Sžev, 336, ______ Izi;aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge s innejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A«iškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo. leto.......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece....................• za nedeljsko izdajo za celo leto....... za rn' leta...................• tf Trstu« v soboto« 2« decembra 191 Letnik KEJ. Posamezne številke „Edinosii" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rr.m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— " vsaka nadaljna vrsta............ .2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »ii reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plaća in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega ši. -20. — Poštnohranilnični račun Št. 841 652 Trst, dne 1. decembra 1916. V Trstu se je vršila danes veličastna poklonitvena manifestacija Njegovemu1 Veličanstvu cesarju Karlu 1. Odposlanstva tržaške občine, duhovništva, domoljubnih društev vseh narodnosti, trgovine, industrije in brodolastništva ter mnogoštevilnih drugih, vse kroge mestnega prebivalstva zastopajočih korporacij, so se zbrala opoldne v veliki namestništveni slavnostni dvorani, da izrazijo svojo zvestobo in vdanost vladarju in Najvišji cesarski hiši. Po govoru tržaškega vladnega komisarja, dvornega svetnika pl. Krekiča-Strassoldo, so člani gosposke zbornice Afred Escher v imenu tržaškega trgovstva, odvetnik dr. Rabi v imenu velikega števila domoljubnih društev in odvetnik dr. Wilfan v imenu Slovencev Trsta in okolice nagovorili namestnika s toplo občutenimi, domoljubnimi nagovori, ki so izzvenevali v zaobljubo zvestobe in navdušeno poklonitev cesarju. . t , Namestnik se je zahvalil s prisrčnimi besedami na veličastni manifestaciji in je obljubil, da jo sporoči pred Najvišji prestol. Namestnikovemu govoru je sledil v vseh deželnih jezikih vzklik cesarski dvojici, kateremu se niso navdušeno pridružili samo dvorano napolnjujoči stotine štejoči člani odposlanstev, temveč tudi na širokem trgu pred namestništvom zbrana tisočeroglava množica. S cesarsko himno se je končala slavnost, ki tvori novo, krepko izraženo izpoved pripadnosti tako blizu sovražnika se nahajajočega mesta cesarju in državi. Cesarski komisar pl. Krekič-Strassoldo je govoril v italijanskem jeziku takole: Vaša ekscelenca! Globoko in prisrčno, objokani od vseh državljanov mesta so bili včeraj zernski ostanki našega ljubljenega cesarja m gospoda položeni k zadnjemu počitku v sta-ročestit/jivo grobnico habsburške cesarske hiše. . Neizbrisno bo živel spomm na Njega, ki je bil vsem svojim narodom ljubezniv oče, vsem slabotnim in slabičem zaščita in opora, nam vsem bleščeč vzor prisrčnega sodelovanja pravega krščanstva. • Kakor v nas, tako bo tudi v srcih naših otrok in otrok naših otrok živela večno v spominu čestitljiva postava cesarja Franca Jožefa, Dobrega, Dobrotljivega m Pobožnega viteza. Božansko ljubljeni vladar, ki se je preselil s tega sveta, ko divja krog nas se krvava vojna, je bil knez miru in se je požrtvovalno prizadeval, da ohrani blagoslov miru Svojim narodom. Lakomnost, nezvestoba in prokleto izdajstvo sta Mu stisnila na predvečer Njegovega življenja v roke meč, ko je šlo za to, da ščiti Svojo in čast Svojih narodov. Razsajajoči požar zamoremo pozdravljati kljub njegovim grozovitostim. Vsem narodom države in morda bolj