Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOitKK. CKTItTKK IN SOBOTI). Cena posamezni številki Din 150. UmM&ufc'»- u*rt TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo j« v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za V-\ leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Telefon št. 552 LJUBLJANA, 11. maja 1926. Telefon št. 552. Davčna oblastva in vpogledi v poslovne knjige. Davčna uprava je že v predvojni dobi stremela za tem, da dobi za odmero davkov pravico vpogleda v poslovne knjige. Njenim stremljenjem so se upirali poslanci, ki so se pač dobro zavedali težkega bremena, katerega bi s priznanjem vpogleda v poslovne knjige naložili davkoplačevalcem. Šele v vojni dobi, ko parlament ni zboroval, je vlada med drugimi poostritvami osebnih davkov uveljavila tudi prvicc davčnih oblastev za vpogled v poslovne knjige. Vendar pa je celo takrat hotela preprečiti vsako pretiravanje in je z izvršilnim predpisom to pravico omejila. Izrecno je odredila, da se sme vpogled v poslovne knjige zahtevati samo, ako obstoje utemeljeni pomisleki proti pravilnosti strankinih navedb in drugi dokazilni pripomočki za ugotovitev resnice niso na razpolago. Prva leta po uveljavljenju so davčna oblastva brez izjeme res ekonomično uporabljala to pravico. Dogajali so se le redki slučaji, da jc davčno obla-stvo zahtevalo vpogled v poslovne knjige. Šlo je praviloma za primere, v katerih ne bi mogel nihče oporekati, da niso dani za uradno odrejeni vpogled potrebni predpogoji. Kakor marsikaj drugega v davčnem oziru, se je tudi ta pravica v povojni dobi začela očividno zlorabljati. Pretiravanja, katera je bivša avstrijska finančna uprava preprečevala, so na dnevnem redu. Posamezna davčna oblastva, njim na čelu davčna administracija, odrejajo vpoglede v poslovne knjige tudi v takih primerih, v katerih bi se tej pravici brez škode za interese fiskusa mogle brezpogojno odpovedati. Ne obračamo se proti pretiravanju te pravice iz sebičnih namenov, da bi pripomogli, odnosno olajšali prikrivanje dohodkov, ampak edino in izključno iz javnih interesov. Javni interes ne obstoji v tem, da so davčna plačila čim izdatnejša. Pretirani fiskalizem veliko škoduje, mogoče še več, nego koristi dcncs pretiranih davkov, ker izpodkcpuje zaupanje do oblastev in njenih organov. Davčna oblastva imajo skrbeti edino za to, da uveljavijo pravico države do davkov v pravični izmeri, nič manj, pa tudi nič več. Davčno oblastvo ni sodišče, ampak pretežno in v prvi vrsti stranka, ki je soudeležena na sporu, o katerem vsaj v pripravljalnem stadiju tudi samo odloča. Biti bi moralo tem bolj oprezno pri uporabi dovoljenih sredstev za ugotovitev dejanskega položaja. Dohodnino odmerja komisija, kateri davčno oblastvo samo zbira podatke, potrebne za oceno dejanskih dohodkov. Kljub pravici, katero mu daje zakon, bi moralo davčno oblastvo vestno presoditi položaj, predno se odloči, da zahteva vpogled v poslovne knjige. Dati bi moralo v prvi vrsti davkoplačevalcu priliko, da razjasni svoje individualne razmere, zaslišati bi moralo v vsakem specijalnem slučaju izvedence in po-jasnilnike o pravilnosti napovedi, odgovorov na pomisleke in o drugih okolnostih, ki vplivajo na višino ocene. Vprašati bi moralo kot izvedence tudi člane komisije, vsaj nekatere, ali jim daje že zbrani materijal zadostno oporo za oceno. Šele ako ostanejo vsa ta sredstva brezuspešna, bi smelo davčno oblastvo poseči po zadnjem sredstvu, po vpogledu v poslovne knjige. Taka je bila intencija zakonodajal- ca, katera se je prva leta tudi dejansko respektirala. Pretiravanja datirajo iz zadnjih let. Svoj višek so dosegla v sedanjem času, ko.stoji na čelu ljubljanske davčne oblasti mož, ki ne pozna ljubljanskih razmer niti iz lastnega opazovanja, niti se ne da poučiti o njih po izvedencih, kljub temu pa ravna tako, kakor da vidi vsakemu Ljubljančanu v žep. Že s svojega prejšnjega službenega mesta v mariborski oblasti ni prinesel v Ljubljano najboljših priporočil. V Ljubljani do zadnjega časa ni imel prilike, da pokaže svojo nrav. Odkar je pa prevzel vodstvo oblastva, uveljavlja svoje zmožnosti na načine, ki dajejo vsakemu davkoplačevalcu instinktivno misliti, da mora biti skrajno oprezen za varstvo svojih pravic. Posamezni davkoplačevalci dobivajo po vrsti pozive, da predlože na vpogled svoje poslovne knjige. Med njimi so povečini taki, pri katerih brez dvoma niso dani za vpogled v izvršilnem predpisu določeni pogoji. Tako postopanje podkrepuje domnevo večine ljubljanskega prebivalstva, da davčni administraciji ni toliko na tem, da odmeri pravičen davek, ampak da odmeri tem več davka in tako pripomore do še ugodnejših rezultatov davčnih vplačil. V tem stremljenju ignorira omejitev svoje pravice in odreja vpoglede tudi v primerih, v katerih bi na veliko enostavnejši način prišlo oblastvo do pravilne ugotovitve dejanskega položaja. Davčna administracija nalaga največkrat brez prave potrebe davkoplačevalcem tako odiozne dolžnosti, kakor je vpogled v poslovne knjige. Brez prave potrebe razkriva poslovne tajnosti, kakršne podjetnik brez prave potrebe ne razkriva rad niti zapriseženemu uradniku. Povzroča tudi po nepotrebnem razburjenje, delo in trud, dasi bi moglo na drug, vse enostavnejši način dospeti do objektivne ugotovitve stvarnega položaja. V tako oblastvo ne moremo imeti zaupanja. Podkrepuje nas v nezaupanju še dejstvo, da si to oblastvo ne da niti truda, da bi potem zaslišanja izvedencev vsaj poizkusilo ugotoviti potrebo prisilnega vpogleda v poslovne knjige in si dati vsaj videz pravice. Tako postopanje popolnoma zasluži ostro obsodbo davčne uprave, ki od dne do dne postaja vedno hujša