2 Neuhaus/Dobra: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba RAZVOJ KULTURNEGA TURIZMA V ČEZMEJNEM PROSTORU Odobren je bil projekt iz čezmejnega programa sodelovanja Interreg 321 go. 3 gradovi, 2 deželi, ena zgodba -Razvoj kulturnega turizma v čezmejnem podeželskem prostoru med Slovenijo in Avstrijo, natančneje med južno Gradiščansko in Prekmurjem. V projekt so vključeni grad Tabor v Neuhausu/Dobri in gradova Grad na Goričkem in v Murski Soboti. Projekt sopredstavili na novinarski konferenci v gradu Tabor, in sicer z gradiščanske strani intendant Festivalskega poletja Jennersdorf-Ženavci mag. Dietmar Kerschbaum in direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik, o pomenu sodelovanja je govorila svetnica v gradiščanski deželni vladi Venera Dubst. Pomurski muzej, ki ima prostore v soboškem gradu, je zastopala direktorica Metka Fujs. Za projekt, ki je že v uresničevanju, (prav te dni, 13. novembra, so zaprli likovno razstavo, na kateri je sodelovalo osem umetnikov, dva tudi iz Slovenije), so veliko pozornost namenili avstrijski tiskani in elektronski mediji, vključno z gradiščanskim deželnim studiem avstrijske radiotelevizije v Železnem/Eisenstadtu. Poročevalec Porabja je bil edini novinar iz Slovenije. Osnovni cilj projekta, ki je v trideželnem parku GoričkoRaab-Őrség, je v vzpostavitvi stalne turistične ponudbe, ki bo temeljila na bogati kulturni dediščini in tudi na novostih. Na ta način, tako predvidevajo, naj bi pritegnili obiskovalce zlasti izven glavne turistične sezone. Osnovna ciljna skupina bodo obiskovalci, ki jih zanimajo kultura, običaji in zgodovina v sožitju z naravo. Dogovorjen imajo pester program sodelovanja in aktivnosti v treh gradovih, s katerimi želijo privabiti čimveč obiskovalcev v ta obmejni in od večjih središč oddaljeni prostor. Najpomembnejši rezultati dogovora so postavitve zgodo- fotografsko razstavo. Želimo privabiti obiskovalce, ki bi ostali na Goričkem več dni, kar bo verjetno najtežje. In še marsikaj bi lahko naštela in se bo tudi zgodilo.« Zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja, ki domuje v soboškem gradu, Metka Fujs izpostavlja sodelovanje v projektu raziskovanja zgodovine treh gradov. »Sodelovali bomo tudi pri postav ljanju stalnih razstav. Prizade vali si bomo prido biti čimveč gradi va, tudi iz arhivov na Madžarskem. Tudi avstrijska stran bo pregledala vse arhive, ki so povezani z zgodovino gradu Tabor. To se mi zdi pomembno tudi zato, ker gre za eno fevdalno gospostvo, zato bomo, tako je dogovorejno, izdali monografijo treh gradov in hkrati pripravili turistom namenjeno zgodo vinsko gradivo. Se veda pričakujemo večji obisk našega muzeja in gradu. Del odkritij bomo vključili v našo stalno razstavo. Kakor v gradu na Goričkem bomo imeli tudi v Murski Soboti avdio vodiče v različnih jezikih, s čimer bomo raz stavo približali šir šemu krogu obis kovalcev. V načrtu imamo obnovo in usposobitev graj skega salona (po mnenju avtorja prispevka najlepše dvorane vse tja do Ptuja) za večje število prireditev. Ker nimamo urejenega, bomo za ogrevanje restavrirali staro baročno peč, medtem ko je poleti v dvorani prijetno hladno.« Velik pomen projektu in vzpodpodbujenemu sodelovanju nasploh pripisuje tudi avstrijska stran, kar sta posebej poudarila mag. Dietmar Kerschbaum, sicer intendant Festivalskega poletja Jennersdorf/Ženavci in Verena Dunst iz gradiščanske deželne vlade, ki zdaj ima pestro sodelovanje z županijami zahodnega dela Madžarske, tudi z Železno županijo. Program sodelovanja se bo prihodnji mesec nadaljeval pod imenom Advent na gradu Tabor, ko napovedujejo postavitev razstave jaslic, koncerte, razstavo in delavnice rokodelstva z Južne Gradiščanske in Pomurja. Z gala nastopom solistov jOPERA se bo advent-no dogajanje 10. decembra začelo in nadaljevalo med tednom s koncerti in literarnimi večeri ter končalo z božičnim koncertom pevskega zbora iz Gradca teden dni pozneje. S programom 3 gradovi, 2 deželi in 1 zgodba se nemara začenja novo, natančneje obnovljeno obdobje sodelovanja med Pomurjem, zlasti Prekmurjem, in Gradiščansko, toda ne samo z ozkim delom ob meji, kamor spada grad Tabor v okraju Jennersdorf-Ženavci, marveč širše. Spomnimo: pred desetletji je bilo zlasti na kulturnem in znanstvenem področju več skupnih projektov, ki so skoraj v celoti zamrli, na primer mednarodna likovna razstava Pannonia, ki je povezovala umetnike z Zahodne Madžarske, severovzhodne Slovenije, Gradiščanske in proti koncu Medjimurja na Hrvaškem (grajska galerija Čakovec). Nastavek na likovnem področju bi lahko pomenila razstava osmih ustvarjalcev v za razstave odličnih prostorih gradu Tabor. Tekst in fotografiji: Ernest Ružič vinskih razstav na vseh treh gradovih, povezovalna zgodovinska družinska tura, organizacija skupnih rokodelskih sejmov, delavnice umetno stne in domače obrti, nastopi umetnikov, skupni fotografski natečaj. Poudarjajo, da so 3 gradovi, 2 deželi in 1 zgodba simbol, ki bo zagotovil uspešnost izvajanja projekta, ki se je uradno začel letos junija in bo zaključen leta 2020. Direktorica Krajinskega par ka