kakor drugim, odkazujejo dogodki zadnjih let nam Tržačancm pot, ki je ne smemo nikdar zapustiti. Z gnusom se obračamo od onih, ki izdajajo domovino, in tudi od onih, ki se baliajo z 20stoletno staro kulturo in ne zamorejo niti starih narodov posnemati v pijetetnem spoštovanju pred smrtjo. Državljani tega najzvestejšega mesta, ki jih zastopam danes s ponosom, so po-nosnejši na mnogo mlajšo, toda mnogo giobokejšo, vzvišenejšo in posebno častno kulturo, ki je nastopila šele s 30. septembrom 1382, na oni zgodovinski dan, ko si je mesto Trst prostovoljno izbralo slavno habsburško hišo za mogočnega zaščitnika. Zavedajoč se dragocenega opomina Velikega mrtveca preko groba in v neomajnem zaupanju na sijajno bodočnost naše cesarske države, se zbiramo mi državljani tržaški, z navdušenjem krog dediča prestola in pred Vami, ekscelenca, ki predstavljate vladarjevo oblast v teh avstrijskih deželah, in obnavljamo slovesno obljubo neomajne in nikdar zmanjšajoče se vdanosti in zvestobe do Njegovega cesarske- P O D L_l S T E K. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. Do kneginje očividno ni bilo mogoče priti. Bilo je vedno vse polno znancev okoli nje. Ko se je končno posrečilo Ta-rnari, da je prišla do nje, se je ravno zelo resno pogovarjala z Valonnom. — Tamara, dragica, — je dejala, — gotovo si zelo utrujena. Pojdi v posteljo, plesali bodo gotovo tu še do ranega jutra. V izrazu njenega lica je bilo nekaj, kar je preprečevalo vsako vprašanje. Vsa premrla in tresoča se skrbi se je vlekla Tamara v svojo sobo, odpustila zaspano hišno in se vsedla k peči. ga in kraljevega Apostolskega Veličanstva, Najmilostljivejšega cesarja in gospoda Trsta, Karla I. Prebivalstvu Trsta je drag spomin, da se je njihov sedanji vladar in gospod v mladostnih letih mudil ob strani Njene Prevzvišenosti matere v tem mestu. Iz tega izhaja upanja polna vera, da je velikemu trgovskemu pristanišču Avstrije usojena cvetoča bodočnost. Z iskrenimi čustvi prosi vse prebivalstvo Trsta bogatega božjega blagoslova za našo Vzvišeno vladarsko dvojico. Njeg. Vel. Najmilostnejšega cesarja in Gospoda Karla I. in Njeno Vel. Najmilostnejšo cesarico Žito! Prosim Vašo ekscelenco, da sporočite ta čustva in te čestitke najzvestejšega Trsta na prestol Najvišjega vladarja. Nagovor člana gosposke zbornice Alfreda Escherja. Govornik je izvajal v nemškem jeziku: Vaša Prevzvišenost! Zastopajoči trgovinsko zbornico, trgovski stan, brodolastništvo in pomorsko tržaško industrijo, prosimo Vašo Prevzvišenost, da blagovolite Nj. Veličanstvu, našemu prevzvišenemu gospodu in ljubljenemu cesarju sporočiti poklon in prisego zvestobe trgovstva Njegovega najzvestejšega mesta. • Nad pol tisočletja je že preteklo, kar se je malo pomorsko mesto ob Adriji, o-groženo po mogočni beneški ljudovladi v svojemu obstoju, zateklo pod okrilje habsburške vladarske hiše in ji zaupalo svojo usodo in svojo bodočnost. Zaupanje se je dalo za zaupanje, zvestoba za zvestobo in to se je tudi držalo stoletja. Iz skromnih začetkov je nastalo pomorsko trgovišče, ki je tekom časov daleč nadkrililo trgovino in promet zapadne tekmovalke. Daleč posegajoč na vzhod preko morij, daleč posegajoč v evropsko celino, so se odpirala pota, po katerih se je vršila zamena blaga, in modra, krepka skrb visoke vladarske hiše, ki je spoznala važnost pomorskega trgovišča za vse-vkupno državo, se je neprestano prizadevala, da