V prihodnji številki našega lista bomo posvetili »VE STRANI S SEIKAill dolinski občini in njenim problemom. TV T™* ¥ Jutri, v nedeljo, ob 15. uri bo a Božičih 1 J r. 1 v J otvoritev Ljudskega doma. Na sporedu godbe in pevski zbori. Govorijo tovariši : VIRALI, MALALAN In KU RA GLASILO KOMIJNISTIČNE PARTIJE S.T.O. PLES od 20. do 2. ure. j,s~ OBNOVLJENA IZDAJA LETO IH. ŠTEV. 139 Tit ST SOBOTA, II. AVGUSTA 1051. CENA 25 LIR OIH2IEH.IA, KI 'IASAO POTRJUJEJO IMPERIAMSTIÓtlE NAČRTE ZA SPROŽITEV AAPAOAEXE VOJNE NA KAEKANT Titofašistično-angleški načrt za izročitev Trsta Italiji, cone B in podeželja Jugoslaviji ' NERVOZNOST RIMSKIH, BEOGRAJSKIH, LONDONSKIH IN PARIŠKIH KROGOV PO IZJAVAH TOV. VIDALIJA - VOJAŠKI OBISKI VUKMANOVIČA PO SEVERNI ITALIJI IN NA ALPAH - KAJ SE JE ZMENIL HABDIJA Z BELIMI VODITELJI NEKE TRŽAŠKE TVRDKE? - SARAJČIČ, REGENT, VOŠNJAK, POPOVIČ NA SESTANKU PRI LJUBLJANI - BLAZNI NAČRTI ZA RAZKOSANJE LJUDSKIH DEMOKRACIJ - ZAHTEVAMO DEJANSKO USTANOVITEV SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA! I n* ta «Delo» je že v svoji prejšnji Sjj feuilki objavilo zanimiva in sen-\^Qionalna razkritja tovariša Vi-jsi sekretarja KP STO v zve-f s titojašističnimi in anglo-am.e-^ ^kimi naklepi glede STO in pri-jsl ^Q-Vami za sprožitev vojne na sprema. SDj Zadržanje italijanskih, titofaši-tti^ČUifr, angleških in francoskih '^dnih krogov po teh izjavah je Tardilo, da je tov. Vidali imel In da gre dejansko za resne )tyko-anglo-amcriške poskuse za trditev strateških pozicij na tem (Odseku aatlantske fronte» tn iska-ii^e «casus belli», t.j. vojne pre-tj za začetek obsežnega kon-/if^kta, ki bi moral v najkrajšem Cqsii — po mnenju titovcev in ,r ^Slo-ameriških imperialistov — l$'lip-ti ne le Balkan, marveč Ev-Jj No m ves svet. In to prav po-* 1 v zvezi z neuspelim na* d Koreji, ki bi bil moral lego načrta proti L.R. Kitajski le začetek obsežnejšega voj- 11 pefit/ r^e Gr*11 ZSSR. vsak način je dobro, da Rovinio ta razkritja, katerim 0,>1o kaj dodali. O ^djprej je ugotovljeno, da so, j' ibgofaSisti in Angleži zmenili Jile skupnega naslopa na voja-političnem in policijskem ja. Podlago za to zavezništvo jf,aramo poiskati v preteklosti, Si? (fi i vojno, t.j. v času, ko sta Pri Titu mudila Randolph Archili, sin znanega «atomske-gi< v Vojnega hujskača» Winstona i: Achilia in gen. Mac Lean, ki vojne znan kol v uprizarjanju le še iz pred jti ^r°kovnjaki> rf skih vasi. To si bodo sl‘0%-ci in Italijani Trsta za^jjt' zaP°)r niili in na prihodnjih v° j(i Vah bodo dali glas tistih1’c-so dokazali zvestobo in P danost delovnemu ljudstv I 'az- «loi1- ile demokratične občinske uprave ko jamstvo za delovanje v korist ljudstva Priloga a D E L A » štev. 8 PO USPEHIH DVOLETNEGA UPRAVLJANJA BOMO ŽENE SODILE POLITIČNE SKUPINE V tej hiši na cesti Flavia prebiva mnogo družin, ki imajo na razpolago le po en prostor ali celo le en del "sobane,,! za spanje in kuhanje. Kljub neštetim intervencijam komunističnih svetovalcev, naj občina zgradi cenena stanovanja za vse brezdomce, je še danes skoro 6000 družin brez lastnega stanovanja. Kljub številnim intervencijam noše svetovalke ®Nasprotno temu pa je občinska uprava v Dolini, ki je v rokah demokratov, Kadete v tržaškem občinskem svetu še do danes ^zgradila novo pralnico v Boljuncu (na sliki), popravila eno v Dolini, zgradila ni zgrajena pralnica v ul. Pondares, za katero Wbo še eno v Borštu. Napeljan je vodovod v vse vasi razen Gročane, Drage in je bilo nabranih 230 podpisov prizadetih žena. ifPrebenega, za katere je že odobren načrt. Napeljana je elektrika v vse vasi. napeljavo elektrike po vseh vaseh zgoniške °k>čine je demokratična uprava potrosila 30 milijonov lir. Briščiki in Bajta so po njeni zaslugi končno dobili vodovod. Oli 1*21111 tov m S rn in dvig blaginje sta bila glavna skrb naših svetovalcev DA BI ZAGOTOVILI NAŠIM OTROKOM MIRNO IN BREZSKRBNO ŽIVLJENJE Kazen te moderne šole v Domju sta bili po zaslugi občinske uprave v Dolini, ki je v rokah predstavnikov delovnega ljudstva, zgrajeni še Mi za Mačkovlje in Prebeneg ter na Pesku. - V teh dveh letih pa se občinski odbor zelo brigal tudi za brezdomce. Zgradil je stanovanjske Kiše v Domju in Dolini, v gradnji pa je stanovanjska hiša v Boljuncu. ^a anagrafskem uradu, kakor tudi v vseh drugih občinskih uradih v irstu in v občinskem svetu samem, Slovenci še danes nimamo pravice 9°voriti v materinščini. Prav tako so vsi javni napisi in dokumenti ^ključno italijanski. Na zahtevo demokristjanov je Vojaška uprava z ^kazom št. 183 uvedla italijanščino kot edini uradni jezik v Trstu in Mijah, v ostalih pa je slovenščina le pomožni jezik poleg italijanščine. M preganjanju Slovencev imajo veliko krivdo tudi titofašisti in belčki, 1 brezpogojno podpirajo politiko VU in uporabljajo vprašanje slovenskih Mrodnih pravic le v svoje polične špekulacije in za netenje narodne Mžnje. - Komunistični svetovalci so edini, ki se od početka bore za spolno enakopravnost Slovencev na vseh področjih javnega življenja. ^ -m'*"'*'- ' a««* ..w-''VT"' V Devinu mora precej družin še bivati v teh barakah. Tudi v Štivanu in Nabrežini jih je še mnogo brez dostojnega stanovanja. Po prizadevanju demokratičnih predstavnikov je bilo zgrajenih v občini 6 stanovanjskih hiš in sicer 2 v Nabrežini, 2 v Devinu in 2 v Sesljanu,- pred kratkim je bilo odobreno, da se tudi za brezdomce v Štivanu zgrade primerna stanovanja. Demokratična uprava zgoniške občine je posvetila vso svojo skrb gradnji cenenih delavskih stanovanj. Tako je postavila v Gabrovcu (levo) stanovanjsko hišo kamor se je pred kratkim vselilo devet delavskih družin. Zgradila je tudi moderno šolo v Saležu, popravila staro šolo v Zgoniku ; v teku leta pa bosta zgrajena otroška vrtca v Zgoniku in Gabrovcu. m- Otroci iz Školjeta čakajo že šest let, da bi dobili nazaj svoj otroški vrtec, v katerem stanuje mnogo po bombardiranju prizadetih družin. V eni učilnici žive kar osem družin. Naši svetovalci so ponovno zahtevali, naj se vsem družinam, ki še danes bivajo v šolah in vrtcih, nakažejo primerna stanovanja, a demo-kristjanska uprava je ostala gluha za te zahteve. V .J# \ »«—ai*« fe ■ ^ . 1^ * i §• 'š : pr| i r S m ~ r } , m , Odkar so bili leta 1949 po 25 letih postavljenih občinskih uprav ponovno izvoljeni predstavniki prebivalstva v vodstvo naših občin, je bila ohranitev miru dejanska ustanovitev in gospodarski procvit STO osnovna misel, za katero so se v vseh občinah borili zastopniki delovnega ljudstva. Postavili so zahtevo o prepovedi atomske bombe, razkrinkali so manevre ameriških imperialistov in njihovih hlapcev za razkosanje Tržaškega ozemlja in njegovo pretvoritev v strateško bazo atlantske fronte. Borili so se za to, da Trst zopet postane luka svojega naravnega zaledja, da se mu vrnejo njegove ladje, da se obnovi njegova industrija ter s tem zagotovi procvit vsega njegovega gospodarstva in dvigne ljudska blaginja. PODPIŠI Mmhi poùi} ?m tiitiamk petih ueletil ! 20 milijonov lir je porabila demokratična občinska uprava v Miljah za zgraditev in popravilo cest v občini. Zelo mnogo je napravila tudi za šolstvo. Ida njeno pobudo so bile odn. bodo zgrajene šole v Miljah, Božičih in Žavljah, popravila je šole v Plavjah, Škofijah in Čamporah. Šolskih obedov je danes deležno dvakrat toliko otrok kot leta 1949. Tudi na vseh drugih področjih, posebno pa še v socialnem skrbstvu, so komunisti v upravi občine Milje izpolnili vse svoje obljube, ki so jih postavili v svojem volilnem programu. Gorska bolezen. ZNAKI: občutek utrujenosti in studa, zelo hitro utripanje žile ter velika zaspanost. — POMOČ: spravi takoj bolnika v nižino, drži ga budnega, oblivaj ga z mrzlo vodo, daj mu kave ali čaja, ne pa alkoholnih pijač. Kačji pik. POiMOC: močno preveži ud nad rano, iz katere je treba spraviti čim več krvi mogoče s stiskanjem in izsesavanjem; okoli rane napravi z nožem tudi več majnih urezov, rano dobro u-mij, omoči jo z amonijakom, z jodovo tinkturo ali s srebrnim nitratom; če teh nimaš pri roki, žgi.1 rano z vročim železom ali ogljem. Pik mrčesa (os, čebel, komarjev, škorpijonov itd.) — POMOČ: izpuli želo, namaži pičeno mesto z amonijakom ter ga drži v hladni slani ali rudninski vodi. Izvin jen je. ZNAKI: bolečina, oteklina in podplutba v izvitem sklepu. POMOČ: počitek ter mrzle kopeli ali bombažni obkladki. V odprtem pismu ravnatelju nekega velikega časopisa v San Franciscu, je neki ameriški «svobodni državljan» predlagal, na kak način naj se odstranijo vsa nasprotja med Francijo in Nemčijo, ki povzročajo veliko škodo atlantskemu zavezništvu. Po njegovem mnenju bi bilo treba ustvariti .«seksualni trust» pb vzgledu Schumanovega «železnega trusta». Na podlagi tega «seksualnega trusta» bi morala francoska vlada prisiliti vse Francozinje, da bi se morale poročiti z Nemci, dočim bi morala na drugi strani nemška vlada prisiliti vse nemške žene naj poročijo Francoze. V desetih letih bi bila po mnenju tega ameriškega časopisa vsaka francoska družina v sorodstvu z eno izmed nemških družin in obratno Tako bi bilo mogoče končno ustvariti skupno armado. PREJELA JE Stalinovo nagrado Predsednica MDŽZ E. Cotton (v sredi), ki je prejela Stalinovo nagrado za mir s predstavnico sovjetskih žena Popovo (levo) in svetovno znanstvenico Irene Curie. Vanilijeva hladetina Sedaj, v toplih poletnih dneh, je k suhemu pecivu zelo osvežujoča vanilijeva hladetina: V kotličku pripraviš na dobrem mleku ali še bolje na smetani redko vanilijevo kremo ali puding. Kotliček postaviš v večjo posodo s stolčenim -ledom. Kremo, ki se kmalu strdi na stenah kotlička, se večkrat z leseno žlico -ostrga in premeša. To se ponavlja toliko časa, dokler ni vsa krema strjena. Serviramo jo v primernih skledicah, polito s sladko tolčeno smetano. Hitra orehova torta: 3 rumenjake zmešaj s 1/8 presnega masla in 15 dkg sladkorja, da se peni. Dodaj 15 dkg zdrobljenih orehov ali lešnikov, 3 dkg kakava, skodelico močne mlečne kave, 8 dkg moke, zmešane s polovico pecilnega praška, 5 dkg drobtin sok in olupke pol limone in trd sneg treh beljakov. Naslednjega dne prereži torto počez in jo namaži z marmelado ali kakim drugim navedom. Illl=llll^ = =llll=lin=llll=llll 1111=1111^=11! =1111=1111 MATERE V JUGOSLAVIJI umivajo svoje otroke z lugom Trpljenje žena v Titovi Jugoslaviji je neizmerno. Najbolj pa trpijo žene na Primorskem, ki so toliko žrtvovale za priključitev k Jugoslaviji. V Brkinih ni grape in ne brda, ki ne bi bilo okrvavljeno od krvi d omačih sinov, ki so padli za domovino. Sedaj jim pa ta domovina bridko plačuje vse trpljenje. Ena največjih skrbi brkinskih mater je pomanjkanje mila. Nimajo ga niti toliko, da bi oprale in očedile svoje otroke. Perilo še nekako operejo z lugom, ki ga skuhajo iz pepela. Pa so VESTNIK V Camporah je odbor ZDZ organiziral za 29. junij ob priliki zaključka šolskega leta zabavo za učence, na katetri je bila otrokom dana zakuska. Na zabavi so prisostvovali vsi učitelji čam-porske šole. Eden izmed njih je imel ob tej priliki kratek nagovor. Zabava je razveselila vse prisotne in posebno najmlajše. * * * Da se izboljša delo v organizaciji in da ga bodo žene bolj občutile, je potrebno, da prilagodimo organizacijske oblike terenskim prilikam. Tako se bo moglo aktivizira-ti večje število žena. V Skednju, n. pr. se dobro razvija kapilarno delo. Devet žena, ki so članice odbora ZDZ iz Skednja, si je zadalo nalogo, da bo posamič vzdrževala vezo s tremi drugimi ženami, jih seznanila s problemi organizacije ta ko, da bodo lahko postale sodelavke odbora. * * * Naša organizacija je prejela od stalingrajskih žena pismo, ki med drugim pravi: «Stalingraj-ske žene se zavedamo, koliko je potreben mir za našo deželo. Z navdušenjem se -udeležujemo obnovitve našega ljubljenega mesta, ki je bilo porušeno od fašističnih banditov in zato nočemo, da bi nam nova vojna ponovno upepelila sadove na-šeka dela. Naš trud in naše delo prispevata borbi za mir. Mi ustvarjamo okoli Stalingrada gozdni pas, da s tem prepre- čimo pot soparnim in suhim vetrovom, kopljemo prekope, gradimo krasne hiše, da bodo naši otroci lahko srečno zaživeli kulturno in udobno življenje. Zato si vse sovjetske žene in možje želijo miru in se s svojim delovanjem aktivno borijo zanj.» Pismo pravi dalje: «Pri-Nemčije, razkrinkajte hujskače nove svetovne vojne. Za staiingrajske žene se je podpisalo 6 vidnih njihovih pred-jateljice, tudi ve lahko mnogo napravite s svojo aktivno borbo za mir. Nabirajte podpise za pakt miru, vzdignite svoj glas proti oborožitvi Zahodne stavnic. Na hišnem sestanku, ki so ga imele žene ulice Settefonta- ne, je bil izvoljen ulični odbor ZDZ, ki se bo zanimal za probleme in potrebe družin, stanujočih v tej ulici. Aktivistke Zveze demokratičnih žena naj posnemajo zgoraj navedene iniciative, ki bodo pripomogle k utrditvi organizacije. * * * Na pobudo demokratičnih žena iz Starega mesta je bilo nabranih 320 podpisov za zgraditev nove pralnice v starem mestu. Pismo so žene naslovile na občino. * * tjc Solidarnost žena z delavci pri Orehu Žene so se spet odzvale pozivu organizacije, ter nabrale za stavkajoče denar, sadje in živež. liiifU ^ gg Pionirski tečaj vezenja v Miljah. Drobni nasveti Ali je svila pristne barve? Da spoznaš to, namoči par listov bršljana v vodi, pomešani s kisom. Po petih minutah vzemi liste iz vode in preplakni v njej svilo. Ako ne pušča barve, se lahko zaneseš, da je pristna. Pri tem poizkusu pa bodi previdna ter poskušaj najprej z malo krpico, da ne pokvariš vse svile. ZANIMIVOSTI Marsikdo se vprašuje, kolikšna je moč atomske energije. Stvar je popolnoma enostavna. Atomska energija je e-nergija, ki izvira iz razbitja enega dela atomov, ki se iz materije spremenijo v energijo. En gram «razbite» materije in spremenjene v energijo da 25 milijonov kilovatov energije. Nekaj stotov snovi spremenjene v energijo, bi zadoščalo za vse električne centrale sveta. * * * Najhujši strup kot zdravilo V Južni Ameriki uspeva rastlina, ki se imenuje «Chon-dodendron tomentosum», katere strup je hujši od strupa kače kobre. Divjaki so svoj čas mazali s tem strupom puščice, s katerimi so ubijali svoje sovražnike. Sedaj se ta strup (ku-raro) uporablja v narkotične namene za uspavanje bolnikov pri operacijah. Kjer ne zadoščajo druga narkotična sredstva ali, kjer bi bilo nevarno, 'posebno ~žaradi pr e v etike óbre-menitve srca, se uporablja prav ta strup kuraro, s katerim se dosezajo v tem pogledu veliki uspehi. Skoda le, da je ta strup mnogo predrag, kajti pridobivanje iz omenjene rastline je zelo drago. Kaplja tega strupa v kozarcu vode lanKo zastrupi nad sto oseb. * * * Na luni je gora po imenu Venus, ki je višja od najvišje gore na svetu. Kajti najvišji vrh sveta, Mont Everest v Aziji ima šele 8880 metrov, medtem ko meri Venus na luni 9000 metrov. Venusova senca označuje nos «obraza», ki ga opazujemo na luni. NASVETI STARSEM Kakšni morajo biti odnosi med otroki? Kadar otrok izstopi iz svoje samote in se začne igrati na dvorišču skupno z drugimi otroki, morajo starši od blizu spremljati njegova prijateljstva. Starši otrok, ki se skupno igrajo se moraj» med seboj poznati in sodelovati pri kolektivnem nadzorovanju. Je ii treba vedno odločno braniti lastnega otroka pred ostalimi? Nikakor ne. Starši, ki pri prvem prepiru lastnega otroka s tovariši pri igranju branijo svoje dete, kot bi bilo edino nedolžno, edina nesporna žrtev, resno grešijo. V teh primerih morajo starši čisto mirno izprašati svojega otroka, tolmačiti mu, da je treba pri igranju včasih popustiti, skušati najti mirno rešitev spora. Gorje, če se starši omejujejo le na upoštevanje pravic lastnega otroka in pozabljajo na vso skupino otrok, med katerimi se ta nahaja. Družinski patriotizem ima v teh primerih popolnoma pro-tivzgojni učinek prišle na misel, da bi tudi otroke umile z lugom. Nekaj časa je to pomagalo, nato se je pa nežna otroška kožica začela kvariti. Lug jo je razjedal, pojavili so se lišaji in kraste. Zato so žene odnehale. Ko jih je nekega dne pozvala vneta titovska učiteljica na sestanek in jih kritizirala, češ da imajo otroke umazane, so se žene uprle in ji rekle naj vzame njihove otroke v svojo skrb in naj jih sama čisti, če ima s čim. Nadebuna učiteljica je osramočena umolknila. Je li več vredna količina ali kakovost dela, ki ga dosežeš pri otroku? Kot pri odraslih, tako je tudi pri otrocih kakovost dela mnogo bolj važna kot njegova količina. Je li ireba dobro delo nagraditi ali hvaliti? Samo v zelo omejenem merilu. Zadovoljstvo nad dobro izvršenim delom mora biti najboljše plačilo za vse napore. Priznavanje in hvaljenje zmožnosti, vestnosti in metod dela mora biti zelo zmerno. če zaupano delo ni bilo izvršeno, ali je bilo izvršeno slabo, se za to ne sme otroka kaznovati, temveč je treba skušati doseči, da bo drugič bolje napravljeno ali da se neizvršeno delo kakor koli dovrši. Je li treba ta dela otrokom «vsiliti«? Ne. Po možnosti ga je treba zaprositi in mu dokazati, da bi bilo koristno, če bi izvršil gotovo delo, ali se poslužiti naročila, ki mu daje odgovornost. Le v nekaterih primerih se je treba zateči k prisiljevanju, toda v nobenem primeru fizičnemu, temveč prepričevalnemu: ponoviti zahtevo, če treba tudi z večjo odločnostjo, toda nič več. Kako se prehaja iz igre na delo? Ze od prvih otroških let je treba z igro vzgajati otroka v želji na popolnejše zadoščenje, kot je sama zabava. Igra mora vzgajati k sposobnosti premagovanja težav, razvijanja domišljije in naglega razmišljanja. Ko postane otrok večji, je potrebno, da se pri igri nauči tudi obnašati se pravično med ostalimi člani njegove družbe v malem, njegove skupnosti. imSe dojmehe m medeke Le malo potrpljenja in po naslednjem vzorcu lahko vsaka mlada mamica naredi za svojega dojenčka prijetno zibelko - Iz cenenega blaga lahka naredimo po teh vzorčkih lepe in praktične oblekce za naše otroke, v katerih bodo v teh vročih dneh prav dobro počutili. 11. avgusta lit51. Priloga «DELA» Urejuje Strie Vauek štev. 15* «Učimo se ceniti lepo knjigo, učimo se ločiti od nje tako, ki kvari in zastruplja. Lepa knjiga je kulturna poslanka. Odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce!» Tako je o knjigi napisal naš pisatelj Franc Šaleški Finžgar. Živimo na počitnicah. Skoro pozabili smo na šolo, na učenje, na šolske naloge. Prav je, da smo se malo oddahnili in da smo svoje mlade možgane nekoliko sprostili. Toda na nekaj ne smemo pozabili in sicer‘ na našo lepo slovensko knjigo, oz. na naša dobro čtivo, med katero spada tudi «Mladi rod». Lepa knjiga in naš listič, naj bo vsakemu izmed nas zvesta tovarišija tudi med počitnicami Na žalost pa moram ugotoviti in podčrtati dejstvo, da je v naše vrste preveč prodrlo gnilo čtivo. Italijanski ameri-kanizirani in Jašistizirani «gior-nalini» so prepogostoma doma tudi po naših družinah. In vendar to čtivo nima niti drobtinice dobrega v sebi. V vseh ozirih vpliva kvarno na bralce. Govori samo o vojnah in drugih gangsterskih pustolovščinah; o rečeh, ki se jih boji vsakdo izmed nas. Zato vam kot iskreni prijatelj svetujem: ne segajte po takem čtivu! Poiščite raje stare slovenske knjige in druge liste, poskrbite, da bo «Mladi rod» dobil v roke sleherni slovenski otrok in mladinec! Priporočam vam tudi, da pogosteje dopisujete in s svojimi prispevki obogatite in opestrite vsebino prihodnjih številk «Mladega rodu». Pišite mi, kaj bi najraje Sitali v listu in jaz bom gledal na to, da po svojih močeh ugodim vašim željam STRIC VANEK Poljski pionirji manifestirajo za mir. I* ŽIVLJENJA RASTLIN Koncertna dvorana v deblu starega drevesa Raznovrstna je družina 'rastlin. Nekatere rastejo le malo časa, druge pa celo dolga, dolga stoletja. Pomladanska pšenica raste in zori obe- VSAK KRAJ ima 'moj oUèaj O ŠKARJAH ZA SKOPO Nekoč, ko še ni bilo modernih mlatilnic, so kmetje cmlatili vse žito s cepci. Cepci so bili leseni, narejeni iz dveh palic, katere je vezala v sredini usnjena osrednja. Na koncu cepca pa je bila debelejša betica. Kjer je bilo manj žita so mlatili v dveh, kjer pa ga je bilo več, so mlatili po štirje mlatiči. Pika, poka, pika poka po. Ker sem bil len, me niso mogli pripraviti do tega, da bi šel. Pač pa je mlatiče takoj ubogal moj prijatelj Tonče. Sel je k sosedovim in vprašal: «So rekli mlatiči, da dajte škarje za škopo». Sosed pa je vedel, zakaj gre in da je to šala, zato je poslal Ton-četa na konec vasi, v zadnjo hišo po .škarje za škopo. «Dober dan!» je pozdravil se je glasilo iz vseh skednjev na vasi. Ker so bile številne hiše krite s slamo, so delali iz omlačenih snopov «škopo», to je velike snope iz same izbrane in očiščene slame. S škopo so krili slamnate strehe. Zbiranju in čiščenju slame se je pravilo «škopiti». To delo je bilo združeno z mnogimi šalami. Ena izmed teh je bila ta, da so mlatiči poslali kakega naivneža po škarje za škopiti, katerih pa ni bilo. Nekoč, ko sem bil še majhen, so mlatiči, ki so mlatili na mojem domu, poskusili poslati mene po škarje za ško- Tonče gospodarja in brž vpra. šal, kot mu je bilo naročeno: «Sem prišel po škarje za škopo». Temu gospodarju pa se je Tonče zasmilil, zato mu je povedal, da Škarij za škopo ni in da je to šala, s katero se pošilja nevedneže od hiše do hiše in včasih celo v sosednjo vas. Ali si mislite, kako je pogledal ubogi Tonče, ko je to izvedel? Ves osramočen se je vrnil k mlatičem in se že med potjo jezil sam nase in nanje. Seveda, ko se je vrnil v skedenj, so vsi mlatiči planili v smeh. Priprosta je bila ta šala, a včasih zelo zabavna. nem le nekaj mesecev, koruza živi od spomladi do jeseni, prav tako tudi mnogo drugih rastlin. Drevesa rastejo in živijo mnogo let. Nekatera živijo tudi več tisočletij. V Palestini rastejo oljke, ki so stare nad dva tisoč let. V Libanonskem pogorju rastejo cedre, katerih premer v sredini debla meri 12 metrov. V Severni Ameriki raste neke vrste drevo, ; imenuje se sekvoja in doseže višino da 130 in še več metrov. Neka sekvoja meri v obsegu celih 35 m. Ob neki priliki so pose- kali eno izmed velikih sekvoj ter jo prepeljali v mesto San Francisco. Nato so njeno deblo izdolbli ter napravili v njem koncertno dvorano, kjer je bilo prostora za 140 oseb. Na priloženi sliki pa vidimo velikansko steblo, ki služi kot garaža za velike traktorje v gozdu. V naših krajih je do pred nekaj leti rastel orjaški hrast v bližini Prema. Zelo stara pa je tudi tisa pred cerkvico sv. Brica pod Nanosom. UGANKA J. Bodu ov Mucke in Miškice tt/rt i( Nekoč niso Mucke preganjale Mišk in Miške se niso bale Muck. Živele so skupno v eni vasi in si druga drugi pomagale. Ce je mamcl Muci zmanjkalo masti, si je izposodila pri mariLci Mišonki košček slanine. Ce pa je Miškica, lepa hčerka Mišonke jokala, ker ni imela mleka, si ga je mamca izposodila pri sosedi Muci. Toda nekega dne je bilo vsega tega konec. Evo, kaj se je bilo zgodilo. Lepega pomladanskega dne so Mucine štiri hčerke pripeljale voziček pred mišjo hišico in vprašale mamco Mišonko, ali je doma lepa Miškica. Mamca Mišonka je pomolila glavo skozi okence in odgovorila: «Doma je! Kaj pa bi rade?» «Naj gre z nami! Peljale jo bomo na vozičku po belih cestah križem kražem preko polj in njiv po enem klanci gor, po drugem klancu dol», so dejale «Pa naj gre!» je odgovorila mamca Mišonka. «Samo to glejte, da se kmalu vrnete, Miškica je še majhna, zato mora zgodaj v posteljo.» Prelepa Miškica je sedla na voziček in Mucke so drvele čez polja in njive križem kražem po belih cestah... Minil je popoldan, bližal se je mrak, a ne Muck in ne Miškice ni bilo od nikoder nazaj. Mamca Mišonka je bila zaradi tega zelo v skrbeh. Zato je šla do Mucine hiše. S krempeljčki je potrkala na vrata in vprašala: «Hej, Mucke, ali ste doma?» Nad vrati se je odprlo okence in prikazale so se glave mladih Muck. «Doma smo», so odgovorile. «Kje pa je moja prelepa Miškica?» je vprašala ^stara Mišonka. Mucke pa so ji odgovorile: «Prelepe Miškice ni več. Ni hotela mirno sedeti v vozičku, pa smo po kaznovale!» «Kako pa ste jo kaznovale?» je vprašala zaskrbljena mamca Mišonka. «Tako, da smo jo pojedle!» so ji odgovorile nagajive Mucke in zaprle okence. Od tedaj se Mucke in Miške več ne ljubijo. ZGODBA O PRSTIH Družina prstov se je sprla. Vsak je hotel biti najvažnejši. «Jaz sem najlepiši», je trdil prstanec. «Jaz nosim zlate in srebrne prstane». «Jaz pa sem najbolj moder!» se je bahal kazalec. «Kadar človek česa ne ve, mu jaz pokažem.» «Mene ima človek najrajši!» ker sem najmanjši od naše družine. «Povsod imajo najmanjšega najrajši», je začivkal mezinec. «Jaz pa sem na drugem koncu» je zagodrnjal palec. «Toliko sem vreden, kot vsi skupaj. Sam zase stojim in se nobenega ne bojim. Jaz lahko hodim k vam, da vidim, kaj delate in če ste kaj pridni. Brez mene bi vi ne mogli prav držati nobene reči.» «Jaz tako pravim: Vsak zase ne bo dosti vreden, če bo hotel sam zase živeti!» se je oglasil največji prst — sredinec. «Ko smo združeni in složni, lahko opravimo veliko delo. Zato predlagam, da se pomirimo «Sprejeto!» so vzkliknili o-stali prsti in se objeli. Radovedna Cilka «Brez ključka je zaklenjeno, čez goro je namenjeno; vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj. pa eden sam?» Rešitev ugank iz prejšnje številke: Konjska podkev, polž. Prav je, da je človek nekoliko radoveden, če pa je ta radovednost pretirana, utege biti škodljiva in to še posebno za mlade ljudi, ki skušajo vtakniti svoj nos v vsako reč. Evo, kaj se je zgodilo Cilki, ki je bila tako radovedna, da je hotela celo videti, kaj je v kljunu žerjava. Tudi ona je vtaknila svoj nosek vani, a žerjav, ne bodi len, ga je presneto vščipnil... mr~ .~ (i* "Qajbe inpotwSti v- (jorjancili") {■ Ha, ha, ha! Res Tepsti kmete po nova in trebuhU' kako dišečo roži" Satan se zareži: M krasna je ta misel. W ■ ha, ha, ha. No, podgorska baronovka co me boš ti razveselila? Barcnovka se sladko nasmehne ter pravi: Prišla sem brez šale s prežlahtno rožico, ki ne cvet6 na vsakem vrtu. Privlekla sem na Kranjsko cigane — cel0 drhal izurjenih tatov in nevarnih potepuhov. Dobro veif' da me bodo za ta dar Dolenjci preklinjali še sto let P° moj smrti, toda presneto mi malo mar za to, kaj porek0 ljudje po moji smrti. Osel je rekel: Po moji smrti če trava raste ali ne — moja duša bo itak boga hvalil3-' K prestolu prikoraka razkošna gospa predrznih in pravi: Dokler sem bila sama so mi ljudje pravili lihi3! sedaj, ko sem gospa pa mi pravijo bršlinski spašnik. gospod pa mi je dal pridevek: moja koprivica. To namr6C zato, ker se je spekel, ko se je z mano poročil... Ni 'se pričela praviti o svojih delih in že se je vsulo krde'0 oko S N ^ec ►Ce!c jezičnih doktoric iz Novega mesta, Krškega, Kostanj6’ vice in Šmihela. Tem jezičnim doktoricam je predsed0’ vala naddoktorioa Ana, ki se je rodila za semiškim zV3’ nikom. Vse so hitele govoriti in kričati. Ubogi Martin6*' ni mogel nič razumeti, pač pa je ostrmel, ko jih je Vidin marsikatero izmed njih tudi spoznal. Ko se je ves kleški zbor izpovedal, je prisedel ^ satanovi mizi. Gostje so sedeli na čevljarskih stolčk1.’ kateri so -se jim zdeli najkrasnejši gosposki naslanja6/ Bili so tudi preverjeni, da uživajo najmastnejšo in n3* sočnejšo pečenko. Martinku pa je kazalo praprotno zr1^ resnično podobo vseh reči. Prav dobro je videl, da zal3 gajo mesto pečenke mrhovino in meso najgrših živ3* ' kot so volkovi, psi, podgane. Kar so mislili, da so ri^6’ so bili močeradi, kuščarji, gadje in modrasi. Buk0? gobo so imeli za potico, ostudne žabe pa za cvetje. M e5 „ solate so imeli v veliki skledi razne strupene in bodlj1'/' zeli. Martinek je pomiloval vse skupaj, najbolj pa mlad' Topličanko, v katero je bil silno zaljubljen. Razsrdil s je na neznansko prevaro ter zavpil na ves glas: Kaj 2 take dobrote ste prodali svoje duše? O trapi, o avše! Po večerji je prišel ples, k: pa je bil tako nespod3 ben, da ga Martinkove oči niso mogle gledati. Klek *. njegove skrivnosti so se mu primrzile. Obrnivši jim k je šel jokaje po položni rebri navzdol. Jokal je predvS zaradi preljube Topličanke. Vroče solze mu ustavi čudo kresne noči. Oživljena priroda, ki dobiva v tej h3 dar človeškega jezika in nadčloveškega prerokova3^ mu je pripovedovala vesele in žalostne prigodbe, kate' čakajo mlado Topličanko in njene znance. 0. Bistro je vlekel na ušesa, kaj se pomenjkuje na k šenici trava. Se bistreje pa je poslušal, kaj pripoveduj „ zelišča, s katerimi se odpravljajo bolezni in bolečine. zelišče je pripovedalo, da odpravlja uroke, drugo, itd- odpravlja modron, tretje, da odpravlja vse bolečine^ ^ Takih pogovorov je slišal Martinek brez števila in ®J//j]j, dobro zapomnil. Mnoge zeli, ki so bile za težje bole je precej utrgal in jih spravil. $ S travnika je šel k skalovju. V njem je rasla Prf!;X,r cvetlica tolažnik, ki je šepetala s tenkim glaskom: (< . e)t me podiši, se iznebi vseh skrbi, vse žalosti». Martl”vi ves vesel utrga tudi to cvetico in jo še skrbneje sPr nego druga zelišča. (Konec prihodnjič) rc Sa Hc Sli S ^ P< iti 2 na ^clv % s Pil (nsti K p S: 1 : N, s, v v % S S ■s bii K s s s H N to % te im LN je V vodstvom. Kulturna nastopila z raznimi godbenimi točkami, ki e res umetniško dovršene. lm gostom se je nudila ta-hka. da so se tildi osebno proti istemu sovražniku, ki ogroža mir v svetu. Tržaškim gostom je bila nato podarjena zastava, ki predstavlja simbol enotne borbe in bratske povezave demokratičnih sil na Koroškem z demokratičnimi silami STO. Prireditev se je zaključila z nastopi koroških folklornih skupin Vsa prireditev je potekala v neprisiljenem prisrčnem ozračju, kjer je prišlo iskreno bratstvo med koroškimi in tržaškimi Slovenci ter avtrijskimi demokrati do svojega pravega izraza. Avstrijski demokrati slovenske in avstrijske narodnosti izpolnjujejo isto častno nalogo, ki je bila zadana tržaškim slovenskim in italijanskim demokratom. To je gojenje bratstva med narodi in enotne borbe proti silam, ki 0-grožajo mir. Komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu se je vedno zavzemala za to, da naj postane družinski davek sredstvo za pravično razdelitev davčnih bremen s tem, da se popolnoma oproste delavci, mali kmetje, uradniki, upokojenci in drugi revni sloji, katerih dohodki ne krijejo vseh osnovnih življenj sikih potreb, dočim naj se bolj odbavčijo — po progresivni lestvici — pre možnejši sloji, katerih dohodki so mnogo višji od nujnih družinskih izdatkov. Z uvedbo takšnega pravičnega davka bi občina dobila s strani premožnih toliko dohodkov, da bi znatno znižala svoj proračunski primanjkljaj in bi pri tem še lahko občutno znižala občinsko trošarino na osnovne življenjske potrebščine, kot so mast, meso, ribe, vino in dr. Nad vse značilno je za občinski odbor, v katerem demokristjani, «socialisti», republikanci in liberalci, da je dve leti odlagal uvedbo dru žinskega davka, ker bi bili z njim obremenjeni predvsem premožni sloji. Pač pa je z vso naglico predlagal tik pred zaključkom poslovne dobe njegovo uvedbo, ker je v tem času stopila že v veljavo takozva-na V&nonijeva reforma, ki neprimerno poslabšuje ta davek na škodo revnih slojev in v korist bogatašev. 2e iz tega dejstva, jasno izhaja, da imenovane stranke ščitijo izključno le interese najpremožnejših in da so v resnici protiljudske, kar so v dveh letih svojega gospodovanja na občini že neštetokrat dokazale, bodisi pri uvajanju trošarine na življenjske potrebščine, bodisi v drugih sličnih prilikah. Vanonijeva reforma popolnoma spreminja bistvo osnovnega zakona o družinskem davku ter prevali glavni del bremen na ramena delovnih ljudi. Predvsem združuje v eno od davka izvzet življenjski minimum z najnižjim obdavčljivim dohodkom ter določa njegovo višino na vsoto 225.000 lir letno, iznad katere so vsi dohodki ene družine podvrženi obdavčenju. Ta reforma niti ne predvideva zvišanja najnižjega obdavčljivega dohodka za družine z dvema ali več člani, temveč je enaka oni, kjer je «družina» sestavljena samo iz enega člana. Na ta način bi bile vse družine ne glede na število družinskih članov, ki imajo 19.000 lir mesečnih dohodkov, obvezane plačevati ta davek. Očividno je demokristjan Vanoni in njegova vlada hotela s tem zadeti delavce, upokojence in druge revne sloje, dočim bi morali biti s pravično uporabo zakona oproščeni vsi dohodki, ki ne krijejo osnovnih življenjskih potreb (ki znašajo za eno osebo približno 30.000 lir mesečno, za vsako nadaljnjo pa najmanj nadaljnjih 10.000 lir). Nadaljnja krivčnost imenovane reforme je v tem, da ne upošteva določila, da se sme od plač, mezd, pokojnin in drugih dohodkov od diela odbiti polovica in obdavčiti tako le 50 odstotkov dejanskih prejemkov delavcev, uradnikov itd. Prav tako ne upošteva odbitka 25 odst. od dohodkov obrtnikov, profesionistov in drugih, ki žive od dela, a ne prejemajo mezde. Dočim je večina občin, ki so že uvedle ta davek, določila za najnižje obdavčljive dohodke le 0.50 odstotka davka (isto je predvideval tudi okvirni osnutek za občine STO), pa Vanonijeva reforma zvišuje najnižjo davčno stopnjo na 2 odstotka, to je štirikrat več kot doslej. Tako bi morala povprečna delavska družina ne glede na število članov z mesečno plačo 30.000 lir plačati 2700 lir družinskega davka na leto, s 40.000 lir mesečne plače pa že preko ()000 lir letno. V nasprotju s tem pa so delavci, uradniki in drugi revni delovni sloji v vseh demokratičnih občinah oproščeni tega davka, če njihovi mesečni dohodki ne presegajo Občinski odbor, in z njim vsa 50 do 60 tisoč lir. večina, iki so se doslej upirali uvesti pravični družinski davek, pa so bili po uvedbi Va-nonijeve reforme takoj pripravljeni, sprejeti jo. Pri tem pa so jim s svojo prisotnostjo omogočili izglasovanje «indipendentisti» in dr. Agnaletto. Tega tržaški volivci ne bodo pozabili do oktobra. OB MLADINSKEM FESTIVALU V BERLINU Mir, delo in svobodo zahteva mladina vsega sveta! DELO SHPZ PO II. REDNEM OBČNEM ZBORU Kljub ležkočam se je SHPZ uspešno uveljavila med ljudsfvom 3. PEVSKO-GLASBENI ODSEK Tudi delo tega odseka je bilo izdatno, upoštevajoč številčnost pevskih zborov, raznih pevskih ter glasbenih skupin, godb in orkestrov, ki jih imamo. Dosti truda je moral vložiti v zbiranje pevsko-glasbenega materiala in v razmnoževanje glask. V okrilju SHPZ delujejo 3 pionirski zbori, 6 mešanih, 7 moških, 1 oktet, 2 kvrateta, 2 har-monikaški skupini, 2 mandolini-stični, 9 godb in 7 orkestrov. Razpolagamo s 7 pevovodji, ki vodijo naslednje pevske zbore: v Skednju, Sv. Ivanu-Podlonjerju, Rocolu. Lonjerju, Trebčah, Sale-žu-Zgoniku-M. Repnu, Križu, Bo-Ijuncu in Ricmanjih. Njih število je odločno prenizko, nujno bi bilo treba imeti še tri, do štiri kvalitetne moči, med njimi tudi glasbenike, da bi obnovili delo, ki je bilo prekinjeno odnosno zapoteli novo, povsod tam kjer so zato pogoji. Knjižnični odsek. Da bi imeli čim točnejši pregled nad obstoječimi knjižniča-mi in knjižnim inventarjem prosvetnih društev, je tudi ta odsek smatral za potrebno, razposlati po terenu posebno vprašalno po- lo. Popisovanje je V teku in bo verjetno še nekaj časa trajalo. Knjižnic imamo 25. Splošni vtis iz poročil in lastnega opazovanja je približno sledeč: Knjižnice še ne služijo svojemu namenu tako, kot bi morale. Starejši rod sega pogosteje po knjigi kot mlajši, kateremu bomo morali pokazati v pravi luči vso korist, ki jo od nje. ima, da mu je knjiga najcenejša zabava in najboljši drug posebno v jesenskih in zimskih večerih. Knjižni inventar bo treba obogateti posebno z novejšimi deli, dočim bomo morali zastarela dela odtegniti. S svoje strani bi morali organizirati nekako potujočo knjižnico, s katero bi obiskovali kraje, kjer niti ni prosvetnega društva. Predavateljski odsek. Ker se je doba, o kateri je tu govora, nagnila že v boletje, ki za prirejanje predavanj ni preveč primerno ni mogel predavateljski odsek zaenkrat svojega dela pravilno razviti. Omejil se je zato, na iskanje in zbiranje snovi, ki bi prišla v poštev za prihodnjo predavateljsko sezono. Predavanja bodo morala biti čim bolj sistematična in zajeti vse kulturne panoge, ki zanimajo na- Kandidati demokratične liste se niso izneverili zaupanju občanov Pozitiven obračun dela naše uppave v občini Dolina Vse vasi imajo električno razsvetljavo - Zakaj ni še vode v nekaterih vaseh Občinska uprava je nudila občanom največje ugodnosti za napeljavo vode v stanovanja - Pregled izvršenih del v poedinih vaseh dolinske občine Dve leti sta minili, od kar je prešla, kakor drugi dve, tudi dolinska občina v roke resničnih predstavnikov ljudstva, ki se niso izneverili zaupanemu mandatu ter dali s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom v dobrobit vse občine najboljše spričevalo listi, ki jih je kandidirala. Vse, kar je bilo v teku dveh iet v tej občini popravljenega preurejenega in zgrajenega, nam dokazuje, da demokratični upravitelji niso držali križem rok, marveč da so si stalno ter si še danes prizadevajo za čim uspešnejšo izvedbo svojega volilnega programa. Po zaslugi sedanje uprave imajo končno vse vasi električno razsvetljavo, kar predstavlja že velik korak naprej v primeru s prejšnjim stanjem Razen tega imajo skoro vse vasi, razen nekaterih in to ne po krivdi občine, končno tudi vodo. 1 Najboljše je pač, da si ogledamo posamezne vasi te obsežne občine, Vzemimo kot prvo predel vaško občino. Problem luči in vode je že rešen. In ne samo to. Oddaljenejšim hišam je občinska uprava šla na roko s tem, da jim je napeljala vodno cev do hiše ter tako materialno pripomogla za napeljavo vode v stanovanja. Tudi cestna razsvetljava je bila vsekakor izboljšana. Na stalna prizadevanja naše občinske uprave je bila nadalje zgrajena moderna šolska stavba, v kateri že poslujejo slovepska in italijanska šola kakor tudi cba vrtca. Omeniti moramo še, da ima Domjo novo stanovanjsko hišo z devetimi stanovanji, od katerih 3 s sobo in kuhinjo ter 6 z dvema sobama in kuhinjo. Vsa stanovanja imajo vzorno urejeno kopalnico ter razpolagajo z vsemi potrebnimi pritiklinami. Poglejmo sedaj nekoliko v Frebeneg. Elektriko' imajo, vendar pa manjka še voda. Tc je imela že prejšnja uprava problem te vasi. Kakor znano je imela že prežšnja uprava nekak načrt, da bi se voda dobavljala iz nekega studenca pod vasjo in sicer potom črpalke na električni pegon. Ta načrt pa so prejšnji upravitelji nekam predolgo premlevali. Končno je vendarle prišel na pristojno mesto. Toda VU ga je odbila iz zdravstvenih razlogov ker voda iz studenca baje ni pitna ter je ni v zadostni količini. Sedaj je v preučitvi pri VU drugi načrt, ki ga je predložila sedanja uprava in čim bo odobren bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno. Na novo je bila sezidana srenjska hiša, ki služi obenem trenutno kot začasna shramba za seno tistih vaščanov, ki jim VU še ni sezidala požganih senikov. V polnem teku so nadalje dela za preureditev ceste, ki pelje iz Prebenega v Mačkovlje. ' V Mačkovljah pa imajo po zaslugi sedanje uprave luč in vodo. Vas ima dve novi vodni pipi. V načrtu je postavitev 2 napajališč in pralnice. Zvedeli smo tudi, da se bodo v kratkem začela dela za postavitev pralnice. Za ti dve vasi je bil končno rešen tudi problem šole. Mačkovlje in Prebeneg. imajo namreč danes novo šolo, ki bo otvorjena s prihodnjim šolskim letom. Razširjena in popravljena je bila obenem cesta Dolina-Mač-kovlje. Razširjeni so bili trije ostri cestni ovinki, ki so predstavljali prej vehko nevarnost posebno za kolesarje n druga vozila. V Dolini je bil zgrajen vodovod, ki oskrbuje tudi druge vasi. Sedaj ima vas pet vodnih pip in tri napajališča. Nadalje je bila popravljena in pokrita občinska pralnica. Izvršena je bila kanalizacija pri poteh in potrebnih vaških predelih. Za popravila občinske hiše je bilo potrošenih 1,100.000 lir. V stavbi se nahaja sedaj tehnični in trošarinski urad, Demokratična občinska uprava v Dolini je poleg ostalih del v korist svojih občanov napeljala elektriko v vse vasi občine. Na sliki vidimo električno napravo v Mačkovljah. repentabrske občine oz. župnije se dviga brù ' •jčtnem skalnatem griču star obrambni ta-** je bil zgrajen za časa turških vpadov. tazvidno, «da je bila cerkev na Rupen-. zsrajena sredi treh zidov že leta 1316». iHf°d še vedno pravijo Repentabru Rupen-te' sli celo Rupni tabor. 1^°$ starih časov je 15. avgusta na Repen-I^.Sehic praznik, shod in sejem. Na ta dan tt sem na tisoče ljudi iz vsega Krasa in \Sla' Navadno postrežejo goste in romarje 0$kirn sirom in s kraškim teranom. To je tradicija. Nekoč je bil najbolj upošte-^ 0niajski in dutovski teran. ‘^-^Padni strani Repentabra je vas Col, na lA Pa Poklon, kjer je tudi stara Furlanova 1 S’ v kateri so se nekoč ustavljali kraški X^vski furmani. Nedaleč od Cola stojita \jra^eni občinski dom in otroški vrtec. 500 m na severni strani Repentabra I ^ znana «Francoska črta», ki se je uvelja-( državna meja med Jugoslavijo in STO. ^ *e erfe s0 vnSi Dol, kjer je tudi železni-il0 sta/a za repentabrsko okolico, Voglje in 'te Je popolnoma odrezane od svojega ma- RflPEN¥A«B©IR središča. % K ^hočete, da vam povem, svet se vrti, Pa se vse izpreminja, razmere in 'le. !Sa » Tako mi je odgovorila nad osem-ženica iz Velikega Repna, ko sem nai rn^ Pove 0 časih, ko je 'Lst Iliado dekle nosila vsak dan mleko «Tudi razmere so bile drugačne, kot 6s>,> je nadaljevala ženica. «Kdo je poznal avtomobile ali tramvaje. 2iv-K bilo trdo, polno neštetih težav in *v- Me mlekarice smo vsako jutro želo zgodaj, včasih okrog 3. ure. Navadno smo odhajale z doma pred 5. uro. Trst še ni bil tako velik, kakor je danes, zato smo včasih mleko, kar težko prodale, ali pa ga celo prinesle ponovno domov, kjer smo z njim postregile domači družini. Takrat namreč nismo poznali «pašte šute» in drugih podobnih jedi. Naše ljudstvo se je hranilo s pristno domačo, kmečko hram. In bilo je mnogo bolj zdravo nego je danes. Me Repenke smo zalagale z mlekom poleg drugih meščanov tudi številne delavce, ki so živeli v starih barakah v bližini nekdanje vojašnice, ki je stala na kraju, kjer. je danes Oarduccijeva ulica. Življenje teh delavcev je bilo razmeroma dokaj borno. Za to, da so od nas kupovali mleko, smo jim morale brezplačno pomivati posodo. Pomislite, potem, ko smo pripešačile s težkim breme- KEPENTABOR nom na glavi in predrto smo se znova napotile proti Trsteniku oz. Opčinam, smo še to delo opravile. Pa ne da bi si mislili, da smo ga opravljale nejevoljno. Bile smo veselo razpoložene. Kdo je pač tedaj vedel, kaj je vojna, kaj brezposelnost, kaj kriza, kljub temu, da smo ponujale po mestu mleko in ga nismo včasih niti mogle oddati. Bile smo pač navajene potrpeti. Pa tudi življenje ni od nas takrat zahtevalo tolikih ničemurnosti, kot danes. . .» Se marsikaj bi bila stara ženica povedala, da je ni klical mali vnuček in jo jokaje speljal domov. Mati ga je kregala, zato je iskal zavetja pri noni. Poletno sonce je brez usmiljenja pripekalo in žeja mi je sušila grlo. Senca košatih kostanjev pred vaško gostilno me je zvabila, da sem prisedel h kameniti mizi in pokramljal s starejšimi možakarji, ki so si ob kozarcu svežega terana gasili morečo žejo. «No možakarji», sem nagovoril goste, «vi se prav gotovo še spominjate razmer, vsaj za petdeset let nazaj. Veselilo bi me izvedeti kaj o nekdanjem življenju vaše vasi.» In vnel se je pogovor o nekdanjih časih, o razmerah šegah in običajih. «Pred dobrimi petdesetimi leti je bila naša vas mnogo manjša od današnje», so mi pravili možakarji. «Naši vaščani so se že iz starih časov večinoma ženili doma. Tako so nastajale nove družine. Sin je dobil od očeta nekaj kosov zemlje, hči pa večinoma nekaj gotovine za doto. Ker ni kmetija nudila dovolj za življenje smo delali v javah in si tako prislužili nekaj denarja, s katerim smo si Potem zgradili svoje domove. Tako smo delali mi in tako tudi naši sinovi. Prvotni prebivalci naše vasi so se bavili Predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Pridelovali so pšenico, sirk, teran in deloma llJdi sadje, pozneje pa tudi krompir. Pogubo-nosna peronospora je kot po drugih krajih tudi pri nas skoraj popolnoma uničila vinograde. Zato nam ni preostalo drugega nego t°, da uredimo nove vinograde, nasadimo nove trte ter uvedemo sodobno nego, ki preprečuje ušem, da bi ponovno povzročile uničenje.» Nekdanji Repenči pa so poleg krav redili mnogo ovac in koz. To mi je pravil star Možakar, ki mi je tudi razčlenil izvor starih lepenskih rodbinskih imen. Se danes je v Repnu mnogo družin, ki nosijo priimek Škabar. Stari možakar pravi, 'Is ta priimek izvira od ovčarjev. Ovcam namreč ponekod pravijo škabe. In tako pri-d'emo, po njegovem mnenju, od besede škaba do priimka Škabar. Po mnenju istega moža-izvira priimek Purič iz kozjerejca. Kmet, ki je redil prča je dobil od drugih sovaščanov pridevnik Purič. (Upam, da mi nositelji 4ega priimka ne bodo zamerili. S tern> da sem to napisal, nisem hotel žaliti nobenega, najmanj pa možakarja, ki mi je tole izročilo povedal in ki se sam piše Purič). Priimek Pikič pa ima opravka s kamnoseštvom. Priletni Repenc pravi, da je prvi Pikič bil kamnosek. Od ranega jutra do poznega večera je nabijal po železni špici Pik, pik, pik. . ., zato so mu vaščani izrekli Pikic. Tevčevi pa so dobili svoj pridevnik od nekega tkalca, Trobčevi pa po čredniku, ki je pasel vaško čredo in ki je trobil na velik kravji rog. MILIVOJ DOLANC (Se nadaljuje) skladišče za gradbeni material in orodje ter delavnica za vzdrževanje vodovoda. Nadalje je .uprava poskrbela za asfaltiranje vaškega trga in glavne ceste, kar je pa naletelo na neupravičeno kritiko liparjev češ, da je asfaltirana pot nevarna za živino. Da je bila ta kritika povsem' neutemeljena, nam dokazuje že to, da so kmetje naknadno vprašali u-pravo, naj bi asfaltirala še ostale predele. Tudi Dolina ima novo stanovanjsko hišo s šestimi stanovanji. Vsako stanovanje ima dve sobi, kuhinjo in kopalnico. Nadalje je občinska uprava poskrbela za preureditev trga pod vasjo ter za razna druga olepševalna dela. Do sedaj je postavila uprava v vasi dve javni svetilki. Prizadeva pa si za nadaljnje izboljšanje javne razsvetljave. Boljunec ima vodo, luč, pet vodnih pip ter novo moderno vaško pralnico. Izboljšana je bila razsvetljava po vasi. Popravili in razširili so nadalje poti v gornjem koncu vasi. Izvedli so kanalizacijo in popravilo mosta. Šolska stavba je bila na novo pokrita. Popravljeni so bili prostori zo otroški vrtec, ki bo otvorjen z novim šolskim letom, kar pa je odvisno v veliki meri od merodajnih oblasti. V Borštu imajo, kot v ostalih vaseh, vodo in luč. Vas razpolaga s 3 javnimi pipami, razen tega pa je sedanja uprava napeljala vodo tik do hiš in lastniki so plačali edino le kavcijo za števec. Popravljena je bila tudi cerkev in župnišče ter stavba, v kateri se nahaja otroški vrtec. V vasi se nahaja zdravniška ambulanta, ki je začasno nastanjena v zasebni hiši. V kratkem pa bodo začeli z delom za postavitev vaške pralnice in sicer na prostoru med cerkvijo in šolo. T’udì Ricmanje so preskrbljene z vodo in lučjo. Vas ima dve novi javni pipi. Vodne cevi so bile tudi. v tej vasi napeljane prav do hiš. Izvršena so bila važna dela za vaško kanalizacijo, popravila cest, občinske stavbe in cerkve. Kot v vseh vaseh občine, je elektrika končno zasvetila tudi v skrajnem predelu in to v Dragi, Gročani in Pesku. Sedanja uprava je poskrbela za temeljita popravila cest, obcestnih zidov ter kanalizacijo v Gročani. Za cesto, ki pelje v Drago je občina izdala 2 mili-strov in njihovih (20:1) in kanjona lir. Po krivdi podjetja U.S.V.S. pa so bila dela izvršena docela površno. Nadalje je bil na prizadevanje naše uprave rešen obenem pereč šolski problem. Končno imajo tudi te vasi svojo šolo, ki se nahaja na Pesku. Stalna skrb demokratične občinske uprave je tudi problem vodovoda za te vasi. Odobrena je že potrebna vsota 41 milijonov lir. Začetek del za postavitev vodovoda je pač odvisen edino le od VU, ki še ni odobrila že predloženega načrta. V Dragi so prav te dni v teku razna- dela za izboljšanje vaških poti ter dovršitve kanalizacije. V kratkem pa bodo začeli s popravili ceste, ki pelje iz Jezera do Botača. šega delovnega človeka v mestu in na deželi. Sklep. Zgornji prikaz dela SHPZ v drugi polovici aprila, v maju in juniju nas v primerjavi s titovskim, objavljenim v «Primorskem Dnevniku» z dne 5. VII. t.l. pouči o sledečem: Kljub težkim razmeram, v katerih se je znašla SHPZ zaradi pobega večine vodilnega kadra iz njenih vrst (pevovodij, glasbenikov, igralcev, režiserjev, šolnikov in drugih prosvetarjev), je njena bilanca tudi zadnje poslovne dobe visoko aktivna. SHPZ je z ozirom, na ogromno število svojega članstva in upoštevajoč njegovo vsestransko udejstvovanje na kulturnem področju, izrazila množična organizacija, la svojemu namenu, za kaiercga jc bila ustanovljena, t.j. izobraževanju slovenskega in hrvatskega ljudstva na tukajšnjih tleh, dosledno služi. Imajoi v vidu, da so se titovski «kulturniki» zlonamerno docela izneverili idejnemu programu SHPZ, iz katere so se po svojem protiljudskem stališču, ki so ga zavzeli, sami izločili, nimajo 'več nobene pravice posluževati se še nadalje tega imena, ki ga naša organizacija s častjo in ponosom nosi. Razmerje naših i-gralskih družin in njihovih (25:5), naših pevskih skupin in njihovih (19:5), naših godb in orkestrov in njihovih (20:1) in končno tudi knjižnic (25:6), potrjuje njihovo šibkost in našo moč. Vse njihovo besedičenje o nekem kulturnem prvenstvu, ki si ga laste med tržaškim slovanskim prebivalstvom, postane pod težo navedenih številk za vsakega resnega človeka več kot smešno, še toliko bolj pa, če pomislimo na plačilne tiste njihovih tukajšnjih prosvetnih delavcev, ki jih mora vzdrževati ubogo jugoslovansko ljudstvo iz istega nacionalnega čuta, ki odlikuje našega kraške-ga kmetiča in luškega delavca, stebra naše prosvete a jima ga neki Race skuša oporekati. Doseženih uspehov smo veseli. Ne smejo pa nas zadovoljiti v taki meri, da bi na njih obtičali, marveč se moramo v nastopajoči delovni dobi še bolj potruditi za kvantiteto in kvaliteto vsega našega prizadevanja. Dosti društev je, ki morajo v prvi vrsti misliti na sklicanje občnega zbora, drugim primanjkuje sedež ali so na tem, da ga izgube, spet so nekatera, kjer se odbor redno ne sestaja, prav tako se neredno sklicujejo članski sestanki, ne poslujejo knjižnice, je v neredu društveni inventar itd. Pobrigati se moramo da pritegnemo v naša društva čim več mladine, zlasti po mestu, tako, da postane sčasoma le-ta nosilec vsega prosvetnega delovanja. V naše kulturne hrame mora trajno pritekati ta sveži dotok, ki jih bo trajno pomlajeval in oživljal. Pripravljajmo se vztrajno in požrtvovalno na septembrske dni, v katerih razvijamo svojo zastavo s knjigo in golobom miru na njej, tega našega simbola po poti napredka v boljše življenje. KONEC LJUDSKA PROSVETA na Radiu Trst II Na našo vest v prejšnji številki glede na sodelovanje na radiu Trst II. sporočamo, da je SHPZ med tem že prejela dopis od vodstva radia za sodelovanje naših prosvetnih društev. Zato pozivamo vsa naša prosvetna društva: zbore, oktete, kvartete, godbene in dramske odseke itd., naj skrbno pripravijo svoje sporede, s katerimi bi nameravali sodelovati ter nam jih čimpreje javijo na SHPZ Ponterosso 2, da zapovrstno uredimo nastope. * * * Manifestacija solidarnosti pri «Slavku Škamperle». PD «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu bo priredilo jutri, v nedeljo 12. t.m. ob 17. uri na svojem društvenem dvorišču nastop skupno z drugimi pevskimi zbori, godbo «Rinaldi» in drugimi skupinami. Ob tej priliki bodo v znak solidarnosti s PD «Slavko Škamperle» spregovorili zastopniki naših prosvetnih društev. Protestirali bodo proti nasilni izpraznitvi Prosvetnega doma. Govoril bo tudi tov. Vittorio Vidali «Naša kri» v Stivanu. Jutri, v nedeljo 12. t.m. bo o-penska igralska skupina uprizorila v Stivanu pri Devinu na prostem zelo uspelo Finžgarjevo igro v štirih dejanji «Naša kri», ki je že drugod žela prav lep uspeh. Vsekakor bo to gostovanje za Stivai! in okolico važen kulturni dogodek, ki bo pritegnil obilo občinstva. Vstopina za odrasle 100, za otroke 50 Ur. Začetek ob 19. uri. Pevski zbor iz Boljunca gostuje v Dragi. Jutri, v nedeljo 12. t.m. priredi pevski zbor iz Boljunca svoj izlet v Drago nad Borštom, * * * Ljudski praznik v Božičih. Jutri, v nedeljo 12. t.m. bo otvoritev ljudskega doma o Bončih. Ob tej priliki bo poleg drugih zborov in godb sodeloval tudi pevski zbor iz Elerjev. Govorili bodo tov. Vidali, Bujon in Malalan. Prireditev pri Sv. Vidu. PD «Srečko Kosovel» in CCP «Perossa» sta preložili svojo kulturno prireditev, ki ne bo 11. t.m. Vrnite Trstu, kar mu pripada! Tudi «Conte Biancamano», ki je ena izmed največjih ladij tržaške paroplovne družbe Lloyda, so italijanski finančni magnati po njegovi obnovi odpeljali v Italijo. M TAM. POŠTENO SO JIH POTEGNILI — V svoji «Demokraciji» se liparji nekam zelo jezijo, ker se titovci bahajo z njihovimi pristaši, kateri so jim zelo iju-oeznjivo napolnili stadion ob piiliki «volilne prireditve» «Celjskih grofov». «Ta večina — piše «Demokracija» — pa nikakor ne more pristati, da bi nekdo njihovo udeležbo, na vsaj formalno popolnoma kulturnih prireditvah tolmačil zase kot nekakšen političen plebiscit». S ’em so dejansko povedali več kot dovolj. Povedali so, da se je tega «volilnega plebiscita» udeležilo dejansko več lipar-jev kot pa litovcev. Titovci pa so jih, meni nič, tebi nič, zgnetli vse v en lonec. Razumemo, da je liparjem zelo nerodno, posebno sedaj ko se bližajo volitve in hočejo čimbolj ohraniti svoje «politično devištvo». Toda vse časnikarsko kreganje je zaman. Ljudje jih že itak predobro poznajo in titoliparska zavezništva niso danes že več nikaka skrivnost. Volilni «apparentamento», za katerega se danes potegujejo vse italijanske šovinistične stranke, bi bil i titovcem i liparjem nedvomno zelo dobrodošel. NERODA NERODNA — Ljubljansko titovsko glasilo «Slovenski poročevalec» postaja v resnici iz dneva v dan nerodne jše. Tako, ti v članku, kjer ves vzradoščen poroča o «pravični sodbi», ki jo je izreklo tržaško sodišče glede sekvestra partijske imovine, piše tudi to le: «Pri tej akciji so računali Ito je demokrati, op. ur.) na izdatno pomoč italijanskih nacionalistov, ki imajo v svojih rokah vse ključne položaje v sodstvu in tudi pri policiji.» Radovedni smo, kako si bode ljubljanski bralci razlagali to, da so bili koncem koncev te «izdatne pomoči» deležni prav titofašisti in ne «komin-jormisti», čeprav titojašisti stalno trobijo, da «so kominfor-misti na isti liniji kot italijanski nacionalisti in da Vidali prodaja Trst Italiji.» Allora, come la magnemo? Drugič naj bode v Ljubljani vsaj nekoliko bolj previdni, ker bo drugače «Primorskemu» postalo zelo nerodno, ko je pa pel toliko hvalnic na račun tržaškega sodišča. Tržaški titovci so pokazali v začetku, da jim je ta «pravična» sodba zelo dobrodošla. Toda vse zgleda, da jim bo prav ta tipravična» sodba postala še zelo težko volilno breme. ZA DINAR SE VSE KUPUJE — Vsaj tako piše «Primorski» z dne 3. t. m. v nekem članku, ki se nanaša.na «blagodati» Beltramove reforme v coni B, kjer se bosta odslej cedila med in maslo. Plače so povišane kar za 300 in še več odstotkov, zaenkrat seveda samo na papirju, ker o cvenku še ni do danes ne duha ne sluha. Kaj pa cene? O tem «Primorski» seveda ne govori. Torej, titofašisti pravijo, da «se za dinar vse kupuje in se za dinar vse prodaja.» Kaj pa tiste trgovine v Kopru in drugje, kjer ne dobiš niti kozarca vode, če ne plačaš v «italijanski devizi»? Kaj pa kopališče Sv. Nikolaja, kjer se lahko «ofri-šaš» edino le, če si dobro založen z Uricami? In še nekaj. Ali velja tudi za tržaške vozače, ki se zalagajo v Kopru z bencinom po naravnost konkurznih cenah, tudi «pravilo», «da je dinar odslej edino merilo v izmenjavi gospodarskih dobrin»? SLABI KNJIGOVODJE — «Primorski» vodi zelo točno knjigodstvo o številu ljudi, ki se vračajo v cono B. Pomislite, da vam ve povedati do pičice točno, da «se je v juniju in juliju vrnilo v Istrsko okrožje 21 ljudi, ki so pred časom pobegnili v Trst in Italijo.» To bi spadalo torej v postavko «aktiva». Kaj pa s postavko «pasiva»? Ali ima «Primorski» tudi tako točen pregled o številu ljudi, ki jo je v teh dveh mesecih «popihalo» iz cone B. Res slabi knjigovodje, ki poznajo samo «aktivo» in nočejo sploh slišati, da obstaja v njihovih računih tudi docela fali-menlarna «pasiva». «ANDARE VERSO IL POPOLO» — S takim geslom je pač šel med «ljudstvo» Mussolini, ki je bil «izvedenec» v takih rečeh. Najprej je pač strgal s človeka kožo, potem pa mu je «kumoval», ko je revež imel desetega ali petnajstega sina. Ob tej priliki pa mu je «širokogrudno» daroval. . . svojo sliko s podpisom. Tito se ni izneveril svojemu predniku in je tudi on začel zahajati. . . . med ljudstvo. Titofašistični listi nas pač rade volje obveščajo, da je «maršal Tito botroval 15. sinu delavca Franca Novaka iz Maribora in 13. sinu revnega kmeta Ljubomira Kara-markoviča iz Novega sela». Mussolini docet, t. j. po slovensko, Mussolinijeva papiga. Radi bi pa vedeli ali je tudi Tito širokogrudno daroval obema očetoma kako svojo sliko, da se bosta tolažila, ko bodo otroci vekali, ker ne bodo imeli kruha, mineštre, žgancev ali polente. Najbrž se Tito ni spomnil ob svojem «kumova-nju», da ga kmet in delavec preklinjata zaradi situacije, v katerem živijo vse revne družine v Jugoslaviji. Toda Tito potrebuje «osem milijonov bajonetov» in zato tako veselo «kumuje» številnim družinam. Misli si pač, da bodo njegovi varovanci šli v klavnico za njegov trebuh in njegove zabave. A zgodovina nas je naučila, da ljudje niso bedaki. . . MNOŽIJO SE PROTESTI DEMOKRATIČNEGA LJUDSTVA PROTI KRIVIČNI RAZSODBI Titofašisti in italijanski šovinisti zopet na isti protšljudski liniji ^jtoviEnJ |iPotPNti iz tovarn, ineMta in vasi - 3*rwteMtna «nanifoNtarija prod IjndKitim domom v ni. Vlonterrlii - «(Giornale di Trieste*», «Corriere di Trieste» in «9*riinorNl:i dnevni!:» na ìkIi liniji Poslednja možnost titofašistov - Ljudstvo zahteva, da se mu vrne to, l:ar si je samo postavilo Številne protestne resolucije, ki jih pošiljajo sodišču delavci iz tovarn, podjetij, organizacije in demokratično prebivalstvo iz posameznih mestih predelov in vasi proti nečuveni razsodbi glede imovine naše Partije, nam dokazujejo, da se splošno ljudsko ogorčenje nikakor ni poleglo. V vseh resolucijah, ki so izraz ljudske volje, da bo vztrajno branilo to kar si je postavilo z lastnimi žulji in trudom, pa je obenem poudarjena zahteva za razveljavitev krivične razsodbe in revizijo procesa. Predsedniku sodišča dr. San-tomasu sta poslali proteste Zveza partizanov STO in Zveza bivših političnih preganjancev. Nadalje so poslale proteste vse tri družbe pristaniških delavcev, ki poudarjajo, da se skuša s to razsodbo odvzeti Partiji delovnega ljudstva imo-vino, katera je sad njegove požrtvovalnosti. Saj so prav pri staniški delavci med prvimi prispevali z izdatnimi denarnimi vsotami za gradnjo Ljudskega doma v ul. Montecchi ler napravili obenem nešteto prostovoljnih delovnih ur. Protest so poslali IK Zveze komunistične mladine, nadalje demokratična mladina Sv. Jakoba, demokrati iz Pončane, delavci ladjedelnice Sv. Marka, prebivalci Sv. Vida, Svet italijanskih prosvetnih društev, komunisti iz Milj, demokratično prebivalstvo iz Barkovelj ter iz drugih mestnih predelov in podeželja. V petek zvečer pa se je zbra to pred Ljudskim domom v ul. Montecchi, kjer ima svoj sedež tudi titofašistično Slovenko in italijansko časopisje, več sto delavcev iz tržaških tovarn in pristanišča ter žena 'n mladincev. Upravičenemu ogorčenju so dali dušika s protestno manifestacijo proti titofašistični sodrgi in proti krivični razsodbi, ki daje prav titofašistom. Ožigosali so titofa-šiste kot morilce in pijavke jugoslovanskih narodov ter zahtevali razveljavitev krivic ne razsodbe. Delegacija mani-festantov je šla v uredništvo demokratičnega liska ter ponesla izraze solidarnosti do Partije in naših časopisov. Uredništvo jim je s svoje strani zagotovilo, da bo demokratični tisik še bolj pojačal borbo proti titofašizmu in za revizijo procesa. Značilno je, da se je «Giornale di Trieste», glasnik tržaških Italijanskih šovinističnih krogov posluževal pri poročanju o tej protestni manifesta cij istih argumentov ter zavzel isto stališče kot titovski «Primorski dnevnik». Kot tito-pendentistični «Corriere» tako je tudi «Giornale» sprejel to razsodbo z neprikritim zadovoljstvom. O protestih pred Ljudskim domom je celo pisal, da je bila to «una cagnara di protesta», kar pomeni «protestno razgrajanje». S tem vidimo, da sta se italijanski in slovenski nacionalizem zopet znašla v skupnem objemu ter še enkrat naperila svoje, od an-gloameriškega imperializma na mazano kopje proti komunistom. Eni in drugi imajo pač le eden in isti cilj, to je neizprosno borbo proti komunizmu in proti vsemu demokratičnemu gibanju. Titofašisti pa so s svoje strani izrabili prav to razsodbo ki jim daje prav, za še besnejše izpade proti tržaškemu demokratičnemu gibanju in njegovi predstraži. Komunistični partiji ler se že vnaprej veselijo «likvidacije kominformizma». Dejansko preostaja titofašistom le še ena možnost, da se vsaj nekoliko uveljavijo in sicer preko sodišč, sodb in policije. Kot politični prevaranti, sleparji in tatovi ljudske imovine, so množice že davno izgubili in tako jim preostaja le piškavo zadoščenje uveljavljanja preko raznih razsodb, ki jih izstavljajo danes prav ista sodišča, o katerih so imeli titofašisti svojčas popolnoma drugačno mnenje. Titofašisti so dejansko požrli vse dane besede in zagotovila. Ko je naše ljudstvo začelo s prostovoljnim delom graditi Ljudski dom pri Sv. Jakobu, so mu takratni titovski voditelji hiteli zagotavljati, da bo ta dom last ljudstva. Titovski sle. parji, ki so imeli pač v rokah škarje in platno, niso takrat niti z besedico omenili «Ciril Metodove družbe». Za hrbtom Slovencev in Italijanov, ki so z velikim navdušenjem gradili svoj dom, zbirali denar in živila, pa so titofašisti pripravljali najbolj ostudno legalizirano sleparijo in s tem požrli dano besedo. Sicer ni to edini primer. Ce pogledamo vse njihove nizkotnosti, lahko vidimo, da so bili titofašisti v treh letih po objavi resolucije I. U. v požiranju danih besed docela dosledni. Požrli so dano besedo glede Ljudskega doma pri Sv. Jakobu in z isto lahkoto so požrli lepe in visoko doneče besede o neomejeni zvestobi do Sovjetske zveze, tov. Stalina in demokratičnega gibanja, Na isti način so požrli zagotovila o dosledni obrambi STO. Danes se že odkrito bahajo s svojo vlogo udarnega bataljona v pripravah za imperialistični napad na Sovjetsko zvezo in dežele ljudske demokracije. Te svoje vloge se tudi dobro zave dajo in zaradi tega tudi spretno izrabljajo dobrodošlo razsodbo za svoje volilne spletke in protikomunistične izpade. Titofašisti so pač danes le še ame- riški plačani špijoni, ki nimajo sploh več pravice govoriti o kaki narodni pripadnosti. Od anglo-ameriškega imperializma plačana sodrga, ki prodaja jugoslovanske narode za topovsko hrano mogotcem; Wall Streeta, ne more imeti nič skup nega s tržaškimi Slovenci in ne z jugoslovanskimi narodi. Ljudstvo ogorčenje in protesti Slovencev in Italijanov proti krivični razsodbi, ki dejansko predstavlja podporo titovski kliki, niso nikak izpad sovraštva proti Slovencem in vsemu, kar je slovenskega, kot skušajo potvarjati titofašisti. Saj je Ljudski dom v ul. Montecchi prav tako last demokratičnih Slovencev kot Italijanov, ker je bil postavljen s skupnimi napori in denarnimi žrtvami. Slovensko in italijansko demokratično ljudstvo zahteva edino le, da se mu vrne to, kar si je postavilo s svojimi žulji' in trudom in do česar nimajo titofašisti niti najmanjše pravice. Pozor na zlobne govorice! Ker smo zvedeli, da so začele krožiti po dolinski občini govorice da je občina že dodelila stanovanja IACP v Do-mju in Boljuncu in da je bila pri tem pristranska, smo šli na občino, da se prepričamo o njih resničnosti ali neresničnosti. Na občini so nam povedali, da je vest o že izvršeni dodelitvi stanovanj popolnoma zlagana in iz trte izvita in da te govorice razširjajo zainteresirani krogi, ki skušajo vnesti med ljudmi zmešnjavo in tako blatiti sedanjo občinsko upravo. Tržaški občinski svef zaključuje zasedanje Župan Bartoli se hoče norčevati iz potreb delavcev pri Orehu - Odobritev sklepa o vzpostavitvi odreda mestnih stražnikov - Intervencije naših svetovalcev Pomladansko zasedanje tržaškega občinskega sveta se končno približuje zaključku. Na predzadnjih sejah, ki sta bili 3. in 6. t. m. je -občinski svet obravnaval večinoma manjše občinske probleme. Ze v prvih besedah, ki jih je spregovoril župan Bartoli na petkovi seji, je zopet zavrnil skromne zahteve delavcev pri Orehu. Izgovarjal se je, da ni mogoče ničesar ukreniti ter da edino le še lahko skliče razna gradbena podjetja, ki naj bi zaposlila odpuščene delavce. Kar se tiče plačila dela, izvršenega v teku narobne stavke, pa se je hotel demokristjanski lice-merec še norčevati iz upravičenih zahtev prizadetih. Posegel je v debato naš svetovalec tov. Žbogar ter zahteval, naj bi se o zadevi razpravljalo v drugem delu seje, kar pa je Bartoli o-dbil. Številni delavci iz Oreha, ki so prisostvovali seji, so dvignili na te besede župana povsem upravičen in ogorčen protest. V nadaljevanju seje je tov. Uli; L ČIM IK TITOFAŠISTI SO S F II A K IMI 1 K IS A L I Občinski svet v Dolini je glasoval za mir in izvedbo mirovne pogodbe Za tedet dni~ Svetovalca SDZ Štrajn Avguštin in Hrvat Andrej sta proti miru in ustanovitvi STO Titovca Hrvat Urh in Kraljič Karel sta se izneverila navodilom njunih poglavarjev V četrtek zvečer je bila v Dolini izredna seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali poleg vprašanj navadnega upravnega značaja tudi o resolucijah za mir in uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo. Ob tej priliki ie imel župan tov. Lovriha priložnostni govor, v katerem je objasnil pomen o-beh resolucij. Orisal je svetovni položaj v zvezi z nevarnostjo nove vojne in vprašanje STO, ki je predmet barantanja med zahodnimi silami, Titom in De Gasperijem (tristranska nota, etniške šrle, a-n-eksija cone B itd.). V svojem govoru je' tov. Lovriha podčrtal zlasti miroljubnost SZ, Za tov. Lovriho je spregovoril tudi svetovalec Valentič in med drugim opozoril «Primorski dnevnik», naj preneha s pisanjem laži -9 delovanju občinskega sveta in o-bčinske u- NOVA MAHINACIJA NA ŠKODO DEMOKRATIČNEGA LJUDSTVA Iztrgati nam hočejo Prosvetni dom na Proseku V zadnjem času se je vrsta mahinacij naperjenih proti našim prosvetnim društvom zelo -pomnožila. Pritiskajo nas z vseh strani. Istočasno, ko demokratično prebivalstvo STO ogorčeno protestira proti temu, ia se hoče izriniti prosvetno Iruštvo «Sl. Škamperle» iz njegovih prostorov in ko ugotavljamo vezo italijanskih šovinistov s titovskimi fašisti v pogledu doma iz Ul. Montecchi, katerega se hoče tudi odtrgati ljudstvu, ki ga je s svojimi žulji zgradilo, ogroža nov manever nasprotnikov ljudstva ?rosvetni dom na Proseku. Ze pred časom smo objavili, la je v teku razprava v pogledu omenjenega doma, ki jo je «Opera Asili Infantili» pod upravo Taverne Cornelie naperila proti našemu društvu, -.klicujoč se, da je njena last, cer baje namerava otvoriti otroški vrtec, da bi -pridobili 'judsko mnenje. Vsi pa vemo, da bi bilo možno istega otvo-riti pod upravo občine v šolskih prostorih ali pa sezidati novega. Dne 5. avgusta t. 1. pa je «Primorski dnevnik» objavil vest, «da je Civilno sodišče izdalo ugodno odločbo za bivšo fašistko Cornelio Taverna». Opravičeno se vprašamo, kako je mogoče, da «Primorski» objavlja tako vest, preden je sam predsednik društva sploh -obveščen o sodbi sami. Ali je to "norela nov sad tesnih stikov med vladajočo kasto in titofa-iisti na našem Ozemlju? Tem več nam da to misliti, ker so titofašisti vabili predstavnike našega prosvetnega društva na skupno akcijo proti tozadevnim iblastem, kar so pač naši predstavniki ogorčeno zavrgli z motivacijo, da so titovci še pred časom, posegli v zadevo in začeli rušiti naše prizadevanje za čim ugodnejšo rešitev zadeve Prosvetnega doma, za kar je zainteresirano vse prebivalstvo Proseka in Konto-vela. Sicer se bomo ik zadevi še povrnili ter jo razčistili do dna. V imenu ogromne večine prebivalstva Proseka-Kontovela odločno protestiramo proti nameravani krivični rešitvi ter zahtevamo, da Prosvetni dom na Proseku ostane na razpolago ljudstvu v namene, za ka- tere je bil . zgrajen, t. j. za ljudsko prosveto. To je obenem stališče S-lo-vensk-o-hrvatske prosvetne zveze, v kateri je prizadeto društvo tudi včlanjeno. Skupina proseških prosvetnih delavcev Uspeh praznika miru v Sv. Barbari Veličastna veselica miru, ki je bila v nedeljo pri Sv. Barbari predstavlja za demokratične sile nov viden uspeh, ki ga je prišteti naraščajočemu uspehu akcije v nabiranju podpisov za Berlinski poziv. Vasica Sv. Barbara je bila v nedeljo pretesna za veliko množico slovenskih in italijanskih demokratov, ki so prihiteli iz Trsta, Milj in ostalih vasic miljskih hribov. Zborovanje je otvoril tov. Franza, ki je obenem predstavil delavsko delegacijo iz tovarn «Reggiane». Sledila sta govora tov. Dušana Bufona in prof, tov. Amleta Bassija. Oba govornika sta v svojih govorih še posebno podčrtala obstoječo nevar- nost nove svetovne vojne. Tov, Bufon pa je še posebno naglasil da predstavljata titofašizem in anglo-ameriški imperializem slično nevarnost kot blazna pustolovščina, ki jo je sprožil Hitler 1939. leta. Tov. Bassi pa je med drugim poudaril važnost okrepitve akcije partizanov miru, da se tako razbije vojni obroč, ki vedno bolj stiska naše mesto. Zaradi nepredvidenih zadržkov se poslanka tov. Laura Diaz ni mogla udeležiti praznika miru. Kje je dvojezičnost? Nek openski kavarnar, bivši nameščenec UJVODA v Trstu je te dni dokazal svojo «narodno zavest» s tem, da je nad vhodom svoje kavarne na slovenskih Opčinah napravil nov napis samo v italijanščini. Zaradi tega so ogorčeni openski Slovenci začeli bojkotirati njegovo kavarno in zahajati drugam. Vsekakor so titofašisti lahko ponosni na svoje narodno zavedne ljudi, ki se trkajo na svoja «narodno zavestna prša», med tem ko zelo radi «pozabijo» celo na dvojezičnost. prave v Dolini. «Mi smo vedno zahtevali, naj gredo vse zasedbene čete s STO1, naj se u-veljavi mirovna pogodba, saj smo prepričani, da si bomo znsili sami gospodariti. In ta zahtevamo tudi danes». . Nato je spregovoril titovski svetovalec Hrvat Urh iz Boršta. «Velemož» je vedel povedati, «da dežele ljudske demokracije ogražajo, Titovo Jugoslavijo, da beže iz Jugoslavije samo ljudje, ki nimajo volje do dela in torej ničvredneži, da je dolžnost občinskega sveta, da razpravlja izključno le o gospodarskih vprašanjih občine, da naj se ne vtika v politiko itd. Skratka je ta mož izpraznil. cel koš samih neresnih argumentov». Tov. Lovriha je nato vprašal oba navzoča titovska svetovalca, naj jasno in brez ovin kov odgovorita, ali sta za STO, ali za Jugoslavijo. Oba sta odgovorila, da sta za STO. Nato je tov. Lovriha pozval «Pri-morsk dnevnik», naj to v svojem poročilu tudi objavi (Jasno je, da «P. d.» tega ni storil. Odveč bi bilo nadalje razpravljati o tej zadevi, kajti dobro vemo, da «B. d.» kaj takega ne more storiti, ker se s tem stališčem ne strinja). Tov. župan je titovskima svetovalcema tudi povedal, zakaj sla za STO in sicer zato, ker se nedvomno bolj bojita Titove Jugoslavije, nego kdor koli drugi in zato, ker vesta, da tam vladata teror in. beda, Te besede so nekako prisilile svet, Kraljiča, da je izjavil, da bi bilo bolje, da bi se brigali za lastne zadeve in da bi vse drugo pustili v miru. Urh pa je dodal, da naj bi na seji govorili le o gospodarskih zadevah, Sledilo je -podpisovanje resolucije za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, katero so podpisovali vsi svetovalci S. I, A. U., oba titovska svetovalca (kar je «Primorski dnevnik» zatajil) in en neodvisni svetovalec. Le svetov. Strajn Avguštin in Hrvat Andrej, ki pripadala skupini belčkov, sta podpis odklonila. Zato ju je župan pozval, naj povesta javno, zakaj sta odklonila podpis, nakar je nadebudni Hrvat odgovoril, da ni še čas za to Tudi resolucicijo za mir so podpisali isti svetovalci. Zato Zadnja dejstva, ki nam govore, da je prišlo do «rešitve» STO preko njegovega razkosanja, ki bi ga morali izvesti Angleži, Arne-rikanci in titojašisti, so nam potrdila, da so tudi nekateri krogi, ki simpatizirajo z «lipo», zelo «diino» vmešani v to afero preko neke trgovske družbe, ki jo je pred časom obiskal titofašistični načelnik jugoslovanskih državnih zavarovalnic. Ta družba naj bi nekako pomagala pri fi-nansiraniu titofašističnih agentov na Tržaškem in v Italiji in naj bi tako dejansko podpirala razkosanje STO v vojne namene. Vsekakor je, torej, položaj zelo neugoden za naše belčke, ki kričijo na vse grlo, da imamo neke «temne» namene s STO, ker zahtevamo . . . njegovo dejansko ustanovitev. So pač tudi oni kot tat, ki kriči: «Primite tatu!» * * * Demokracija, ki se toliko razpisuje o «Zakaj nočemo pod Italijo», pravi, — da bi to svoje čuti v Trstu že sedaj drugo ozra-eeslo podkrepila — 'da «se vendar čje, nov duh, večja svoboda in odpravljena je tudi vojaška služba v italijanski vojski». Na vsak način bi vprašali radi «Demokracijo», kakšno je to «novo ozračje, ki se čuti u Trstu», kakšna sta ta «nov duh in večja Niso za STO svoboda». Mi jih, po pravici povedano, še nismo opazili. Opa- rili smo le, da je še vedno treba osem dni prej najavljati shode, da jih večkrat prepovedujejo, da je treba predložiti lepake in letake cenzuri, da še vedno obstajajo fašistični zakoni proti Slovencem in zgleda, da jih VU še. ne bo odpravila, da je preko 20.000 brezposelnih in da sedaj grozijo z novimi 1300 odpusti, da ne skrbijo za streho domačinom, da delajo strateške ceste, da so se v zadnjem času pomnožili vojaški manevri, da se postrojene čete z vojaškim korakom sprehajajo po centralnih mestnih ulicah itd. * * * * Najbrže hočejo liparji prepričati naše ljudi, da je res. kar pišejo in da se morajo zadovoljiti z današnjim stanjem v smislu besed gospoda Agneletta v občinskem svetu: «Zahtevati v tem trenutku, naj zavezniške čete odi-delo in Trsta in tega ozemlja, je utopija, je nemogoča stvar in ne vem, kakšen namen ima in kaj se hoče doseeči s podobno resolucijo». Po Agnelettu naj bi se zadovoljili, da Trst ostane pod anglo-arheriško okupacijo in pod italijansko upravo, cona B s podeželjem cone A pa naj bi šla Jugoslaviji. Vsekakor pa sama «Demokracija» pravi, da ne bo protestirala proti priključitvi cone B k Jugoslaviji, trdeč, da «predvsem bi pripomnili, da vsaj po časopisnih vesteh še nismo zasledili, da bi bili prišli odgovorni jugoslovanski državni činitelji s tako zahtevo na dan. Vemo pa tudi, da bi bile take grožnje tako brezmiselne kot zahteve italijanskih iredentistov, naj bersaljeri zasedejo Trst». Ali so liparji naivni ali pa se strinjajo s Titom. Ena od teh dveh. Mi pa ne verjamemo v tako otročjo naivnosti. «Demokracija» pač «pozablja», da v Trstu, ni «italijanskih bersalje-rjev» medtem ko so v coni B titofašistični vojaki. To pomeni, da tam lahko delajo, kar hočejo. In vprav «odgovorni državni činite-Iji» iz Beograda so večkrat preko Tita, Kardelja, Regenta dovolj jasno povedali, da se tito/ašistič-ne čete ne bodo umaknile iz cone B, ki jo smatrajo kot jugoslovansko ozemlje. To pomeni, da se «liparji» strinjajo z barantanjem, s priključitvi io cone B in slovenskih predelov cone A. k Jugoslaviji in se zadovoljujejo z an-glo-ameriško okupacijo Trsta pod upravo Italije, ker se tu po njihovem mnenju «čuti že sedaj drugo ozračje». * * * Liparji so torej proti STO, proti združitvi obeh con, proti umiku vseh okupacijskih čet, proti dejanski ustanovitvi STO in proti njegovi neodvisnosti. Oni so le nacionalisti, ki se na skritem vesele. da je Tito požrl cono B in da bo skušal požreti še del cone A, ker se pač z njegovo zunanjo politiko strinjalo, kot so že nekoč napisali. Za Trst pa jih ne briga: pod italijansko ali sedanjo upravo jim je vseeno. Sa-mo da ostanejo tu anglo-ameriški vojaki. je tov. župan ponovno- pozval Drejeta in Guština, naj povesta, zakaj nočeta podpisati poziva za mir, toda zaman, kajti na vprašanje nista niti odgovorila. Se po daljšem molku je nadebudni Dreja odgovoril, da njiju politika ne briga. Za tem je obč. svet pričel z razpravljanji o vprašanjih običajnega upravnega značaja. Ratificirani oz. sprejeti so bili naslednji sklepi: Napelje se telefon v Domjo, Ricmanje in Boršt, občinske babice ne bodo ponovno sprejeli v službo, v Borštu bo stalna poslovala zdravniška ambulanta za občinski grb so izbrali zabreški grad Mokolje, Boljun-ško športno igrišče so dali v najem ZDTV (O tem vprašanju bomo zaradi pomanjkanja prostora pisali pozneje). Četrtkova seja je bila vsekakor zelo vežna, kajti na njej so se popolnoma razkrinkali svetovalci LF in SDZ. S svojim zadržanjem, z izjavami, četudi po ovinkih, so priznali, da so za barantanje s STO, da podpirajo težnje ameriških netilcev vojne, Tita in De Gaspe-rija. Dejstvo, da sta titovska svetovalca podmsaila resoluciji za mir in STO pa je samo potrdilo to, kar smo mi vedno govorili, namreč, da so v titovskih vrstah ljudje brez značaja in da so pripravljeni ob vsaki p-riliki zamenjali svojo kri-nko. Gombač tolmačil nejevoljo prebivalcev Kolonkovca, ki jim je bil postavljen javni telefon na neprimerno mesto. Tov. Braun je vprašal pojasnila glede namestitve ravnatelja delavnice ACEGAT, ki je bil sprejet v službo -brez predpisanega natečaja. Prazni izgovori, s katerimi se je skušal o-pravičevati Bonetti pa niso zadovoljili našega svetovalca, ki je zahteval podrobnejših pojasnil. Bartolija pa je to razkačilo in začel se je obnašati kot pobesnel. Toda tov. Po-gassi pa mu je dal odločen od govor. Ko se je ozračje umirilo, je župan čital sklep glede gradnje pokritega trga. Interveniral je tov. Gombač in sicer s predlogom za najetje posojila v znesku 1 milijarde, kar bi uporabili predvsem za navedeno gradnje, ostalo vsoto pa za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. Odbornik Ceppi je seveda takoj izrabil priliko za provokatorske in žaljive izpade proti tov. Gombaču ter, kot običajno, odbil njegove utemeljene predloge. Občinski svet je nato odobril sklep glede vzpostavitve odreda občinskih stražnikov Na predzadnji seji pa -so bili na dnevnem redu izključno problemi redne uprave. Med drugimi je interveniral tudi tov. Malalan in sicer za asfaltiranje dela ceste iz ul. Costa-lunga do katoliškega pokopališča. Do ostrejše debate pa je prišlo, ko je odbornik Dulci načel vprašanje gradnje tramvajskih čakalnic, čeprav je bil zadevni sklep že davno odobren. Conski upravni svet je namreč postavil povsem druge pogoje, zaradi katerih je gradbenik Samero zahteval revizijo sklenjene pogodbe. Komunisti so se odločno uprli zahtevi večine, da bi se o zadevi takoj odločalo. Končno so se sporazumeli za preložitev razprave na poznejši čas. Sobota 11 - Suzana Nedelja 12 - Klara Ponedeljek 13 - Hipolit Torek 14 - Evzebij Sreda 15 - Vel. Šmaren Četrtek 16 - Rok Petek 17 - Hijacint. * * * ZGODOVINSKI DNEVI: 11. 1948. je izdajalska titofaS1 na tolpa zahrbtno uF heroja narodno osvobr borbe - generalnega 1 vnika Arso Jovanovič 14. 1941. je bila podpisana M ska karta, ki naj bi zi čila vsakemu narodu vico do samoodločbe. 14. 1945. je Japonska položila žje in brezpogojno k» lirala. 15. 8. praznik sovjetskega talstva. 'Tt.Ni V fsta 'idali Ist či a n ivce Ušini TRST II. W Val. dol. 343,9 sa» c SOBOTA: 13. Šramel kvin1! tofr ženski duet - 18.15 Rahman'Iticirr Koncert št. 2 - 19. Oddaja za Pastir in peklens' mlajše . ------ ------ . 21. Operetna glasba. u n. NEDELJA: 9. Kmetijska 1 Ham ja - 12. Od melodije do meK>! lhrix 13 nistčihD nr» y5plir»h - Ifi. 'L 13. Glasba po željah - 16^ cert ruskih balalajk - 20-venske pesmi - 21. Z do11 ang knjižne police. Ja u PONEDELJEK: 13.15 P' Bing Crosby in Eddy Nel' 18.15 Čajkovski: Romeo in fantazija - 19. Iz filmskega ’ - 21. Koncert slovenskih P®1 22. Liszt: Faust, simfonična nitev. TOREK: 13. Glasba po že'l :|i„m 18.30 Vokalni koncert basist* l. 11 tra Serdjuka - 19. Mamica, m poveduje - 20. Slovenska fo'! '■ B.-na glasba - 21. Vzori mla«! lit p 22. Beethoven: Koncert št. ! i , SREDA: 9.30 Slovenske P^i^a 10.40 Predavanje o strokoTVe ohranjevanju rodovitnosti - 13. Glasba po željah - l*: jk J dijski oder - Kleist: «R^ Ka ' vrč», veseloigra - 19. Zdraf “eot vedež - 20.30 Naša šola - 2l' osi0^ kalm_kvartet poje narodnej ttteU ČETRTEK; 13. Pevski due1», -je slovenske narodne, na j1*' A s. niko spremlja Mario Sancit1 8. avgusta t.l. je preminul tov. Markežič Ivan dolgoletni član Enotnih sindikatov, stanujoč pri Sv. Mariji Magd. Spodnji 504. Pogreb je bil včeraj. Zveza Enotnih sindikatov izreka družini pokojnika svoje sožalje. Vse stranke naj podprejo zahteve delavcev pri Orehu Novi odpusti v tovarni “Gasliniu Kmalu bo potekel poldrugi mesec, ko so stopili delavci pri Orehu v odločno borbo, da si zajamčijo svoj skromen obstoj. Toda oblasti, na katere pada vsa odgovornost za vedno težje stanje prizadetih, se do danes niso zavzele za končno rešitev tega vprašanja. Pošiljajo jih le od urada do urada, vsi so polni obljub in prijaznih besed, toda za konkretno rešitev se pa nihče ne pobriga. V torek zjutraj je prišla zopet v mesto večja delavska delegacija in sicer z namenom, da urgira pri merodajnih oblasteh izpolnitev danih obljub. Polk. Foden jih ni sprejel, ker je bil zaposlen, vsaj tako so jim sporočili. Ostalim oficirjem pa ni zadeva poznana in tako ni prišlo tudi tokrat do zaključka. Na conskem predsedstvu pa so jim zagotovili, da jih bo čez nekaj dni sprejel prof. Schiffrer. tra in trideset centimetrov kmetovalcem privatnikom. Vsi iki želijo preorati svoja polja, morajo predložiti prošnjo Kmetijskemu nadzorni-štvu v Ul. Ghega št. 6/1. — v roku do 31. avgusta t. 1. Po preteku lega roka se prošnje ne bodo več sprejemale. Povišali so ga OPČINE — Nekdanji repentabr-ski čevljar in današnji uradnik v titofašistični podružnici na Opčinah ima polne roke dela z organiziranjem izletov v Jugoslavijo. Kjer koli more agitira, da bi šli Openci «občudovat socialistične pridobitve Titove Jugoslavije)). Seveda ta posel ni tako enostaven, kakor se zdi na prvi pogled. Predvsem je treba znati lepo govoriti in «prepričati)) izletnike. Seveda se ti izletniki vračajo iz Jugoslavije popolnoma razočarani zaradi obupnih razmer, ki vladajo tam. Čestokrat se dogaja, da že drugi dan po vrnitvi odpošiljajo pakete trpečim bratom. To je vsekakor za potovalno «ageneijo» titofašističnega aktivista porazna reklama . . . Pred nekaj dnevi pa je omenjeni agent zahteval od neke izlet-nice, da predhodno plača za manj kot tri leta staro deklico 750 lir. Temu se je seveda prizadeta upirala, trdeč, da otroci izpod treh let starosti imajo pravico do brezplačne vožnje. On pa ji je zagrozil, da ako ne molči, ne dobi več potnega dovoljenja. Slovenščina za Slovence - 2l- ^ r dijski oder - Schurek: 1 s ceste», veseloigra, nato hUVo Černe melodije. l} I PETEK: 13. Glasba po ^ dn 19. Pogovor z ženo - 20.30 „ ški kulturni razgledi - 21. ..j6 cf »i zs c i ISftr stri besede - češki pisatelj s istv slav Durych - 22. Schumarf'» fonija št. 4. Spored tekem za jutri 12. tdst-BAL INC AN JE [,,,: SKUPINA A: Magdalena I . - 1 Sportivo B, igrišče Pin jo ’ ^-e Baldon - Arzenal, igrišče R'' #in ob 16. SKUPINA B: Riosa l, Alojz Sportiva, igrišče Tir0', In 16: Sv. Alojz Tonda - Javna! 1 z dišča, igrišče Tonda ob 15- ; Ur PINA C: Costalunga - Moj. scone, igrišče Kačun ob l”j i,-Guglielmo B - Corsi, igrište,i “l „ gec ob 16. SKUPINA D: B® Tosta - Esso Club, igrišče Be H ‘ sta ob 16: Bar Sportivo A ' Sl lec, igrišče Mario ob 16. te *ste» Sagra v Škedul11^50 Jutri, ^12 t. m. s pričetK®^ 16. uri bo na terasi P.D. a L. ri a n i « /,,1 C T -------- IA ? II denj» (ul. S. Lorenzo in 4) tradicionalna sagra S’y vrenca. Sodeluje godba t>a,l la. Od 19. ure dalj ples na itlH stem. -«iCa V popoldanskih urah pa !? 'T po^ vasi skupina narodnih ^ j —. — 19. ur* »e ( Demokratične žene iz h V'* m Boijunca so nabrale tì'ld tčani 1 non li- S", . ščani 1.300 lir za kritje sp % ‘ lifl ;s zensko ovadbo češ, da je 1 ' C ''Sž avdiu i.juu j ir za kritje stroškov tov. Marije Same|Ì!i «a-; kateri so titofašisti vloZ|lj(|, ^ J njihove lepake. 2c-ne so nadalje nabrale. Ui 1 p. 750 lir nekaj sadja, jajc 'O. [> 0 korja za tov. Angelo ForjM j v š'e je”nahajala dal? časa* v Odgovorni urednik j RUDOLF BLA2IC (Bi» ‘U To ie torej njihov «Nikdar več pod Italijo». Naši ljudje naj spoznajo njihovo dvolično igro in naj jih ožigosajo kot sovražnike STO prav tako kot titofašiste, demokristjane in anglo-ameriške imperialiste. Mi pa imamo svoje stališče: «Ne pod Italijo, ne pod Jugoslavijo, marveč STO». In na tej podlagi bomo sneli krinko la- ži, licemernosti in temnih naklepov z obraza dičnih «liparjev». ... ak Da bi prišlo vendar do rešitve tega vprašanja, so prizadeti delavci naslovili te dni vsem političnim strankam in sindikatom poziv, naj konkretno podprejo njihove upravičene zahteve. V pozivu predlagajo, naj bi se te dni sklical skupen sestanek predstavnikov vseh političnih strank in sindikatov, na katerem, naj bi prisostvovali tudi zastopniki tiska. V kolikor se bodo poedine stranke odzvale pozivu, bi morali sklepati o skupni akciji, ki naj bi podprla njihove zahteve in privedla do končne rešitve vprašanja, V tovarni «Gaslini» nameravajo odpustiti nadaljnjih 11 delavcev, ki so všteti v seznamu 28 že najavljenih odpustov. Tako bo ostalo v doglednem času nadaljnjih 39 družinskih glavarjev brez dela in zaslužka. Kljub zagotovilom o podpori tej tovarni, se VU še do danes ni pobrigala, da bi vsaj deloma preprečila postopno upropaščanje tovarne. Za pomoč tržaški industriji seveda ni denarja, dočim se pa za orožje in strateške ceste trosijo z veliko lahkoto bajne vsote. Oranje s traktorji Kmetijsko nadzorništvo obvešča zainteresirane kmetovalce, da bo center za traktorsko oranje tudi to jesen vršil oranje v globini enega metra, pol me- Zaiožništvo «DELA» . , . Tiska tip. Adriatica, Risnio" Je Dovoljenje AIS Vij] -4!q ?a AVG U S T SOBOTA ( J0 VI; d. '9 t b Ha S h S s« nadaljuje he i?Aedna > tS H i t ‘e» ot Tl fi e ligouim ,) čevlji