Goričko Stanka Dešnik o tem, kaj pričakuje od projekta. »Pričakovanja so tudi v tem, da bomo dodatno popestrili ponudbo, ki jo na gradu že imamo. Naši gosti pogosto sprašujejo, ali imamo kakšne novosti od tedaj, ko so na zadnje obiskali grad. Novosti vedno sprejmejo z zadovoljstvom. Obnovili bomo grajsko kapelico in predprostor, sicer pa je veliko odvisno od denarja, dobili bomo namreč 40 000 €. Pomembna se mi zdi tudi pomoč rokodelcem, ravno tako si veliko obetamo od skupne fotografske razstave, kajti mi smo doslej imeli osem natečajev zgolj iz našega okolja. Zdaj se nam obetajo umetniške fotografije iz obeh držav, kar bo popestrilo tudi 3 SPOMINJANJE NA DR. MIRKA LENARŠIČA Ob 50. obletnici smrti dr. Mir-v dušah, kar lepo dokazuje Niti kot duhovnik v Nyőgéru letja. Za časa prve svetovne škofa in državnozborskega ka Lenaršiča so v Nyőgéru tudi verska gorečnost njego-ni pretrgal vezi z rodno gru-vojne -še v letih na Dolnjem poslanca Károlya Königmadarovali sveto mašo in odkrili vih vernikov. Svoje dušno-do. Tudi tukaj je z zanima-Seniku -je opravljal pastori-jerja. spominsko ploščo. »...roje-pastirsko delo je opravljal z njem čakal in prejemal novice zacijo poljskih vojakov. Leta Po sveti maši in slavju sta sponemu v Gornjih Slavečih, vso predanostjo, globoko in iz Slovenske krajine. Prebiral 1919 so ga v Sakalovcih izvo-minsko ploščo na steni spodolgoletnemu župniku v resnično vero ter z vso dušo je tako slovenske knjige ka-lili za predsednika Slovenske-meniško zavarovane cerkve Nyőgéru, doktorju cerkve-in srcem. »V prvi vrsti sem kor tudi list »Muraszombat és ga narodnega sveta. V času svetega Imreja odkrila župan nega prava, častnemu de-duhovnik in kot duhovni-Vidéke«. Če pa on ni pozabil Madžarske republike sovjetov rojstne vasi dr. Mirka Lenarkanu, svétniku državnega ku mi je najpomembejša na svojo ožjo domovino, so se se je pred preganjanjem uma-šiča Jože Škalič in župan predsedstva katoliške akcije dolžnost svojim vernikom tudi rojaki pogosto spomnili knil v Gradec. Ni bil odvisen vasi Nyőgér Károly Nagy. in priznanemu umetniške od strank ali ideologij, ni se Spomenik je blagoslovil član mu fotografu. Ohranjal si opredelil ne za desno, ne za Kapitlja Vasvár-Szombat našo vero, tvoji hvaležni levo stran. »Neuklonljiv kot hely, prior v Pápocu, dekan verniki« -lahko na obeležju hrast« -ga je označil nekda-in župnik v Sárváru, kanonik preberemo v slovenskem in nji škof v Székesfehérváru István Orbán, ki ga je za namadžarskem jeziku. dr. Gyula Szakos, ki je bil domeščanje naprosil -še kot Na dr. Mirka Lenaršiča kot rojen v Sótonyu in ga je na guverner Sombotelske škoficerkvenega pravnika z evrop duhovniško pot usmeril prav je -imenovani škof Győrske skim načinom razmišljanja Lenaršič. škofije dr. András Veres. Ob in mnogostransko izobrazbo, Na dr. Mirka Lenaršiča smo odkritju je spregovoril preddušnega pastirja, priznanega lahko upravičeno ponosni sednik kuratorija Lokalnoumetniškega fotografa ter tako Madžari kot Slovenci. zgodovinske fundacije in publicista se pozni rodovi Njegova zapuščina je naše zbirke dr. Mirka Lenaršiča spominjajo s hvaležnostjo in skupno bogastvo in dedišči-Csaba Szabó. Sodelovala je spoštovanjem. Spomin nanj na. Da bi jo ohranili tudi svo-članica Oratorijskega zbora ohranjajo postajališča njego jim vnukom, se trudi Lokal-Sárvár Eszter Pécz. Prebrani vega dušnopastirskega delo nozgodovinska fundacija in sta bili pismi dveh nekdanjih vanja, prekmurski Tišina in pokazati pot v nebesa« -je nanj. Še leta 1957 so ga po-zbirka dr. Mirka Lenaršiča, ki kaplanov dr. Mirka Lenaršiča, Murska Sobota, porabski Dol-trdil o sebi in svojem poklicu. vabili na Tišino, na odkritje smo jo ustanovili pred dvajse-egerskega nadškofa v pokoju nji Senik, Nyőgér s po njem Odlikovali so ga verska du-spominske plošče njegovemu timi leti. Preko nje izražamo dr. Istvána Seregélya in lepoimenovano fundacijo in ševnost, trdna osebnost, od-nekdanjemu župniku, kano-priznanje in spoštovanje delo-tenyskega dekana-župnika v zbirko ter župnija svetega Ju-ločni značaj, dosledno vede-niku dr. Francu Ivanóczyju, vanju človeka, ki je dolgo časa pokoju, kanonika Károlya rija iz dobe Arpadovičev, kjer nje, vzorna vztrajnost, tako je ki je imel vodilno vlogo v kul-pozorno spremljal in oveko-Németha. Vence so položije bil krščen in prvič pristopil močno vplival tudi na bodoče večil življenje li: v imenu Občine Nyőgér k obhajilu. V rojstni vasi Gor-duhovnike. v naselju. To je župan Károly Nagy, v imenjih Slavečih ohranja spomin Dr. Mirko Lenaršič je dobro namen tudi spo-nu Župnije Bejcgyertyános na nekdanjega znamenitega poznal slovenski in madžar minske plošče, svétnik cerkvenega občestva rojaka marmornata plošča ski jezik, kulturo in način ki je dvojezična, Béla Németh, v imenu Lood leta 2000. razmišljanja, z obojimi se saj je imel tudi kalnozgodovinske fundacije Ob svojem dušnopastirskem je poistovetil. Svoje življenje dr. Mirko Lenar-in zbirke dr. Mirka Lenaršiča delovanju se je za javno dobro je bratovsko razdelil med šič dvojno iden-predsednik kuratorija Csaba trudil še na drugih področjih Slovenci in Madžari. Živel je titeto. Szabó ter članica kuratorija družbenega življenja. Oprav-84 let, prvo polovico svoje Bronasti relief Eszter Pécz, oziroma v imeljal je številne javne funkcije, življenjske poti, torej 42 let, na črni, itali-nu Prostovoljnega gasilskega pomembno vlogo je imel pri je prehodil v slovenski po janski granitni društva Nyőgér poveljnik upravljanju vasi, pri njenem krajini, med Slovenci - čeprav podlagi je delo Antal Berkes. Dogodka sta verskem, družbenem in kul-lahko sem prištejemo tudi direktorja Kul-se med drugimi udeležila tudi turnem življenju. Ob svojih študijska leta -, ostalih 42 let turnega centra notar Občine Kuzma Milan mnogovrstnih dejavnostih pa je preživel v madžarskem in knjižnice na Matiš in predsednik Zveze je posvečal veliko pozornosti okolju, kot dekan in župnik sárvárskem Ná-Slovencev na Madžarskem vsem slojem in starostnim v Nyőgéru, Sótonyu in Bejc dasdyjevem gra-Jože Hirnök. Spominsko skupinam družbe. Tako otro-gyertyánosu. Tako svojim slo du, likovnega ploščo je dala postaviti Lokalkom in mladim, aktivnim in venskim kakor tudi madžar umetnika Jáno-nozgodovinska fundacija in ostarelim, revnim in boga-skim vernikom je dal zgraditi sa Kondorja. zbirka dr. Mirka Lenaršiča s tim. Ob tem je bil pravi pas-po eno cerkev, in sicer med Delo predstav-podporo Skupščine Železne tir svojih vernikov. Njegova župnikovanjem na Dolnjem lja že tretjo županije, Zveze Slovencev na karizmatična in sugestivna Seniku leta 1923 v Sakalov-turnem in političnem življe-njegovo stvaritev v naselju, Madžarskem, občine Kuzma osebnost je naredila velik vtis cih, med župniško službo v nju Slovenske krajine. skupaj z reliefoma mučenika in občine Nyőgér. na ljudi. Prepričevalna moč Nyőgéru pa leta 1938 v Bejc-Dr. Mirko Lenaršič je živel v predsednika vlade Lajosa Csaba Szabó njegovih pridig se je odtisnila gyertyánosu. najtežjih desetletjih 20. sto-Batthyányja ter naslovnega (prevod: Dušan Mukič) 4 Nova prva dama ZDA bo Slovenka Melania Trump, Slovenka, rojena kot Melanija Knavs, je z zmago soproga Donalda na ameriških predsedniških volitvah postala bodoča prva dama ZDA. Kariera fotomodela je takrat za slovenske razmere že zelo slavno 26-letno Melanio Knauss pripeljala v New York, kjer je omrežila razvpitega poslovneža Donalda Trumpa, s katerim se bo januarja preselila v Belo hišo. Trumpova bo prva na tujem rojena prva dama ZDA po letu 1829. Melanija Knavs se je rodila aprila 1970 v Sevnici, ki zadnje mesece doživlja invazijo tujih novinarjev in radovednežev v iskanju korenin nove prve dame ZDA. Uspešno kariero fotomodela je začela že pri 16 letih v srednji šoli in jo nadaljevala med študijem arhitekture v Ljubljani. Ko je bila stara 18 let, je že delala v Milanu, kasneje tudi v Parizu, nato je šla v New York. Na eni od številnih zabav newyorškega tedna mode je septembra 1998 naletela na Trumpa, poročila pa sta se januarja 2005. Po rojstvu sina je ponosna predvsem na svojo vlogo matere. Barrona je naučila slovenskega jezika, tako da lahko komunicira s starima staršema Viktorjem in Amalijo, ki upokojenska leta večinoma preživljata v Trumpovi stolpnici na 5. aveniji na Manhattnu in na Floridi. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je poudaril, da novemu predsedniku ZDA želi uspešno delo, hkrati pa ga veseli, da je Slovenija na neki način dobila prvo damo ZDA. Cerar je tudi pojasnil, da bo glede na rod Melanie Trump tudi njen mož in novi ameriški predsednik Trump bolj seznanjen z dogajanjem v Sloveniji, ki pa jo, kot je presodil, že zagotovo dobro pozna. Slovenski predsednik Borut Pahor je po Trumpovi zmagi poudaril, da so ZDA prijateljska država Slovenije. »Imamo zavezništvo v okviru Nata in prizadeval si bom, da bi prijateljstvo, sodelovanje in zavezništvo še poglobili. Ameriško ljudstvo ima pravico, da odloči o svojem voditelju. Ameriško ljudstvo je odločilo,« je odločitev ameriških volivcev komentiral Pahor. Panonski letopis 2016 SANJAL SEM MUZO, KI MI JE ZA PESEM POSODILA SOLZO Čeprav se verz pesmi Brez naslova avtorja Antona Leopolda v gradiščanskem hrvaškem jeziku rima, v slovenskem pa ne (Muza -suza: Muza- solza), se mi je zdel tako pomenljiv, da sem ga izbral za naslov predstavitve Panonskega letopisa 2016. Neumornemu dr. Robertu Hajszanu Panonskemu je uspelo iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije (Prekmurja) pritegniti toliko avtorjev, da se vsebina štirijezičnega, v Evropi edinstvenega zbornika konča na strani 602. Zgolj v potrditev, kako obsežen je tokratni, 23. zbornik, in še podatek, da je objavljenih prek 700 večjih, srednjih in majhnih fotografij pa številni zemljevidi in faksimili različnih tekstov. Gradivo so zbirali urednik in ožji sodelavci 8 mesecev in potem pripravili za natis zbornika. Urednik se vedno odloči za osrednjo temo. Tokratna je spomin na življenje in delo svetega Martina, sicer po legendi rojenega v današnjem Sombotelu. V zborniku je dovolj prostora za stalne rubrike: Jubileji, Panonske biografije (tudi iz Slovenije), Zgodovina -kultura - literatura. Prvič je obsežnejši slovenski delež, ki so ga