ščiti tržaške trgovinske zveze in jih množi. Posebno je dolžan Trst zahvalo za svoj trgovinski in gospodarski proč vit cesarju Karlu VI., cesarici Mariji Tereziji in pokojnemu. Veličanstvu, sedaj v Gospodu počivajočemu, preljubljenemu cesarju Francu Jožetu I. Zavest neločljive pripadnosti k cesarju in državi, ni nikdar zapustila tržaškega trgovskega stanu: tudi najtežje izkušnje v vojnem času niso mogle omajati tega prepričanja. Stoji in obstane. Imetje in kri so naši predniki dali zanje, mi je dajemo danes in naši potomci je bodo dajali zopet. Cvetoča trgovina in promet po suhem in po morju sta temeljni poroštvi državne moči, državnega blagostanja. Tržaško trgovstvo in v najtežjih časih, ko so sosedje težko ogrožali njegovo trgovino, nikdar izgubljalo poguma, nikdar opešalo v svoji dejalnosti; bo tudi nadalje zastavljalo svoje najboljše moči in voljo v blagor celote, in s to obljubo obeta izpolnjevanje dolžnosti in zvestobo svojemu prirojenemu ljubljenemu gospodu in vladarju. Veličanstvu cesarju Karlu I. Z vsem zaupanjem se obrača k Njemu, zaupajoč v Njegovo modrost, v Njegovo moč s prošnjo do Najvišjega, da naj blagoslovi Njegovo Veličanstvo, Ga varuje in ohrani dolgo v blagor države!« Odvetnik dr. Rabi je v imenu številnih patrijotičnih udru-ženj izvajal v italijanskem jeziku sledeče: »Ekscelenca! K slovesnemu činu so se danes patri-jotična društva in korporacije mesta tržaškega zbrale pred Vašo ekscelenco. Sklep Vsemogočnega je bil, da je poklical k sebi velikega monarha, pod čigar modro vlado smo preživeli eno celo življenje in kojega sveti spomin nas bo spremljal do groba. Kaj groznega se je neki zgodilo? Kaj je pomenjala ona kri? XV. Tamara in njena kumica ste se videli prihodnji dan šele proti poldnevu. Tamara je bila še v postelji, popolnoma pobita vsled dogodkov prejšnjega dne, ko je kneginja stopila v njeno sobo. Nemirno in s skrbi polnim obrazom je hodila po sobi. Končno se je vsedla na stol in se začela igrati z rokavico, ki je ležala poleg nje na blazini. — Tamara, snoči si me videla, ko sem govorila z Valonnom, davi sem pa poslala k Sergiju Grekovemu, ki pa ni prišel. Tako mi ni preostajalo drugega, kot da sem zopet poslala po Vakwina. Včeraj sem bila v velikih skrbeh zaradi Gricka. Najbrž te ne zadeva nikakršna krivda, dragica, ali... arju V času, kakor ga usodnejšega še ni doživela naša ljubljena domovina, je Njegovo Veličanstvo Karel I., sedaj naš gospod in cesar, zasedel habsburški prestol. Zaupajoč dvigamo k Njemu spoštljivo-vdani pogled. Trst, ki se ima za svoj procvit zahvaliti avstrijski cesarski hiši, živi v trdni nadi, da mu bo Njegovo Veličanstvo cesar Karel, enako Svojemu presvetlemu predniku, dobroten zapovednik, mogočen zaščitnik. Trst, ki je često užival čast, da je svojega današnjega gospoda mogel pozdravljati na svojih lastnih tleh, naše mesto, kojega srca si je Njegovo Veličanstvo pridobilo z ljubeznivo dobrotljivostjo, inesto, ki ga je še predkratkim moglo pozdravljati kot zmagovitega vojskovodjo, nas pošilja kot zastopnike mnogo desettisočev someščanov obsegajočih patrijotičnih društev in korporacij k Vaši ekscelenci ter Vas, za mesto tako velezaslužnega gospoda namestnika Njegovega Veličanstva, prosi, da sprejmete zaobljubo naše neomajne zvestobe in vdano prošnjo za cesarjevo blagonaklon jenost ter ju blagovolite sporočiti pred prestol Njegovega Veličanstva.