šiba božja, s katero nas topo kljub poudar-janemu bratstvu in človekoljubju naši domači ljudje. Ing. M. Šuklje: Država, občine in stanovanjska beda. (Konec.) Novi finančni zakon za leto 1926/1927 vsebuje v členu 180 podaljšanje davčne olajšave za nove hiše v mestni občini beograjski, zaman pa iščemo slične določbe za ostala mesta kraljevine ali podaljšanje roka iz Zakona o stanovanjih od leta 1921. Mar vlada in narodna skupščina ne vesta, da je pomanjkanje stanovanj v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani neprimerno občutnejše nego v Beogradu? Ne moremo pa zamolčati očitka našim političnim strankam, ki se tako rade v pogrešenem idealizmu laskajo masi volilcev s socialističnimi gestami, da so povsem pozabile na najvažnejšo in najnujnejšo socialno potrebo in da niso ničesar storile za rešitev stanovanjskega problema. Ce se vlada ni sama zavedla primitivnih svojih dolžnosti in je skrbela samo za mesto Beograd, so morali narodni poslanci izposlovati, da se v finančni zakon istočasno vnesejo nujne davčne olajšave za vse prizadete kraje. Kakor je za pospešitev gradbe novih stanovanjskih hiš v prvi vrsti potrebna davčna prostost novih stanovanj, tako je prvi pogoj za reguliranje najemnin v starejših hišah, da te najemnine niso obremenjene z visokimi davki in dokladami, ker baš te dajatve tirajo cene stanovanj v izredne višine. Mestne občine nimajo sredstev, da bi same gradile in po nizkih cenah oddajale, nova stanovanja. Ker pa imajo one moralno dolžnost skrbeti za nastanitev svojih občanov, se samo vpraša, kako da morejo z danimi sredstvi doseči čimboljši rezultat. Izven dvoma je najučinkovitejši prispevek občine v tem, da se odreče dokladam na najemnino. Šele v drugi vrsti pride v poštev dovoljevanje cenenih stanovanjskih kreditov, ki so daleko uspešnejše sredstvo nego gradbe v lastni režiji občine. Zato je upravičena zahteva, da se naj državni hišuonajcmninski davek v vseh krajih, ki trpijo ped pomanjkanjem stanovanj, zniža na minimum in da naj se v teh krajih odpravijo sploh vse občinske in srezke doklade na hišne najemnine. Češkoslovaško ministrstvo za javna dola je prod kratkim objavilo podatke o uspehu zakonov za pospešitev novih zgradb, ki so se uveljavili v letih 1921 do 1925. Glasom teh cficijelnih po- datkov so se v času od 1. junija 1921 do 31. januarja 1926 proučili načrti odnosno se jel zgradilo 26.097 hiš s 56.145 stanovanji s skupnimi stavbnimi stroški od Kč 4.445,000.000’—, ki jih je država subvencionirala z ogromno vsoto 3251 milijonov čeških kron. Državni proračuni Češkoslovaške republike predvidevajo vsako leto visoke postavke za pospeše-nje gradbe novih stanovanjskih poslopij. Posebno akcijo pa je republika podvzela za nastanitev javnih nameščencev. V ta namen je državni proračun za leto 1923 predvidel Kč 150,000.000’—, proračuna z.a leta 1924 in 1925 pa vsakokrat po Kč 600,000.000’—. Tako je prijateljska češkoslovaška država dokazala pravilnejše pojmovanje svojih nalog. Objavil sem ta zgled v mnenju, da se moramo učiti cd prijateljev, če ne najdemo sami v sebi zdravih idej. Poudarjam, da mora biti fundamentalna zahteva: nove stanovanjske zgradbe naj bedo proste davka in doklad, starejša stanovanja pa naj se čimmanj obremenijo z državnimi davki in avtonomnimi dokladami. Šele potem naj se razmišlja o pospešenju produkcije stanovanj s cenenimi krediti, ki naj se dovolijo javnim korporacijam in zavodom, pa tudi privatnikom. Mi vsi, ki imamo zdravo glavo in pošteno srce, zahtevajmo od naših državnikov in od političnih strank, da se naj v času umazanih korupcijskih afer in neskončnih političnih intrig in prepirov vendar spomnijo nesrečnih vagOnarjev >n vseh onih, ki kot izkoriščani podnajemniki tarnajo dolgih osem let. Končno naj se spomnijo tudi hišnih posestnikov, katerim se proti zakonom in ustavi godi grda krivica. Vsa naša javnost mora energične zahtevati, da se brez. odlašanja odpravijo nevzdržne razmere, Ivi nas blatijo pred obličjem Evrope in v kali zastrupljajo našo mladino. Ne morem si misliti, da je narodna skupščina namenoma ukinila davčne olajšave za nove stanovanjske hiše in nadejati se moramo, da se storjena napaka popravi, če ne preje, pa vsaj v prihodnjem finančnem zakonu. Vsa naša javnost je v tem soglasna, ovpoglednic, drugače urejen protest in notifikaoijo, povsem drugače urejeno zastaranje itd. Sicer ne v raznih sistemih utemeljene, tpa ne manij važne so razlike glede pasivne menične sposobnosti, ki gredo od popolne svobode po 1 irvaško-ogrskeni in -skoro popolne po našem zakonu do večjih omejitev po bosenskem dn jako velikih omejitev po srbskem zakonu. tokovna zakona imamo v naši državi samo dva: v bivših avstrijskih in v bivših hrvaško-ogrsk ih pokrajinah; med seboj sta si prav podobna. Stanje ni tako zapleteno, kakor pri meničnih zakonih, seveda pa tudi ni zadovoljivo, ker :se je čekovni promet razvil tudi v onih •delih države, kjer ni' čekovnega zakona. Izenačenje meničnih zakonov je torej •pri nas nujna stvar, enotni čekovni zakon pa je potreben zlasti zato, da se uzakoni čekovno pravo v onih oblastih, ki še nimajo čekovnega zakona. Izenačenje teh -zakonov tudi mi preveč obsežno delo in ima v primeri z drugimi zakoni, n. pr. n sodnem postopanju, ali s kazenskim (zakonom prednost, da provedba novega meničnega in čekovnega zakona državi ne provzroča nikakršnih stroškov. Vzrok, da se ti zakoni še niso izenačili, je mimo drugih ta, da se je po sklepu miru bilo nadejati izenačenja svetovnega meničnega in čekovnega prava. Danes pa je, kakor že rečeno, •precej gotovo, da se ta ideal ne bo dal lak o brzo doseči in zato se je ministrstvo pravde 'odločilo za izenačenje, ne da bi .