kuralt. Izredno pa ata v tem prvem veleslalomakem nastopu vozila tudi Maguftar in Cerkovnik. Čeprav z viaokima startnima številkama (Maguftar z 58, Cerkovnik s 85) sta se uvrstila med prvo d vaj seterico. Se bolje pa so nafti vozili v drugem nastopu. Kritaju je slo kot si je telel in zaaluteno je bil najhitrejši. Junak druge votnje tega veleslaloma je bil Jote Kuralt, kije dosegel najboljfti čas in se prebil na drugo mesto. Strel pa je zadrtal tretje. Torej te tu uspeh, ki mu ni para. Maguftar in Cerkovnik si nista dala vzeti te dobrih uvrstitev iz prvega nastopa. Ljubljančan je ostal dvanajsti, mladi Cerkovnik pa se je uvrstil na sedemnajsto mesto. Nafti so tako porazili precej zvenečih irnen svetovnega alpskega belega cirkusa. Res je, da ni starta! Stenrnark in se nekaj drugih, toda to ne zmanjšuje uspeha, ki so ga dosegli nafti reprezentantje. Rezultati - 1. Kritaj 2:52,74, 2. Kuralt 2:53,47, 3. Strel (vsi Jugoslavija) 2:53,58, 4.Steiner (Avstrija) 2:55,24, 5. Nokler 2:56,37, 6. Giorgi (oba Italija) 2:56,41. 7.Jakobson (Švedska) 2:56,93, 8. Bieler (Italija) 2:56,99, 9. Burger (Avstrija) 2:58.38. lO.Gaaienica (Poljska) 2:58.3«. 12. Maguftar 2:59.11. 17. Cerkovnik (oba Jugoalavija) 3:00.2«. KR12AJ ZAOSTAL I.K ZA MALENKOST Pred velealalomskim uspehom v Van Se-naleau so svoj naatop vai najboljši opravili v slalomu. Na tem je Stenrnark pokazal, kdo je in kaj je, a vendar se mu je Bojan Kritaj krepko približal. Križaj je bil več kot izvrsten v drugem nastopu, saj je dosegel najboljfti čas in le dvanajst stotin k sekunde zaoatal za zmagovalcem Stenmar-kom. Odlično je smučal tudi Jote Kuralt. ki je bil četrti, med prvo dvajaeterico pa sta tudi Oberstar in Strel. Rezultati - 1. Stenrnark (Švedska) 124,20. 2. Kritaj (Jugoalavija) 124.32. 3Thoni (Italija) 124.45. 4. Kuralt (Jugoslavija) 125.01, 5. Popangelov (Bolgarija) 125,26. 6.Steiner (Avatrija) 126.82. 7. Andrejev (SZ) 126,83, S.Strand (Švedska) 126,87, 9.Worndl (ZRN) 12638. 10. Kodama (Japonska) 127.10. 19. Oberstar 128.79 20. Strel (oba Jugoslavija) 128.94. -dh Smučarski skoki Kranjski skakalci prvič na snegu PLANICA - Ob zaključku uspelega treninga na skakalnicah v Planici in Kranjski gori so imeli skakalci kranjskega Triglava prvo tekmovanje na snegu. Pomerili so se na dveh skakalnicah. Člani, mladinci in najboljfti pionirji so se srečali na 60-m skakalnici v Planici, pionirji obeh kategorij pa so nastopili na 35-m skakalnici v Kranjski gori. Rezultati 60-m skakalnica: člani: 1. Bizjak 213,5 (56,58), 2.Peternel 208,0 (58, 59). 3.Fintgar 192,6 (55, 54); mladinci: 1. Ka strun 207,3 (56,57), 2. Beton 199,6 (54,55), 2-Gatpirc 193,2 (52, 54), pionirji: l.Polanc 185,7 (51, 55), 2.Čimtar 182,2 (51, 50). 3. Silar 173,0(47.45). 35-m skakalnica: st. pionirji: 1.Zabkar 205,5 (27,5 32,5), 2.Stirn 202,5 (27,5 31), 3. Melin 202,0 (27,5, 31,5), ml. pionirji: l.Semenič 194,5 (27,5, 30), 2.Skrjanc 191,0 (26, 30,5), 3. Zupan 189,5 (26, 28,5) itd. lini,« nam je dejal po prvi pregledni tekmi v Planici naft najboljfti skakalec Norčič. Najboljfti člani in mladinci so pod vodstvom treh trenerjev odpotovali na enotedenski trening v St. Morit/ v Švico, kjer te nekaj časa poteka mednarodni trening skakalcev iz več držav. 11. decembra se bodo vrnili domov. Nato bo osem najbolj Aih odpotovalo fte v NDR, nastop bo /.družen z nastopom na dveh mednarodnih tekmovanjih. Mladinci bodo sredi decembra nastopili na prvi tekmi za OPA pokal v Passo Koli« v Italiji. Omeniti velja, da bo v novi zimi ena tekma za OPA pokal tudi pri nas, in sicer 2. februarja v Planici. Rezultati: 1. Norčič (Triglav) 243.7 (90.5, 86), 2.Zupan (Jesenice) 1*43 (76, 7S,.>). 3. Tepe« (Ilirija) 190.4 (75, 7«), 4. Veli konja (Predmeja) 1883 (78,5. 74). 5. Komel (Ilirija) 187.8 (75. 76). ».Mlakar (Logatec) 186,0 (76,5. 73). 7. Benedik (Triglav) 1833 (76. 74). 8. Antel 1823 (75.5. 73). ». Križaj (oba Ilirija) 1823 (75.5, 72). 1«. Bizjak (Trirfiv) 171,2 (73. 71). 11. Jemec. 12. Lo-trič (oba Jesenice) 13. Ulaga (Ilirija). M. Pavlina (Ilirija). IS.GloboCnik (Triglav) itd. -I.Javornik Norčič daleč pred vsemi PLANICA — Med prazniki so imeli nafti najboljfti skakalci na 90-m skakalnici prvo pregledno tekmovanje. Kranjčan Bogdan Norčič je zanesljivo zmagal. Njegova prednost pred drugouvrftčenim Zupanom je bila tako velika, da bi lahko v obeh skokih padel, pa bi kljub temu fte zmagal. Zanimivo je, da je bil tudi lani v začetku sezone praktično nepremagljiv, vendar njegova prednost ni bila tako velika. »S formo v začetku decembra sem povsem zadovoljen. Do prvih mednarodnih tekmovanj je le 20 dni. Ob ugodnih pogojih lahko fte precej napredujem, če ne bo vmes kakšnih poškodb, potem bom optimistično pričakal start v olimpijsko leto na prvi tekmi za svetovni pokal na 90-m skakalnici v Cor- Hokej Zelo pomlajeni TRŽIČ - Trtiftki hokejisti, člani TVD Partizan, so se na letošnje prvenstvo pričeli pripravljati že konec julija. Priprave so potekale po načrtu, ki sta ga pripravila trenerja Zvone Erjavec in Silvo Japelj, saj so do začetka novembra nabirali telesno kondicijo, potem pa so se prvič podali tudi na ledeno ploskev. Vendar pa so do danes opravili le nekaj treningov, kajti zaradi pomanjkanja denarja jih več tudi niso mogli opraviti. Trtiftki hokejisti, ki že 11. leto nastopajo v ligaftkih tekmovanjih, bodo letos spet tekmovali v Medobčinski hokejski ligi Gorenjske, v kateri bo nastopalo sest moštev. Njihova ekipa bo v letošnjem prvenstvu precej pomlajena, saj je v ekipi, ki šteje 27 igralcev kar 10 igralcev lanske mladinake ekipe. Ti bodo v letošnjem prvenstvu skušali ob izkušenih igralcih nadoknaditi vrzeli, ki ao nastale z odhodom nekaterih igralcev. Vsekakor bodo imeli trtiftki hokejisti v letošnjem prvenstvu precej dela, če ae bodo hoteli uvrstiti v sredino lestvice, saj je znano, da v nekaterih drugih ekipah nastopa po več igralcev, ki so včaaih igrali v ekipi Jesenic. Trtičani igrajo prvi dve tekmi prvenstva, ki se začne danes, v gosteh, igrali bodo na drsališču na Jesenicah, tretjo tekmo, 20. decembra, pa doma in upajo, da jim bo vreme naklonjeno ter da bodo do takrat lahko uaposobili ledeno ploskev na domačem drsališču za Virjem J. Kikelj Alpsko smučanje Prvenstva gorenjskim klubom Radovljica — Pododbor za tekmovanja pri smučarski zvezi Slovenije je na seji v Skofji Loki sprejel koledar tekmovanj za alpsko smučanje. V zelo bogati tekmovalni aezoni 79/80 bodo največ tekmovanj organizirali gorenjski klubi. Poleg vrste tekmovanj za kategorizacijo bo SK Trtic organiziral državno prvenstvo za člane in članice od 1. do 3. februarja. SK Jesenice državnega prvenstva za mladince in mladinke od 15. do 17. februarja. SK Bled republiškega prvenstva za starejše pionirje in pionirke od 28. februarja do 2- marca, SK Alpetour republiškega prvenstva za mlajše pionirje in pionirke od 9. do 19. februarja. Značilnost tekmovalne aezone 79/80 je tudi večje število KIS tekem v Sloveniji kot v preteklih letih. 14. in 15. decembra bo v Kranjski gori slalom in veleslalom za moške v organizaciji SK Jesenice. Naslednje tekme bodo: 23. decembra alalom za moške na Sorici (SD Železniki), 5. januarja alalom za ženske na Zatrniku (SK Bled), 8. januarja veleslalom za tenske na Krvavcu (SK Triglav). 4. in 5. februarja alalom in veleslalom za moške na Krvavcu (SK Triglav). C. februarja slalom za moške na Starem vrhu (SK Alpetour), 29. in 30. marca slalom in veleslalom za moške na Zelenici (SK Trtic). Tradicionalno tekmovanje pionirjev in pionirk »Pokal Loka« bo v organizaciji SK Alpetour 24. in 25. februarja na Starem vrhu. V okviru gorenjske tekmovalne skupnosti za alpsko smučanje bo organiziranih 17 tekmovanj za kategorije od cicibanov do mlajših mladincev in mladink. Na teh tekmovanjih ni omejitev nastopov v skladu s tekmovalnim sistemom SZS. M. Faganel Občinsko sindikalno prvenstvo Radovljice v kegljanju Prva mesta za Elan in Iskro RADOVLJICA - V dneh pred praznikom republike, 29. novembrom, se je na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici končalo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO sta tekmovanje zelo dobro organizirala in izvedla komiaija za šport in rekreacijo pri OSZS in Društvo upokojencev Radovljica. Na tekmovanju v kegljanju, ki je trajalo štiri najst dni, je nastopilo 145 žensk in 595 moških iz 75 OO ZS. Rezultati: tenske nad 40 let: 1. Sparovec (Iskra Lipnica) 191 2. Rozman (Kemična Podnart) 189 3. Stular (Iakra Otoče) 167; tenske do 40 let: 1. Lutnik (Iskra Otoče) 190. 2. Majatotovič (Iakra Otoče) 189. 3. BulovecTinca (Klan Begunje) 183; ženske tekmovalni razred: Zore (Iskra Otoče)180; moški nad 40 let: 1. Rebec (Sob. Radovljica) 228. 