« Zaključil je nemško: »Naj bi bilo Njegovemu Veličanstvu usojeno dolgo in slavno vladanje; naj bi spremljal nebeški blagoslov Njega in Najvišjo Njegovo prevzvišeno soprogo, našo cesarico in kraljico Žito, naj bi Njuni Veličanstvi ohranil Bog v blagor naše ljubljene domovine Avstrije in najzvestejšega mesta Trsta. — To daj Bog!« Nagovor dr. Josipa VVilfana. V imenu Slovencev Trsta in okolice je izpregovoril predsednik političnega društva »Edinosti«, dr. Josip Wilfan tako-le: Vaša Prevzvišenost! Zbrali smo se na tem mestu tudi zastopniki slovenskih društev mesta Trsta in okplice, da se pridružimo onim, ki so govorili pred menoj, da izrazimo svojo neomejeno vdanost in ne-porušno trajno zvestobo in ljubezen novemu našemu vladarju, Nj. Veličanstvu cesarju Karlu I. Po dnevih globoke žalosti je prav, da se sedaj prebivalstvo širne naše države ozre v bodočnost, v ono lepo bodočnost, na katero je pokazal svojim zvestim narodom cesar v svojem manifestu. V manifestu se je mladi cesar, ki smo ga doslej občudovali samo kot tihega, ljubeznivega mladeniča in pozneje kot slavnega, zmagovitega vojskovodjo, s prvimi svojimi besedami, ki jih je izpregovoril svojim narodom, odkril kot tnoder vladar in jim je pokazal svojo globoko ljubezen. V hudem času je napovedal, da hoče kolikor mogoče kmalu srečno dokončati vojno in dati svojim narodom časten mir, po katerem hrepeni vsakdo. Obljubil je, da bo spoštov al ustavne svoboščine in da bo delil enako pravico za vse ter skrbel, da pridni delavec ne ostane brez plačila in da bo mogel vsakdo uživati sadove svojega truda in blagoslove miru. Ta cesarjeva obljuba je našla v vseh srcih hvaležen odmev, moram pa reči: V srcih našega malega, a od nekdaj pa do sedaj vedno neomajno zvestega slovenskega naroda je našla ta cesarjeva obljuba prav poseben odmev. Odposlanci slovenskih tržaških društev se danes ne čutimo samo kot prestavitelji slovenskega dela prebivalstva Trsta in okolice, temveč kot predstavitelji vsega našega naroda na Primorskem in kot taki poudarjamo, da kot straža naše države tu ob morju hočemo biti do zadnjega zvesti, z vsem svojim srcem vdani svojemu cesarju. Zato prosimo Vašo Prevzvišenost, da sporočite pred Najvišji prestol našo neomajno vdanost in zvestobo Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu I. in Njenemu Veličanstvu cesarici Žiti. Cesar nas je klical v svojem manifestu: mi se mu odzivamo. On hoče storiti vse za nas, mi pa molimo, da Njegovo glavo obsije glorija zmage. On nam obeta mir — Prosim, povej mi vse, tetka, — jo je prekinila Tamara, se vsedla na postelji in si porinila lase s čela. — Po vsem, kar sem izvedela, so najbrž vsi večerjali v Grickovi hiši v Fon-tanki. Boris Variškin m Gricko sta bila že odnekdaj velika prijatelja. Po večerji..... tako meni vsaj Valonne, kajti natančno ne ve nihče, kaj se je prav tisPoljska izjava mora samo pomenjati, da pruski Poljaki pričakujejo še sedaj, da se bodoči kraljevini poljski vtelesijo vsi današnji poljski deli Pruske. Pruski Poljaki se niso ničesar naučili in ničesar pozabili. Neprijateljsko so razpoloženi ne samo proti pruski politiki, marveč proti pruski državi sploh v nje sedanji obliki, a s tem tudi proti nemški državi. Nkdar ni bilo čistih narodnih držav, a po tej vojni jih bo še manj. i udi nemški narod se je moral odreči temu, da bi združil vse soplemenja-ke v eni državni zvezi, in ne pričakuje v tem pogledu nikake izpreinbe tudi od te vojne. V politiki so države važneje nego narodi. In če narodi ali njih deli nasprotujejo dobri državni celoti, se morajo s sredstvi države pozivati na red. Poljaki v Pruski imajo sami odločiti, ali hočejo imeti od strani pruske države ali naklonjenost, ali strogost. Ako ostanejo pri vedenju, ki so je zavzeli v pruskem saboru, naj le sebi pripišejo posledice! Obljube pruske vlade so pogojne in če Poljaki ne izpolnijo tega pogoja pomirljivega vedenja napram pruski državi, potem naj tudi od pruske države ne pričakujejo nikake izpremembe njene politike. Razun tega je jasno, da mora nemška država tudi od svojega bodočega soseda (bodoče kraljevine Poljske) zahtevati povsem drugačne garancije, ako se pruski Poljaki pokažejo ne-spravljive, nego bi bilo to potrebno v nasprotnem slučaju. Zato so pruski Poljaki izkazali v pruski zbornici slabo uslugo vsej poljski stvari.« O civilni službeni dolžnosti v Nemčiji prinašajo listi razprave, ki pričajo, da je del nemškega časopisja nasproten tej nameri. »Berliner Tagcblatt« je priredil anketo, v kateri so se lastniki luksusnih trgovin izrekli o tem vprašanju. Jako v skrbeh so za svoje kupčije iti so se vsi izjavili v istem smislu. Trgovski upravitelj zveze nemških trgovskih hiš je izjavil, da se v vseh trgovskih krogih boje, da pride vsled nameravanega zakona o civilni službeni dolžnosti resna trgovska katastrofa v Nemčiji, ker se promet popolnoma zaustavi in bi trgovsko življenje v Nemčiji moglo trpeti in bi bila tudi davčna moč nemškega naroda ogrožena. Ob enem dajajo omenjeni trgovci nasvete, kako bi se mogli izogniti vsemu temu. Sicer pa se Domače vesti. Slavje na slov. trgovski šoli o priliki nastopa vladanja novega cesarja Nj. Veličanstva Karla I. V prostorni, bogato o-krašeni telovadnici »Slovenske trgovske šole« v Trstu se je včeraj zjutraj ob 9 zbralo vse dijaštvo in učiteljstvo, da proslavi zgodovinski moment, ko je naš mladi vladar, cesar Kari, zasedel avstrijski prestol. Na čelu dvorane je visela krasna slika novega vladarja, okrašena z zelenjem in zastavami v cesarskih, državnih, narodnih in mestnih barvah. Nad to okusno skupino so viseli grbi mesta Trsta in goriške in istrske dežele. Grbe so naslikali gojenci zaveda, ki so tudi pod vodstvom učiteljstva poskrbeli za okrašenje dvorane. V jasnih, toplih besedah, brez nikakršne preračunjene fraze, je ravnatelj zavoda naglašal veliko važnost momenta za Avstrijo in za slovenski narod, podal v kratkih obrisih životopis cesarja Karla in blage cesarice Zite ter slednjič prečital in razložil manifest, ki ga je novi cesar ob svojem nastopu vlade izdal na svoje narode. S pozivom, naj gojenci zavoda vsikdar ohranijo zvestobo in vdanost do novega cesarja in do avstrijske države, je g. ravnatelj k sklepu pozval prisotne, naj zakličejo Nj. Veličanstvu cesarju Karlu in cesarici Žiti trikratni »živio«. Navdušeno je zaoril iz mladinskih grl trikraten krepak »živio«! S pevanjem cesarske himne se je k'ončala ta šolska slavnost, preprosta po svoji zunanji obliki, a topla po svoji spontanosti in odkritosrčnosti. Štiridesetletno službovanje. G. Roben Massanti, prokurist tvrdke M. Truden, je praznoval včeraj, 1. decembra, štindeset-letnico svojega službovanja pri imenovani tvrdki. G. Massanti je vstopil v tvrdko skoraj v začetku te sedaj ene največjih tržaških veletrgovin in je tako s spojim marljivim delom storil marsikaj za nje procvit in se tudi sam povzpel na odlično mesto. Vodstvo in osobje tvrdke mu je ob tej priliki izročilo več dragocenih darov. Vrlemu možu ob tej redki slovesnosti odkritosrčne častitke. Iz učiteljskih krogov. Težavni so časi — težavni. Sleherni stan občuti težo vojne, ki se silneje in silneje teži v njegovo meso in kri. Stan, ki ga zadevljejo neznosne, občutne posledice, je gotovo učiteljski — posebno pa oni v bojni črti. K temu pripada v prvi vrsti učiteljstvo v bojnem ozemlju — naše trpeče učiteljstvo goriške dežele. Bojna sila je tri- in celo desetkrat podražila potrebna živila. Drugi stanovi imajo razmeroma njihovim do-hodkom doklade in poviške. Naši kolegi učiteljskega stanu po drugih deželah imajo stalne vojne doklade. Zadnji čas se je določila učiteljstvu na Kranjskem 25% dosedanje plače — vojna doklada. Prehrana vojaštvu se je morala tudi zdatno povišati v ceni vsled draginje, da zamorejo naši hrabri borilci dobiti skromnega ži-i veža. Le goriško učiteljstvo, ta ubogi trpin, mora občutiti neznosno draginjo, ki ga že tira k obupu. Omenjalo se je tu pa tam — da dežela poseže vmes, določi potrebno vojno doklado. Zopet od drugod se je glasilo, da država mrlostno kaj podari in podpre. A deželni zbor ne deluje, država ima mnogo opravila in zapuščeno goriško učiteljstvo, ki hrabro vztraja na nevarnih mestih z mnogimi pogumnimi domobranci vred, zdihuje v silni bedi z upanjem, da se prikaže od katerekoli strani ona srečna — radodarna roka. Opozorjenje in prošnja. Čudno se zdi, da nekateri župni uradi v Trstu prirejajo razne objave, namenjene vsem vernikom brez razlike jezika, izključno in do- sledno samo v italijanskem jeziku. Pritožbe radi tega smo čuli ne samo od strani ljudstva, temveč tudi iz krogov duhovščine. Morda velečastiti ordinarijat niti ni obvešćen o tem. Zato si dovoljujemo opozoriti ga na ta nedostatek in smo uverjeni, da se odpravi, tem bolj, ker so se slednjič tudi na drugih straneh kolikor toliko odpravile stare krivice v tem pogledu. Ustanova Ivana Scaramangš. Prošnje za podporo iz ustanove Ivana Scaramanga naj se ulože pri mestnem magistratu do vštetega 10. t. in. na obrazcih, ki se dobe v oddelku VIII. Cesarska grobnica pri oo. kapucinlh. Ali je še kdo v naši državi, ki bi se spominjal, kdaj smo pokopali zadnjega našega vladarja pred Franom Josipom. Dne 2. marca 1835 je umrl cesar in kralj Fran I., a pokopali so ga dne 7. marca v grobnici kapucinske cerkve na Dunaju. Minolo je torej 81 let, da ni umrl noben naš vladar kot vladajoči monarh. To je povsem j osamljen slučaj v svetovni zgodovini. Cesarja Frana Josipa so položili v takozvani novi grobnici, ki so jo pred 5 leti uredili iz do tedaj nerabljenih podzemskih prostorov. To ste dve mali kvadratni dvorani. Stene so od tal meter visoko obložene s črnimi, ostala površina pa z belimi ploščami iz mramorja. Strop ie bele barve, a v sredini je Kristova glava v reliefu. Posebno lep je oltar. Ploča mu je iz belega mramorja, strani pa iz črnega z belimi robovi, dočiin je spredaj v črno ploščo vdelan bel križ. Edini okrasek oltarja so bel mramornat kip »Krist na križu«, šest težkih umetniško izdelanih svečnikov iz bronca in dve istotako umetniško izdelani posodi za cvetje. Pred oltarjem je klečalo, pokrito s črnim suknom. Na levi in desni strani oltarja so v malih vdolbinah nameščeni alegorijski kipi iz belega mramorja. Prva dvorana ima dve okni, druga pa eno s svetlomodrimi stekli. V tej grobnici torej počiva cesar Fran Josip. Pozneje prenesejo tja bližnje člane njegove rodbine: kraljico Elizabeto, cesarjeviča Rudolfa, nadvojvodo Karla (cesarjevega očeta), nadvojvodinjo Sofijo (cesarjevo mater), cesarja Maksimilijana Meksikan-skega in Karla Ludovika (cesarjevega brata), in slednjič nadvojvodinjo Sofijo, malo cesarjevo hčerko, rojeno 5. marca 1855, umrlo 29. maja 1857. To bo grobnica »vladarske hiše Habsburg-Lotaringijske«, v kateri bodo počivali člani slavne rodbine, ki jim bodo hvaležni narodi ohranjali večen spomin. Kdo ve kaj? Alojzija Besednjaka z Goriškega, iz vasi Peder je št. 108, občina Rihemberk, pogrešajo že od 3. junija 1916. Služil je pri 97. pešpolku, 9. stotniii. na severnem bojišču kot sanitetni desetnik. Stariši so v begunskem taborišču v Her-zogenburgu pri St. Poltenu. Kdor kaj ve o pogrešancu, naj blagohotno sporoči njegovi sestri Mariji Besednjak v Gradcu, Klosterwiesgasse št. 41. l7nhrfl7Dnn SosPa* srcdr,je Starosti, lepe zu-14UUIU&UIU nanjosti. dobre družine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in pifce perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnser. odd. Kdinost', kateri pove tudi naslov. (Gj ZDRAVNIK Hei Dr. Kurol Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 IU. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za ntlranj«! nervozne In otroike bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Hotei In restavracija METRO %~3 Trst, ulica S. NicoSo 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Novi doM zn sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itef. Zaloga ženskih oblek. Marco Conforti, Trst, U. Campcnlle Zl ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Červnak v Trstu« ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje, UMETNI Z O^JE. IVAN KRŽE Češko - budjeviska restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v Uiici Giorgio Galatli. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba 111 slovenski jedilni listi- :: MALI OGLASI: i—i p—1 i ra&uaajo po 4 »to t. besedo. j ULJ j kastno tiekaue besede ae rača- j »-Jg-1 [ cajo enkrat t«5. — Najmanjša , |-*|r-i L - Ll j: pristojbina maja 40 atatink. : j LJLJ Trst Piazza San Giovanni 1. 7flta6f kuhinjskih in kletarskih potreb* iUiJ^U Sčin od lesa in pletenin, Škafov, £ brent, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re-* šet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in □ metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo O trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste jJ bodi od porcelan , zemlje, emaila, kosi-q tarjaali cinka, nadalje pasamantorje, kletke + Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje □ in stekleno posodo za vino i. t. d. i t. d. I linHllIHHmiBHIII JOSIP STRUCKEL S Trst, vogal Via Haria Teresa-S. Caterina | Nov prihod volnenega blaga za moške, g in ženske, zefir, batist in perljiva svila [J za jopice. — Svitenina in okraski zadnje a J novosti, velik izbor izgotovljenega pe- | 3 rila in na metre, spodnje srajce moderci. 9 S Vezenine in drobnarije, preproge za-trliž po izjemno nizkih cenah. ZAHVALA. Težak, hud, porazen je udarec, ki nas je zadel s prezgodno smrtjo našega toli ljubljenega, nepozabnega soproga ;n očefa, gospoda Antona Vouka. Globoka, neopisna žalost nam je potrla naše duše. Ali priš'a nam je v tej težki uri velika tolažba, ki je edina mog'a vsaj nekoliko ublažiti našo bol. In to je bilo vseobče uprav ganljivo izkazovanje bratske ljubavi in spoštovanja do milega pokojnika in globoko sočutje z nami, ki nam je bil pokojnik vse. Izrekamo zahvalo iz dna duše neštetemu občiastvu, ki je prihitelo, da spremlja pokojnika na njegovi zadnji poti in mu izkaže poslednjo ljubav. — Posebno se zahvaljujemo blagim darovateljem nagrobnih vencev, prečastiti duhovščini, gosp. mensig. Antonu Kjuder, čast. g. župniku Josipu [urizza in g. kapelanu iz Rojana ter vrlim pevcem slav. pevskega društva „Adrija" v Barkovljah za sočutne žalostinke pod spretnim vodstvom voditelja barkov-ljanske šole g. Kraševic-a. — Konečno izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem korporacijam in zastopniko n za udeležbo pri pogrebu. Bog plaćaj, Bog povrni 1 Mijota rodbina VJouK. Cabaret 99 A XI M" Variete VsoKcvrstce ni Torrente 36. kupujem na deb'lo in drobno. G. Stebel Harmelatfa7 za-°ju— - * -5-1 š ev 12. k" SkiadišČe Zoro, Via Carintia 770 ZaKile vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Solit rio št 21 756 M^tt^fllnrf«! v zabojč ih po 1<> kg je naprodaj nsrnieiaaa ve ja množina. Mlekarska zv< za ulica Vaidirivo 29 766 r0fGiF3f Anton J,rkič pos1^!.20?^j štev. 10. ateljei u t T ratu. Via -delle Po-tn f AMA fM ku; uje Društvo kočijažev SCnO lil Slamo iConsorzio dei veuura li> t o dobri ceni. Ulica S Maurizio št. 13. 764 Ha debelo samo za preprodajalce. Kogarice, sukanec, pipe. milo, gumi j ere podjetnike, razni ga m bi, denarnice, mazilo za čerlj«, električne •▼etiljke, baterije, pieemeki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriia, krema za brado, žlice, razna rezila, robei, mrežice za brk«, pletenine, erajee, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razna glavnika, zaponk« „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJtOP USVI. ulica «. Nieelo Via Stadion 10 — TRST — Via StacTon 10 £ Ravnatelj-lastnik KARL MAUKICE. Pri Hupfeldklavirju Ig. KOSENBLATT. ^ S^" tfanes in dnevno s Velika umetniška predstava. m Presenetljiv spored. Presenetlj v snored. S Zadetek ob S' , zvečer. Vstopnina: I. prostor K 2-—, II. prostor K 1.- HMaHHBH3ttC3E BllMBE55aHBBlWBlllBlimWl«»MaMB«llgBB B H I Baterije la OI. | t ifl hilze za žepne svetiljke razpošilja prva In mrnm razoošiMnica za Kranjsko * S K. A. KREGAŠ, LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 21-—23. J ttev. 19 2« Srečke c.Kr. razredne loterije sc kupujejo v uracTu o ul. Boroeuić št. 6. j janje se vrti že 12. in 14. JADRANSK škMK v Trstu, Via della Cassa di Bisparmio 5 ( Lastno poslopje) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. podpisovanja za peto austrijsko volno posojilo. I. štiridesetletno 5V|o amort. državno posojilo davka prosto a K 92'—% netto. II. 1. junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste a K 96— netto. Uraćnc ure: 9-12 dop. — 3-5 pop. ROLINwRoche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^ influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? i Vsak. ki h-pl na frejnem kailju | 3l Vod uši jivi, kafer Ifn Sirolin *no*no Laf-ie ie obvaroval seboiojtnlnegoiorđroviff. I olohča naduho- . " ko/arom bronkijev. I ^ $krofuxni otroci, pri kafarth učinkuje Sirolin i ugodnim vspahom nasplosni počufek. clabiv vseh lekarnah S H.v- ,2. Osebe S kroničnim ki s Sirolinom ozdravi. lOUti