prispevali prekmurski avtorji ali pa so povzeta nekatera mednarodna srečanja v tem delu Slovenije. Sporočilno zanimive so tudi uvodne besede uglednih avtorjev (manjka Slovenija, nekoč je z uvodom sodeloval predsednik države Milan Kučan). Prvi je na pot med bralce pospremil Panonski zbornik deželni glavar Gradiščanske Hans Niessl, za njim o pomenu sv. Martina piše gradiščanski nadškof dr. Egidije Živković (znan zagovornik manjšin), ki je prepričan, da bi se morali pogosteje zgledovati po svetem Martinu. V madžarskem in nemškem jeziku je objavljen uvodnik Jánosa Schauermanna, župnika v sombotelski cerkvi sv. Martina, in Bertalana Harangoza. Skoraj 40 strani je namenjenih slovenskim prispevkom, izvirnih v slovenskem in nemškem jeziku in faksimilov prispevkov iz našega tednika, v katerih so obravnavane teme med Porabjem, Prekmurjem in Gradiščansko. V prvem prispevku je podrobno, v besedi in na fotografijah, predstavljen mednarodni simpozij Zapisana beseda ostane, posvečen 300-letnici prve prekmurske knjige Franca Temlina, očeta prekmurske književnosti. Franc Temlin, rojen verjetno leta 1698 na Krajni, je s prevodom Malega katekizma leta 1715 prekmurskemu slovstvu položil neprecenljiv temelj, na katerem so gradili vsi sledeči prekmurski pisci. Prekmursko narečje pa je dobilo slovstveno obliko in značaj. Urednik se je odločil tudi za objavo uvodnega pozdrava, ki ga je imela direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Jasna Horvat o življenju, predvsem pa literarnem delu Ferija Lainščka. Književnik spada med najplodovitejše in zelo raznolike pisce, saj je število vseh naslovov – knjižnega in neknjižnega gradiva v vseh jezikih 535, od tega je naslovov knjig 211. Franc Kuzmič piše o akademiku dr. Antonu Vratuši -stoletniku: »Rad bi hodil tudi po beli, veliki cesti...« Vratušev ustvarjalni opus je bogat in raznolik, kar ponazarjajo podatki, ki jih je zbral Franc Kuzmič in razdelil na Izobraževanje, Zaposlitev, Znanstveno in publicistično delovanje ter Samostojna dela in publikacije. Zbornik objavlja tudi jubilejni zapis Anton Vratuša vstopil v stodrugo leto (rojen 21. februarja 1915). Franc Kuzmič je avtor daljših in krajših prispevkov, in sicer z naslo vi: Publicistična dejavnost Ivana Baše; Judovski vojaki avstroogrske vojske na Soški fronti; Panonec zaslovel s Triglavom; Življenjska pot buditelja in graditelja Jožeta Sakoviča; Pesem o padlem vojaku in Kakšni so venci? Gre za ljudsko pesem Vsi so venci vejli, kjer se poleg besede vejli (pomeni, da so oveneli) uporablja tudi beseda bejli (pomeni, da so bele barve). Po mnenju vrhunskega slovenskega etnologa, Beltinčana dr. Vilka Novaka, so, piše njegov sin, pisatelj Bogdan Novak, bejli. Ker so nekoč pokopavali device z belim venčkom na krsti. Tiste, ki niso bile več device, so dobile na krsto zelen venec. Dekle poje: vsi so venci bejli, samo moj zeleni. Zato ga tudi zaliva s solzami. Pomeni, da je izgubila nedožnost, zato nima pravice do belega venca. S to ugotovitvijo ne soglaša popularni pevec in pesnik, prav tako Beltinčan, Vlado Kreslin, ki dosledno poje, da so venci vejli. Avtor zapisa se ne opredeljuje, katera varianta je prava, zapiše le: »Pesem Vsi so venci vejli ni izključno prekmurska narodna. Poznajo jo tudi drugod in povsod drugod so venci vejli. Zakaj naj bi bilo pri nas drugače?« Našteje tudi nekaj primerov podobnih pesmi iz Hrvaške. Dokončnega odgovora (še) ni in ga tudi ne bo. Etnologinja Jelka Pšajd opisuje znan prekmurski/dolinski običaj Gančanski majuš - mlaj v Gančanih. S ponatisom članka iz Porabja je predstavljen novi generalni kozul v Monoštru dr. Boris Jesih kot poznavalec Porabja na teoretični in praktični ravni. Daljšo razpravo Prva svetovna vojna 1914 -1918 in Prekmurje je napisala Bernarda Roudi. Del zbornika je namenjen predstavitvi mednarodnega simpozija v Radencih Protestantizem včeraj, danes in jutri in zborniku s tega simpozija. Slovenski sklop (v katerem pa niso vsi slovenski prispevki) zaključujeta faksimile članka v Porabju o 15. dnevu spominov in tovarištva na Petanjcih (Naši zakladi, moč besede): Vrt spominov in tovarištva je nastal iz solz in trpljenja. V poglavju Panonske biografije so predstavljeni filozof Franc Veber, rojen v Gornji Radgoni, prevajalec, kritik in politik Josip Vidmar ter elektroinženir in vrhunski šahist Milan Vidmar. Avtor zapisa, ki ga berete, je predstavljen v nemškem jeziku ob letošnji 75-letnici. Objavljena je tudi naslovnica njegovega romana Pesem Črnih mlak, ki ga je ponatisnil Panonski inštitut kot samostojno knjigo oziroma kot dodatek Panonskega letopisa. Med osebnostmi z okroglimi obletnicami je objavljen tudi portret Milana Kučana (75 let). Nasploh so objavljene številne okrogle obletnice znanih politikov, kulturnikov in oseb iz cerkvenih krogov. Izkušnje kažejo, da ima cerkev izjemno močan vpliv na ohranjanje jezika, kulture in narodne zavesti Hrvatov na Gradiščanskem. V Panonskem letopisu 2016 ima vidno mesto predstavitev likovne umetnosti in objava literarnih del, zlasti poezije. Letos je poudarek na Generaličevi naivni umetnosti. S črnobelimi reprodukcijami je dovolj zgovoren prikaz te zvrsti likovnega ustvarjanja in naivne umetnosti, ki je z leti izgubila prestižno veljavo, ki jo je imela v Evropi. Objavljanje poezije v hrvaškem, nemškem, madžarskem in občasno slovenskem jeziku je uredniška stalnica Panonskega letopisa. Pred leti so v gradiščansko-hrvaški jezik prevedli celotno zbirko Ernesta Ružiča Vtisnjenke-Ein Pregungen (Utisci), ki je najprej izšla v Literarni zbirki Pavlove hiše. Ernest Ružič Porabje, 17. novembra 2016 5 MEDNARODNA KONFERENCA OB 10. OBLETNICI SLOVENISTIKE NA UNIVERZI ELTE Oddelek za slavistično filologijo Inštituta za slavistiko in baltistiko Filozofske fakultete Univerze Eötvösa Loránda v Budimpešti je ob 10. obletnici slovenistike 26. oktobra organiziral mednarodno konferenco. Na slovesni otvoritvi konference je imel slavnostni govor prodekan Filozofske fakultete ELTE dr. Csaba Borsodi, ki je predstavil Filozofsko fakulteto, in je pri tem poudaril, da je FF ELTE, ki se ponaša s skoraj štiristoletno zgodovino, vodilna visokošolska ustanova na Madžarskem, v zadnjih letih je na domačih lestvicah med 168 fakultetami vedno zasedla absolutno prvo mesto. Enkratna je tudi v tem, da poleg najpomembnejših nacionalnih smeri, madžarskega jezika, književnosti, kulture in zgodovine, se na njej poučuje skoraj 60 jezikov. Povedal je, da velik del neposrednih in nekoliko oddaljenih sosed Madžarske predstavljajo slovanske države, zato je bilo od nekdaj pomembno, da na fakulteti poučujejo tudi njihove jezike in kulture. Korenine madžarske slavistike segajo v 19. stoletje. Skoraj hkrati kot na Dunaju se je tudi na tej fakulteti začelo visokošolsko poučevanje slavistike. Na začetku je bilo skromno, skozi desetletja pa se je širilo in bogatilo. Zdaj je FF še posebej ponosna, da število študijskih smeri na slavistiki znatno presega celo število slavističnih študijskih smeri v slovanskih državah, ki obkrožajo Madžarsko. Ko so leta 2006 uvedli bolonjske študijske programe, so akreditirali tudi slovenistiko, ki je bila »manjkajoči člen« bogatega slavističnega portfelja. In pri tem fakultete niso vodili gospodarski oziri, saj se je s tem povečalo število majhnih študijskih smeri, temveč znanstveni in znanstvenopolitični interesi. »Slovenija je naša prijateljska soseda z razvitim gospodarstvom in kulturo, v njej pa živijo tudi Madžari. Tako je torej v nacionalnem interesu, da študij naših jezikov in kultur vzajemno poteka na vodilnih izo braževalnih ustanovah obeh držav«-je povedal prodekan. Na koncu svojega govora je v imenu vodstva Filozofske fakultete ELTE čestital vsem učiteljem in študentom desetletne slovenistike in jim zaželel obilo nadaljnjih znanstvenih dosežkov, s katerimi lahko prispevajo k razcvetu madžarske slovenistike. Pooblaščena ministrica Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti Metka Lajnšček se je zahvalila profesorjem Inštituta za slavistiko in baltistiko za njihovo delo in povedala, da so v desetih letih potrdili upravičenost obstoja študija. Poudarila je, da je njihovo poslanstvo, da izobražujejo in vzgajajo bodoče prevajalce in raziskovalce slovensko-madžarskih jezikovnih in literarnih odnosov, učitelje in profesorje v dvojezičnih šolah v Porabju, pa tudi kadre na številnih področjih Parlament ni sprejel sedme spremembe ustave Parlament je 8. novembra glasoval o sedmi spremembi ustave, ki jo je vložil sam premier Viktor Orbán. V predlogu dopolnitve ustave je šlo za zavrnitev obveznih begunskih kvot Bruslja, saj je v njem zapisano, da je prepovedano skupinsko priseljevanje v državo, na Madžarskem lahko živijo le tisti tuji državljani, ki imajo kot posamezniki dovoljenje pristojnih organov. Zadnja omejitev ne velja za državljane Evropske unije. Dopolnitev ustave bi moral parlament izglasovati z dvotretjinsko večino, le da vladna koalicija te nima. Kljub temu da so vsi poslanci FIDESZ-a in krščanskih demokratov glasovali za, je bilo 131 glasov premalo za sprejetje dopolnitve. Vladna stran bi potrebovala še dva glasova, toda opozicijski poslanci niso glasovali, trije neodvisni pa so glasovali proti. Vladna koalicija je upala na pomoč desničarske stranke Jobbik, ki pa je svojo pomoč pogojevala z odpravo t. i. priseljevalnih obveznic. (Z nakupom državnih obveznic za 250 tisoč evrov si lahko posameznik priskrbi stalno bivanje na Madžarskem, torej tudi v EU.) Čeprav se je z dopolnitvijo ustave stranka strinjala, je bila vlada pripravljena o dodatnem pogoju razpravljati šele kasneje. Zato se je desničarska stranka odločila, da ne bo glasovala in tako preprečila sprejetje dopolnitev ustave. Politični barometer Če bi bile zdaj volitve, bi jih z zanesljivo prednostjo dobili stranki vladne koalicije Fidesz in Stranka krščanskih demokratov, kajti ti dve stranki bi dobili okrog 30 odstotkov vseh glasov. Ta podatek je približno enak pri vseh agencijah za merjenje javnega mnenja, medtem ko je velika razlika med agencijami glede dveh močnejših opozicijskih strank. Po agenciji Publicus so socialisti močnejši kot desničarski Jobbik, toda skoraj vse ostale agencije so izmerile prednost pri desničarski stranki. Po