2. Gašperin (Klan Begunje) 215 podrtih kegljev, 3. Malner Joža (Zapori Rad.) 209; Vaterpolo »Profesorji« prvaki KRANJ — Moštvo Prosvete — Brinovec, Tor kar, Balderman, Sorli, A. Slavec, Chva-tal, Žun, Andrjašič, Smid — so zmagovalci sindikalnega prvenstva v vaterpolu. »Profesorji« so zasluteno prvi, saj so pokazali najboljšo igro in petim nasprotnikom niso oddali niti tičke. Bolj napet boj pa je bil nato za drugo mesto. Moštvi Planike, Iskre in Ikosa so se enakovredno kosala za to mesto. Na koncu so bili drugi vaterpolisti Planike, ki imajo le boljšo razliko v golih. Izidi preloženih srečanj — Planika : Pro-sveta 6:8, Ikon : Sava 8:2. J Šola plavanja za odrasle KRANJ - Odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj bo organiziral tečaj za odrasle neplavalce. Prijavnina za posameznika je le 250 din in ae vplača pred pričetkom tečaja. Tečaj traja 20 ur. prijave pa sprejema odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj. C. Staneta Žagarja 27. ali po telefonu na 21-17C. V prijavi morajo kandidati napiaati tudi točen naslov in letnico rojstva. M Cadež Namizni tenis Moško in žensko prvenstvo LJUBNO — V organizaciji občinske zveze za telesno kulturo Radovljice je bilo letošnje občinsko prvenstvo za ženske in moške v namiznem teniau. V tenaki konkurenci je nastopilo pet moštev, med katerimi je bilo najboljše moštvo TVD Partizana Ljubno. Dvojica Markel-M ar kovic je bila brez izgubljenega seta prva. V telovadnici OS Radovljica pa so se pomerili moški. Za najboljše moštvo ae je borilo šeat moštev. Prvo mesto so si priborili igralci NT K Lesce pred Ljubnim in TVD Mošniel. L. Eržen Dijaki Iskre osvojili prehodni pokal KRANJ - Tekstilni in obutveni šolski Center iz Kranja je bil tudi letos organizator te tradicionalnega turnirja v košarki v počastitev državnega praznika 29. novem ra. Nastopilo je skupaj 9 moštev v treh podskupinah. Letos ao presenetili dijaki SC Iskre iz Kranja, ki so v zaključnem tekmovanju o pravili z lanskoletnim prvakom Gimnazijo iz K ranja ter moštvom organizatorjev. Izidi srečanj: P red tek asov aaje 1. skupina Gim. Kranj : SC za Blag. prosa«, t 52:24, Gim. Skofja Loka : SC za Blag. promet 52:24. Gim. Kranj : Gim. Skofja Loka 37:35. P red tekmovanje II. skupina; Gim. Jesenice : ŽIC 36:47. SC Iskra : ŽIC 48:4». Gim. Jesenice : SC Iskra 34:37. Predtekmovar je III. skupina: Tek. in ob. SC : JLA 51:36. EASC : JLA 58:32. Tek. in obSC : EASC 54:35. Finale: Gim. kranj : Tekst, in obut. SC 43:45 SC Iakra : Tekat, in obut. SC 51:48 Gim. Krsnj :SC Iakra 45:52. M Cadež Šahovsko prvenstvo Gorenjske SKOFJA LOKA - Loški hotel Trans turist bo v nedeljo od 9. ure naprej prizorišče delavskega šahovskega prvenstva Gorenjske za letošnje leto. Pravico do nastopa imajo vsi redno zaposleni ter upokojenci in upokojenke delovnih organizacij, ustanov, družbenopolitičnih skupnosti in drugih kolektivov, ne glede na šahovski naslov in kategorijo. Igralo ae bo v dveh skupinah — moški in ženske — po devet kol in po švicarskem sistemu. Igralni čas je petnajst minut. Prijave sprejema sodnik do pričetka prvega kola ob deveti uri. - dh Praznični turnir TRŽIČ - V počastitev dneva republike je SD Tržič pripravilo hitropotezni turnir. V zanimivih bojih je največ pokazal Peter Mali. ki je zbral 8.5 točke in dosegel prvo mesto, drugi je bil z enakim izkupičkom Andrej Loc. tretji pa Gubic, ki je zao-Četrto mesto sta si s 7 Lestvica: Prosveta Planika Iskra Ikos Sava Gorenjski tisk 48:23 41:18 42:32 26:28 20:47 1:30 -dh stal za pol točke, točkami razdelila pa a pol točke manj I i. Novak in Soklič, Šesto točkam, '^»»* JSsdkri. in Skrjanc. J. Kikelj Presenetljivo Triglav KRANJ — S Atirinajstim kolom se je v zimskem bazenu končala občinska trim vaterpolska liga. NajboljAo igro in prvo mesto so osvojili mladi igralci Triglava II. V njihovi vrsti so igrali samo mladi, v pomoč jim je bil le trener Borut Farčnik. Zaaluteno ao prvi, saj so le enkrat morali priznati premoč nasprotniku. Ijsidi - XIV. kolo - Kamnik : Vodovodni stolp 15:14, Triglav II : Iskra 14:9, Kokra : Triglav I 12:17, Triglav : Meduze 7:4. Lestvica: Triglav II Triglav I Kamnik Vodovodni stolp Iskra Kokra (t) Triglav III Meduze (-4) 199: 88 201:108 179:123 161:136 101:149 96:135 64:198 71:142 -dh Košarka Tekmovanje šolskih športnih društev Kranj - Solaka košarkarska moštva osnovnih šol so končale ofca^Pgg**™ Kranja. V konkurenci starejših pionirjev je naatopalo sedem, v konkurenci starejših pionirk p. pet košarkarskih moštev. V pionir* |w p«» —---------- obeh konkurencah sta prvo mesto osvojili moštvi SSD osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Izidi starejši pionirji: Simon Jenko : Lu-cijan Seljak 54:27, Simon Jenko : Janko in Stanko Mlakar 5»: 29, Simon Jenko : Davorin Jenko 50:28, Simon Jenko : Stane Žagar 52:14. Simon Jenko : Helene Puhar 70:18, Simon Jenko : France Prešeren 78:14. Lucijan Seljak : J+nko in Stanko Mlakar 45:43, Lucijan Seljak : Davorin Jenko 36:3 I, Lucijan Seljak : Stane Žagar 41:18, Lucijan Seljak : Helene Puhar 37:30, Lucijan Seljak : France Prešeren 45:24, Janko in Stanko Mlakar : Davorin Jenko 24:0, Janko in Stanko Mlakar : Stane Žagar 56:20, Janko in Stanko Mlakar : Helene Puhar 39:9. Janko in Stanko Mlakar : France Prešeren 53:29, Stane Žagar : Davorin Jenko 28:23. Stane Žagar : France Prešeren 31:3». Stane Žagar : Helene Puhar 28:25. Davorin Jenko : Helene Puhar 24:32. Davorin Jenko : France Prešeren •5:8. Helene Puhar : France Prešeren •teJB, Lestvica — starejše pionirke: Simon Jenko 4 4 0 114:24 8 Davorin Jenko 4 2 2 97:71 4 Janko in Stanko Mlakar 4 22 68:86 4 Lucijan Seljak 4 2 2 77:83 4 Stane Žagar 4 04 33:126 0 M Cadež moški do 40 let: 1. Grm (LIP Bled) »1. 2Kapus (Plamen Kropa) 222. 3. Peinkic-her(Elan Begunje)218; moški tekmovalni razred: 1. Medvešček (Alpetour Rad.) 234, 2. Rakovec (HTP Bled) 206, 3. Franc Tomat (Elmont Bled) 205: Moštveno: 1 Klan Begunje 1279. 2. Lip Bled 1236. 3. Veriga Lesce 1228, 4 Obrtniki Rad. 1223, 5. Plamen Kropa 1291, 6. Alpetour Rad. 1290, 7. Iakra otoče 1187, 7.1'pr org. SO Rad. 1186, 9. Kemična Psdnart 1172, 10. GG Bled 1188. Moštveno tenake: 1. Iskra otoče 731. 2. Elan Begunje 672, 3. Iakra Lipnica »M. 4. Dom dr. J. Benedika Rad. «19, 5. UP Bled «12. «. Kemična Podnart 58«. 7. žito Leace 578, 8. Veriga Lesce 560, 9. Plamen Kropa 551, 10. Vezenine Bled 523. Skupni vratni red: š. Elan Begunje 221. 2. Iakra Otoče 172, 3. Veriga Leace 1)1. 4. LIP Bled 128. 5. Iakra Lipnica 83. « GG Bled 79, 7. Plamen Kropa 72, 8. Kemična Podnart 71, 9. Upr. org. SO Rad. M. 10. Društvo upokojencev Rad. 47. V M Sebenje vodijo TRŽIČ - V organizaciji SD Trtic »e j« začela letošnja občinska šahovska liga- v njej nastopa osem štiričlanskih moštev ii osmih trtiških krajevnih skupnosti. Dotlej so odigrali že dve koli, preseneča pa slaba uvrstitev favorizirane ekipe Bistrice. Izidi: Sebenje : Bistrica 3:1; Križe: Brei-je 3:1, Trtič-mesto : Bistrica 2.5:1.5; Sebenje : Virje 4:0, Trtič-mesto : Lom 3:1; Krite : Kovor 2,5:1,5. Vodijo Sebenje s 7 točkami pred Tricem in Krizami s 5,5; 4. Brezje 4; 5. Kovor 3.5; 6. Bistrica 2,5 in na zadnjih dveh mestih Virje in Lom s po 2 točkama. Tekmovanje se bo z naslednjima dvemi koloma nadaljevalo v soboto, 15. decembra. .J. Kikelj Strelci za praznik TRŽIČ - V počastitev praznika republike je strelska drulina »Stefe Anton -Kostja« pripravila moštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja v strelski dvorani na Ravnah se je udeležilo 14 moških in dve ženski moštvi. Rezultti: moški: 1. VEO BPT (J-M. »ustja, Radon) 487; 2. Trtiška tovarn« kos in srpov 451; 3. TIKO 410; 4. Bpt Tkal niča 345; 5. SD Lom 33«; ženske: 1. DSSS Peko (Ležaja. Dolčic. Perne) 388; 2. VEO BPT 374. .1 Klkell Karavanški rokometni pokal TRŽIČ - Rokometaši trtiškega Peka. ki tekmujejo v SRL so se pred dnevi udeležili mednarodnega rokometnega turnirja u Karavanški pokal. To je bil te deseti tradicionalni turnir, ki so ga tokrat pripravili rokometni delavci iz Borovelj. Poleg domačega moštva in Trtičanov so sodelovali še rokometaši iz Celovca, ki so člani avstrijske prve lige in še eno moštvo iz Celovca. Trtičani so osvojili prvo mesto in lep pokal, potem ko so najprej premagali domačine, v finalu pa še moštvo Celovca z 14:12. To je lep mednarodni uspeh trtiškega rokometnega ligaša. ,). Kikeli Za zimski košarkarski pokal KRANJ - Komisija za košarko pri ZTKO Kranj bo tudi letošnjo zimo organizirala zimsko prvenstvo v košarki »* Pokal Kranja. Prijavijo se lahko vse ekipe-ki želijo tudi v tem čaau tekmovati p°d koši. Pogoj je le ta, da za nastopajoča moštva ne smejo igrati kategorizirani košarkarji od 18 leta starosti dalje. Prijave s seina-mom igralcev se sprejemajo do vključno 15. 12. 1979 na naslov - Komisija ca košarko pri ZTKO Kranj, cesta StanrU Žagarja 27. 64000 Kranj. M.Cadet Lestvica — starejši pionirji: Simon Jenko Lucijan Seljak Janko in Stanko Mlakar Stane Žagar Davorin Jenko Helene Puhar France Prešeren S« 0 360:128 12 • 5 1 231:200 10 • 4 2 240:159 8 • 33 139:227 « • 2 4 179:254 3 • 1 3 174:27« 2 • ••133:332 0 Izidi starejše pionirke: Simon Jenko : Stane Žagar 52:2, Simon Jenko : Lucijan Seljak 11:5. Simon Jenko : Janko in Stanko Mlakar 22:8, simon Jenko : Davorin Jenko 28:9, Davorin Jenko : Stane Žagar 24:2, Davorin Jenko : Lucijan Seljak 30:21, Davorin Jenko : Janko in Stanko Mlakar 18:2». Janko in Stanko Mlakar : Stane Žagar 17:1«. Janko in Stanko Mlakar : Lucijan Seljak 22:29. Lucijan Seljak : Stane Žagar 22:13. KUPCEM SPOROČAMO DA IMAMO NA ZALOGI 100 anten za avtoradio po 70, - Asch 120 prenosnih radioaparatov z baterijskim in električnim priključkom po 280, - Asch 70 gramofonov po 600, - Asch 40 radiokasetofonov po 650 Asch 25 črnobelih televizorjev po 1500, - Asch 20 barvnih televizorjev po 4900, - Asch 15 kom HI-FI stereo naprave s 3 enotami in vključno zvočniki in mikrofoni po 4900, - Asch. Razen tega lahko dobite tudi pralne stroje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, pomivalne stroje, mikrovalovne pečice, hladilne omare za vgraditev, štedilnike, zračnike, likalne stroje in še mnogo drugega po ugodnih cenah. Vsi aparati so novi z garancijo. Trgovina je odprta od 8. do 18. ure neprekinjeno, decembra pa tudi ob sobotah, od 8. do 18. ure. KONKURSVVAREN Vermarktungs Ges. m. b. H. 9020 Celovec, St. Veiter Ring 57 (Kucherhof — Hofgebaude), poleg zgradbe Raiffeišenverbands — nižje cene blaga široke potrošnje — ugodni nakupi zimsko športne opreme in novoletnih daril — vsak popoldan obisk dedka mraza z novoletnim sporedom — sejem rabljene smučarske opreme kranj, 15.-26.12. [20. novoletni sejemu Cigareta povzročila požar ^njce - V sredo, 5. decembra. ubin* ie nastal ogenj v stano- . j Terezije Virant na Cesti mar-,jjta Virantova je odpotovala v ključ od stanovanja pa je Vila KreSimirju Smrketu z Jese-• Ta Je P°P°'dne priSel v stano-\* leget v posteljo in kadil, pri t pa s* Je P° vseJ verjetnosti že 1 prebita odeja. Preden je y ieSmrke pre.šito odejo dal na ^yj»oknu. Medtem ko je spal, se ^ja vnela, pogorel je fotelj, ,t;. noćna omarica in nekaj 3j, predmetov. Škode je za okoli yjn Ogenj so pogasili poklicni jeseniške železarne. Smrketa ^edal zdravnik, ki je ugotovil. V^ovo zdravje zaradi dima in Ufbp monoksida ni v nevar- KRANJ - NESREČA NE POČIVA - Tudi parkirani avtomobili nimajo več miru. In to na mestih, ki ho lepo označeni in kjer se lahko parkira. Nesreča se je zgodila na cesti Staneta Žagarja v Kranju ne daleč od Gorenjskega tiska. Voznik osebnega avtomobila je pravilno parkiral na označenem mestu, našel pa je razbitega V parkirani avtomobil je namreč trčil voznik osebnega avtomobila FIAT 1300. Cesta Staneta Žagarja v tem času ni bila poledenela. (— dh) — Foto: A. Ž. ZAHVALA Dotrpej je naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric CIRIL TROBEC p.d. Cirilov ata iz Sr. Bele - orodni kovač Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena zahvala tudi dr. Zgajnarju, g. župniku in pevcem. Hvala tudi kolektivom: TBC — Golnik, Zavarovalni skupnosti Triglav, IBI - Kranj, poklicnim gasilcem iz Kranja, Savi, Gorenjskim oblačilom. KOP in Plinarni. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Srednja Bela, 26. novembra 1979 ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, si ari ata in stric- JANEZ OBLAK Dobravšce 10 Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem tovarne Jelobora in Alpine; g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Janez in Jože z družinama, hči Ančka z družino, hči Pavla ter ostalo sorodstvo Dobravšce, Dobrava, Gorenja vas, Mošnje, 29. novembra 1979 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in tašča MARIJA JEKOVEC iz Stražišča pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, KS — Straži-šče in kolektivu OFSET, ki so jo spremili na zadnji poti in ji podarili cvetje. Zahvaljujemo se pevcem za žalostinke in govorniku za izrečene besede pri odprtem goru. Posebna zahvala gre dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: sin Marjan in hčerka Mara z družinama Stražišče, 1. decembra 1979 ZAHVALA V 52. letu starosti nas je v petek, 30. novembra 1979, nenadoma zapustil dragi mož, ljubljeni oče, dedek in brat JANKO DOLENC s Praprotna 19 Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala osn. organizaciji sindikata LTJ-1 - Škofja Loka in Krajevni skupnosti ter KO SZDL Bukovica - Bukovščica za vence in poslovilne besede ob grobu, Agatinim sodelavcem za cvetje, Bojanovim sošolcem pa za izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. župnikoma iz Selc in Lenarta za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, otroci Jana s hčerko Eriko, Agata, Breda in Bojan ter brata Matko in Francel j z družinama Praprotn.o, 3, decembra 1979 m NESREČE ZAPELJAL S CESTE Škofja Loka — V ponedeljek, 3. decembra, ob 13.10 se je v Dobiju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Stremfelj je zaradi neprimerne hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste v parkirani avtomobil Antona Šifrerja i/. Dobravšči-ce, od tu pa je njegov avtomobil odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnil na streho in se drsal še kakih 16 metrov preden je končno obstal. Voznik Stremfelj in sopotnik F1 rane Peternelj sta bila v nesreči ranjena. Škode na avtomobilih je za 25.000 din. AVTO ZANESLO V OVINKU 'Bled — V ponedeljek. 3. decembra, ob 23.15 se je v Selu pri Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Janeza Pangerca (roj. 1926) iz Sela je v ovinku zaneslo v desno v vogal skednja, od tam pa ga je odbilo v električni drog. V nesreči si je sopotnik Anton Mulej zlomil roko, voznik pa je bil lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 25.000din. POLEDENELA CESTA Kranj — V torek, 4. decembra, ob 5.50 se je v Savski loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jane Trajčev (roj. 1954) iz Kranja je peljal proti Iskri, ko ga je v ovinku na poledeneli cesti zaneslo v desno v pešca Vinka Kerta (roj. 1952) iz Cirč. Huje ranjenega pešca so prepeljali v Klinični center. L. M. LOTERIJA 0 20 1095 500 06830 1.020 85345 5.000 10130 2.020 91425 1.000 12690 1.020 188875 10.000 46910 1.020 78120 1.020 36 50 356960 10.020 73836 5.050 575690 10.020 134976 549026 10.000 10.000 21 30 51 40 20 81 30 50937 1.020 91 40 73807 5.020 001 100 73847 2.020 62391 1.040 84817 1.020 477371 10.000 98637 1.020 587651 10.040 064797 323677 10.020 10.020 32 40 52 40 82 30 28 30 3862 • 400 48 50 03532 1.040 388 200 87442 1.000 04838 1 .(KM) 255512 338082 534742 10.000 50.030 10.000 52778 68328 302638 408178 1.000 2.030 10.000 10.000 683 80 516708 500.000 448063 10.000 09 50 24 30 669 80 54 70 829 80 94 30 6759 500 644 100 9199 400 07824 1.030 33129 1 .(XX) 005984 10.000 55759 2.000 120864 10.000 488069 10.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in prodajalna Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure; prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje in pro-. dajalna Krvavec, Cerklje od 7. do 19. ure. Samopostrežna prodajalna in bife Delikatesa na Maistrovem trgu 11, pa je dežurna ob nedeljah od 7. do 11. ure. Živila — V mesecu decembru 1979 so vsako soboto odprte v normalnem obratovalnem času od 7. do 19. ure naslednje prodajalne: SP Pri Petrčku, Titov trg 5, SP Pri nebotičniku, C. JLA 7 a. SP Oskrba, Begunjska 4, SP Prehrana, St. Žagarja 16, PC Vodovodni stolp, Moše Pijade 12, PC Globus, Koroška 4, SP Zlato polje, Kidričeva 12, Prodajalna Agraria, Prešernova 27, SP Planina, Zupančičeva 24, SP Planina — Center, Gorenjskega odreda 12, PC Planina, Planina 65, SP Primskovo, Jezerska c.41, SP Storžič, C. na Brdo 47 (Kokrica), SP Preddvor, Preddvor 35, PC Britof, Britof 313, PC Klane, Likozarjeva 16, Prodajalna Bonboniera, Prešernova 4, Prodajalna Delikatesa, Prešernova 13, SP Pri mostu, Vodo-pivčeva 13, vSP Šenčur, Kranjska c. 3, SP Cerklje, Cerklje 53. PC Bitnje, Zg. Bitnje 265, SP Orehek, Zasavska c. 44, SP Mavčiče, Mavčiče 102, TO Blagovnica, Cerklje 53. JESENICE: Delikatesa, poslovalnica 7, Titova 7 ŠKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo TR2IČ: Poslovalnica Merk ator, Bistrica (nad šolo), poslovalnica Merkator, Trg Svobode 16. KZK. Trg svobode 16. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 20 do 35 din, špinača 20 din, evetača 24 do 30 din. korenček 11,80 din, česen 36 din, čebula 13,80 din, fižol 26.45 din, pesa 10,45 din, kumare 26 din, paradižnik 32 din, slive 39 din, jabolka 8,50 do 11,90 din, hruške 25 din, grozdje 25 din, pomaranče 19,70 din, limone 24.35 din, ajdova moka 28,53 din. koruzna moka 12 din, kaša 19,50 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din. skuta 34,90 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 11,50 din, kisla repa 11,50 din, orehi 241,50 din, jajčka 2.30 do 3,50 din, krompir 5,60 din. KRANJ Solata 30 din, špinača 40 din, korenček 20 do 25 din, česen 50 din, čebula 18 do 20 din, fižol 30 din, pesa 15 din, slive 40 din, jabolka 12 do 15 din, radič 40 din, pomaranče 42 din, limone 27 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 35 din. surovo maslo 96 din, smetana 48 din. skuta 38 do 40 din, sladko zelje 14 din, kislo želje 20 din, kisla repa 18 din, orehi 220 din, jajčka 3,80 do 4 din, krompir 5 do 6 din, med 80 din. DS TOZD tovarna obutve Breznica Industrijski kombinat PLANIKA Kranj razpisuje dela in naloge: vodje TOZD tovarne obutve v Breznici Za opravljanje del in nalog vodje TOZD mora kandidat izpolnjevati poleg pogojev predpisanih v členu 511 zakona o združenem delu fte naslednje posebne pogoje: 1. da ima visoko šolo ekonomske ali komercialne smeri ali višjo šolo ekonomske komercialne, organizacijske ali čevljarske smeri, ali čevljarsko tehnično strokovno šolo v Pirmassensu, 2. da ima tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali na vodstvenih delih v proizvodnji obutve, komerciali, finančno računovodski službi, ali splošni službi, 3. da je moralno politično neoporečen ter, da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov, 4. da obvlada nemški ali angleški jezik. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Poslati pa jih je treba kadrovskemu oddelku Industrijskega kombinata Planika, Kranj, v zaprti ovojnici, z oznako razpis del vodje TOZD Tovarna obutve v Breznici. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijave. BOSCH DIENST • Avtoelektrika • Diesel črnalke • Avtoradio »Blaupunkt« • Gospodinjski aparati »Bosch« • Električna orodja in priprave »Bosch« ujaldner BELJAK Draulande 23-27 tel. 04242/248060 G L, A S14.STRAN PETEK. 7. DECEMBRA 1978 Pripravimo se na silvestrovo Zdaj /daj ho tu. In če bomo praznovali doma. bo seveda na gospodinji vsa skrb. da bo pripravila prijeten družinski večer. Ce imate le možnost, naredite vse glavne jedi že nekaj dni prej. če pa imate zamrzovalno skrinjo, pa lahko pričnete s pripravami na silvester že kar Kdaj, Marsikaj lahko pripravimo in zamrznemo, na praznični dan pa le vzamemo iz skrinje, odtajamo in spečemo. skuhamo, ali pa kar postrežemo. Morda boste izbrale menu. ki vam ga bomo danes priporočili: nadevano pečeno gos. dušeno rdeče zelje, kruhove cmoke, sadno solato m drobno pecivo. Gos, cmoke in zelje lahko mirne duše pripravimo in zamrznemo Ni je iskrenejše ljubez-kot je ljubezen do ni, jedi. Shavv DRUŽINSKI POMENKI r Kuhinjske dišavnice in začimbe Cavenski poper Cavenski poper imenujejo Francozi zmleto pekočo rdečo papriko. Drugače pa je to trgovsko' ime za začimbo, sestavljeno iz pekoče rdeče paprike in mangoja. Chili aH chilly Chili je posebna vrsta zelo pekoče rdeče paprike, v ki. jo pridelujejo v nekaterih deželah Afrike, Azije in Amerike. Nadevana pečena gos Potrebujemo: očiščeno gos. sol. poper, olje za preliv, vrelo juho ali vrelo slano vodo. Nadev: 20dkg starega belega kruha ali i do l zemlje. ") dkg surovega masla ali margarine. 2 žlici drobno sesekljane čebule, 1 strok zmečkanega časna, nastrgana gosja jetra. 2 jajci, šopek zelenega peterši-lja. žlica zdrobljenega suhega ali sesekljanega svežega majarona. za noževo konico nastrganega muškat -nega oreščka ter sol in poper po okusu. Ce želimo gosja jetra drugače porabiti, jih lahko nadomestimo z 2 žlicama jetrne paštete. Ce pa nam jetrni okus ne prija, jetra iz nadeva izpustimo. Priprava: Kruh namočimo v hladnem mleku ali vodi. Maščobo umešamo, dodamo namočen ožet kruh, jajca ter ostale dodatke in gladko zmešamo. Nato nadevamo gos pod kožo ob vratu in ob zadku, kjer koža rada odstopa. Odprtino zapremo z zobotrebcem, špiljo, ali pa zašijemo z belo nitjo. Gos položimo v ponev s prsmi navzdol ter jo prelijemo z vročo maščobo. V vroči pečici jo počasi in enakomerno zapečemo. Med pečenjem gos večkrat obrnemo. Nekaj minut pred koncem pečenja zvišamo temperaturo v pečici in gos večkrat polijemo z vrelim oljem, da dobi skorjo. Pečenka je odličnega okusa, če smo gosi v trebušno votlino pred pečenjem vložili nekaj kislih jabolk. Dušeno rdeče zelje Potrebujemo: '.\ žlice olja, 2 žlici sladkorja, lOdkg zaseke. l,.r>kg drobno narezanega rdečega zelja. 2 žlici moke. 2dl rdečega vina. sol, kumino, juho ali vodo za zalivanje. Na olju zarumenimo sladkor, dodamo zaseko. da se scvre, nato ji dodamo rdeče zelje, kumino in sol. Ko je zelje mehko, ga potresemo z moko, nekoliko prepražimo, nato pa zalijemo. Pustimo vreti 10 do 15 minut, dodamo še vino in če želimo, še žlico ostrejšega kisa. .Jed mora biti gosta. Ce imamo kratek vrat H kratkemu vratu nosimo redno le ozek. dolg izre;. ki se končuje r konico ali dolg oral. Odpovejte se ruticam in pulijem! Kratka frizura, ki ne pokriva uses. edina harmomra kratkemu vratu. Za okras si nadenite le dolgo, ozko verižico, toda nobenih dolgih uhanov: priroščite si lahko le kratke, tesno pripete. r MARTA ODGOVARJA Darja Kranj V prilogi vam pošiljam košček iz katerega bom imela obleko za silvestrovanje Prosim narišite mi model S* vestrovala bom v hotelu, zato mislim, da je obleka bolj drzna. Vsekakor naj bo dolga do tal. Stara sem 27 let. visoka 167 cm. tehtam pa 62 kg Ni treba, da moramo imeti za pričakovanje novega leta vso garderobo novo. Morda bo zadostovala le moderna svilena bluza z dolgim šal ovratnikom, usnjenim pasom. In če imate rade umetno cvetje, si ga nadenite. Zakaj pa ne? ( / i h? j* ■ \t it/ hi* Mi t K it I v< (t r Rojeni pod soncem svobode •Jutro je mirno in jasno. Le iz doline se počasi dvigajo prosojne meglice, ki se visoko v soncu razblinjajo. Po travnikih leži oktobrska rosa. Biserne kapljice se drže travnatih bilk, pajčevine in listja osamljenih grmičkov. Sonce se je komaj dvignilo nad gozdni greben modrikastih gora, ki so se dvigale v nebo na vzhodni strani. Ptiči so veselo ščebetali in peli svojo jutranjo pesem . . . Hodim. Oziram se in opazujem. Ta sivi dan, te ceste in moker pločnik! Je to tisto mesto, kjer je nekdaj divjala vojna, kjer je mati jokala za izgubljenim sinom, je to tisto nebo, kjer so nekdaj padale granate iz jeklenih ptičev? Vse okoli mene pleše, poje in se jgra, jaz pa breskrbno hodim naprej. Šele sedaj se zavedam, kaj pomeni svoboda, sreča. Pomislim, da je vse to morda samo neka izmišljena bajka, svetla, težka brezmiselnost življenja. Ne, to ni bajka. To je naše življenje, jasna stvarnost. Nekaj, kar je bilo in še bo, nekaj, kar traja in se ponavlja. Opazujem punčko, ki se veselo igra v peskovniku. Oči se ji svetijo kot dežne kapljice, na katere posije sonce. Nosek se ji viha in lepi beli zobje ji obračajo ljubke ustnice. A laske ima trdno povezane s frfota-jočimi rdečimi trakovi. Rdečimi kot >ri, temna rdeča kri, ki so jo prelili mnogi za nas, za naš danes in jutri, življenje teče naprej, vojne je konec, a jesen traja, v simfoniji spreminjajočih se barv in orkestru čričkov. Tu Cebek Cebek sel po hruške, pridejo tri buške. Rajši je prikuhe kG! pod hruško muhe. Se je zaic obrnil in domov se vrnil. Med kosilom pravi: »Saj to ni krompir pravi! Je krompir iz vrečke, drag kot plinske svečke. Kaj vi nič ne veste, ko tako lepo jeste?« Dva samo gledata, eden govori za oba. Dva se spogledata, tretjega gledata. Livij Kocina, 6. a r. osn. šolo .Stane Žagar Kranj se rojeva naša sreča. Tu vstanejo radosti zvezdnih noči ... Ljubo sonce, me hočeš popeljati skozi jesen v nočnem petju vetra, z iztegnjenimi rokami v svet veselja in sreče? Rada te imam, sonce, radi te imamo vsi, kajti greješ nas in zavedam se, zavedamo se vsi, da smo rojeni pod soncem svobode . . . Tatjana Simčič, K. c r. osn. šole Peter Kavčič. Škof ja Loka Jesenska slika Jesenska noč. Mesec žari v vsem svojem žaru. Drevesa se kopljejo v mesečini in mečejo svoje pošastne sence daleč po gozdu. V tihi in prijazni noči se sliši šelestenje listov, ki se poigravajo med srebrnimi žarki. Ves gozd spi, razen sove in nekaterih gozdnih nespečnežev, ki imajo dolge nočne pohode. Tu in tam se sliši pok suhe veje, ki kali nočni mir. Nekje globoko v gozdu zaskovika sova. Sliši se žuborenje potoka, ki me spominja na smeh rojstva in na jok smrti. Premišljujem o človeškem življenju. Življenje je zelo kratko, da bi ustvarilo tisto, kar je nameravalo storiti. Zelo kratko, ampak tudi zelo dolgo. V primeri s časom je naše življenje kot zvezda na nebu, ki žari, potem pa ugasne. Videl sem, kako je list padel z drevesa. Ali ni podoben mojemu življenju? Ta list bo nekdo pohodil ali pa bo zgnil. Tako se bo zgodilo tudi ž menoj. Za hip mi je postalo žal, da živim. Ce se ne bi nikoli rodil, ne bi vedel za nasilje, lakoto, sovraštvo, krivice, nikoli ne bi sjišal za vojne. Toda naslednji trenutek mi je že žal. Ce se ne bi rodil, ne bi spoznal ljubezni, sreče, smeha in drugih lepot tega sveta. Iz razmišljanja me predrami pok veje. Zavem se, da živim in da sem delček jesenske noči.. NOVO V KRANJU ODPRT KOZMETIČNI SALON z vrsto uslug. Se priporoča BOJANA Repe, Staneta Žagarja 19 a, Kranj V. Odgovor Obleka je oprijeto krojena ima globok dekolte, naramnice pa so širše in na ramenih stisnjene in obrane. Zadrga je na zadnji strani, dolžina pa seveda po želji. ESKBE3HB Krvodajalska akcija S ŠOLSKIH KLOPI Zagledala sem prve snežinke Prvi sneg je zapadel. Ceste so preorali s snežnim plugom. Posuli smo jih s peskom. Oče je šel z avtobusom v službo. Marjana je z lopato pokidala sneg in vprašala mamo, če se lahko gre sankat. Prvi sneg nam prinese veliko preglavic pa tudi veselja. Andreja Jugovic, 2. b r. osn. šole Cvetko Golar, Skorja Loka Tri dekleta iz novinarskega krožka smo odšle v zdravstveni dom na Bledu, kjer je bila od 20. do 23. novembra krvodajalska akcija, Zanimalo nas je, kako akcija poteka. Na vratih zdravstvenega doma nas ie sprejel nekam čuden vonj, vonj, ki ga srečaš v vsakem zdravstvenem domu, v vsaki bolnišnici. Spremlja ljudi iz sobe v sobo, iz Čakalnice v ambulanto. Sreča, da nobena od nas ni občutljiva na vse te vonje po zdravilih in krvi. V čakalnici je bilo veliko ljudi, mladih in starejših. Nihče se ni bal. Vesela sem bila, ko sem videla nasmejane obraze krvodajalcev. Tudi sama bi najraje darovala kri, čeprav nisem stara osemnajst let. S svojo krvjo bi rada rešila nekomu življenje. Milka Studen, predsednica Rdečega križa, nam je povedala naslednje: »Akcijo vodim že več let in vedno več krvodajalcev se prijavi. Včeraj. 20. novembra, je prišlo 262 ljudi in le 14 so jih zaradi bolezni odklonili. Danes je bilo do 12. ure prijavljenih 182 krvodajalcev. Moški oddajo največ štiri, ženske pa tri decilitre krvi. Res pa je, da so moški bolj občutljivi. Večkrat jim je slabo.« Povedala je tudi, da pričakujejo jutri in v petek največ krvodajalcev, ker vsakemu, ki da kri, pripada prost dan. Večina ljudi bo prišla v petek zato, da bodo prosti še v soboto in nedeljo. Pravzaprav je to zelo nespa-metno, saj bodo v petek čakali cel dan, medtem ko bi danes in včeraj prišli kmalu na vrsto. Doktor Vojko Mlinar je rekel: »Letos je v prvih dveh dneh mam ljudi kot lani. Vem. da jih bo jutri in naslednji dan veliko več.« Med krvodajalci je bila tudi Marija Šparovec. ki je letos dala kri ie enainpetdesetič. Rekla je. da bo kri še dala, če bo le zdrava. Prvič je kn darovala 1947. leta. Nada Blas je darovala kri trinajstič. Kri daruje zato. ker misli, da jo bo lahko nekoč tudi sama potrebovala. Ce pa ne. je vesela, da lahko pomaga ljudem in jih rešuje. Zahvalile smo se za gostoljubje m pomoč pri pisanju tega sestavka. Ida Zupančič. 7. c r. osn. šole Josip Plemelj, Bled HMNLNIKI r Nenad Stojanović. 7. a r. osn. šole Jeseniško-bohin j odred, Kr gora Pri zemljepisu smo obravnavali naravni prirastek Jugoslavije. Tovariš vpraša: »No, kaj je naravni prirastek?« »Tobak!« se veselo zasliši iz druge klopi. Irena Benedičič. H. d r. osn. šole Prešernove brigade. Železniki ANREJABUPEM18 CmuOGOLA*. 6K0FJA LOKA ^VIZIJA 8. DEC. m f(t 10.00 TV v Soli: Dokumentarni film. (ilasbeni pouk. Začetki pismenost i 15.20 TVvftoli: Matematika Mosor 17 15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Palčki nimajo pojma 18.15 Knjige in misli 18 45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali, aktualna oddaja 21.00 Celovečerni film 22.45 TV dnevnik 12. DEC. 9.55 do 11.00 in 13.55 Madonna di Campiglio: Veleslalom za moSke, prenos do 15.00 16.30 Veleslalom za moftke, posnetek iz Madonne di Campiglio 17.30 Poročila 17.35 Z besedo in sliko: Ankine risbe 17.50 Potovanje v deželo lutk, serijska oddaja 18.15 Ne prezrite 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Piran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Stroszek. nemftki film 21.55 Miniature - Božidar Kant uSer: Kresna noč 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Sezamova ulica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Proslava 175-letnice srbske vstaje 21.30 Športna sreda 22.30 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 9.30 TV v Soli: Istrski gradiči, 1().(K) TV v Soli: Izobraževalna oddaja. Risanka, Predftolska vzgoja 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Sezamova ulica 18.15 Kako je nastal 19.30 TV dnevnik 20.00 Proslava 175-letnice srbske vstaje 21.30 Športna sreda 22.30 TV dnevnik 22.45 Dokumentarni film ČETRTEK 9.10 TV v Soli: Začetek življenja, V gozdu. Klub mladih tehnikov 10.00 TVvftoli: FrancoSčina 10.30 TV v Soli: Kemija, Risanka, Zemljepis 16.00 Šolska TV: Uravnilovka in uspešnost, Dohodek TOZD je družbena last. Seštevanje do 5 16.50 Poročila 16.55 Jakec in čarobna lučka. otroftka serija 17.10 Hollstromova kronika, 2. del dokumentarnega filma 18.00 Dve družini, ena tovarna — reportaža TV Zagreb 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje, oddaja TV Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Boj in delo - dokumentarna oddaja ob 25-letnici ustanovitve slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji 21.20 Glasbeni magazin 22.00 TV dnevnik Oddajniki ii. TV mreže: 15.55 Test 16.10 TV dnevnik 16.30 TV koledar 16.40 OtroStvo mladosti 17.10 KoSarka Partizan: Bosna, prenos (slovenski komentar) 18.45 Vodna energija, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 To sem jaz 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Zabavno glasbana oddaja 22.15 Ženska danes, dokumentarna oddaja TV Zagreb - i. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 79. aktualna oddaja 20.50 Nikola Tesla, TV nadaljevanka 22.05 Akcije 22.10 TV dnevnik 22.25 Glasbena oddaja 14. DEC. 8.55 TV v Soli: V vojaSnici, SlovenSČ>ina, RuSčina, Ali ste se izgubili 10.00 TV v Soli: Angleftčina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV v Soli — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Gledališčestrička Branim« 17.35 Mladinska serija 18.00 Ročk koncert: Camel 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Nafti sodobniki: Akademik prof. dr. Srečko Brodar 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik * 20.00 Hvala za pozornost, zabavno glasbena oddaja 21.00 PetrocelH - serijski film 21.50 TV dnevnik 22 05 Nočni kino Plavalec, ameriški film Oddajniki ii. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarftčini 17.30 T V dnevnik 17.45 Med domom in Solo 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.(K) Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti: dr Luciano Motroni 21.50 Zabavajmo se v Avstraliji 22.40 Koncert pianista Tetea Montoliua T V Zagreb — i. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 1 7.45 Med domom in Solo 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Hvala za pozornost 21.00 Ljubezenske zgodbe, serijski film 21.50 TV dnevnik . 22 05 Dokument ama, oddaja V Merkurjevi poslovalnici BARVE-LAKI v Radovljici (•tari del mesta) imajo naprodaj vse potrebno za pre-barvanje avtomobila. Tu ao vseh barv BONALUX laki in tudi trn mat lak za kombinacijo. Pa aeveda tudi razredčila, metal kit, trdilec za barvo, nitrokit za brizganje, reaktivni temeljni premaz in vodobruani papir. Cena: samo 100 din za lake (posebna ponudba!) 349,90 din za mat lak Pri Murkini MODI v Radovljici imajo bogato izbiro jutranjih halj. I* frotirja, svile, barhanta, debele flanele in jerseya so. Velikosti so na voljo od 38 do 52. Cena: 780 do 1.057.24 din IZBRALI SO ZK VAS Pri Murkinem ELGU v Lescah ao dobili spet ekonom lonce iz Vzhodne Nemčije. 7 litrov drže. Imajo pa Ae tri notranje posode za kuhanje več jedi hkrati. Cena: samo 483.55 din Pri FU2INARJU na Jesenicah se dobe originalni Oet-kerjevi kuhinjski seti iz trdne plastike. V živahni oranžni barvi so. Cena: 448,55 din Na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU se dobe klasični moAki plašči iz čiste volne v sivi, rjavi in drap barvi. Velikosti so na voljo od 46 do 56. Izdelek LABODA, ki je vedno moden. Ceni V Elitinem ŽENSKEM SALONU v Kranju se dobe vseh vrst ženski plašči za zimo. Model TOKIO, ki ga predstavljamo danes, je beige, drap in opečne barve. Ruski ovratnik, raglan rokavi, poudarjeni sivi, spodaj je pa modno širok. Cista volna! Na voljo so velikosti od 36 do 42. Cena: 3.274,70 din ■NLV.]| FHJrT"m rim jUlfrE FIIM BEBI FILM Kranj center 7. decembra amer. barv. vojna drama LOVEC NA JELENE ob 16. uri. Internacionalni artistični shovv program (>'• 19. uri 8. decembra amer. barv, vojna drama LOVEC NA JELENE ob 16 in 19. uri, prem. ital. amer. barv. west. IMENUJEM SE NOBODY ob 22. uri 9. decembra kubanski barv. ris. ELPI-DIO VALDES ob 10. uri, amer barv vojna drama LOVEC NA JELENE ob 15. in 18. uri, amer. barv. fant. TEMNA zvezda ob 21. uri 10. decembra amer. ital. barv. vvest. IMENUJEM SE NOBODY ob 16., 18. in 20. uri 11. decembra amer. ital. barv. vvest. IMENUJEM SE NOBODY ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra prem. amer. barv. biograf. NEDOSEGLJIVA SARAH BERNHARDT ob 16., 18. in 20. uri 13. decembra prem. angl. barv. dokument, ta Čudoviti svet divjine ob 16. uri, amer. barv. put. kali-. fornijski poker ob 18. in 20. uri Kranj 8TORŽIC 7. decembra franc. barv. krim. BUMERANG ob 16 , 18 in 20. uri 8. decembra amer. barv. erot. komed POM POM DEKLETA ob 16, in 20. uri. franc. barv. krim. BUMERANG ob 18. uri 9. decembra nem barv. pust SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (WIN NETOUI ob 14. uri, amer. barv. erot. kom. POM POM DEKLETA ob 16. uri. franc. barv. krim. BUMERANG ob 18. uri, prem. nizoz. barv. vojn. BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT ob 20. uri 10. decembra amer. ital. barv. vvest. IMENUJEM S K NOBODY ob 16.. 18. in 20. uri 11. decembra nizoz. barv. vojni BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT ob 16.. 18 in 20. uri 12. decembra amer. barv. kom. ZA-' LJUBLJENI BOLNIČAR ob 16.. 18. in 20. uri 13. decembra amer. barv. LOV NA LJUDI ob 16., 18. in 20 uri Tržič 8. decembra amer. barv ns. NEUSTRAŠNI POPA.) ob 16. uri, domači barv. vojni, PARTIZANSKA ESKA1) RILA oh 18. in 20. uri, prem amer barv fant. TEMNA ZVEZDA ob 22 urj 9. decembra amer. tajski barv V ZLATEM TRIKOTNIKU MAMIL ob 15. uri, domači barv. vojni PARTIZANSKA ESKADRILA ob 17 in 19. uri, prem. amer. ital. barv. vvest. IMENU-.1 KM SE NOBODY ob 21 uri 10. decembra amer. barv. fant. TEMNA ZVEZDA ob 17. uri amer. barv družb, drama ZADNJI UKAZ ob 19. uri 11. decembra amer. barv. fant. TEMNA ZVEZDA ob 17. in 19. uri 12. decembra franc. barv knm BUMERANG ob 17. in 19. uri 13. decembra amer. barv. kom. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 8. decembra slov. barv. mlad. pa-STIRCI ob 16. uri, ital. barv. krim. GRBAVCEVA tolpa ob 18. in 20. uri, nizoz. barv. vojni boj na ŽIVLJENJE IN smrt ob 22. uri 9. decembra amer. barv. ris. NEUSTRAŠNI popaj ob 15. uri, nem. barv. krim - GRBAVCEVA tolpa ob 17. in 19. uri, prem. angl. barv. dokum. ta Čudoviti svet divjine ob 21. uri 10. decembra amer. barv. kom. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 18. in 20. uri 11. decembra amer. barv. erot. kom. POM pom DEKLETA ob 18. in 20. un 12. decembra amer. barv. erot. kom. POM POM DEKLETA ob 18. in 20. un 13. decembra amer. barv. vojna drama LOVEC NA JELENE ob 17. in 20. uri Duplica 8. decembra ni kinopredstave 9. decembra amer. barv. pust. SRE CANJE NA OCEANU ob 15. in 19. uri, amer. barv. biograf. NEDOSEGLJIVA SARAH BERNHARDT ob 1-7 uri 12. decembra nizoz. barv. vojni BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT o., 20. uri 13 decembra amer barv. erotič. kom. POM POM DEKLETA ob 20. uri Cesnjica 8. decembra amer barv LOV NA LJUDI ob 20. uri 9. decembra amer barv kom ZA-LJUBLJEN1 BOLNICAH ob 17. uri. angl barv zgod VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA rtb 20, uri 12. decembra amer ly«rv. vojna drama LOVEC NA JELENE ob uij Radovljica 8. decembra amer barv VSI PREDSEDNIKOVI LJUDJE ob 18 uri franc. barv. BITKA ZA ALZAC IN LO REN ob 20. uri 9. decembra franc. barv. BITKA ZA ALZAC IN LOREN ob 18. uri, amer barv. VSI PREDSEDNIKOVI LJUDJE ob 20. uri 10. decembra amer. barv. SLADKA MALA ob 20. uri 11. decembra franc. kanad. barv KRVNI SORODNIKI ob 20. uri 12. decembra amer. barv. SLADKA MALA ob 20. uri 13. decembra jap. barv. BLlSC IN SENCE MLADOSTI ob 20 uri Bled 7. decembra zapad. nem. barv. MED JASTREBI ob 20. uri 8. decembra franc. barv. BEDRCA ALI PERUTNICKE ob 18. in 20. uri 9. decembra frane barv. VALENTI NO ob 18. uri, zapad. nem. barv. MED JASTREBI ob 20. uri 10. decembra amer. barv. VSI PREDSEDNIKOVI LJUDJE ob 20. uri 11. decembra franc. barv. BITKA ZA ALZAC IN LOREN ob 20. uri 12. decembra franc. kanad. barv KRVNI SORODNIKI ob 20: uri 13. decembra amer. barv VSI PRED SEDNIKOVI LJUDJE ob 20, uri Bohinj - Bohinjska Bistrica 8. decembra franc. barv. VALENTI NO ob 18. in 20. uri 9. decembra franc. barv. zabav. BE DRČA ALI PERUTNICKE ob 17. in 20. uri 13. decembra amer. barv SLADKA MALA ob 20. uri Skofia Loka SORA 7. decembra amer. knm VELIKI IZZIV ob 18. in 20. uri 8. decembra angl. vojni NOC ORLOV oh 18. in 20. uri 9. decembra angl. vojni NOC ORLOV ob 18 in 20. uri Železniki OBZORJE 7. decembra angl. vojni N()C ORLOV ob 20. uri 8. decembra amer. krim VELIKI IZZIV ob 20. uri 9. decembra ind. drama MOJ PRIJATELJ SLON obli in 20 uri J O L, A S16. STRAN PETEK, 7. DECEMBRA 1979 RADIO Informativne oddaje lahko poaluAate na prvem programu vaak dan, razen nedelje oh 4.30, 6.00, 5.30, 6.00, 6.30. 7.00. 8.00. 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijaki dnevnik), 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, oh nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 (Radijaki dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prialuhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 Vin 19.66. I 8. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem MPZ »Radost« iz. Prage - CSSR 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12 30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Rihar. Prezimovanje čebel v obmorskih krajih 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kulturna panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 1830 I z dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Sobotni zabavni večer Koncert iz naAih krajev 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 • • • 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Marjetko Falk 16.00 NaA podlistek D Parker Življenjski standard 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.55 Nafti kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 SOS - V soboto obujamo spomine 21.30 Glasbene paralele 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Literarni dopoldan 10.45 Na krilih petja 11.15 1'romenadni Koncert • • • 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno (Schumann, Rahmaninov, Ravel. Chopin) 16.45 Glasba je ... glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 A. Vivaldi: Sest sonat, op. 13 »II pastor fido« 19.30 Vidiki sodobne umetnosti 19.50 F.Mendelssohn: Pesem brez besed, op. 109 v D-duru 20.00 Slavnostne igre v Salzburgu 79 Kuhani Strauss: Ariadna na Naksosu 22.50 Literarni nokturno I. Cankar: Erotika 14.25 S popevkami P" Jugoslaviji 15.10 Listi IZ notesa 15 30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16 20 Gremo v kino 17.05 Popularni operni koncert 17.50 Radijska igra Kemi Kuba Želva 18.H Igrajo zabavni orkestri 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.36 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program JRT - Studio Novi Sad Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utnnki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 • • • 13.00 V nedeljo se dobimo - Aport, glasba in fte kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Iftikava Takuboku contemporanea •■ Huenos Aires na zagrebškem biennalu 1979 50 Literarni nokt uri B. Žužek: resnn PONEDELJEK 10. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Nadja Engelman: Cemu bomo dali poudarek v zimskem programu izobraževanja kmečke žene 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 1800 Nafta glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 NEDELJA 9. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Branko Hribar: Narek 8.34 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovarili... 10.05 Kar znaš. to veljaš . . . 11.00 Pogovor s poslušalci 11 10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna H. Bergmann Zapovej, Karolina! • • • 3.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 3.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu The boogie-vvogie bovs — Jimmv Whitherspoon in Ben W ebster 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra »Kurt Rehfeld« 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza XI. del: Miloft Ziherl in ljubljanski glasbeniki 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje > 11.10 En sam. za dva. za tri • • • 16.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo ... 17.30 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja -Messiaen »Tri male Liturgije« 18.05 Znanost in družba 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Program izbira Mira Daleore 20.00 Literarni večer Ameriška poezija XX. stoletja - III 20.40 Stereofonski operni koncert 21.45 Odmevi iz glasbenega sveta: Komorna skupina »Encuentros internacionales de mušica JU. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Urbas: Ali bi kazalo pitati merjasce 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi Dve partituri Slavka Osterca: Chaplinove anekdote za glas in 11 instrumentov Suita za orkester 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Stanislav Lem: Mesečna noč 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 • • • 13.00 Iz obdobja dirielanda Fatty George in njegov C hicago jazzband — art Hode s Chicagoans 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Disco čez dan 1735 Iz partitur »Hollvvvoodskega popa orkestra« 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za disco novitete 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba z i konec programa Tretji program 10.00 Radijska ftola za srednjo stopnjo Od steze do orbite 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znanih oper • • • 16.00 Radijska ftola za srednjo stopnjo Od steze do orbite 16.30 Predstavljamo opero Claude Debussv: Palleas in Melisanda 18.05 Pota sodobne medicine: dr. Marko Godina: Mikrokirurgija 18.20 Minuta za klavirski duo: Clara Haskil — Geza Anda 19.00 Z našimi solisti - Slavko Zimftek - violina 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 SalzburSki festival 1979. Koncert Berlinske filharmonije; dirigent Herbert von Karajan 21.50 Glasba za pihala 22.20 Skupni program J RT — studio Ljubljana Jugoslovanska glasba " U2. DEC _'0(ki Koncert za besedo - ftaljivo 20.25 Dve flavti - Irena (I rafenauer — Krstićeva in Jote Pogačnik 21.05 G. Puccini: Odlomki i/, opere »Madame Butterflv« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Ron Carter — Ryo Kavvasaki 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8 (M) Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.(X) Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli J RT 14.30 Iz naftih sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 I z jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17 40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Kam in kako ne prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po poftti 22.15 Zvočni portreti — Abbev Lincoln 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori. odločitve ... 10.25 Chopin in Liszt 10.40 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaftčine in makedonftčine 11.25 Solisti in orkestri • • • 16.00 Dogovori, odločitve ... 16.20 Arsantiqua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev 20. stoletja Karol Pahor, Darijan Božič 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Charles Gounod: Odlomki iz opere »Faust« 19.30 Izbrana proza 19.50 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana 21.45 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno Mila Kačič: Tiftina ni več tiftina ČETRTEK 13. DEC. Prvi program 4.30- 8.00 Dobro jutro! 8.08 Z glabo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Olga Ratnik. Bolezni in Škodljive črne detelje 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 - I z naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo... 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vladan Radovanović: Spheroon 18.15 NaA gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba , 19.35 Lajiko noč, otroci! ' 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači Prvi program 4 30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje MPFC »je 79 (9): MMZ slov. gimn. iz Celovca in KUD Koča Kolarov iz Zrenjanina 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . .. 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Vlado Schlamberger: Kako smo uresničili program jesenske setve 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - lz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Minute s slovenskim kvintetom trobil (Pezel.Purcell, J. S. Bach) 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Sodobna slovenska dramatika 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 0005 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 • • • 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Jazz - klub Duke Ellington -The Edwin Havvkins Singers - Bud Shank 17.40 Iz partitur orkestra radia Kolu l h.(K) Danes vam izbira 18.40 Koncertv ritmu 18 55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda o ročk u 21.00 Zavrtite, ugmnte 2DO Akordi za sanjarjenje 2 45 Zrcalo dneva 2 55 Glasba za konec programa Tretji program 0.05 Radijska šola za viftjo stopnjo Slovenske pesnice in pisateljice — Nada Kraigher 0.35 foje baritonist Jaka JeraSa 1.00 Tekoča repriza • • • ::.00 Radijska šola za viljo stopnjo Slovenske pesnice in pisateljice — Nada Kraigher 16.30 Variacije na temo Samotno« 6.45 Nove slovenske skladbe za klarinet — Igra klarinetist Iger Karlin 17.00 Ura z VVidotoldom Lutoslavvskim 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Dunajski slavnostni tedni 79: ciklus godalnega kvarteta LaSalle 19.37 Utrinki iz slovenske komorne glasbe 20.00 Kultura danes 20.15 Tonski prizori in njihova sporočila 22.05 Glasba z godali 22.50 Literarni nokturno C. Sandburg: Pesmi ^|l4. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Lojze Kovačič-Slavko Mihelčič: Na luno 847 Nafti umetniki mladim poslušalcem Skladbe Slavka Mihelčiča 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Stanko Brodnjak: Kam z lubjem iglavcev na centralnih lesnih skladiščih 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Prinoročaiovam 13.50 Človek in zdravje 14 05 C.M. Koncert za fagot in orkester v F-duru op. 75 14.25 Nafti posluSalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 160 Kranj. 2 nagrado (120 din) prejme Marija Perne, Valjavčeva 1.1. 64(XM) Kranj. 3. nagrad" (100 din) prejme Alojz Snedic. Partizanska pot 12 a. 64,,leg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjena te naslednje pogoje: viija Kola ekonomsko-komercialne smeri, dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo, i prednja šola ekonomske ali komercialne smeri ali poslovodska šola. Jtiri leta delovnih izkušenj na izobrazbo. pojave sprejema tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna ul. 1. 15 dni ,jt objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 jzieh od dneva izbire. Komunalno gospodarstvo Radovljica TOZD Komunala obveščamo vse, ki imajo grobove na pokopališču v Radovljici, da se oglase na KG TOZD Komunala, Radovljica, Ljubljanska 13, zaradi plačila najemnine. /^želimo ureditf točno evidenco lastnikov grobov, in izvrši.; poračur-ajemnine glede na občinski odlok, vabimo vse lasinike, da se oglase na -jfcm naslovu in sicer do konca decembra 1979, vsak dan od 6. do nre, v »redah do 16. ure, v soboto, H. 12. 1979 pa od 6. do 14. ure. Razpisna komisija Delovne skupnosti Skupnih služb SIS družbenih dejavnosti Tržič ponovno objavlja prosta dela in naloge socialnega delavca Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje 1. — da ima končano višjo šolo za socialne delavce 2. — da je moralnopolitično neoporečen. . Zaželena je praksa na delovnem mestu socialnega delavca. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija pri Delovni skupnosti Skupnih služb SIS Tržič do zasedbe delovnega mesta. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po poteku objave. Krajevna skupnost Poljane nad Skofjo Loko po sklepu 9. seje sveta KS razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA oz. TAJNICE KS Pogoji: — končana srednja ekonomska ali srednja administrativna šola, — znanje strojepisa in knjigovodstva, — stanovanje v Poljanah ali bližnji okolici. Poskusna doba 3 mesece. Interesenti naj pismene prošnje pošljejo na naš naslov najkasneje do 23. 12.1979. KIT KŽK Kranj TOZD Tovarna olja Oljarica Britof prodaja na Bregu pri Kranju gospodarsko poslopje — nekdanji mlin. Objekt je v dobrem stanju in zlasti primeren za obrtno de-javnot. Informacije dobite po telefonu 22-771 ali osebno v tovarni Oljarica Britof. če želite, da bo vaša pričeska res lepa in urejena, obiščite novo odprt Frizerski salon SATLER CILKA Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodnem stolpu Nudimo vam: moderno striženje. barvanje, klasične in moderne pričeske z najkvalitetnejšimi preparati Postrežem boste hitro m solidno, in boste salon zapustili urejeni m zadovoljni Salon je odprt vsak dan od 6 do 1 9 ure v sobotah od 6 do 1 3 ure Obiščite nas, , , nebo vam žal. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje TOZD Gradnje Kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Gradnje razpisujemo licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Bager R.D.A. 350 S, leto izdelave 1970. motor industrijsko obnovljen v letu 1978. po začetni ceni 70.0(X).— din 2. kombi Zastava 1300 TF, leto izdel a ve 1974. nevozen, po začetni ceni 4.000,— din Licitacija se bo vršila dne H. 12. 1979 ob 12. uri v prostorih PR Gramoznica vStruževem. Ogled možen v dopoldanskih urah v F^E Gramoznica Struževo. Kandidati morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 odstotno kavcijo od vrednosti začetne cene. Vzgojnovarstveni zavod Škofja Loka Komisija za delovna razmerja pri VVZ razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. 1 VZGOJITELJICE za nedoločen čas 2. 2 VZGOJITELJIC za določen čas 3. 1 MEDICINSKE SESTRE za določen čas 4. 1 GLAVNE KUHARICE za nedoločen čas 5. 2 VARUHINJ za določen čas 6. 1 SNAŽILKE za polovični delovni čas Od sprejetih kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: Pod točko 1. in 2. — srednja vzgojiteljska šola, Pod točko 3. — srednja medicinska šola — pediatrične smeri Pod točko 4. - kvalificirana kuharica družbene prehrane. 5 let delovnih izkušenj Pod točko 5. — šola za varuhinje Pod točko 6. — usposobljenost za opravljanje tega dela Pričakujemo vaše prijave, ki jih z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisu dosedanjega dela pošljete tajništvu VVZ Skorja Loka, Titov trg 4 v 15 dneh po objavi. Lfcti Loške tovarne hladilnikov n. sol. o. Škofja Loka na podlagi sklepa razpisne komisije razpisuje dela in naloge 1 DIREKTORJA KOMERCIALE in 2. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA (reelekcija) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.) — visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del in nalog — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralno-politična neoporečnost — aktivno znanje srbohrvaščine in enega tujega jezika pod 2.) — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj s področja finančnega poslovanja — moralno-politična neoporečnost Dela in naloge pod 1. in 2. se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in ostalih razpisnih pogojev, kandidati pod oznako »za razpisno komisijo« pošljejo ka-drovsko-socialni službi. Razpisni rok je 15 dni po objavi. Elektro Gorenjske Delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije n.sub.o. Kranj c. JLA 6 TOZD Elektro Kranj Ul. Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge ČIŠĆENJA OBRATNIH PROSTOROV NA PRIMSKOVEM — 1 delavec Pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoj, da ima osnovno šolo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjih del in dokazil o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD Elektro Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. »t 'i > » * i* f t t » *; t * GL,AS18.STRAN PETEK, 7. DECEMBRA 1979 ZAHVALA Oh prerani in boleči i/gubi našo drage mam«' ROZINKE KUNSTEK roj. Frlic iz Škofje Loke - Hafnarjeva 71 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom - doc. dr. Urši-ču dr. Naglasu dr. Baragi iz Ljubljane in dr. Debeljaku ter patronažni sestri iz Škofje Loke. ki so jo ob hudi bolezni zdravili in ji lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi Rezki Uolenc za njeno nesebično pomoč. Duhovniku hvala za poslovilne besede in lep pogrebni obred, pevcem pa za zapete žalostinke Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! _*k0fja L°ka- *eje ,,n K,,m™di< V"'*^ Kranj. Suša, Malenski vrh. Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete FRANČIŠKE TOMAŽIN ^f^a%^^ 4ŠK?g: ¥K ~ T0ZD DSSS, Gradbinec, IBI, KŽK -^*te^n.33Sf:Sj5 -TOZDProdaja in TOZD Pripravi jalnica. Merkur trgovina, veletrgovina Zivila Naklo, Sava - Prodajalna za podarjene vence in denarno pomoč. Najlepša hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči vsi njeni! Britof, Orehovi je, Predoslje, Kranj za Ob izgubi naše ljubljene mame J| DOROTEJE BERNIK na va a dr. Bajžlju za skrbno zdravljenje njene dolgotrajne bolezni, ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni! Kranj, Baclinang. Medvode. Dravlje, Ljubljana. Studen«,. Seka. Strahinj. Trf« - Kranj, 28. novembra 1979 V 83. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD SMOLEJ Dvakov ata iz Naklega Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 7. decembra 1979, ob 15.15 izpred niše žalosti na pokopališče v Naklem. Žalujoči vsi njegovi! Naklo, 5. decembra 1979 V SPOMIN 10. decembra bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil skrbni mož, oče. brat in stric FRANC VREČEK Sipanov ata iz Šenčurja Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoji koraki .se še slišijo, tvoj glas odmeva, tvoj lik je še živ, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovil od nas. Vedno°teri&£t XS&&*22!t prideLn Sekira in k,adi™ sta kar žvižgala okrog tebe. Vedno te obiskujemo, t, pa molčiš. Ne vidiš potrtih src. ne slišiš naših klicev, ne čutiš solza. Tisoč cvetov te ne prebudi, ker je bila usoda tako kruta. Vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče, vsem tisočkrat hvala Za vedno neutolažljivi: žena Marija, otroci.Jelka, Vilma, Franci in Mira z družinami. Marica iz Srednje vasi ter sestri Micka in Anica MALI telefon OGLASI i 23-341 PRODAM Prodam semenski K KOM PIK Vesna, po 4 din. Rozman Vida. Poljšica Podnart 9745 Prodam 30 kub. m KOSTANJEVIH DKV, starih tri leta. primernih za centralno kurjavo. Stanonik -Janez. Lovsko brdo 2, Poljane nad Skofjo Loko 9809 Prodam dve KKAVI s teleti. Ambrožič. Zasip, Muže 2. Bled 9817 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od .'{Odo 200 kg. Posavec 1.6, Podnart 9818 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, težka 180 kg. Cerklje 97 9819 Prodam SMUČARKO OPREMO ter KONČNIKE za NSU 1000. Stu-lar, Šorlijeva 18 — od 14. do 20. ure 9820 Prodam dobro ohranjeno PEC kuppersbusch. Gregoričeva .'JO, Cirče 9821 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko ali zamenjam za BIKCA. Potoče 21, Preddvor 9822 Prodam KORENJE za krmo. Gasilska 27, Šenčur 982.'! Prodam 7 tednov staro TELE. Pšenična polica 7. Cerklje 9824 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO in štiri mesece brejo TELI-CO. Olševek 22, Preddvor 9825 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pivka 14, Naklo 9826 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK PEG, rabljen 2 meseca. Florjančič. Zasavska 24, Kranj, tel.: 27-546 9827 Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Šutna 4, Zabnica 9828 Prodam dobro ohranjen TEPIH (250 x350 cm), sobno ' KARNISO (350 cm) LOŽ in 4 avto GUME mi-chelin (155 L X 13). Zivlakovič Marko, Šorlijeva 6, Kranj 9829 Ugodno prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch. Informacije od 17. do 19. ure. Kranj, Kebetova 12 9830 Prodam KROMPIR za krmo. Podbrezje 27, Duplje 9831 Prodam BANKINE, PUNTE in ZAGOZDE. Roblek Anton, Bašelj 15, Preddvor 9832 Prodam 9 mesecev brejo TELICO pred telitvijo, ali drugič brejo KRAVO. Lahovče 26, Cerklje 9833 Prodam plinsko PEČ super-ser in levi prednji BLATNIK za VW 1600 L, letnik 1968. Pipanova 60, Šenčur 9834 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo ULTRA 3. Srednja vas 55, Šenčur 9835 Prodam dobro ohranjeno TER-MOAKUMULACIJSKO PEC. Ziga-nja vas 5, Tržič 9836 Prodam lep RADIČ v glavah za ozimnico ter 2 PALMI. Kranj, C. JLA 27 9837 Prodam oljni GORILNIK FOX. Puhar, Velesovska 15, Šenčur 9838 Prodam KRAVO, črnobele pasme,. s tretjim teličkom ali brez. Komatar Jože, Golo brdo 26, Medvode 9839 Prodam novo BUNDO, št. 56. Olševek 11, Preddvor 9840 Prodam novo PEČ za centralno, 35.000 kalorij eltern Ljubljana. Informacije: Sp. Besnica 65 9841 Prodam 130-litrski HLADILNIK Gorenje. Informacije: Koren Marija, Cankarjeva 6, Radovljica 9842 Vedno SVEŽA DOMAČA JAJCA dobite vsak dan od 15, ure dalje v Srednji vasi 6 pri Goricah • 9843 Poceni prodam dvakrat žgane KERAMIČNE PLOŠČICE. Telefon 47-370 9844 Prodam DESKE za »pobjon« (22 mm) Urh Anton. Trboje 123, Kranj 9845 Prodam pol leta staro SEDEŽNO GARNITURO. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Florjančič Regina, Ul. Tončka Dežmana 8, Kranj, stan. 23 9855 Poceni prodam malo rabljen kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 4 elektrika). Mavčiče 95, telefon 40-037 9856 Prodam 165 kosov BETONSKEGA ZIDAKA (20 cm) in 380 kosov (30 cm). Kranj, Šorlijeva 5, stanovanje 2 9857 Prodam 8 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, Zg. Bitnje 70 9858 Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Sv. Duh 41. Škofja Loka 9859 Prodam polovico KRAVE in dve SVINJI. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 9860 Prodam stereo RADIO-KASETO-FON, znamke Sharp 8080 H. Smled-niška 108, Kranj 9861 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v februarju drugič teletila in 400 kg težkega BIKA. Predoslje L Kranj 9862 Prodam eno leto staro PEČ kuppersbusch in DELE od ŠKODE 1000 MB. Knafilič Eli, Staneta Žagarja 7, Kranj 9863 Prodam KRAŠKI TERAN, po 28 din. Večjo količino pripeljem tudi na dom. Telefon 067-74-012 9864 Prodam 6 let staro KOBILO Mrežnica 12, Žirovnica 98fci Prodam 60-litrski KOTEL za /ga njekuho. Žirovnica 87/a 9H6t> Prodam KRAVO frizijko. lik pred telitvijo. Voglje 85 98ti7 Prodam črnobel TELEVIZOR in otroško POSTELJICO z jopjem Košir. Visoko 7/b. Šenčur 9W Ugodno prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch in sadno ŠKROPILNICO POHORKA. Smrtnikova 21. Šenčur Prodam borove HLODE - dobro za colarice ali kurjavo. Kuharjm 38, Kranj, tel.: 23-550 WW Prodam OSLICO. Brezar Matjai. Bistrica pri Tržiču 8 Prodam 7 m suhih HRASTOVIH DRV in HRASTOVE PLOHE P» ; gačnik Franc. Nemilje 11. Zg. Besnica 9872 Prodam ZASTAVO 750. ZASTAVO 101 in aluminijasta PLATIŠČA z GUMAMI michelin. ter TERM0-AKUMULACIJSKO PEČ. 1 kW. SEDEŽNO GARNITURO in sobno OMARO Dragica — vse novo. Fer lan Viki. Gorenja vas 145. telefon 68-321 9873 Prodani GRAMOFON Tort, 20 W. Eržen France. Rudno 42. Železniki MW Prodam TRAKTOR pasauali TV 18. Gorca 8, Radovljica 9942 Prodam zelo dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO Informacije po tel.: 22-497 Prodam dva vidna PODBOJA in ena furnirana VRATA (81/10) Jelovica. Knez. Zg. Bitnje 160 Prodam ČRNOBEL TELEVIZOR Gorenje 900. Telefon 21-412 994» Prodam PEČ na olje EM0 j Blažič, Britof 28 Prodam POMIVALNO MIZO U20cm) z desnim odcejalnikom Informacije popoldan po tel.: 22-519 994' Prodam KUHINJSKI KOT Marija Jenko, Škofjeloška c. 7 ali Plfi nina 19, Kranj 994* Prodam okrogli borov LES, primeren za punte, bankine ali drva. ter JABOLKA voščenke. Klemen«, Sp. Besnica 176 9949 Prodam 2 teleci breji 8 mesecev ter semenski in krmilni KROMPIR igor in dessire. Orehovlje 13. Kranj 9950 Prodam več PEČI na olje. Tele fon: 061-264-947 9951 Prodam TERMOAKUMULA CIJSKO PEČ AEG, 3kW. Stern-pihar, Voglje 5, Šenčur 9952 Ugodno prodam 2 leti star črnobel TELEVIZOR Iskra panorama Telefon 27-454 9953 Prodam TERMOAKUMULA CIJSKO PEČ AEG, 4kW. Stare tova 36, Kranj 9954 Prodam PRAŠIČA za zakol. Brej ob Kokri 16, Preddvor 9955 Prodam Šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 4, Cerklje 9956 Prodam sedem tednov stare PRA-ŠIČKE. Cerklje 93 995" Prodam eno »klaftro* suhih DRV Prosen, Šmartno 6, Cerklje 99* Prodam TRAKTOR stever. '5 KM in KOSILNICO. Zg. Brnik 54, Cerklje 9961 Prodam več PRAŠIČKOV, težkih od 15 do 30 kg. Gostilna Pavlin. Šenturška gora 23, Cerklje 9962 Prodam črnobel TELEVIZOR Panorama vega. Šmartno 28. Cerklje Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Krumpester, Zalog 31. Cerklje 9964 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, 96-basno KLAVIRSKO HARMONIKO, in trajnožarečo PEC ku ppersbusch. Voglje 42, Šenčur 9965 Prodam črnobel TELEVIZOR Suha 34, Kranj 9966 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. Stiasnv, Kranj. Gorenjskega odreda 16/7* 996" Prodam nova balkonska vezana VRATA z oknom, velikost 200 X 240 cm. PungerSek, Pot na Jošta 7. Kranj 9968 Prodam semenski KROMPIR dessire in večjo količino HRENA ter KAMELICE za čaj ali kopel Sajevic Frančiška, Šenčur. VekttO* ska 27 9969 Prodam otroško SMUČARSKO OBLEKO in OBUTEV za 7M Informacije po tel.: 24-151 - int 26 - Kunst Irena 9970 Prodam KRAVO po drugi telitvi Pivka 13, Naklo 9971 Prodam GRADBENO DVIGA LO RADIATOR trika in plinsko PEČ aida. Pot na Jošta 33, Kranj 9972 Ugodno prodam SPALNICO in KAVČ. Frčej Zinka, Zasip. Blejska c. 9, Bled 9973 Prodam KRAVO za zakol in drobni KROMPIR. Bistrica 13, Duplje 9974 Prodam 51 kosov brezbarvnih, uvoženih STEKLENIH PRIZM (24 X 24). Mlinaric Jože. Lesce, Železniška 1 9975 Prodam TERMOAKUMULA CIJSKO PEC AEG, 3kW in ŠTEDILNIK Gorenje (kombinirano plin, elektirka). Ogled od petka dalje. Lakotič Zdravko. Janeza Puharja 1, Kranj 9976 1 DECEMBRA 1979 19 STRAN GLAS ,„Atm dobrega KONJA in I'HA-ia nikbl. Visoko 9<). Šenčur 9977 sijani KRAVO po izbiri in I KROMPIR Podreča 9978 idam enoosno FRIKOLK'O. jjojit ■') t. domače izdelave. Kob-i'ana. Suha 14. Škofja Loka 9979 laneno leto star TELEVIZOR panorama — gama. črnobel. laneni stanju. Informacije Fani |L Šorlijeva IH. Kranj — v (jonskem času. 1 0021 KUPIM |;lDim <»d 400 do 500 kg težkega ffMJJože, Trboje 19. Kranj 9875 L'ftim rabljeno OMAKO < gradbe-l J rabljeno POMIVALNO MI ' enim koritom. Velesovo 6, 9876 p« mlade KOKOSI nesniee. 7, v oglasnem oddelku ali tele-5«19 9877 '^KABINO za Z ETO K 2511 Mira. Sp. Lipnica 31, Kanina 9878 predvojne MODK-IaMIONOV. traktorjev, trTOBJEV in AVTOMOBILOV I J', f\].M. Zrinjskega 9. Ljubljano* 061-325-971 9879 Em TOVORNO PRIKOLICO I] avto. Pismene ponudbe s ceno, i,zjjo m nosilnostjo oddajte v |/^m oddelku. .-im LONČENO PEC - KA-a^skra Alojz, Kranjska 21, Ra-r'. 9985 mL suh LIPOV LES. Zepič, l ; Zlato polje 5, tel: 27-850 9986 Km 2 kub. m hrastovih DESK K m HLODOV. Naslov v 'L oddelku. 9987 iirtjm 1000 kom. nove STRES-? OPEKE kikinda - To za Mar-- model 272. Cenjene popa naslov: Jereb Marija, Vrh ! 'ori Dolinarju. 61373 Rovte 9988 VOZILA lgodni ceni prodani avto VVV mpx*)& letnik. Ogled vsak dan 'j/ian Radovljica. Linhartov trg 9816 Ljoo prodam MINI MORIŠ , , MINI COOPER lOOO. Crni-„^ja. Begunje 54 ali telefon: v.0O4 , 988() y,rn R-4, letnik 1975. Jezersek Wcva 42, .Škofja Loka »881 jijjam WARTBURGA, delno m* cena po dogovoru. Žitnik -j:ka 26, .Škofja Loka. telefon: % 9882 im FIAT 126, prevoženih Em,in BETONSKO ŽELEZO, ji|inaHin 10 mm. Cerklje 128 /jam 125-P. še v garanciji. Te-Bm~ Kranj »8A1 tldam dobro ohranjene GUM F. JJJTSR 13) tiger-goodrich. Tele-/W-po2.uri 9885 fjttn ZASTAVO 101, letnik . Med vsak dan. Rešek Jože, ^ca 12. Kropa 9886 fjam ZASTAVO 101, letnik Knje 7, Cerklje 9887 ;r/iam ZASTAVO 101, letnik i prevoženih 68.000 km, registri-2o maja 1980. Ogled možen %n. Omejc Jože, Šorlijeva 21. £7 9888 Sam SK0DO, letnik 1974. Te-Em® 9889 padini SIMCO 110, staro eno „ Tel. 064-21-588 - po 17. uri 9890 ?**jam ZASTAVO 101, letnik no-' h«- 1972, registrirano do noja 1980. Tel.: 25-925 9891 frodam dobro ohranjen 125-PZ. Mifcnih 36.500 km. Gorjan Franc, ^rfu.12.Kranj - Stražisče 9892 Ham ZASTAVO 101. v račun aMin FIAT 750. Naslov v oglasniku. 9893 '^m MINI 1000. letnik 1971, ^5SM. Informacije v soboto po-jL po tel.: 26-818 " 9894 p^ni prodam SPAČKA 2 C V-A. ,'\ 1969, po generalni. Ogled v Ehft.18* 9895 'ZASTAVO 101. letnik 1972. prevodi 70.000 km. prodam. Telefon ftJVOOO, Ivanka MalenAek. C. tal-I H. Škofja Loka — popoldan 9896 fefeo prodani IMV AUSTIN j0special. letnik 1973. cena po j0»voru. Gajser Janez, Savska c. 3, Ep 9897 Min dobro ohranjen VW 1200. ;fej*iletnik, ter LOSCILEC Iskra, ^ugodna - po dogovoru. In-Vffiatiie tel.: 064-23-276. K obal. r m na Jošta 31 9898 Vne tri leta star GS Club, garaži-I Ulično ohranjen, prodam Doli-m Podlubnik 224. Škofja Loka, |04M 9899 ^no prodani R-4, letnik 1975. , Bitnje 164, Zabnica 99