čakali nadaljnega razvoja lin uspeha mednarodnih stremljenj. Obenem je ministrstvo odredilo, da naj se za podstavo naših novih domačih zakonov vzamejo -dosedanji rezultati mednarodnega iz-•enačevalnega dela. Komisija, ki jo je ministrstvo pravde postavilo, da izdela •osnutke (zakonov o menici in, o čeku, ki bi se predložili skupščini, je seveda morala priznati, da je to »tališče popolnoma pravilno, kajti haški menični zakon in čekovne resolucije so uspeli dolgoletnega truda velikega števila najbolj priznanih strokovnjakov, teoretikov in praktikov, in dvoma ni, da IkkIo dosedanji rezultata podstava tudi za nadaljno mednarodno izenačevalno delo. V tem smislu je svoje menično in čekovno pravo i. 1924 kodificirala tudi Poljska,. Zla-•.sti je s tem tudi preprečena možnost ri-valnosti med dosedanjimi zakoni, obenem pa dosežena glede meničnega zakona nekaka srednja linija med našimi veljajočimi zakoni, kakor je haški menični zakon sam spojil nemški in francoski sistem; seveda treba priznati, da je bil upliv modernejšega nemškega sistema znatno večji, nego upliv francoskega. Naprsni obema osnutkoma treba zaveti raalično stališče. Naša kraljevina kot taka sicer ni podpisala baške konvencije o izenačenju meničnega prava in potemtakem pravno ni vezana sprejeti haški enotni menični zakon nedzpreune-njen, toda vendar se treba ozirati na to, da so države, iz čijih ozemlja je nastala naša kraljevina, bile udeležene na haskih konferencah in da so — prd vojno — priznale haški enotni menični zakon. Glede resolucij o čeku teh ozirov ni, saj niso bile niti mišljene kot zakon. Različno pa je moralo biti stališče tudi zaradi materijelne vsebine: haški menični zakon je izdelan kot zaokrožen, popoln zakon, resolucije o čeku so samo načela. Po teh vidikih se osnutek meničnega zakona skoro brez izjeme čim doslovne-je drži baškega meničnega zakona, kakor tudi poljski, avstrijski in madjarski zakoni in osnutki. Osnutek čekovnega zakona se resolucij ne drži tako strogo; tudi poljskemu zakonu o čeku se pozna, da se izvirnika ne drži tako točno, kakor istočasni poljski menični zakon. Oba osnutka sta se morala dopolniti s propisi, ki jih haški menični zakon in haške čekovne resolucije ne vsebujejo: o sposobnosti za menično in čekovno zavezo, o protestu, o neupravičeni obogatitvi, o prekinitvi in obustavitvi zastaranja, o amortizaciji. V načrtu meničnega zakona se je to zgodilo kolikor mogoče v duhu liaške konvencije in >z uporabo poljskega in madjarskega zakona in avstrijskega osnutka; v načrtu čekovnega zakona so se te materije načelno uredile enako kakor za menico. Slednjič je trabalo v obeh načrtih dati prehodne določbe in povedati, kateri sedanji zakoni in v koliko bi izgubili veljavnost, kadar_ bi načrta postala zakona. Nujno potrebno je, da se načrta ne predložita skupščini, preden se ne da prizadetim krogom, torej zlasti trgovinskim zbornicam, borzam in raznim pridobitni ni organizacijam, pa tudi višjim sediščem in zastopstvom svobodnih pravniških poklicev prilika, da se o njih izjavijo. Še le na temelju teh mnenj naj bi se izvršila zadnja redakcija predlogov za skupščino. Ni dvoma, da bo ministrstvo pravde ustreglo ti želji, toda načrta sta zanimiva tudi za vsakega po-edinca, ki ima po svojem gospodarskem položaju ali poklicu posla z menicami in čekom in zato mislim, da ne bo odveč, ako se v širokih potezah tildi širše Občinstvo nakratko seznani z najvažnejšimi razlikami med sedanjim v Sloveniji in Dalmaciji veljavnim meničnim in čekovnim pravom in med pravom, ki se nam Obeta. (Dalje sledi.) GOSPODARSKE POGODBE Z ITALIJO SE V KRATKEM RATIFICIRAJO? Po vesteh iz Beograda namerava vlada v kratkem predložiti skupščini v ratifikacijo gospodarske konvencije, ki so bile sklenjene med našo državo in Italijo v Nettunu pri Rimu. Po poročilih iz Rima je postala italijanska vlada nerazpoložena in nezadovoljna, ke*r te konvencije še niso odobrene od naše strani. Italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero je dobil nalog, da stori primerne korake pri naši vladi in da pospeši ratifikacijo teh pogodb. Italija želi pospešiti odobrenje teh pogodb, ker se boji, da jih Jugoslavija ne izvede z ozirom na to, ker so določila nekaterih teh pogodb škodljiva za ekspanzijo naše trgovine. Iz Beograda pa so poslali izjavo, da ratifikacija teh konvencij ni še bila izvršena, ker je skupščina preobložena z drugimi posli! Zahrumi izvoz« konj v sovjetsko Rusijo. Iz Beograda sporočajo, da je zabranjen iz naše kraljevine izvoz konj v Rusijo. V tržaški pokrajini prepovedane čebele. »Osservatore Triestino« je objavil odlok tržaškega, prefekta od 26. aprila t. 1., s katerim se prepoveduje v tržaški pokrajini uvoz in širjenje vsake druge vrste čebel razen čebele imenovane apis litrusticai. Prestopki se bodo (kaznovali. Kupujmo In podpirajmo izvrstno KOLINSKO CIKORIJO domači izdelek. Preobremenitev socialnega zavarovanja z zobnimi dajatvami. Na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dne 23. p. m. je zbornični član g. Jakob Zadravec stavil naslednji predlog: Iz računskega zaključka ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev za 1. 1925 posnamemo, da je urad v bolniško-zavarovalni panogi zaključil tc poslovno leto s primanjkljajem od Din 2,131.629.76. Ta številka je zlasti z ozirom na sedanjo gospodarsko ki izo in stalno utrjevanje našega denarja, tako izredno visoka, da mora o njej resno premišljati vsaka gospodarska in delavska organizacija. Kritje tega deficita je pri današnjih prilikah zelo težko, ako ne sploh nemogoče. Vzrokov za la primanjkljaj je več. Ti vzroki so deloma skriti v zakonu samem, deloma v izvajanju zakona, zlasti v upravi. Sedanji dvo- ali celo trotirni upravni sistem mora imeti nujno za posledico podražitev uprave. Pomanjkanje vsake avtonomije, najstrožja centralizacija zavarovanja pelje dosledne k visokim upravnim stroškom in k upravi, ki izziva kritiko in nezadovoljnost. Temeljita sprememba v celem upravnem sistemu je nujno potrebna. Zakon sam v svojih določilih ni ne socialen in ne gospodarski. Omogoča najrazličnejša izkoriščanja po socialno močnih elementih na škodo pravega poklicnega delavstva. Zakon ne pozna skoraj nikakih klavzul, ki preprečujejo izkoriščanje in izločujejo iz zavarovanja zgolj slaba rizika. Sedanji zakon ni v interesu delavstva, za katero hočemo, da ‘uživa vse dobrote modernega zavarovanja, on je v škodo delavstva, ker finančno stanje urade slabe nemoralni elementi. No-velizacija zakona je nujno potrebna. Povdarjam, da je strah delavstva, da bo novelizacija zakon poslabšala, ne-utemeljefl, utemeljen more biti samo strah simulantov in drugih izkoriščevalcev. To je pa samo v interesu poklicnega delavstva. Za naše zavarovanje so usodni izdatki za zobotelmične in zobozdravni-ške naprave. Priznavam važnost in potrebo zobne nege. Toda bolj važne so resnejše bolezni, za katere mora biti v prvi vrsti preskrbljeno. Zobna nega je po našem zakonu le izredna dajatev, v kolikor kariozno zobovje ne pomeni dejanske bolezni, ki je zvezana z delanezmožnostjo. Kot izredna dajatev bi morala biti regulirana le v polnem in zanesljivem skladu z razpoložljivimi sredstvi. Zgodilo pa se je ravno nasprotno kljub temu, da je naše zavarovanje mlado in brez pravili izkušenj, zlasti v finančnem pogledu. Osrednji urad je uredil zobotelmične in zobozdravniške dajatve na način, kakoršnega ne poznajo stare države, ki imajo zadosti izkušenj in zanesljivo izdelan statistični materijah Liberalnost v tem pogledu je naravnost lahkomiselna. Ako bi ljubljansko ravnateljstvo okrožnega urada imelo avtonomno možnost to vprašanje urediti po lastnem preudarku, bi take ne-preudarne liberalnosti, ki s socialnostjo nima ni kake skupnosti, gotovo ne zagrešilo. Trdim, da je centralistična ureditev vprašanja zobnih dajatev povečala primanjkljaj ljubljanskega okrožnega urada za najmanj 1 in pol milijona dinarjev. Tozadevna naredba ne pozna prav nikakega kvalificiranega članstva ne za člane same, ne za svojce. Zakoni drugih držav n. pr, predpisujejo celo za bolezni za svojce vsaj 4 tedensko karenčno dobo. član mora biti štiri tedne že zavarovan, predno imajo njegovi svojci pravico do zdravljenja na račun urada. Naša naredba pozna samo 1-letno članstvo za umetno zobovje. Pravico do plomb pa ima tako član kakor njegovi svojci s prvim dnem vstopa v zavarovanju podvrženo delo. Posledice niso mogle izostati. Vse kar je imelo kariozno zobovje, če treba že 40, 50 let, je dobivalo plombe brezplačno. Večinoma so bile te dobrote deležne služkinje, ki tvorijo nad 40% vseh oseb, ki so uživale zobne dajatve. Da bo stvar jasnejša, ome- njam, da imajo n. pr. močne in stare bolniške blagajne na Češkem to vprašanje sledeče urejeno: Člani, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja (izruvanje itd.) takoj po vstopu, svojci po 4 tednih. Do plomb imajo člani pravico po 6 mesečnem članstvu, svojci po 8 letih članstva; zobne proteze se dovoljujejo po dobi članstva: po 1 letu 4 proteze, po 2 letih 8 itd. Vedno pa je predpogoj, da so bili za dotičnega člana zavarovalni prispevki tudi dejansko vplačani. Tako stroge in ekonomične predpise imajo države, ki nimajo mladega zavarovanja, kakor mi. Naredba, ki pri nas ureja zobne naprave, pa ne pozna skoro nikakih omejitev, razun, ako izvzamemo 1-letno članstvo za zobne proteze. Tako ni čuda, da so ti izdatki dosegli višino nad 2 milijona dinarjev, ravno toliko, kolikor znaša dificit. Pri ekonomični in socialni ureditvi tega vprašanja bi smeli izdatki znašati le 500 do 600.000 dinarjev. Tako pa je bilo 1 in pol milijona dinarjev vrženih preč, več ali manj v kosmetične svr-lie. Tako gospodarstvo je neodpustljivo. Čudim se in ne razumem, da kljub večkratnim predstavkam osrednji urad te svoje naredbe ni izpremenil, da bi tako rešil zavarovanje. Radi takih neplodnih izdatkov trpe resni bolniki in zavarovanje ne dosega svojega namena. Tudi zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dolžna, da k temu nesocialnemu in razsipnemu gospodarstvu zavzame svoje energično stališče in zahteva takojšnjo ukinitev tozadevnih predpisov, ki jih naj nadomesti ekonomičnejša in socialnejša naredba. Ni treba drugega, da ista osvoji principe, ki so jih osvojile prav vse druge države. Naše gospodarske razmere ne pripuščajo razkošnih izjem. Zato moram predlagati, da zbornica z energično predstavko zahteva, da Osrednji urad naredbo o zobnih dajatvah prilagodi finančnemu stanju našega zavarovanja in prepreči, da bi izdatki za zobovje ogrožali finančno ravnotežje celega zavarovanja. Zbornica je gornji predlog soglasno sprejela. CITROEN - AUTOMOBILI v »pecijalni luksuzni izdelavi, 10/22 HP, 4 do 5 sedežni, jeklena karoserija, porabi 8 I bencinu na 100 km. BrezkonkurenSne cene. — Zahtevajte cenili pri zastopstva JUGO-AUTO, Ljubljana Dunajska cesta 36. Telefon 236. Trgovina. Nazadovanje Trsta. Padajoči trgovski promet v Trstu je vzbudil že lansko leto veliko vznemirjenje v tržaških trgovskih krogih in to popolnoma upravičeno. Ako-ravno je tržaška industrija precej razvita in to posebno ladjedelstvo, je glavni • predpogoj razcvitu tržaškega inesta vendarle trgovinski promet. Po premerju je lcazalo tržaško mesto do leta 1924 skoro obupno sliko in šele v letu 1924 se je tržaški trgovski promet dvignil v višino, ki je dosegla skoro predvojno dobo. Kako se je razvijal tržaški promet v letu 1925, pojasnjujejo najbolje sledeče številke, ki jih je priobčil preti več tedni Coni Albert Moskeni v članku o tržaškem trgovinskem prometu 1925. Skupen promet v letu 1925 je znašal: mil. kvintalov 10.000 kvintalov Januar 4.68 — 644,— Februar 4.88 — 14.8 Mare 5.15 — 741.