podatkih merodajnega TÁRKI-ja bi obe stranki dosegli okrog 9 odstotkov glasov. Parlamentarni prag bi prestopila še stranka Demokratična koalicija (4 %), medtem ko bi ostale stranke ostale zunaj parlamenta. v javni upravi, gospodarstvu, lokalnih ustanovah, kjer želijo razvijati tesnejše sodelovanje med dvema sosednjima državama. Omenila je tudi, da z načrtovano reorganizacijo Univerzitetnega središča Savaria naj bi študij slo venščine v Sombotelu umestili pod okrilje Univerze ELTE. Na ta način bo Inštitut prevzel dodatno vlogo in odgovornost za ohranjanje slovenščine na območju, kjer živi slovenska manjšina. Pomembno priznanje za dosedanje delo predstavlja projekt izdelave slovensko-madžarskega/madžarsko-slovenskega velikega slovarja, ki so ga zaupali Inštitutu. Dodala je, da »se na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti zavedamo pomena učenja slovenskega jezika in njegovega študija na Madžarskem in smo pri tem tudi v prihodnje pripravljeni nuditi vso podporo in pomoč. Enako bo med našimi prednostnimi nalogami ostala krepitev sodelovanja med državama na širšem področju šolstva, znanosti in ohranjanja maternega jezika pri slovenski manjšini v Porabju.« V imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je navzoče pozdravil generalni direktor direktorata za visoko šolstvo dr. Stojan Sorčan in čestital za obletnico, nato pa je profesor dr. István Lukács, direktor Inštituta za slovansko in baltsko filologijo, predstojnik Oddelka za slovansko filologijo, ustanovitelj slovenistike v Budimpešti, predstavil prvih deset let slovenistike v Budimpešti. Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič vodja programa »Slovenščina na tujih univerzah« v Centru za sloven-ščino kot drugi in tuji jezik je profesorju dr. Lukaču izročila zahvalno pismo dekanje Filozofske fakultete v Ljubljani red. prof. dr. Branke Kalenić Ramšak za njegovo dolgoletno pedagoško, znanstveno, raziskovalno in mentorsko delo na področju slovenistike. Po govorih so sledila plenarna predavanja rednega profesorja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dr. Marka Jesenška z naslovom Internacionalizacija in vloga slovenskega jezika v univerzitetnem izobraževanju, rednega profesorja ELTE Istvána Lukácsa z naslovom Prešernova in Petőfijeva „železna cesta” in rednega profesorja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Mirana Hladnika z naslovom Novo od Prešerna. Konferenca se je nadaljevala v slavistični knjižnici, kjer je prof. dr. Mojca Smolej odprla razstavo z naslovom Poljub z jezikom: slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes. Po otvoritvi razstave se je delo nadaljevalo v dveh sekcijah, v okviru katerih smo lahko poslušali referate 15 predavateljev o različnih temah s področja jezikoslovja in književnosti. Brigita Soós Porabje, 17. novembra 2016 P O Z V A N J E PETEK, 18.11.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NALEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DVANAJST JEZNIH MOŽ, AMERIŠKI FILM, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL PETEK, 18.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, 6.25 OTROŠKIKANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNAODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.10 DOBER DAN, 15.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.00 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.50 NOVADVAJSETA: VODA, SOL IN MADEŽ, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 17.20 NOVA DVAJSETA: ROMANCA IZ KOVČKA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALOTV, 19.05 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.05 DAN ŽENA, POLJSKI FILM, 21.45 MOŽGANSKE VRAGOLIJE KATHERINE MILLS, 22.35 POLNOČNI KLUB: PISCI BESEDIL, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 HALO TV, 1.30 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SOBOTA, 19.11.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 11.00 DRAGE MOJE TOVARIŠICE KUHARICE, DOKUMENTARNI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.15 AMBIENTI, 15.00 NA ŽOGI SVET STOJI, AMERIŠKA DOKUMENTARNAODDAJA, 16.00 DNK – DRUŽINA NA KAVČU: DRUŽINA SAMOBOR, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 MOJ POGLED NA ZNANOST: PO ZAVITIH POTEH DNK -PROF. DR. RADOVAN KOMEL, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU NAREDI SVOJ AKVARIJ, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 TRINAJST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 ADELINOŽIVLJENJE, FRANCOSKO-BELGIJSKO-ŠPANSKI FILM, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV VITALIJI, 2.35 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 3.30 INFO-KANAL SOBOTA, 19.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 NA LEPŠE, 6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.05 NOVA DVAJSETA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.50 ZA ZADNJIM VOGALOM ... NI LAURE, 13.00 ALPSKI VEČER, 14.30 TEHNIKA LJUDSTVU, DOKUMENTARNIFILM, 15.35 MOŽGANSKE VRAGOLIJE KATHERINE MILLS, 16.35 DOKTOR MARTIN(VII.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 17.40 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EP 2017 (Ž) - SLOVENIJA : LITVA, 20.05 ČRNI BALON, AVSTRALSKO-AMERIŠKI FILM, 21.45 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 22.05 ZVEZDANA, 22.50 POPŠOP, 23.20 ARITMIČNI KONCERT - DUBZILLA, 0.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.50 ZABAVNI KANAL, 3.40 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EP 2017 (Ž) -SLOVENIJA : LITVA, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: PISCI BESEDIL, * * * NEDELJA, 20.11.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MED ODMOROM: VOLITVE; HODNIKPRED 6E, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.55 SLEDI: ARNOLD TOVORNIK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJEIN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 KONJENIKI, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 TILKA IN PRIJATELJI: ROMPIJEVO LETALO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 VEČ PO OGLASIH, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.35 ZGORAJ BREZ: UROŠ ROJKO, 21.30 DOBERDOB -ROMAN UPORNIKA, DOKUMENTARNI FILM, 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 GALA BALETNIH ZVEZD OB ZAKLJUČKU EXPO 2015, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT VREME, 2.25 INFO-KANAL NEDELJA, 20.11.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 35. SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, 8.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.35 NOVA DVAJSETA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.25 ČEZ PLANKE: BELFAST, 12.40 ŽOGARIJA, 13.10 MOJ POGLED NA ZNANOST: PO ZAVITIH POTEH DNK -PROF. DR. RADOVAN KOMEL, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.50 ZVEZDANA, 14.35 AVTOMOBILNOST, 15.20 AMBIENTI, 16.00 PESEM EVROVIZIJE ZA OTROKE 2016, 18.45 DOKTOR MARTIN (VII.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.05 ODPRAVA V VESOLJE, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 ZAPUŠČINA (II.), DANSKA NADALJEVANKA, 22.05 BUČKE, SATIRIČNOINFORMATIVNA PARODIJA, 22.25 IVANOVO OTROŠTVO, SOVJETSKI FILM, 0.00 VIKEND PAKET, 1.20 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 21.11.2016, I. SPORED TVS 5.50 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NAMIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FIRBCOLOGI: O LUBČKANJU, GOREČIH STAVBAH IN ZAČARANIH NAPOJIH, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.20 Z GLASBO IN SPLESOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 OSVEŽILNA FRONTA: RESNIČNOSTNI ŠOV, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM TABORIL, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS: LJUDSKO IN UMETNO, 23.40 NAVDIH KLASIKE: EVA-NINA KOZMUS (JACOB GADE/TOKE LUND CHRISTIANSEN: TANGO FANTASIA), 23.45 18. FESTIVAL SLOwIND: PIHALNI KVINTET SLOwIND(MANZOLI, HALL, JUHART, ŠENK, FEDELE), 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL PONEDELJEK, 21.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: PRODAJALEC TURISTIČNIH INFORMACIJ, RECEPTOR, KUHAR, NATAKAR, 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.20 BREZ PIK IN VEJIC O VENU TAUFERJU, PORTRETNI FILM, 10.10 DUHOVNI UTRIP, 10.40 HALO TV, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.50 POLNOČNI KLUB: BESEDILA V GLASBI, 15.15 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.05 AVTOMOBILNOST, 16.50 NOVA DVAJSETA: PROFESOR V ČEVLJIH, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 17.20 NOVA DVAJSETA: HIŠA ZA MED, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.00 SLOVESNOST OB PODELITVI ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, PRIZNANJAAMBASADOR ZNANOSTI IN PUHOVEGA PRIZNANJA 2016, 21.10 ZAPUŠČINA(II.), DANSKA NADALJEVANKA, 22.10 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE (II.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.40 SPOMINI: JERNEJ BOROVNIK, POGOVORNA ODDAJA, 0.00 HALO TV, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 22.11.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: DRUŽBA UPANJA, 12.25 SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.40 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA -BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.25 PROFIL: IRENA VUJČIČ PAVLOVIć, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.10 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: POLDKOV MOČNI GLAS, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: VODNJAK ŽELJA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 DOKTORICA FOSTERJEVA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 MOJ BOJ, NEVARNA KNJIGA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: HANS KRANER, POGOVORNA ODDAJA, 0.10 PROFIL: IRENA VUJČIČ PAVLOVIć, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL TOREK, 22.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VINSKI SVETOVALEC, BARMAN, 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.35 ŽOGARIJA, 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.20 MOJ POGLED NA ZNANOST: PO ZAVITIH POTEH DNK - PROF. DR. RADOVAN KOMEL, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.15 DOBER DAN, 15.00 VSE JE MOGOČE, 16.50 NOVA DVAJSETA, SLOVENSKANADALJEVANKA, 18.00 DRŽAVNA PROSLAVA OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.05 VRAŽEVERJE V SODOBNEM SVETU, KANADSKADOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 ZAPUŠČINA (II.), DANSKA NADALJEVANKA, 21.50 BOLHICE NI ..., ITALIJANSKI FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 23.11.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 OPUS: LJUDSKO IN UMETNO, 12.25 SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ZGORAJ BREZ: UROŠ ROJKO, 14.25 GLOBUS: MIGRANTSKE POTI V EVROPO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ CVETKA GOLARJA, ŠKOFJA LOKA IN OŠ BELTINCI, KVIZ, 16.25 PROFIL: SUZANA TRATNIK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 PIPI, PUPU IN ROZMARI: GUSARJI, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: LENIVEC, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 KLIC DOBROTE, PRENOS DOBRODELNEGA KONCERTA IZCELJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GEOMETRIJA ŽIVLJENJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.05 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.45 PROFIL: SUZANA TRATNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL SREDA, 23.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VODJA CATERINGA, TURISTIČNI ANIMATOR, 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 10 DOMAČIH, 10.30 ERTEVE, 11.00 RUDOLF MAISTER VOJANOV IN MESTO OB DRAVI, DOKUMENTARNI PORTRET, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.15 DOBER DAN, 15.20 VIKEND PAKET, 16.55 NOVA DVAJSETA: ŠTORKLJE LETIJO Z ZAMUDO, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 17.25 NOVA DVAJSETA: KJE BOŠ SPAL?, SLOVENSKANADALJEVANKA, 18.00 ALPSKI MAGAZIN, 18.35 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EP 2017 (Ž) - LATVIJA : SLOVENIJA, 20.30 ŽREBANJE LOTA, 20.40 GLASBA SKOZI ČAS: 20. STOLETJE, NEMŠKA GLASBENA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.35 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 ARITMIJA, 23.30 ARITMIČNI KONCERT -THE PUZZLED, STUDIJSKI KONCERT, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EP 2017 (Ž) - LATVIJA : SLOVENIJA, 2.50 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 24.11.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 MOJ BOJ, NEVARNA KNJIGA, NEMŠKADOKUMENTARNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA -HATÁRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 TOČKA PRELOMA, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: ZERO wASTE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 KNJIGA O DŽUNGLI: SAFARI: RJOVENJE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.25 GLOBUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.40 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.05 PROFIL, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL ČETRTEK, 24.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ORGANIZATOR V TURIZMU, 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.35 NA LEPŠE, 10.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.00 ZVEZDANA: MOŠKI NE JOČEJO, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.50 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.40 SLOVESNOST OB PODELITVI ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, PRIZNANJA AMBASADOR ZNANOSTI IN PUHOVEGA PRIZNANJA 2016, 16.55 NOVA DVAJSETA: PO GRIPI POMLAD, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 17.20 NOVA DVAJSETA: KRVAVI ZMENEK, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.05 MALE SIVE CELICE: OŠ CVETKA GOLARJA, ŠKOFJA LOKA IN OŠ BELTINCI, KVIZ, 20.05 Z DRUŽINO V DIVJINO, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 AVTOMOBILNOST, 21.30 AMBIENTI, 21.55 PSI BREZČASJA, SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 HALO TV, 1.55 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV s spoštanjaum pa z veseldjom zové svoje penzioniste pa posaba pozvane goste na JUBILEJNI SVETEK ob 20-letnici svojga dela, ki bau v nedelo, 20. novembra 2016, od 13.45 vöre v Monoštri. Program svetka: 13.45 Slovenska sveta meša v rimskokatoliški cerkvi 15.00 Kulturni program v Gledališki dvorani Pozdravni guči Živlenje drüštva v kejpaj pa besedi Ljudski godci Nimam časa z vokalno skupino DU Rogašovci Folklorna skupina penzionistk ZSM Gledališka skupina Nindrik-indrik ZSM 16.45 Sprejem v avli gledališča Prisrčno pozvani! Pri programi so finančno pomagali: Ministrstvo za človeške vire, Budimpešta; Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana; Mestna občina Monošter Glavna in odgovorna urednica Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za Marijana Sukič človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v Naslov založnika in uredništva: zamejstvu in po svetu. H-9970 Monošter, Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Založnik: e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, Zveza Slovencev na Madžarskem Tisk: SWIFT koda: OTPVHUHB Za založnika: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Jože Hirnök Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija