Odnos družbe do učitelja  je odnos mladih do domovine!«
S skupMino občinske organiza-ci(e Zveze sindlkalov, 10. decem-bra, |e bdo zakljufieno njeno minu-lo Stlnletno delo m začrtano novo, saj so delegati obravnavali in spre-jetl pOMtfiilo o delu občinske sindi-kalne organizacija med leti 1982-85 in sprejeli ptogramske usmerltve do leta 1990. No skups-Cini. ki so se je udalflžili poteg de-legatov tudi Marjan Orožen, pred-sednik republiSkega sveta Zveze sindikalov Slovemje, Marlns Ju-vančič. sekretarka mesmega sindi-
kainega sveia L)ubl|ana ter pred-stavruki druioenopolillčnih organi-zacij občine. so delegati razrešili doseden|i obtirtski smdikaini swt tn nadzorm odbor ter izvolili nove člane obeh organov. Poleg tega so izvolili tudl delegaie za 11 kon-gre» slovenskih in 10. kongres ju-goslovanskih stndikatov ter dele-galfl za skupSčino mestne sindikal-ne organizacije Na konstiiclivm sejl novo Izvo^enega obtins^ega stndikalnega avala. po zasedanju akup&Cine. so njegovi novi članl, med haterlmi je 28 moikih in 22 tennii (2 iiana sla stara do 27 lel. 11 pa nad 50 let, 9 jifi ima visoko In cMfo imbnnto. *« srednfo In
visoko kvalifikacljo. 7 pa jih je'kva-liticiranlh delavcev: 26 pa je takS-nih. ki so bili člani občinskaga sln-dikalnegs svela že v mmulem štin-letnem obdobju) izvolili tz svojih vrst predsedstvo občlnskega sindi-kalnega sveta ter predsednika in sekrelarja Za predsednika je bii ponovno izvoijen ŽIVKO RUS, za sekreiarja pa ANOREJ SATRAN.
Tudi v prihodnje bomo, kot je dejal uvodoma Živko Rus, potrebo-vall msčan tn anoten slndlkat za uresničilsv vseh nalog. ki nas La-
kajo. Teh pa bo. kot je pokazala tudi rozprava o poročilu in pro-gramskih uameritv^h. precej. Pred nami so nenutno sprejemanje planskrh dokumentov in priprave na volitve v pnhodnjem leiu, spre-jemanje zakljuinih rafiunov tar ne-nazadnje skrb za družbenopolitri-ni položaj delavcev Stndikat bo moral, kot je dejal predsednik ob-činskega smdikalnega sveta, orga-nizirati m spodbuditi detavce za boljie delo in tamu pnmarno ure-dltl tudl nagrajevanja delovnih re-zultatov in znanja.
Prav do znanja se, kot je pokaza-l& rmzprava, v družbt Se vedno ob-
brazbe prihodnjih generacij delav-cev in samoupravljalcev so zafcrta-ni te v vrtcu, osnovni in srednji Solt. Družba pa, kot so opozorile Jalfcs Hahne WO Ciciban. Laura Bračič \z osnovne šole Maksa Pe^ čparja in Barbara Gosttta s Sred^ nje naravoslovne Sole, premalo po-zornosti in denarja namenja reše-vanju lingnfinih jn materialniti te-zav zaposienih v vzgojl irt izobra-ževanju. Zaradi prenatrpanih vrt-cev se med zaposlenimi v njlh slopnjuje invalidnost. otroci pa imajo v preStevilnih kolektivih manj moinosti za primeren razvoj. tn da bo zadeva 5e bolj krrtiftna, smo togi tudi zdaj, ko se število otrok v vrtcth zmanjSu|e. Namesto, da bi soremenili normative. kar po-fneni. da bi ena vzgojitetjica lahko skrbela za manj otrok, vrtca i osi-porn otrok preprosto zapiramo, maltke pa selimo v druge. spet prenatrpane enote. Je bolj raci-onalno. da ostaja z družbsnim de-narjem zgrajen vrtec zapn ali da se vzgoja in nega na otroka {zaradi manjte vključenosli) nekoliko po-draii? Vprašanje je res na mestu. MizBrnt so tudt osebni pteiamki za-poslemh v teh dejavnostih od vrt-cov do srednjih šol, da o pokojni-nah ne govonmno Laura Qrat\t je zato voraiala, zakaj pretagamo Ize-
NadatJ. na 3. »trant
Nadalj. • 1. strani
načenje dohodkov teh delavcev z onlmi v gospodarstvu šele na pri-hodnja Ie1a, zakaj jih ne izenačimo fiimprej? Tudi učitelji opravijo ena-ko Število ur, Kot delavci v gospo-darstvu, poleg tega pa je njihova Izobrazbena struktura v povprečju vižja in visoka. kar v gospodarstvu ni, Poleg tega so, kot je opozorila razprava, pedagoški delavci edini, kl jim ne pripada pol ure skupaj na dan za malico1 Zato je zrno resnice tudi v izjavi Barbare GosiiSa, ki je dajala, da tom m bo imoia mladtna lakšen odnos do domovine. kot |o ima družba do uditel|a.
Ostah delegati - Borut Perhs-vec, Mariia Svetič, Mllan Delsln-gar, Dar]« Mikltt, Dgšan Mestin-
i«k, Mara J«lovSek, Mlt|a Jenko, Anton Lah, Pranc Kuhar, Stane Moskon, Duaan Čučnlk tn drugi so opozorili tudi na tezave. s katerimi se sreCujejo pri delu v svojih slro-kah - v gradbeništvu, tesni indu-strili in trgovlni, kovinsko-predelo-valnl industrijl, pri proizvodnji hra-ne in gostinstvu. Prevladalo je spoznanje, ki ga je v svoji razpravi sklenil Msrfan Orožen, predsednik republiškega sindikalnega sveta, da bo v zaoalrenih razmerah smdi-kat odigral svojo pravo vlogo v in-taresu delavcev in njihovega uslav-nega imr ssmoupravnaga po)o2a|a. »Bonii 5e rnoramo," |e Oejal Mai-|an Orožen, -proti seganju neza-upanja v lastno moč in proli tezi, da se ne da nie storiti!- Sindikat mpra opozarjati na probleme in jiti
reševati predvsem v temeljnih sre-dinah, ne pa v odtujenih organih in forumih. Znebiti se moramo misel-nosti o nasprotju med svojimr in intgresi neke abstraktne družbe. Pfobleme moramo reševati v dialo-pu med, na primer. delavci v izo-braievanju ter delavci v gospodar-stvu. Eni in drugi zivimo in delamo v isti skupnosti, zato mora biti tudi reševanje lezav enih in drugih vsem enako pomembno!
Zavedati se moramo tudi dej-stva, )e dejal Marjan Orožen. da na morstno gradktt prihodnost) zgot)
na )i?idnem delu in na unrčevanju okotja, ampak na znanju. novln tehnologijah in na bolj produktiv-nem delu.
V. P.