— April 5.395 — 88.- Maj 4.399 — 1122.-- Junij 4.296 + 9.55 Julij 4.39 + 597.57 Avgust 3.90 -f 108.70 September 3.93 ’ + ‘2*28.80 Oktober 4.73 + 161.— November 416 — 858.— December 4.85 — 923.— Skupaj 54.66 — 3754.— Ogrska zunanja trgovina. Statistični ogrski urad je priobčil uradne podatke o ogrski zunanji trgovini z nasledstvenimi državami. Po tej statistiki je bil eksport v te države in import iz teh držav lani sledeči (v zlatih kronah in milijonih): Eksport 1 inport Oboje Češkoslovaška 168.7 183.6 352.3 Avstrija 234.6 166.9 401.5 Runmnija 28.6 60.0 88.6 Jugoslavija 54.8 24.8 79.6 Poljska 33.2 36.4 69.6 Skupaj 519.9 471.7 991.6 Eksport je bil za 48,200.000 zlatih kron večji kot iihport. Prodaja. Dne 27. maja t. 1. se bo vršila pri Dravski artilerijski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje raznih odpadkov cd železa, jekla, pločevine itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Industrija. Načrt državne tvornice vagonov. Kakor poročajo iz Reograda, se je vršila te dni seja finančno-gospodarskega odbora ministrov, na kateri se je obravnavalo vprašanje ustanovitve državne tvor-uice vagonov. Do končnega sklepa ni prišlo, ker se še ni dosegel sporazum glede kraja, kje naj bi se ta tvornica zgradila. Nova tvornica v Smederevu. V Smederevu se je ustanovila nova tovarna za IKtdkve. Zgradilo jo je lastništvo tovarne , Sartid«, ki popravlja lokomotive, vagone in parnike. Promet. Transporti na trgovskih aeroplanih. V ministrstvu vojske in mornarice se je vršila dne 12. t. m. konferenca interesi-ranih ministrstev, ki ima sklepati o tem, ali bo naša država sprejela mednarodno konvencijo o odgovornosti lastnikov trgovskih aeroplanov za predane jim transporte. Nova vrsta poštnih znamk. Ministrstvo pošt in telegrafov v Beogradu namerava izdelati posebno vrsto novih znamk, ki se bodo uporabljale samo za ekspresna pisma in ekspresne pakete. Obenem bi se imele izdelati tudi znamke za zračno pošto. Tržaški Lloyd (Lloyd Triestino) bo izpreljal zelo velepotezen ladjogradbeni program, določen skupaj z vlado. V to svrho bo najel v inozemstvu prav veliko posojilo, 1 milijon funtov, vračljivo v 30 letih. — Ameriška lokomotivna družba v Kapskem mestu, Južna Afrika, je pri dveh nemških tvrdkah naročila 23 lokomotiv. namenjenih za južnoafriške železnice. Cene angleških tvrdk so bile previsoke. — V Rumuniji je po zadnjih podatkih 1,845.000 konj, 5,399.000 glav goveda in 13,144.000 ovac. Število vseh vrst domačih živali raste. Sedaj so sklenili zakon za pospeševanje živinoreje, in se bo število še bolj pomnožilo. — italijanski vpliv v Albaniji raste. Pred kratkim je dobila Italija koncesije za izkoriščanje albanskih gozdov in petrolejskih vrelcev. V Draču se je ustanovila italijansko-albanska banka. — Turško trgovsko ministrstvo je poslalo posebno študijsko komisijo v Rusijo v svrho proučevanja tamošnjih gospodarskih razmer. če se bo kakšna ruska gospodarska naprava izkazala za Turčijo vporab-Ijiva, jo bodo posneli. — Na Poljskem je bilo 1. januarja 1925 vpisanih 4010 industrijskih podjetij s 378.000 delavci; tekom leta je likvidiralo 110 podjetij s 3240 delavci. — V Ameriki so začeli z novim načinom, kako obvarovati hiše požara, ki divja v soseski. Zunanje stene dobijo vodno napravo'po ceveh, zlasti še ob oknih. Poslopje postane že sa-monasebi na ta način bolj hladno, hlad ob oknih pa brani požaru vstop v hišo. Denarstvo. Konferenca o obrestni meri. Pri Narodni banki se je osnoval poseben odbor bančnih ravnateljev. Na čelu odbora stoji g. dr. Dragoljub Novakovič, ki ima nalogo, da izvrši vse potrebne priprave za širšo konferenco, na kateri se bo razpravljalo o maksimiranju obrestne mere, kakor tudi o njenem event. znižanju. Konferenci bodo prisostvovali tudi delegati ministrstva financ in trgovine, katerim bo tako dana prilika, da se podrobneje seznanijo z vzroki visoke obrestne mere. Ameriško posojilo Rimu. National Oity Bank v Newyorku je dovolila mestu Rimu zasebno posojilo v gradbene -svrhe v iznosu 5 milijonov dolarjev. Davki In takse. Izenačenje neposrednih davkov. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se namerava predlog zakona o neposrednih davkih predložiti Narodni skupšči^ v dveh do treh tednih. Predlog se je ob zadnji redakciji v formalnem delu nekoliko izpre-menil. Ublažile sc se nekatere očividne formalne ostrine. Dopis. Iz Nove vasi. Dne 1. maja je bil otverjen promet na novo izgrajeni telefonski progi Cerknica Staritrg— Nova vas z javnimi govorilnicami v Novi vasi, Ložu in Starem trgu. Proga je tudi po direkciji pošte in telegrafa kelavdirana. Da je prišlo do te grad-be, je velika zasluga gospoda nad-upravitelja graščine »Snežnik g. L. Sehaute, in pa posameznih trgovcev ter občin, ki se niso strašili žrtev, kajti prispevati so morali interesenti za zgradbo svoto 72.000 Din. Zahvala gre pa tudi trgovsko-obrtni zbornici, posebno g. tajniku Mohoriču, ki je interveniral, in pa v veliki meri direkciji poste in telegrafa, ki se .je z veliko vnemo poprijela po željah interesentov projekta. Da bi sedaj še direkcija gledala na to, da bi se posamezne pristojbine znižale, posebno na progi do Rakeka, potem bi bil telefon vedno zaposlen. Pri sedanjih pristojbinah pa ni upati, da bi se tudi privatne stranke v večji meri posluževale istega. Za razvoj trgovine in industrije je pa telefon naravnost življenskega pomena. Naprošamo direkcijo, da dela na znižanju pristojbin, da pritegne čim širši delokrog interesentov. Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsa] enega novega naročnika? Iz naših organizacij. Trgovsko društvo > Merk ur« v Ljubljani ima izredni občni zbor v sredo dne 19. maja 1926 ob pol 8. uri zvečer v prostorih G remija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta (palača Ljubljanske kreditne banke), na kar opozarjamo vso članstvo. — Odbor. (iremij trgovcev za politični okraj Slo-venjgradec in Prevalje vabi iui redni občni zbor, ki se vrši dne 27. maja 1926, točno ob 11. uri v dvorani gostilne Korotan v Dravogradu. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1925. 4. Blagajniško poročilo. Računski zaključek za leto 1925. 5. Proračun za leto 1926. 6. Poročilo o poslovanju Zveze gremijev in zadrug za Slovenijo v letu 1925. i. Raz-noterosti. Načelstvo vabi vse svoje člane, da se zbora v interesu trgovstva zanesljivo udeleže. Udeležba je obvezna. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drug občni zbor ravnotam z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. — Načelstvo gremija. RAZNO. Častno predsedništvo letošnjega ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija. Dne 7. t.‘ m. se je vršil občni zbor Ljubljanskega velesejma, na katerem se je soglasno izvolilo za’častnega predsednika gospoda dr. Ivan Krajača, ministra trgovine in industrije. — Nadalje se je izvolilo v častno predsedništvo gg. poljedelskega ministra Ivan Puclja, velikega župana ljubljanskega oblasti dr. Vilko Baltiča, velikega župana mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmayer.ja, predsednika gerentskega sveta Ljubljane dr. Din-ko Puca in dvornega svetnika dr. Rudolf Marna. Upamo, da bo letošnja velesejm-ska prireditev, za katero vlada tolikanj zanimanja, izgadla vsestransko dobro, tako moralno kot materijelno. Konferenca članov mednarodne zbornice. Kakor smo obveščeni iz zanesljivega vira, se konferenca mednarodne trgovske zbornice, ki bi se imela, kakor smo to tudi mi poročali — vršiti v Zagrebu dne 19. t. m., ne bo vršila in je do-tična vest popolnoma brez stvarne podlage. Vesti o ruskih spletkah. »Matins objavlja pismo nemškega industrijama Reckberga, ki trdi, da so angleško splošno stavko pripravljali v Moskvi. Reek-berg pravi, da so sovjeti povzročili stavko radi tega, ker so nameravali zanetiti spor med Nemčijo in Poljsko ter organizirati vstajo v angleških kolonijah v Aziji in Afriki. S stavko so hoteli Angliji zvezati roke. Bolniška blagajna mestnih delavcev v Ljubljani je priredila za svoje članstvo 7. t. m. v Mestnem domu predavanje o splošni higijeni in o pravicah in dolžnostih zavarovancev ter njih rodbin za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. O splošni higijeni je predaval mestni fizik g. dr. Rus in o zavarovalnih panogah blagajnični uradnik g. Zirkelbach. Poljudno predavanje g. dr. Rusa je napravilo na članstvo, ki je bilo v velikem številu navzoče, kar najboljši vtis, tako da je izreklo željo še za nadaljnja predavanja. Ustrezajoč tej želji priredi g. mestni fizik še nadaljni ciklus predavanj, po možnosti s skioptič-nimi slikami in sicer: o alkoholizmu, tuberkulozi, spolnih boleznih in o prvi pomoči v nezgodah. Predavanja se bodo vršila vsak petek ob 6. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Prihodnje predavanje se bo vršilo v petek 14. t. m. ter je pričakovati, da se ga bo članstvo in njih rodbine udeležilo v ravno tako častnem številu kakor prvega. Borza dela v Mariboru. Od 3. do 9. maja je iskalo dela 1925 delavcev in delavk, 736 delavcem in delavkam se je nudilo delo, v 46 slučajih je borza posredovala uspešno, 5 oseb je odpotovalo in 151 oseb se je zbrisalo iz evidence1. Borba za neznane tečajne pokrajine. Amundsenov itd. polet je na novo zbudil zanimanje vsega občinstva za polarne pokrajine. Posebno še, ko smo brali, da je norveška vlada pooblastila Amundsena, naj proglasi vsako morebitno novo deželo za norveško last. Vsa vrsta vprašanj o politični pripadnosti tečajnih dežel se bo itak morala enkrat rešiti in bo igrala v geopolitiki bodočnosti še precejšnjo vlogo. Spominjamo se še na izmenjavo not med Ameriko in Kanado ob priliki, ko so hoteli poslati Amerikanci zračno ladjo Shemandoah na tečaj. Kanada se trudi že več let, da bi anektirala vsa severno od nje ležeča otočja in je v zadnjem času postavila tam gori celo policijske postojanke. Opozorila je Unijo, da sicer svojih neoporečnih pravic do teh dežel noče uradno uveljavljati, da jih bo pa takoj, če bodo postale priklopitvene namere vlade v VVashingtonu bolj jasne. Menda so se pozneje na tihem med seboj pomenili, tako, da loči kanadsko in ameriško interesno sfero« meridian med Ala-sko in Kanado, podaljšan do tečaja. Ta razmejitev bi bila za unijo boljša kakor za Kanado. Ameriški geofizik profesor Harris je namreč dokazal, da pridejo valovi, ki so se prerili med Norveško in Grenlandijo v Severno Ledeno morje, šele z veliko zamudo in precejšnjo smemo razliko do nasprotno ležeče ameriške in sibirske obale. To ni v skladu z neprestanim globokim morjem, kakor ga je sicer našel raziskovalec Nansen na severu od Sibirije. Natančno študiranje je privedlo Harrisa do zaključka, da mora biti tam gori obširna pokrajina, koje lego in obliko je določil pozneje matematičnim potom. Po njegovih računih meri ta svet okoli 1,500.000 km2, je torej tako velik, kakor dobrih šest Jugo-slavij. Zato se ne bomo čudili, če zahtevajo Aamerikanci to pokrajino zase; saj jo je, poleg drugih vzrokov, izračuni! njih rojak, čeprav je zaenkrat vse le hipoteza. Kanada spet je rekla, da je last Unije samo Alaska, vse drago pa, kar je na severu Amerike, je kanadsko. Itd. Na evropski strani so razmere bolj jasne. Spitzberge so leta 1920 prisodili Norveški, Grenlandijo si je pa do najsevernejše točke, do 84° sev. šir. = 670 km od tečaja, prisvojila Danska. Danski aneksiji ugovarjajo Norvežani, a spor je zaenkrat še zelo platoničen. Gorečnost po prisvojitvi neznanih dežel se nam zdi najprvo nerazumljiva. A vedeti moramo, da gledajo danes na gospodarsko vrednost arktičnih pokrajin vse drugače kakor prej. Prvič je tam gori vse polno dobrega premoga (saj ga na Spitebergih že več let kopljejo, tudi pozimi). Drugič nas bodo zalagale one pokrajine z neizmernim bogastvom divjačine, na kar opozarja zlasti znameniti tečajni raziskovalec Stefansson. Tretjič so pa polarne pokrajine prehodna dežela modernega prometa. Doslej niso prišle v poštev, ker sani in ladje ne morejo daleč gor; a aeroplan in zrakoplov bosta s časom vse one prej nepremagljive težkoče igraje premagala. Kakor so Gibraltar, Malta, Sues in Aden kljub navidezni neznatnosti važne postojanke za britansko svetovno gospodarstvo in je pomoglo Hava jsko otočje Uniji d© vodilnega mesta v Velikem oceanu, tako bo prihodnji gospodar severotečajnih pokrajin imel v roki promet iz Newyorka v Vzhodno Azijo in Zahodno Ameriko in še druga važna potu svetovnega zračnega prometa. Zato boj za severni tečaj ni tako brez pomena, kakor bi si marsikdo mislil, in je razvoj političnih tečajnih aneksij važen za razvoj gospodarstva in politike na svetu sploh. Umetno jezero. Iz Kanade prihaja poročilo o namakalnem načrtu velikanske izmere, ki bo obširne pokrajine temeljito spremenil. Izhodišče za ta načrt je dejstvo, da gladina Michiganskega jezera vsled številnih odvajalnih kanalov stalno pada in da imajo vsled tega odtoki malo vode. Več ladij se je na reki Sv. Lavrenca že ponesrečilo, ker so vsled nizke vode zadele na skalo v strugi itd. Inžener Campbell iz Toronta je več let potoval po krajih med Michiganskim jezerom in Hundsonovim zalivom in jih je študiral. Sedaj pravi, da bi bila re&ilna možnost ta, da bi napravili nad Michiganskim jezerom umetno jezero iste velikosti, 62.000 km2, kot izenačevalni rezervoar. V tem jezeru naj se nabere voda onih rek, ki tečejo sedaj proti severu v Hudsonov zaliv. Stroški bi bili ogromni, 200 milijonov dolarjev, a bi vendar ne dosegali stroškov za gradnjo Panamske^ ga kanala. Novo jezero bi prišlo v dobro tudi Niagarskemu slapu in bi mu lahko odvzeli 600.000 konjskih sil več kot mu jih morejo sedaj. 30 milijonov prebivalcev bi dobilo po novem jezeru lahko boljše življenske pogoje. TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremij«. i v I Ako piješ „Buddha“ lak vžlvaš že na zemlji raji Ljubljanska borza. V petek, 14. maj« 192#. Vrednote: Investicijsko posojilo iz lota 1921 de. 77, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 309, bi. 316; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. ‘20, bi. 22; Komi. zadolžnico Kranjske del barike den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 196; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175; Merkamitilna banka, Kočevje den. 102, bi. 102, zaiklj. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 868, bi. 873; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana dem. 165, bi. '175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 85; Trbovelj, pre-mogokopna družba, Ljoilbljama den. 340, bi. 350; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; >Stavbna družbam d. d„ Ljubljana den. 55, bi. 65; »Se-šir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, Kaki j. 104. lUugo: Hrastovi neobrobljend plohi, 80 mm, od 3—4 m dolž., od 20 eni šir. napi'., feo vag. meja 2 vag., dem. 1060, bi. 1080, zaklj. 1080; hrastovi i»lohi obrobljeni (podnice), 50 mm — 2.65 in 2.80, 43 mm — 2.65 m, fco vag. meja 1 vag., den. 1280, bi. 1280, za kij. 1280; krastovi plohi obrobljeni (podnice), 50 nvm — 2.65 in 2.80 m, fco vag. meja 1 vag., dem. 1280, bi. 1280, 7,aklj. 1280; deske smrekove, 32 mm, l„ 11. 1 vag., den. 560, bi. 560, ttaiklj. 560; deske smrekove, 25 mm, L, II., vse od 4 tn, od 16 ©m naprej, blago .s.u!k>, fco vag. meja 1 vag., den. 540, bi. 540, aaklj. 640; bukovi plohi, 80, 100 mm deb., 2.50 m dolž., fco maki. .post. 1 vag., den. 450, bi. 450, zaklj. 450; trami po noti kupca, fco maki. post. 1 vag., den. 270, bi. 270, zaklj. 270; pšenica ba&ia 76/77 kg, 2%, fco vag. nakladalna postaja bi. 300; koruza, suha, zdrava, fco vag. Novi Sad bi. 134; koruza inaulanka, fco vag. slov. post. bi. 165; ajda, fco vag. »lov. post. bi. 260; proso rumeno, fco vag. »lov. p. bi. 210; rž, foo vag. slov. posut. bi. 210; krompir beli, fco vag. slov. postaja bi. 00; seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. bi. 00. Občina Šoštanj mesto bo oddata gradnjo ene petstano-vanjske hiše proraeunjene na 310.000 Din, potom oiertalne licitacije najnižjemu ponudniku. Načrti in plačilni pogoji so na razpolago v občinski pisarni. Pismene ponudbe.še Sprejemajo Glavno odpravništvo v Trslu. v. Sadno marmelada jeklar Sadni grog (Punsch) -- Limonov sok -- priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ulica 13 II! Zahtevajte cenike !!! Novi konjski Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odhod iz Splita vsakega 1. meseca „ „ Šibenika „ 4. „ „ „ Sušaka „ 10. „ „ „ Trsta „ IS. „ pristaja oventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen' cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, ■Teneriffe in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah. Imam za prodati 160 popolnoma novih usnjenih komatov za velike tovorne konje. Vpraša se za ceno in morebitne vzorce pri Abdurrahmanaga Hadži Prcič, Tuzla (Bosna). B. S. A. - Na trgovsko potovanja! j sigurni In ekonomični za love znižane cene za 1926. Galanterija ter modno blago, plelenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože jedilno orodje, škar|e itd. vse lo se dobi najugodneje pri Iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Fatras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Itodi, Kandijo in Kanejo. Za pojasnila se jo obrniti na ravnateljstvo na Su&tku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena ■> eastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. Javna skladišta JOSIP PETELINE U LJUBLJANA. blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na veliko. 1' N° moto. družba * o. z. Ljubljana, Dunajska cesta [33 (v nekdanjih prostorih tvrdke Balkan) vskladiščujo blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse špedicijake posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje tarifno informacije in izvršuje revizijo voznih listov in železniške reikila-macije. Cene kulantne. Brzojavni naslov sSkladišta«. Telefon štev. 366. Trgovci, inserirajte v Trgovskem listu! ** NAROČAJTE ^ TGROVSKI LIST !« Odgovorni urednik dr. IVAN TLESS, Ljubljana. — Za Trgovgko-iudustrljsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskaria: A .SEVER, Ljubljana Tovarna trikotaže in perila GASPARI & FANINGER MARIBOR Ruška cesta štev. 45. Priporoča svoje izdelke letnega blaga kakor: Otročje veslarske majice in moške mornarske maje v različnih vrstah in izdelavah, sokolske maje, mrežastdftmuje, kopalne hlače ter kopalne obleke za moške in ženske in damske reform trikot hlače. — Nadalje obveščamo naše cenj. odjemalce, da izdelujemo že zimsko trikotažo v najboljših vrstah ter sprejmemo lahko naročila za vsako količino in dobavljivo za avgust ali september mesec. — Prodaja se samo trgovcem. SJIfllMMMT l i o. i„ Mm,Miklošičeva testa 36. [sriDSkO POSIEdDiŠlVD iliSl PillM, Lilijana, Miklošičeva cesta 36. izvršuje vse spedicijske posle, reekspedicije, vskladiščenja, prevoze, carinjeni e robe, — Telefon št. 723. Izvšuje ocarinjenje, carinske reklamacije, rekurze In vsa v carinsko stroko spadajoča dela. — Telefon št. 723. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 8. maja 1926. Trg je bil'dobro založen, posebno mesa, solate pa tudi sadja in cvetlic je bilo mnogo lia trgu, medtem ko je bilo perutnine primeroma malo. Kupčija je bila že zjutraj zelo živahna. Cene so preteklega tedna nekoliko padle. Slaninarji so pripeljali 28 vozov z 78 zaklanimi svinjami na trg in so predajali meso in slanino na drobno po 10.25 do 22 Din, v celih komadih pa po 15 do 17 Din za 1 kg. Domači mesarji so prodajali kakor pretečeni teden. — Perutnina (okoli 150 komadov) piščanci 25 do 50 Din par, kokoši 45 do 75, race, goske in purani 80 do 150 Din za komad. Jagnjeta (4 komadi) 70 do 100 Din komad. Domači zajci 7.50 do 30 Din komad. Kozliči (20 komadov) 70 do 00 Din komad. Kanarčki 75 do 150 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja in čebule je bilo 18 vozov. Cene so bile krompirju 5 Din mernik (714 kg) ali 0.75 do 1 Din kg, čebula 5 Din kg ali 1.50 do G Din venec, česen 5 do 10 Din venec, karfiol in ohrovt 10, grah v stročju 10, šparglji 18, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 2 Din kg, solata 3 do 10 Din kg oziroma glavnata 0.75 do 1.25 Din komad, fižol 1.50 do 2.50 Din liter, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 30 do 40, bučno olje 22 do 26 Din liter, maslo sirovo 40, čajno 50 do 70, kuhano 50 Din kg, jajca 0.75 do 1 Din komad. Med (strd) 22 do 25 Din kg, sadje: jabolka 5 do 10, suhe češplje 10 do 12, češnje 25 Din kg. — Cvetlice 1 do 5, v loncih 15 do 50 Din komad. Sadike 12 do 18 Din komad. —Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, grablje 8 do 10, vile za seno 10 do 12 Din komad. —. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 5. maja je bilo 8 vozov sena, 4 vozove ctave in 6 vozov slame, v soboto 8. maja pa 6 vozov sena in 4 vozove slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 80, otavi 75 do 80, slami 10 do 50 Din za 100 kg. Slama se je tudi prodajala po 2 Din za snop. DOBAVA, PRODAJA Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema de 21. maja t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg pertland-eementa; do 26. maja l. 1. za dobavo armatur za plinsko razsvetljave, za dobavo 2500 m'1 kisika za avtogeosko- varjenje, za dobavo 14.0CO kg U-železa; do 28. maja t. L za dobavo 1000 kg loja; do 1. junija t. I. za dobavo 1000 komadov žaril za Helioforke, za dobave gorilcev in stenja; do 4. junija t. 1. za dobavo steklenega papirja. — Predmetni pogoji se na vpogled pri ekonomskem edelenju te direkcije1. — Direkcija državnega rudnika v Kaka-uju sprejema do 20. maja t. 1. ponudbo za dobavo dveli kadi iz litega železa in enega klešeta, za dobavo opreme za kuhinjo; do 22. maja t. I. pa za dobavo 10!X) kg mila za pranje. — Vršile se bodo * naslednje cfertalne licitacije.': I)ne 25. maja t. 1. pri Središnjem uredu za osigu-ranje radnika v Zagrebu glede oddaje ključavničarskih, seboslikarskih in pleskarskih ter steklarskih del. — Dne 8. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede debave 300 ten pert-land-cementa; dne 9. junija t. 1. glede dobave železnih delov za štedilnike; dne 11. junija t. 1. glede debave 7500 komadov bakelj ter glede dobave 10.000 m-strešne lepenke in 140 komadov dimniških nastavkov. — Dne 12. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 kg gnetilnega mašil-nega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled.