GLAS
Leto XLIV — št. 54 — CENA 17 din
Kranj, petek, 12. julija 1991
HtS alples
ija zelo ugoden nakup pohištva v salonu , _pri plačilu z gotovino
str. 5, 6, 15, 16
str. 7 - 14
Poraženci in zmagovalci
Slovenska skupščina je v sredo sprejela Skupno deklaracijo, napisano in potrjeno na Brionih. Parlament velikega manevrskega prostora tudi ni imel, saj se o deklaraciji in obeh aneksih ni bilo mogoče več pogajati, ampak nam je bil papir poslan v potrditev na način, ki ima vse značilnosti ultimata. Evropa nam je pokazala, kako se zna in kako se namerava obnašati do nas pri uresničevanju naših osamosvojitvenih sklepov. Marsikatera iluzija o visokih evropskih načelih demokracije in spoštovanja pravic človeka in naroda se je na Brionih razblinila. Ves lesk je odpadel, ostala je trda realnost, v katero smo s sprejemom brionskega papirja vstopili. V rokah imamo za zdaj samo papir in zagotovila, da nas je Evropa pripravljena sprejeti medse in tudi varovati, če bo nasilje nad nami ogrozilo tudi njene interese, za vse drugo pa se bomo morali sami tolči na več frontah doma in v tujini. Vsi pomisleki poslancev in slovenskih pogajalcev, od tistih skrajnih, ki zavračajo brionski dogovor in menijo, da so nas ponižali in dejansko ponovno priklenili na jugoslovansko ječo, do milejših kritikov sporazuma, imajo prav in tudi skupni imenovalec. Priznajmo, da smo po prvem srečanju s trojko v Zagrebu pričakovali, da nas bodo obravnavali kot zmagovalca in dovolili, da bomo mi postavljali pogoje. Pa so nam na Brio-nh povedali, da smo kvečjemu lahko le enakopravna stranka na pogajanjih, da smo še vedno v Jugoslaviji, da Evropa ne dovoljuje nikakršnih enostranskih posegov v svojo državno strukturo
in da bomo morali pač ostati najmanj obzirni do zahtev Evrope. Kaj lahko nas pustijo na cedilu, kot je rekel socialist Jože Smole: kuhajte se sami v jugoslovanskem zosu!
Skupščina je med slabimi možnostmi izbrala še najmanj slabo. Sprejeli smo evropsko realnost v upanju, da ne bomo izigrani in da bodo garancije, dane v Deklaraciji, uresničene. !Se samo v zagotovilu, da nam bodo pomagali in nas priznali, če bomo doživeli nov napad, ampak-tu-di v garanciji, da bomo po treh mesecih pogajanj, svobodni in samostojni. Kaj pa bo, če pogajanja ne bodo uspešna. Nas čaka nova vojna, ki se očitno načrtuje v Jugoslaviji. Ta odgovor moramo dobiti od Evrope, ki smo ji izrekli zaupanje.
Nam ne ostane drugega, da vztrajamo na uresničevanju brionskega dogovora, pogajalsko spretni in trdni. Trdni predvsem v stalnicah, da nam gre pravica do samostojnosti, da nam mora Evropa zagotoviti varnost in da se nam povrne škoda, ki nam je bila ob brezumnem divjanju armade povzročena. Predvsem pa sedaj v Sloveniji ni čas za politične spore in obtoževanja, kdo je koga izdal, kdo je kapituliral, kdo je bolj za samostojno Slovenijo in kdo ne. Vprašati je treba ljudi. Ljudje so za samostojno Slovenijo, za mir, proti novemu nasilju, strahu in žrtvam. Mogoče smo po Brionih res poraženci, glede odločitve za mir pa smo nesporni zmagovalci. • J. Košnjek
S sredine seje slovenske skupščine. Potrditev brionske deklaracije je bila težka in odgovorna, vendar po sodbi večine poslancev razumna odločitev v prid miru. Slika G Šinik
Center za informacijski sistem GZS
Podjetniška borza na TV Slovenija
Kranj, 11. julija - Poročali smo že, da je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala krizni štab, ki skuša v sedanjih izrednih razmerah zagotoviti kolikor toliko normalno delo slovenskih podjetij. Center za informacijski sistem pri GZS je zato še izpopolnil že uveljavljeno podjetniško borzo. Pripravlja namreč dnevno podjetniško borzo ponudbe in povpraševanja, ki je vsak dan objavljena na teletekstu in video-
straneh TV Slovenija. Zbrani podatki pa so seveda na razpolago tudi na sedežu GZS je zato še izpopolnil že uveljavljeno podjetniško borzo. Pripravlja namreč dnevno podjetniško borzo ponudbe in povpraševanja, ki je vsak dan objavljena na teletekstu in videostraneh TV Slovenija. Zbrani podatki pa so seveda na razpolago tudi na sedežu GZS v Ljubljani, Titova 19. Tudi Območna gospodarska zbornica Kranj se, kot
C<"»jaRadima 9. julija ■ y poskusu okupacije Slovenije je občina Gornja Radgona utrpela največ ttjh PosleZiZainega napada armade sla si ogledala člana predsedstva SFRJ Vasd Tupurkovsk. m Bo-&c B0gićevic\ Reportaža na 5. strani.
BRDO
Gospodarska zbornica Slovenije poziva podjetja in obrtnike, ki imajo v zalogi odvečne surovine, repromaterial ali proste transportne zmogljivosti, ter podjetja in obrtnike, ki iščejo za svojo proizvodnjo potrebne reproma-teriale, surovine in transportne storitve, da ponudbo oziroma povpraševanje sporočijo Centru za informacijski sistem GZS, Ljubljana, Titova 19, telefon (061) 216-122, telefax (061) 219-536. Zbrani podatki so dnevno objavljeni v »Podjetniški borzi ponudbe in povpraševanja« na teletekstu in videostraneh TV Slovenija.
&0
'     STANOVANJSKO KOHUUAIHA BAUKA ».».
Poslovni partnerji,
obveščamo vas, °a od 16. 7. 1991 dalje Ekspozitura SKB BANKE d.d. v Kranju
PC^^JE
V NOVIH PROSTORIH
na Cesti Staneta Žagarja 30. Dobrodošli! Stanovanjsko-komunalna banka d.d.
NE SPREGLEJTE:
ODSLEJ
ZA NAROČNIKE
MALI OGLASI
BEZPLAČNO
(Kupon objavljamo na malooglasni strani!)
Brez zapletov ne gre
Kranj, 11. julija - Tik pred zaključkom redakcije smo, v želji, da bi bili čim bolj aktualni, poklicali ponovno Pokrajinski štab Teritorialne obrambe Gorenjske in njegovega komandanta Petra Zupana. Povedal nam je, da se ne dogaja nič posebnega, razen poskusov komisij JA, ki skušajo kar brez dogovora ugotoviti stanje karavl in nekaterih vojaških objektov, ki jih je zavzela TO. Zatrdil nam je, da podpisana Brionska deklaracija še ne zadošča, da bi jim omenjene objekte, ki so pod skrbno kontrolo TO, izročili in da čakajo na dogovor in ukaze z republike. To velja tudi za vojašnici na Pokljuki in v Skofji Loki.    • Š. Z.
nam je povedal njen direktor Andrej Prislan, ustrezno vključuje v napore, da bi z redno proizvodnjo skušali preprečevati še večjo vojno škodo. Območna zbornica zato v sodelovanju s centralo Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani dobiva podatke o medrepubliških denarnih tokovih in o medrepubliških kupoprodajnih tokovih. S temi podatki skušajo preprečevati negativne posledice enostranskih prekinjanj poslovnih odnosov, ki jih izvajajo podjetja v preostali Jugoslaviji zaradi odločitev lokalne politike. • M. Va.
(mmm^m^iioiCAS 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 12. julija 1991
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Kulturna slovenska zmaga
Poslanci slovenske skupščine, ki so s 189 glasovi »za« podprli brionsko deklaracijo z obema aneksoma, so imeli samo dve možnosti. Glasovati za mirno reševanje globoke krize ali pa za dodatno zaostritev, ki ne bi vodila nikamor drugam kot v popolno vojno z jugoslovansko armado. Pa ne le to. Po tej drugi opciji bi bila Slovenija tudi popolnoma osamljena, saj je Evropa postavila nedvoumne pogoje: sprejmite naše predloge ali pa na vas dokončno pozabimo. V tem trenutku pa je za nas Evropa vsekakor precej važnejša od balkanskih vojn. Resda je deklaracija precej neugodna, vendar je kljub temu pomemben korak naprej. Slovenski problem je končno internacionaliziran, svet je po zaslugi dramatičnih dogodkov zvedel za naš problem, pokazalo se je tudi, kako ogromna nevednost je vladala zunaj naših meja. Glede odmevov v tujini, nam je v zadovoljstvo predvsem to, da je javnost v veliki večini na naši strani, saj so ugotovili, da v sporih med Slovenijo in Jugoslavijo ne gre za mednacionalne spore, temveč za spopad med starim in novim sistemom. Če je to ugotovil sam svetovno znani argentinski pisatelj Ernesto Sabato, ki je v pismu za tamkajšnji najpomembnejši dnevnik La Nacion zapisal, da si z napadom na Slovenijo »umirajoči stalinizem nabira svoje zadnje žrtve in hoče ohraniti svojo tradicijo napadov in podjarmljenj«, potem mora biti slovenski problem evropskim intelektualcem toliko bolj prezenten. Ne smemo pozabiti, da Sabato živi v daljni južnoameriški državi, kjer informacij o Jugoslaviji in Sloveniji vendarle ni toliko kot v Evropi. Ob tem ne moremo spregledati tudi pomembne podpore pisatelja Kundere, pa vrste drugih svetovno znanih intelektualcev, ki sicer nimajo politične moči, vendar pa s svojim ugledom bije jo boje na področju ustvarjanja javnega mnenja. V tem je tudi največja slovenska zmaga. Nedvomno je mlada država najpomembnejšo bitko dobila ravno v medijih in svetovnem javnem mnenju, kar je pozitivno že zaradi tega, ker se tu ne preliva kri. Z aktualnimi tiskovnimi konferencami, s pravo poplavo informacij, ter pomembnimi stiki s svetom je popolnoma porazila jugoslovansko armado, ki se je zaprla v komunikacijski molk. V svetu že dolgo velja izrek, da tisti, ki zadržuje informacije, tudi izgublja.
Sedanje stanje je torej za Slovence vendarle zelo dobra pozicija za nadaljevanje pogajanj. Evropi smo pokazali, da smo kulturni narod, ki spoštuje dogovore in se je pripravljen pogajati in stališč ne podpira z ognjem, hkrati pa smo jo ravno s tem zadolžili, da se aktivno vključi v reševanje našega problema. Seveda bo treba za pravo slovensko samostojnost storiti še ogromno stvari. Sedanji položaj je sicer izredno ugoden, vendar prednost lahko tudi zlahka zapravimo. Televizijska mreža CNN, na primer, ki v tem trenutku predstavlja enega najpomembnejših ustvarjalcev svetovnega javnega mnenja, bo svet bombardirala z informacijami o nas samo še kakšen dan ali dva (seveda, če ne bo prišlo do nove zaostritve), potem se bo njena močna novinarska in producentska ekipa preselila v druga krizna žarišča, nas pa bodo po svetu spet začeli mešati s Slovaki. Zaradi tega mora slovenska politika sedaj izkoristiti ustvarjeni medijski prodor in preko njega sam angažirano pošiljati svetu informacije o nas, našem problemu in načrtih za prihodnost. Pri tem pa nam mora biti tudi jasno, da sodobni svet ni naklonjen prenapetežem, ki si svoje pravice hočejo izboriti s spopadi, predvsem pa prelivanjem krvi, temveč tistim, ki so pripravljeni na strpen, čeprav dolgotrajen in mučen dialog.
V tem pa je naša zgodovinska prednost pred nekaterimi drugimi jugoslovanskimi narodi. Če na jugu Jugoslavije velja na primer zakon krvnega maščevanja, če je nošnja orožja (in tudi njegova uporaba) na primer del črnogorske kulture, potem smo si hvalabogu Slovenci za svojega nacionalnega junaka izbrali pesnika Prešerna in ne kakšno od militantnih zgodovinskih osebnosti. Vstop v Evropo pa je mogoč le z bogato kulturo in ne z nasiljem.
C/
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj
Gorenjski sejem v Kranju išče sodelavca za opravljanje trgovske dejavnosti. Prosilci morajo poleg splošnih, zakonsko določenih zahtev, imeti opravljeno V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri. Prijave- sprejema PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25.
Gorenjski sejem za nedoločen čas odda v najem dva prostora (2 krat 32 kvadratnih metrov). Prednost imajo ponudniki, katerih dejavnost se dopolnjuje s sejemsko. Ponudbe sprejema PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25.
@®H^iSgJJ@IEIIGLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. KRANJ_
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_
Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak
Direktor
in glavni urednik: Marko Valjavec
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože KoSnjek. Lca Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zuvrl-Žlehir. Andrej Zalar. Štefan Zargi_
Oblikovanje: Igor Pokorn
Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prcvc_
Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik_
Tisk: Podjetje DUl.O     TČR, Tisk Časopisov in revij. Ljubljana_
Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 211-860. 21 1-835. telcfax: 21 .V 163_
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. (elefa*: (064) 2 15-366 ___
Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.- 13.30. ob sredah do 16.30
Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17,00 din. Naročnina: trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91).
Slovenska skupščina je v sredo sprejela Brionsko deklaracijo
Pristali na evropska pravila igre
Čeprav nihče ni povsem zadovoljen z Brionsko deklaracijo o reševanju jugoslovanske krize, jo je slovenska skupščina skoraj soglasno sprejela v prepričanju, da moramo sprejeti evropska pravila igre, čeprav tudi kruta« če hočemo ostati del Evrope in še uživati njeno nakjonjenost. Sprejem Deklaracije pa ne pomeni zanikanje odločitve o samostojni in neodvisni državi Sloveniji.
Ljubljana, 10. julija - Pred opoldanskim začetkom seje slovenske skupščine je prišlo iz Haaga sporočilo, da Evropska skupnost čaka na sprejem Deklaracije z Brionov, sicer je brez pomena, da prihajajo evropski opazovalci v Slovenijo. To je bilo resno opozorilo, da misli skupnost resno, obenem pa ultimat, da sprejmimo evropska pravila igre, če želimo še naprej uživati naklonjenost Evrope in njena zagotovila, da bo ukrepala v primeru novega napada na Slovenijo. Za sklep o sprejemu Skupne deklaracije z obema prilogama je glasovalo 189 poslancev, 11 jih je bilo proti, 7 pa se jih je vzdržalo. Sočasno je bila sprejeta tudi izjava, v kateri Slovenci pravimo, da pravica do samoodločbe Slovenije ni bila nikdar sporna, kar potrjuje tudi deklaracija in da Slovenija ne odstopa od plebiscitne odločitve.
Poslancem so najprej spregovorili glavni trije slovenski pogajalci: predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik vlade Lojze Peterle in član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek. Njihova skupna ugotovitev je bila: med vojno in mirom se odločamo za mir, sprejemamo evropski način reševanja krize, ker le tako lahko še računamo na podporo Evrope in demokratičnega sveta, ali pa bomo ostali sami, od svoje samostojnosti ne odstopamo, prav tako pa bomo zahtevali povrnitev vojne škode in odhod slovenskih vojakov in starešin iz armade, nadaljevali bomo prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije, za agresijo na Slovenijo ni nikakršnega opravičila, Evropa se je zavezala, da nas bo varovala pred novo agresijo itd.
Nad 30 poslancev je zahtevalo besedo. Nihče ni bil povsem zadovoljen z Brionsko deklaracijo, saj v njej ni trdnejših zagotovil za samostojnost po treh mesecih, začenši od 1. avgusta, pa tudi vojaška zmaga ob agresiji skoraj ni upoštevana. Vendar je velika večina poslancev glasovala za deklaracijo v prepričanju, da je sedaj mir osnova in da moramo Evropi pokazati, da nam je resnično zanj. Zavrnjene so bile kritike na račun pogajalcev, da so vojaško zmago politično preslabo vnovčili in da so se slabo pogajali. V skupščino so prihajali tudi protesti zoper take trditve, ki so prišle predvsem iz Liberalne stranke, čeprav so
nekateri poslanci te stranke vključno s predsednikom glasovali za Deklaracijo. Ker bi se razprava preveč zavlekla, je skupščina sklenila, da splošne razprave ni bilo, vsak pa je lahko, skladno s poslovnikom, obrazložil le svoj glas. Tako je pred 15. uro lahko v Haag odšlo sporočilo, da je slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo z obema aneksoma.
Povzemamo nekatere razprave poslancev republiške skupščine.
Dr. Božidar Voljč (Zeleni):
"Evropska skupnost obotavljivo pristopa k priznanju Slovenije. Zaskrbljeni smo zaradi groženj z napadom na jedrsko elektrarno Krško. O tem smo obvestili Zelene Evrope. Pozivamo k čvrsti enotnosti strank, skupščine, vlade in predsedstva ter izražamo podporo in zaupanje pogajalcem."
Miran Potrč (Stranka demokratične prenove): "Spoznali smo grobo realnost Jugoslavije in armade. Miru v Jugoslaviji ne moremo zagotoviti sami, zato mora biti Evropa soodgovorna zanj. O vseh nadaljnjih potezah Slovenije mora odločati parlament."
Milan Balažic (Stranka demokratične prenove): "JLA je brez kontrole, v JLA se pišejo sklepi predsedstva. Dokler ne bodo odstavljeni Adžič, Kadi-jevič in Brovet, ne moremo reči, da so odšli bogovi vojne. Brionska deklaracija ne obsoja armade. Celo orožje naj bi ji vrnili. Evropo moramo zaprositi za dodatne garancije."
Dr. Drnovšek, Kučan in Zlobec. Kučan je med drugim poslancem dejal: "Ne trošimo preveč sil za razpravo, ali bi bilo mogoče doseči boljši izhodiščni sporazum z evropsko dvanajsterico. Raje strnimo svoje moči in združimo sposobnosti, da bi v pogajanjih bolje od nasprotnikov izrabili možnosti in čas, in da preprečimo, da bi se po njihovem koncu znova začela vojna." Dr. Drnovšek pa je dejal: "Sprejem dokumenta bo odločal, ali bo Republika Slovenija sama ali pa bo ob njej ves demokratični svet."
f v v
Sklep in izjava skupščine
Slovenska skupščina je v sklep zapisala, da v celoti sprejema Skupno deklaracijo z Brionov, vključno s prilogo I in II in da bo o tem obvestila ministrsko trojko Evropske skupnosti. V izjavi pa je rečeno, da pravica do samoodločbe ni bila nikoli sporna, ne za Jugoslavijo ne za Evropo, da je plebiscit potrdil željo Slovencev po samostojni in neodvisni državi, da je Slovenija že v preteklosti ponudila jugoslovanskim republikam pogajanja, ker pa ni bilo odziva, je Slovenija razglasila samostojnost. V izjavi piše, da je bila Slovenija napadena, vendar je z vsemi svojimi ukrepi pripravljena na mir. Evropi se zahvaljuje za napore za miroljubno rešitev, v izjavi pa opozarja na mobilizacijo, predvsem v Srbiji, zagotavlja varnost vojakom in starešinam, ki so zapustili enote JLA, terja vrnitev slovenskih vojakov ter povračilo škode, ki je bila povzročena z agresijo.
Nasmešek v resnih časih. Dr. Janez Drnovšek in minister za informiranje Jelko Kacin.
■     t »I H 1 tli M
Viktor Zakelj (Socialistična stranka Slovenije): "Brionska deklaracija je podarjeni konj, ki nas lahko povleče na varno. V treh mesecih se moramo usposobiti za samostojno državno življenje. Ekonomija se mora usmeriti na zahod, teritorialna obramba naj se spremeni v redne slovenske oborožene sile, Slovenija pa naj sprejme status nevtralne države. Ne bodimo pa naivni, saj še živimo na Balkanu."
Lojze Peterle: "Slovenija s pr'' stankom na tako deklaracijo vt* kot prepričljivo dokazuje, da j1 pomeni mir prvo vrednoto."
Pismo republikam
Slovenski parlament je v sredo sprejel pismo, ki je bilo poslano skupščinam jugoslovanskih republik. V pismu Slovenija prosi druge republike, naj priznajo samostojno Slovenijo in naj pomagajo, da bodo slovenski vojaki odšli iz JLA.
Inž. Vitomir Gros (Liberalna stranka): "Zakaj moramo mi sprejeti Deklaracijo, če se ostali odločajo za odlog. Skupna deklaracija nas razglaša za tolovaje in cestne razbojnike. Deklaracija samo zavezuje Slovence, nič pa jim ne daje, v njej je preveč bijev in čejev. Ali je res, da je Deklaracijo napisal Lončar s srbskim vodstvom, kot pišejo v Ameriki. Kdo je dal nalog za izpustitev zapornikov. To je bil edini porok, da bi dobili nazaj svoje vojake. Take dokumente lahko sprejme samo totalni poraženec. Ne bom glasoval za Deklaracijo, da se moji otroci ne bodo sramovali očeta, ki je podpisal kapitulacijo."
ska, pa tudi mir je tak. Nisefl1 razočaran nad pogajalci, anr pak nad Evropo, ki nas ni razU' mela. Ker marsičesa ne razU' me, je potem vedno preseneča na. Evropa zna odlično formu' lirati lasten interes, miroljubni rešitve pa vsiliti. Ta vsiljeni mif je edino, za kar se lahko opre delimo. Politično pomoč Evrope moramo spremeniti v g0' spodarsko. Če zvezna vlada ne bo zaustavila zaseganja sloven-skega premoženja v Jugoslavija, naj Slovenija to kompenzira z manjšim plačevanjem v proračun."
Jože Smole (Socialistična stranka Slovenije): "Tisti politi' ki, ki so proti sprejemu Dekla; racije, delajo škodo Republik1 Sloveniji in slovenskemu narO' du. Če bi Deklaracijo zavrnil'' bi Evropska skupnost prenehala s posredovanjem in natf sporočila, da se kuhajmo sam' v jugoslovanskem zosu."
Emil Milan Pintar (SDP):
"Vojna je bila tipično balkan-
Milan Aksentijevič (poslan^ armade - iz Kluba neodvisni'' poslancev je bil izključen)
starešin se še vedno ni vrnil0. Pozivam k prenehanju propa' gandne vojne. Glasoval bom za Deklaracijo." • J. Košnjek» slike G. Šinik
Petek, 12. julija 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
GLAS
Inšpektorji proti vojnim dobičkarjem
Večina podražitev že pred vojno
mj, 11, julija - Gorenjski tržni inšpektorji so ze 28- un.jzaceh spremljati maoprodajne cene izdelkov iz republ.sk.h «n obcmsk.h blagovnih rezerv, saj bi bilo mogoče, da " ^ JSttJl Od 2.
H P« dnevnih cenah. Ugotovili niso nobenih bistvenih MMtev.OJ* julija inšpektorji tekoče spremljajo tudi ;«lo«no»t i ^■Jt™' vrstami izdelkov in gibanje maloprodajnih cen. Njihovoten julija kažejo, da je na Gorenjskem preskrbljenost največ dobra, činoma pa zadovoljiva.
V kranjski občini so grosisti slabo založeni z vsemi vrstami moke, v škofjeloški občini z mesom, nekaj težav imajo tudi s plinom, v radovljiški občini so problematični zlasti vrste moke in svinjski kareji, v jeseniški primanjkuje koruzne moke, v tržiški pa svežega mesa, slabša je tudi preskrba s plinom.
Inšpektorji preverjajo tudi spoštovanje odloka slovenske vlade, po katerem se morajo Proizvodne cene, marže in cene
Jeseničani vztrajajo:
v prometu na drobno za mleko, nekatere mlečne izdelke, meso, perutnino, moke, pšenični kruh, belo olje, sladkor, sol, mineralne vode in pralne praške vrniti - če so bile povišane -na dan 25. junija, pred začetek vojne. Z vsebino odloka, ki so ga inšpektorji prejeli v petek, so v soboto in nedeljo obveščali vse, zlasti večje, družbene in zasebne trgovce na Gorenjskem, v ponedeljek pa so marže in cene tudi dejansko preverjali. Ugotovili so, da se nih-
če na Gorenjskem ni vojnodo-bičkarsko obnašal. Cene nekaterih izdelkov so resda poskočile tudi po 25. juniju, vendar ni šlo za namerno zlorabo vojnih razmer in je zaleglo opozorilo.
V kranjski občini so trgovci večinoma že vrnili cene, predvsem mleka, mlečnih izdelkov in soli, na dan 25. junija, drugi izdelki so bili podraženi že pred tem datumom. Tudi pekarna Planika iz Radovljice, ki nekatere kranjske trgovine zalaga s kruhom, je znižala svoje cene. GKZ Srednja vas in Špe-cerija Radovljica sta cene junč-jega mesa 8. julija vrnili na raven 25. julija. V vseh prodajalnah radovljiške občine so popisali mleko, mlečne izdelke, ponekod tudi jedilno sol, cen dru-
gega blaga niso vračali. V škofjeloški občini so disciplinirano vrnili cene, v jeseniški so pocenili mleko in mlečne izdelke, v prodajalnah Delikatesa in Rož-ca so znižali tudi ceno jedilne soli iz blagovnih rezerv, v tržiški občini je kranjska Mlekarna z 8. julijem spet računala mleko in mlečne izdelke po cenah z začetka junija. Kruh prodajajo po cenah s 25. junija.
Ljudje, ki so pričakovali, da se bodo osnovni življenjski artikli v trgovinah po odloku slovenske vlade bistveno pocenili, bodo očitno razočarani. Kot rečeno, so dokaj redki izdelki z vladnega spiska, ki so jih proizvajalci podražili po 25. juniju. Večini so zrasle cene že pred tem datumom. • H. Jelovčan
Odpadki morajo čimprej zapustiti Jesenice
Jesenice, 11. julija - Na zadnji seji skupščine občine Jesenice so poslanci zahtevali, da se nevarni odpadki, ki so jih iz Bosne pripeljali na Jesenice, odpeljejo z Jesenic do nedelje, 7. julija. Miha Jazbin-sek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora je poslancem osebno zagotovil, da bodo odpadke odpeljali na drugo lokacijo.
Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je javnosti posredovalo izjavo, v kateri najprej opisujejo, kako in zakaj so odpadki prispeli na Jesenice, in nadaljujejo, da je bilo poskrbljeno za identifikacijo in zavarovanje tovora. Ministrstvo pa ugotavlja, da je bil kritični rok 7. julij kljub vsemu prekratek: zaradi izrednih razmer, podjetniških in lokalnih odporov. V Sloveniji še nimamo naprav in obratov za primerno ravnanje s takimi odpadki. Ministrstvo bo problematiko posebnih odpadkov še naprej obravnavalo celovito, med ukrepi pa predvideva tudi takojšnjo nabavo mobilnega incineratorja za procesiranje odpadkov. Dodajajo pa tudi, da se za ograjami slovenskih industrijskih Podjetij ta čas nahaja dvajsetkratna količina podobnih odpadkov, pri nekaterih podjetjih pa njihova letna proizvodnja odpadkov že presega količino, kije začasno v Železarni Jesenice.
Tedaj je med drugim tudi dejal, da razmišljajo o šestih možnih lokacijah.
Nevarni odpadki so bili 7. julija še vedno na Jesenicah, zato so se minulo sredo sestali člani izvršnega sveta s predsedstvom skupščine občine in predstavniki strank. Sestanka se je udeležil tudi minister Miha Jazbinšek.
Jeseničani so na sestanku zelo ostro protestirali, ker republiški izvršni svet skupaj z ministrstvom očitno ne najde reši-
tve. Zagotovila poslancem, da bodo odpadke odpeljali na primernejšo lokacijo, so se izkazala kot neosnovana, jeseniški poslanci se čutijo zavedene. V železarni so napravili res vse, da je tovor primerno zavarovan in pripravljen za varen transport, nastali so tudi precejšnji stroški — 453.000 nemških mark, saj so morali tovor pregledati, ga sanirati in ustrezno varovati.
Po številnih ostrih besedah se je na koncu le izkazalo, da
Pojasnilo k članku »Cariniki - pripravniki Z Reke ponudili pomoč«
(Gorenjski glas, št. 52)
Upravnik Carinarnice Jesenice Mihael Stojan je posredoval dodatno pojasnilo k objavljeni informaciji o carinikih - pripravnikih v jeseniški carinarnici. Cariniki z Reke namreč niso Ponudili pomoči, niti je Carinarnica Jesenice ni zahtevala. Ključni problem carinskih pripravnikov z Reke in iz Dubrovnika je v ,e*n, da je direktor Zvezne carinske uprave ob sprejemanju 55 carinikov za potrebe novega mejnega prehoda Karavanke dode-'H tudi 1] pripravnikov. S to odločbo pa se Carinarnica Jesenice ni strinjala, ker je dovolj nezaposlenih na Gorenjskem in ni potrebe dovažati carinikov iz drugih krajev. Potem koje 25. junija 1*91 carina prešla v republiško pristojnost, pa je bila veljavnost odločbe direktorja Zvezne carinske uprave sploh prekinjena. Carinarnica Jesenice je pripravnike poslala domov, do dokončne odločitve o carinski pristojnosti pa jih niti ne more zaposliti.
V Ponedeljek loška skupščina
kopica odlokov
Škofja Loka, 11. julija - V ponedeljek, 15. julija, se bodo ob 'J- Uri na skupni seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skuPščine. Na dnevnem redu je kopica odlokov: o lokacijskem načrtu za mestni primarni plinovod, o dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, o spremem-0ah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega 2emljišča, o krajevni taksi v občini, o spremembah odloka o komunalnih taksah, o uvedbi agromelioracijskih postopkov po prostih za KZ Škofja Loka, Žiri z okolico in Žirovsko polje, v potrditev pa prihajajo še nekateri "vojni" odloki: o usposobitvi za-k|onišč, o gradnji zaklonilnikov in adaptaciji ustreznih prostorov za zaklonilnike ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, o zašči-11 Pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ter o obveznem noše-Du sredstev za osebno zaščito in pripravi sredstev za kolektivno 2aščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi. . Na dnevnem redu je tudi predlog za najetje posojila za dokončanje obnove Zigonove hiše v višini 2,8 milijona dinarjev, ki naJ bi ga iz občinskega proračuna vrnili do 31. marca 1992. O H. J.
se v Sloveniji odpadkov vsi branijo, in da v resnici ni nobene rezervne lokacije, kjer bi lahko hranili 900 ton odpadkov. Zato ostane samo predelava - na domačih tleh ali na tujem.
Na razširjeni seji izvršnega sveta, predsedstva in strank so sprejeli več sklepov. Skuščini bodo 18. julija posredovali vse ugotovitve, da bo lahko določila nov rok, do katerega morajo odpadki z Jesenic. Jeseniški izvršni svet pa je obenem tudi ugotovil, da sklepi minule skupščine, ki je zahtevala, da mora tovor do 7. julija z Jese-
nic, niso bili uresničeni in da gre za ignorantski odnos do sklepov izvršnega sveta in zborov. Tak odnos, ko na Jesenicah do 7. julija niti niso bili obveščeni, poraja dvome, da se ministrstvo in republiški izvršni svet zares sploh želita vključiti v razrešitev problema. V Železarni so opravili strokovno delo, odpadki so ustrezno zavarovani, za to, da so na tej lokaciji - v bližini naselja - pa na Jesenicah ne nosijo nobene odgovornosti. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora pa mora do 12. julija pripraviti poročilo. • D. Sedej
Pisma prijateljem v tujini
Tržič, julija - Predsednik skupščine občine Tržič Peter Smuk je o zadnjih dogodkih v Sloveniji, o razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in o brutalnem napadu JA na mlado novo državo in slovenski narod z osebnimi pismi obvestil vse prijatelje tr-žiške občine v tujini.
"Dragi prijatelji! Najlepše nam boste čestitali k osamosvojitvi, izpolnitvi dolgoletne želje generacij pred nami, s tem, da boste vašo javnost ter oblasti obvestili o okupatorskem nasilju in divjanju Jugoslovanske armade nad slovenskim ljudstvom," je svoja pisma zaključeval g. Peter Smuk.
Njegova pisma, datirana z 28. junijem 1991, so dobili župan pobratenega mesta Ste Marie Aux Mineš, župana sosednjih koroških občin Sele in Borovlje ter občine Repenjtabor v Italiji. O dogodkih pri nas je obvestil tudi Slovensko društvo Triglav v prijateljskem Reutlingenu v Nemčiji. Zadnje pismo, datirano 9. julija, pa je poslal zunanjemu ministru Francije Chabanu Delmasu, ki je pred leti obiskal Tržič in spominsko obeležje na Ljubelju, kjer je bilo med drugo svetovno vojno v podružnici taborišča Mauthausen zaprtih veliko število Francozov. G. Peter Smuk ga je v svojem pismu opozoril na vezi, ki družijo Slovenijo in Francijo od nekdaj in na težave, ki nastajajo pri osamosvajanju Slovenije tudi zato, ker Francija ne prizna naše samostojnosti in neodvisnosti. # D. D.
Avgustovski mednarodni sejem v Kranju razprodan
Namesto na dopust na sejem
Številni stalni in novi razstavljala.
Kranj, 11. julija - Direktor Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju Franci Ekar nam je povedal, da 41. mednarodni Gorenjski sejem od 9. do 18. avgusta letos bo. Sejemski prostor je v teh dneh praktično že razprodan, udeležbo pa so na sejmu že potrdili številni stalni in novi domači ter tuji razstavljale!.
Letošnja tradicionalna sejemska prireditev, prva tovrstna v Sloveniji po vojni, sicer pa v znamenju velikošmarnskega praznovanja že s 500-letno tradicijo v Kranju, bo (tako že zdaj kaže) tako po obsegu, kot vsebinski pestrosti presegla vse dosedanje. Številne znane domače firme (Merkur, Mercator, Murka...) in tuje (avstrijska gospodarska zbornica, Felder, Streicher, Cerk, Le-matex...) so že prijavile svoj nastop. Veliko pa je tudi povsem novih domačih in tujih firm.^
Prireditev bo letos usmerjena k cilju, da vsakdo najde na tej prireditvi tisto, kar potrebuje oziroma išče. To pa seveda pod ugodnimi, sejemskimi pogoji. Velika bo torej izbira gospodarske mehanizacije, stanovanjske operne, bele tehnike, dekorative, strojev za obdelavo lesa in kovin, avtomobilov... Franci Ekar pra-' vi, da pravzaprav razstavljalci na podlagi poznavanja te prireditve in izkušenj ter ocen sami pripravljajo številne izvirnosti in posebnosti. Skratka, obeti so, da bo prireditev resnično takšna, kakršne še ni bilo.
To pa lahko napovemo tudi že za večerni, gostinski in zabavni program. Radi verjamemo napovedi, da bo marsikdo letos dopust kar zamenjal za obiske sejemskih večerov v Kranju. Saj tokrat prireditelj za večerne programe ne bo zaračunaval vstopnice. Za prost vstop pa se obetajo bogate in pestre sestave znanih ansamblov, zanimive in bogate igre, žrebanja in druga ponudba.
Torej bo tudi po tej plati sejem prijetna osvežitev in sprostitev po sedanjih turobnih dnevih. Takšna je želja tako prireditelja kot vseh, ki bodo sodelovali na prireditvi. © A. Žalar
Izjave, protesti
Sporočilo Liberalne stranke občankam in občanom kranjske občine-Tisočletna mora suženjstva, uporov in kratkih samostojnosti je za nami, pravi v pismu Liberalna stranka. Vendar dušebrižni-štvo naših sosedov in nas samih ni nikdar dokončno zlomilo življenjske volje našega naroda. Naša zgodovina sploh ni bila taku siva, nepomembna in neznatna, kot so nas hoteli na silo prepričati že v šolah. Bili smo narod samostojne države Karantanije, Samo ve zveze, Kocljeve Panonije in na trenutke samostojne Slovenije po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno. Bili smo narod večnih kmečkih puntarjev in svobodnjakov. Evropi smo bili zadnji in uspešni branik pred a/iatskimi hordami, ničkolikokrat smo s svojo vojsko potolkli Turke, najhuje pri Sisku 1593, ko smo pod poveljstvom Andreja Turjaškega skupaj s Hrvati premagali od tiste na Kosovem polju močnejšo vojsko pod poveljstvom Hasan paše Predojevića. Kako pomenljivo "pristni" turški priimek! Skratka, vedno smo bili kljub vsemu pokončen narod, ki mu tudi kulture in jezika niso mogli nikdar vzeti. Zdaj je čas, da se odpremo drug drugemu, da si oprostimo vse velike in male zamere, da prenehamo z nezaupanjem, ozkosrčnostjo in mračnjaštvom, da prenehamo z iskanjem drobnih osebnih koristi na račun drugega. Ne ustrašimo se groženj bivše zvezne administracije. Tudi drugi jugoslovanski narodi bodo spoznali, da je sodelovanje in trgovanje svobodnih za vse najboljše. Tudi Evropa in svet bodo počasi prisiljeni priznati našo samostojnost, naš denar, če so mislili resno s samoodločbo narodov. Predvsem pa je odvisno od nas samih, od naše pridnosti, prizadevnosti, iznajdljivosti in znanja, kaj bomo in koliko bomo v svetu pomenili. Pri tem sta nam naša majhnost in lega v veliko pomoč, je zapisano v pozdravu Liberalne stranke občankam in občanom kranjske občine.
Izjava Liberalne stranke ob brionskih pogajanjih - V zvezi s pogajanji slovenskih predstavnikov s predstavniki Jugoslavije, Hrvaške in ministrske "trojke" ES na Brionih 7. in 8. julija ugotavlja Liberalna stranka naslednje: 1. Zaprepadeni smo nad popustljivostjo slovenske delegacije, ki je sodelovala pri oblikovanju predlogov rešitve krize. 2. Potrditev takšnih predlogov bi, po mnenju Liberalne stranke, predstavljala brezpogojno in sramotno kapitulacijo Republike Slovenije. 3. Liberalna stranka meni, da so na Brionih oblikovani predlogi v nasprotju s stališči skupščine Republike Slovenije in ogrožajo življenjske interese Republike Slovenije. 4. Iz teh razlogov Liberalna stranka v celoti zavrača predlagano besedilo skupne deklaracije. Predsednik stranke g. France Golja, dipl. ing.
Podpora litovskega parlamenta - Litovski parlament je s posebno izjavo podprl neodvisnost Slovenije. Parlament je izrazil protest proti oboroženi akciji v Sloveniji. Parlament je dobil pred Tem posebno pismo slovenskega vodstva.
Znani Slovenci pišejo prijateljem - Številni ugledni Slovenci so te dni pisali svojim prijateljem po svetu in jim pojasnili položaj V Jugoslaviji ter slovenske osamosvojitvene težnje s prošnjo, naj jih prenesejo v svoja okolja.
Borci pozivajo k enotnosti - Vedno več upokojenih slovenskih generalov, borcev in starešin JLA obsoja poseg JLA v Sloveniji. V sporočilu terjajo zamenjavo vseh starešin, ki so odgovorni za poseg v Sloveniji, podpirajo dogovor na Brionih, pozivajo Slovence in slovenske politične stranke k enotnosti ter vabijo še druge aktivne in rezervne vojaške starešine, da se pridružijo temu pozivu.
Slovenci na madžarskem obsojajo agresijo - Slovenci na madžarskem so obsodili agresijo na Slovenijo, obenem pa so začeli akcijo zbiranja pomoči. Od predsednika madžarske vlade Jozsefa An-tala zahtevajo, naj Madžarska prizna Slovenijo. Zbirajo tudi zdravstveno pomoč.
Slovenski socialdemokrati na Norveškem - Na Norveško je odpotovala delegacija Socialdemokratske stranke Slovenije in Socialdemokratske mladine. Pojasnila bo položaj v Sloveniji in posledice okupacije, srečala pa se bo tudi s predsednico norveške vlade Brundtlandovo.
Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka izjavlja, da je brionska deklaracija povzročila med članstvom stranke, posebej med tistimi, ki jih je agresija najbolj prizadela, negativen odziv. Kljub ultimativnemu nastopu predstavnikov Evropske skupnosti vojaška zmaga Slovenije politično ni bila primerno izkoriščena. Deklaracija ne upošteva mnogih bistvenih slovenskih zahtev (status slovenskih vojakov v JA, vprašanje vojne škode, garancije za spoštovanje dogovora, ukrepi po trimesečnem roku), zato bo stranka vztrajala, da sprejme slovenska skupščina dodatne sklepe. Posebej je pomembna enotnost parlamentarnih strank in javnosti.
Socialdemokratska unija Slovenije je obsodila agresijo in zagovarja pogajanja, kar je tudi mnenje Evrope. Brionsko deklaracijo zato stranka pojmuje kot izraz evropskega racionalizma in pragmatizma, kar mora biti tudi merilo naših proevropskih prizadevanj. Naši pogajalci so nalogo dobro opravili, saj so spoštovali osnovno načelo: nujnost mirne rešitve. Kri ne more biti nadaljnja promocija Slovenije. Predstaviti se moramo kot razumni pogajalci. Vojna nam ne more ničesar zagotoviti. Brionska deklaracija je po sodbi stranke možnost odločnega osamosvajanja.
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko ugotavlja, da nas je Brionska deklaracija vrgla po proslavljanju dneva osamosvojitve in uporu slovenske teritorialne vrgla v trdo realnost. Podpiramo našo delegacijo na pogajanjih, ki je na Brione odšla po mir. Pokazala je modrost, da se ne rine z glavo skozi zid za vsako ceno in da je treba za dosego cilja kdaj korak tudi upočasniti. Delavci smo za samostojno državo, razum pa pričakujemo tudi od tistih, ki so po volitvah v Sloveniji prišli na oblast, pravi izjava, ki jo je podpisal predsednik Sandi Bartol.
Slovenska obrtno podjetniška stranka poziva državljanke in državljane Slovenije, posebej pa člane stranke, da prispevajo po svojih zmožnostih v obliki dela, materiala, storitev in denarja kot pomoč prizadetim v nasilju nad Slovenijo. % Zbral J. Košnjek
Podpora iz sejemskih mest - Na pismo, ki ga je vsem sejmom v prostoru Alpe-Jadran poslal direktor Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar, so konec minulega tedna poslali odgovore in izraze solidarnosti z željo za svobodno in mirno življenje v Republiki Sloveniji. Takšna pisma solidarnosti in podpore so v Gorenjskem sejmu dobili iz Vidma, Celovca, Miinchna, Gorice, Trsta, Benetk. Milana, Gradca... Posebno podporo pa je izrazil tudi direktor deželne avstrijske zbornice.
Sicer pa imajo v Poslovno-prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju zaradi vojne precejšnjo neposredno in posredno škodo. Sejem je bil namreč od prvega dne naprej zbirni center za pri-begle vojake in nekatere druge dejavnosti. Za to pa smo morali prekinili celotno skladiščno in drugo redno dejavnost. O A. Z.
Pismo italijanskih planincev - Planinsko društvo Kranj je pred dnevi dobilo pismo skupine italijanskega planinskega društva (CA1), v katerem izražajo željo, da bi navezali tesnejše stike in postopno razvili sodelovanje na različnih področjih. Predlagajo objavljanje informacij v biltenih o naših gorah, plezalnih smereh, izletih in izmenjavo strokovnih dognanj glede opreme, izmenjavo kart in navodil ter nasvetov glede plezalnih smeri itd. V kranjskem Planinskem društvu pobudo kolegov iz Italije sprejemajo in pozdravljajo. % (až)
u;mi*mW)WGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Petek, 12. julija 1991
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše bo s ponedeljkom, 15. julija spet na ogled 2. medregionalna likovna razstava, V Prešernovi hiši se bo prav tako v ponedeljek spet odprla razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevisa pa bo, tudi prihodnji teden, spet na ogled razstava akad. kiparja Janeza Boljke. V prodajalni Jakob (nasproti stare pošte) je odprta razstava slik Kranjčana Aleksandra Fojkar-ja.
RADOVLJICA - V knjižnici A. T. Linharta je odprta knjižna razstava Slovenska umetniška beseda 1941 - 91 doma in po svetu. V Pasaži je na ogled drugi del letne razstave fotografij domačega Foto kino kluba.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji muzeja na Loškem gradu je odprta razstava slik sester Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Aire-sa. V Groharjevi galeriji si lahko ogledate ilustracije Iliade in Odiseja slikarja Marija Preglja. V galeriji Fara bo drevi, ob 20. uri, otvoritev razstave del slikarja Gregorja Nartnika.
Prekinjena dela na bohinjski cesti - Kot da se odseka Obrne na bohinjski cesti proti Soteski drži smola. Leta in leta je ta odsek že čakal na nadaljevanje del in dokončno rekonstrukcijo. Pa se je potem vedno zataknilo; največkrat seveda zaradi denarja. Letos, kljub pomanjkanju denarja, pa so se dela vendarle začela. Žal pa so jih tokrat ustavili žalostni dogodki zadnjih dni. Vendar pa nadaljevanja del, ko se bodo stvari umirile, še ni nihče preklical in tudi mehanizacija je še na gradbišču. - A. Ž.
Na Sitarjevi domačiji v Vogljah
Dolgčas nam je,
kar je naša vojska odšla
Voglje, 11. julija - Vasi v okolici brniškega letališča so v dneh vojaškega napada na Slovenijo doživele težke dni. Strah in napetost so domačinom pomagali premagovati gorenjski teritoriaici, ki so jim nekatere domačije ponudile streho nad glavo. Tudi Sitarjevi so gostili eno od enot TO in z njo spletli v tednu dni prijateljske vezi.
Prebivalci iz okolice Brnika še ne morejo pozabiti strahu, ki so ga doživeli ob napadu vojaških letal na letališče. Ko so opazili dim iznad letaliških zgradb in slišali klice teritorialcev, da so bombe zadele Brnik, jim je šlo skoraj na jok. Ob drugem preletu letal so se mnogi poskrili, kjer se jim je zdelo najbolj varno. Sitarjevi, s kmetije v »Kurji vasi« na robu Vogelj, so se zatekli kar v bližnji gozd. Pa se potlej niso več dolgo skrivali. Teritoriaici, ki so dobili zavetje v njihovi lopi za stroje, so jim vlili poguma in pregnali skrbi.
»Prvo jutro, ko je žena Frančiška zagledala vojsko na dvorišču, je bila vsa prestrašena,« se spominja Stane Sitar in opisuje : »Ko sem ji pojasnil, da je to naša vojska, teritorialna obramba, jo je strah minil. Fantje, povečini domačini iz okoliških vasi, so se kmalu izkazali kot naši varuhi in prijetna družba. Sproti so nas obveščali o nevarnostih in tudi mirili, češ da smo varni, dokler so v naši bližini. In zvečer smo prinesli stole iz hiše, se posedli okrog mize in ob požirku pijače poklepetali o tem in onem. Tudi gospodarske stvari so prišle na vrsto; žena in še nek vojak s kmetije sta se hudovala, da nas preveč izkoriščajo; kako naj bi trdili drugače, ko smo za skoraj 1200 litrov oddanega mleka junija dobili komaj tri tisočake. V tednu dni smo postali taki prijatelji, da nam je po njihovem odhodu kar dolgčas. Vendar so obljubili, da nas obiščejo, ko bo vsega konec. Takrat se bomo pa dobro poveselili!«
Stane še razlaga, kako so umaknili stoje iz lope, na tla nametali seno in tam uredili ležišča za našo vojsko. Posebno prve dni, ko je bilo bolj hladno, je skuhal vojakom kavo in pridal kakšno šilce za korajžo. Opozoril jih je samo, da ne smejo kaditi v senu, pa da naj zunaj, po polju, hodijo po eni poti. Razumeli so njegovo skrb za kmetijo in upoštevali njegova navodila. Sicer pa pri Sitarjevih niso zapirali vrat stanovanja pred vojsko! Povabili so jih, naj pojedo hrano pri mizi; dovolili so jim tudi, da so po telefonu poklicali domov; celo stranišče so jim dali v uporabo, pa se niti jezili niso, da je bilo treba očistiti zamašeno greznico prej kot ponavadi.
Pred slovesom seveda beseda nanese na sedanji položaj v Sloveniji in Jugoslaviji, o čemer Stane razmišlja: »V miru mi ne rabimo nobene vojske in vojašnic. Mi ne ogrožamo nikogar, zatorej naj tudi nas pustijo pri miru. Vsak naj dela, kar mora; nihče naj ne zahaja v sosedov zelnik! Kmet mora obdelati polje in rediti živino, da se preživi. Tudi drugi naj ustvarjajo vsak po svoje, ne pa da rušijo, kar smo zgradili skupaj!« • Stojan Saje
rRADIATORJI IA Ql JUGOTERM   lO /(
ZNIŽANJE
KIKA ŽIRI 064/692-036
Bregovi Sore oživeli
Na bregovih Sore se hladijo mnogi, ki v teh dneh ne morejo in ne upajo na dopust ob morju.
PO GORENJSKEM
Škofja Loka, julija - Na bregovih Selške in Poljanske Sore je v prvih julijskih dneh veliko vročino in soparo blažilo prav neverjetno število prebivalcev in tudi ta vikend bo ob lepem vremenu podobno. V razmerah, ko mnogim materialne možnosti, zlasti pa razmere (cestne prepreke, boji), ne dopuščajo, da bi se odpravili na zaslužen dopust na obale Jadrana, je seveda edina možna osvežitev v naših rekah. Zanimivo je, da so se prebivalci Poljanske doline in Škofje Loke v preteklih 15 letih, zlasti pa v času, ko je deloval Rudnik urana Žirovski vrh, kopanju v Poljanski Sori izogibali, saj jih tudi ureditev čistilne naprave v RUŽV ni prepričala pred nevarnostjo nevarne onesnažitve te reke. V teh dneh je oživelo tudi škofjeloško kopališče, ki je, kot je bilo sicer tudi v najaktualnejših dneh, zanemarjeno in neurejeno, sedanji naval pa utegne prepričati upravljalce, da se potrudijo za njegovo ureditev.
Seveda pa to kopališče ni edina in zadostna možnost os-
vežitve. Številni tolmuni tudi na Selški (nekoliko bolj mrzli) Sori, so v teh dneh cilj mnogih domačih počitnikarjev. Ob tem je vedno več ograj, ki preprečujejo avtomobilski dostop do vode in v dneh, ko na cestah videvamo španske jezdece, ko nas slike in doživetja krutosti ter surovosti vojne do skrajnosti utesnjujejo, je postavljanje ograj iz bodeče žice precej neprimerna oblika ščitenja trave. Nihče seveda ne odreka pravice lastnikom, da svojo posest zavarujejo; razmere, v katerih smo, pa bi narekovale razmislek o tem, kako to storimo. V razmerah, ko ni drugih možnosti oddiha, bi celo lahko predlagali, da bi lastniki raje od tovrstnih obiskovalcev (uničevalcev trave) pobrali odškodnino in prepričani smo, da bi na tak način dobili uničeno nekajkrat povrnjeno, obiskovalci pa bi, za možnost izbire kraja ob vodi, z veseljem plačali. Morda bi se za tak sporazum lahko angažiralo turistično društvo ali celo pristojni občinski upravni organ. Bodeča žica bode tudi brez dotika... • Š. Ž.
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
BANKA RIHRANKA
OD JULIJA DALJE VELJAJO NOVI MEJNI ZNESKI
TEKOČI RAČUN:
• minimalni znesek, na katerega lahko glasi posamezni ček, je 200,00 din (prej 100,00 din)
• maksimalni znesek za gotovinska izplačila (PTT, SDK, druge banke, ter v podružnicah LB v Zagrebu, Sarajevu in Skopju) znaša 1.500,00 din (prej 1.000,00 din)
• maksimalni znesek za brezgotovinsko plačilo je 3.000,00 din (prej 2.000,00 din)
• maksimalni znesek ža gotovinsko izplačilo imetnikom tekočih računov bank iz sistema LB v R Sloveniji je 3.000,00 din (prej 2.500,00 din)
HRANILNE VLOGE:
§ maksimalni znesek za izplačilo brez primerjave stanja (za vse varčevalce iz drugih bank oz. na enotah PTT, s katerimi imamo sklenjene sporazume, je 3.000,00 din (prej 2.000,00 din)
Slaba bera turističnih agencij - Letošnja poletna turistična sezona nam zaenkrat ne obeta prav nič dobrega. Barikade in streljanje po ulicah sta pognala ljudem strah v kosti, zato je prišlo do množičnih odpovedovanj letovanja tako v tujini, kot tudi po naši obali. Poklicali smo nekaj turističnih agencij in jih povprašali, kakšni pogoji vplačevanja in izplačevanja že rezerviranih potovanj veljajo pri njih v tem prehodnem času. V zasebni agenciji Odisej so nam zatrdili, da do vključno 13. julija vračajo polne zneske, v nadaljnjih dneh pa bodo zadržali 10 odstotkov, če je zavarovanje že vplačano. V teh dneh seje že začelo novo povpraševanje, pričakujejo boljše poslovanje že konec tega meseca. Podobno se dogaja tudi v Slovenijaturistu, kjer so poudarili, da so velike vrste predvsem pri vračanju denarja. Na Bledu pri Emoni Globtour pa so povedali, da so prejšnji teden iz varnostnih razlogov evakuirali tisoč Angležev, ki so letovali pri nas in zaenkrat nimajo nobenih rezervacij. • Metka Zabret
Smuka pod Skuto - Iz Planinskega društva Kranj so sporočili, da so včeraj postavili vlečnico na ledeniku pod severnim oste-njem Skute. V bližnji Kranjski koči na Ledinah zaenkrat še ni veliko obiskovalcev, čeprav je postojanka odprta že dva tedna. Trenutno so obisk najavili trije smučarski klubi, pričakujejo pa tudi druge ljubitelje smučanja, saj so snežne razmere na ledeniku zelo ugodne. V koči je dovolj prostora tudi za planince; njihovega obiska bodo ravno tako veseli v oskrbovanih postojankah na Krvavcu in Kališču. • S. Saje
Pa še o črnem ribezu v Gorjah - v začetku tedna so se v
Zgornjih Gorjah sestali ribezarji. Malo je še zanesenjakov, ki verjamejo v bogat iztržek, zato je nasadov črnega ribeza vedno manj. Kot kaže, bo bera letos zelo slaba. Odkupna cena za kilogram bo 25 din, črni ribez pa bo odkupovala KZ Bled v svojem skladišču v Zg. Gorjah in sicer vsak dan do 10. ure dopoldne in od 19. do 21. ure zvečer. • J. Ambrožič
Demanti prispevka »Zamenjava zemljišča«
(Gorenjski glas št. 50, 28. junija)
Načelnik Uprave za urbanizem občine Radovljica Janez Urbane, d. i. a., je Gorenjskemu glasu naslovil podpisano izjavo - demanti, da navedenega prispevka »Zamenjava zemljišča« ni poslal v objavo in želi dodatno pojasnilo uredništva.
Prispevek, pod katerim je podpisan g. Urbane, smo objavili v rubriki »Pisma, odmevi«. Uredništvu je bil dopis Uprave za urbanizem občine Radovljica, opremljen z žigom in načelnikovim podpisom, poslan s telefaxa 73-202 (Elan naba Yu) dne 21.6. 1991. Ker smo prejeto besedilo ocenili kot avtentično in se je navezovalo na delegatsko vprašanje o zemljišču ob osnovni šoli v Lescah, o katerem je Gorenjski glas že poročal, smo dopis objavili.
Iz demantija, ki ga je poslal g. Urbane, in iz telefonične dodatne utemeljitve je očitno, da si je pošiljatelj omenjenega dopisa preko objave v časopisu želel zagotoviti vpliv na upravni postopek, ki ga vodi Uprava za urbanizem. Ker je o zemljiških zadevah v povezavi z Osnovno šolo Fran Šaleški Finžgar v Lescah upravni postopek v sklepni fazi, nam bo Uprava za urbanizem pripravila za objavo v Gorenjskem glasu celovito poročilo.
Matevževa kapelica - center vasi
Ljubno - Včasih je kapelica s kipom Sv. srca Jezusovega v Ljubnem stala sredi vasi. Matevževa je bila, zgrajena je bila leta 1758. Na Matevževi hiši je plošča, na kateri v latinščini piše, da jo je zgradil "do-brodelnik Prestrl". Okrog nje so vozili z vozovi in huda gneča je morala biti pri kakšnih dolgih lojtrnkih in širokih de-rah. Leta 1927 pa jo je Matev-žev ata, zdaj že pokojni Franc Pogačnik, na svoje stroške prestavil in postavil k hiši. Za toliko je vrt skrajšal. Ni prestavljal cele, temveč je najprej vso podrl in potem znova postavil. In ker je zdaj pri hiši, pri Matevžu, kjer je bila včasih gostilna, je kapelica hišna. Matevževi skrbijo zanjo, pove Metka Klarič, katere mož jo prebeli, ona pa okrasi s cvetjem. Barve ji je lani oživel Ceferinov Franci iz Ljubnega. Tudi ploščo so Matevževi obnovili. Stara fasada jo je povsem zakrila, zdaj pa so stolkli omet, in pokazala seje ta zanimiva stara plošča, ki priča o dobrodelnosti nekega Ljubenčana.
"Če se kapelica že drži hiše, mora biti urejena kot hiša," pravi Metka "vedno smo lepo skrbeli zanjo. In tudi nobenih sitnosti nismo imeli zavoljo nje. Še ena kapelica je v vasi, Pezdičkova, ima lepa kovana vrata. Tudi to mislijo zdaj obnoviti. Lepo znamenje bo, ko bo urejeno. Bila pa je še ena kapelica pri hiši, kjer žive nune, a je prav tako sčasoma postala napoti, pa so jo potem podrli."
Škoda, da tudi te niso rešili tako, kot Matevževe, kajti kapelice so nekakšne "duše" vasi; vedno so bile postavljene v kakšno zahvalo ali priprošnjo ob hudih človeških stiskah. • D. Dolenc
Gorenjska banka d. d., Kranj
Pro Commerce a.
o. o., KRANJ, MošaPijade 12
Sprejemamo naročila za SLOVENSKE ZASTAVE
izdelane na poliestru
dimenzija 40x80 80 x 160 100 x 200 150x 300
cena 189,00 389,00 699,00 998,00
namizne zastavice s podstavkom ^064/214-183 in 064/212-635
Petek, 12. julija 1991
5. STRAN
GLAS
Granate okupacijske vojske so popolnoma porušile novo stanovanjsko hišo
Ruševine v neposredni bližini mejnega prehoda Gornja Radgona
.Gornja Radgona
šest dni okupacije
Urednikova beseda
Agresije jugoslovanske armade zoper suvereno Slovenijo tudi na »Odprtih straneh« nismo prezrli -naša vojna dopisnika Matjaž Gregorič in Aleš Gorišek sta se ravnala po nasvetu bralcev v anketi, naj Gorenjski glas poroča tudi o brutalnosti armade ob napadu na Gornjo Radgono. Srednji strani prinašata zapis o Slovencih, ki so že stopili v Evropo - novinar Jože Košnjek in fotoreporter Gorazd Sinik sta obiskala rojake v Stuttgartu in opisala, kako se je slovenska podjetnost uspela uveljaviti. Izredno veliko pisem bralcev smo prejeli v uredništvo - kljub temu da objavi namenjamo celo stran, se vsem, ki so nam pisali in pisma še čakajo za objavo, opravičujemo za zamudo. Prijetno branje Vam želimo!
Marko Valjavec
cu mesta so si ogledali posledice divjanja armade in se seznanili z dejstvom, da so Radgon-čani miroljubni ljudje, ki nikakor niso krivi za politične razprtije med Slovenijo in armado.
^Tgsija jugoslovanske armade, ki se je v minulih šti-riOgJstih dneh dogajala v Sloveniji, je še posebej pri-žggejTžtajersko in Pomurje. Okupatorjevi vojaki so Hijopravljanju vojaških operacij na območju medna-Igjjhjga mejnega prehoda Gornja Radgona streljali iHjjng civilne cilje. Mesto je po šestdnevni agresiji gPjjstošeno. Skupaj 78 poškodovanih hiš, ogromno Poškodovanih vozil, ki so bila v barikadah, in dve žr-*XL02gd civilisti so dokazi, ki govorijo o dejanskih ci-arrriade.
REKLI SO V RADGONI
Jelko Kacin, republiški minister za informiranje: "Takšne Gornje Radgone, kot jo je hotel ustvariti polkovnik Popov, ko je hotel narediti iz nje Popovgrad, k sreči ni. Želim si, da bi bilo takih oficirjev v jugoslovanski armadi čimmanj, ostaja pa vprašanje kdo, je vojake zapeljal v agresijo. Število mrtvih in ujetih opozarja, da v tej armadi nekaj ni v redu. Kljub vsem človeškim in materialnim žrtvam moramo imeti moč za zagotovitev miru in uveljavitev slovenske samostojnosti."
Bogič Bogičevič, član zveznega predsedstva: "V teh dneh sva z Vasi lom Tupurkovskim že drugič v Sloveniji in sicer z namenom, da bi pomagala pri vzpostavitvi miru, zaščiti ljudi, predvsem pa, da bi se na miren način sporazumeli o reševanju vseh problemov. Želim si, da se dramatični dogodki ne bi več ponovili. Prepričan sem, da lahko probleme ob upoštevanju volje vseh narodov Jugoslavije rešimo brez sile."
Vasil Tupurkovski, član zveznega predsedstva: "Opravičujem se in obžalujem dogodke, ki so se zgodili v minulih dneh. Nočemo obnove sovraštva, kajti orožje ni opcija rešitve. V razgovorih z vsemi stranmi si prizadevamo za mirno rešitev. To kar smo videli tukaj, je resnica in o tem bomo tudi poročali."
Ivan Kramberger: "Meščanom Gornje Radgone sem podaril 10.000 mark, da bi bil za vzgled tudi drugim, ki bi lahko kaj prispevali. Družini, kije ostala brez strehe nad glavo, sem podaril 5.000 mark, za obnovo cerkve pa 2.000 mark. Prihodnji teden bom prišel tudi na Gorenjsko, kjer bom prav tako prosil za pomoč za najbolj prizadete kraje."
Alojz Vogrinčič, župan Gornje Radgone: "Radgončani smo miroljubni ljudje in to smo dokazali tudi danes. Zato je nesprejemljivo, da je armada napadala civilne cilje in še posebej kulturne spomenike, med drugim so uničili tudi cerkveni zvonik."
Predstavniki zveznega predsedstva in armade v spremstvu Jelka Kacina
wsgmmm
Sledi obstreljevanja so vidne tudi na številnih oknih
Bezumno početje: strel v cerkveni zvonik
V sredo popoldne so se Radgončani zbrali na mirnem spontanem protestu proti divjanju okupacijske vojske in za mirno razrešitev vseh problemov. V Gornjo Radgono so v spremstvu republiškega ministrstva za informiranje Jelka Kacina prišli Bogič Bogičevič, Vasil Tupurkovski, člana zveznega predsedstva, in general-polkovnik Marko Cosič. Na li-
Prebivalcem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so takoj priskočili na pomoč občani iz sosednjih občin, občinski Rdeči križ pa je republiški skupščini naslovil poslanico s pozivom
poslancem, naj na zasedanju parlamenta prevlada razum.
• Matjaž Gregorič, slike Aleš Gorišek
Uničeni tovornjaki ob preboju blokade pred Gornjo Radgono
©©MlKfcJJglEnGLAS 6. STRAN
Petek, 12. julija 1991
	
JOŽE KOŠNJEK	J
Med Slovenci v Stuttgartu ob 20-letnici Slovenskega kulturnoumetniškega društva Triglav
Političnemu sodelovanju kaže dodat
Štiri dni smo preživeli med Slovenci v Stuttgartu in okolici, v središču najbogatejše nemške dežele Baden VVurtenberg. V Stuttgartu in okolici živi blizu 8000 Slovencev, v vsej vvurtenberški deželi blizu 15.000. V Stuttgartu je bilo pred dvajsetimi leti ustanovljeno prvo slovensko zdomsko društvo v Nemčiji, Slovensko kulturnoumetniško društvo Triglav, ki je v dneh med 20. in 23. junijem slavilo 20. obletnico delovanja. Kranjska občina je pokrovitelj tega društva. Ko smo 23. junija odhajali domov, so nam tamkaj živeči Slovenci naročali, naj pozdravimo svobodno in neodvisno Slovenijo. Čeprav so tudi tja gor prihajala poročila, da nam" Jugoslavija in njena armada grozi, nihče ni pomislil, da bo tri dni kasneje na Slovenijo izvršena oborožena agresija. Vojna je glavni razlog, da reportažo z obiska v Nemčiji objavljamo šele danes.
Naše prvo srečanje z gostitelji Slovenci, ki so, večinoma pred 20 in več leti odšli v Nemčijo s trebuhom za kruhom ali zato, ker doma niso mogli uveljaviti svojega znanja in ambicij, ter njihovimi otroki, ki se večinoma, vsaj tako pravijo, zavedajo svojih korenin, je bilo v klubu Slovenskega kulturnoumetniškega društva Triglav v Stuttgartu. Gostitelji so bili posebej počaščeni, da se je vabilu za sodelovanje na praznovanje odzvala kranjska delegacija na najvišji ravni: predsednik skupščine inž. Vitomir Gros, tajnik skupščine inž. Branko Grims in predsednik izvršnega sveta kranjske skupščine Vladimir Mohorič.
zaupanja. Osebni stiki lahko k utrjevanju tega zaupanja največ pomagajo, seveda pa morajo to zaupanje spremljati varnost kapitala in dobička ter ustrezna zakonodaja. Inž. Vitomir Gros je predlagal, da bi premožnejši Slovenci v domovini odpirali firme, odkupovali slabe obrate ali pa jih vsaj sanirali. S tem bi se slovenska gospodarska mreža širila. Življenje nas mora pritisniti, da bomo delali drugače, je dejal. To ne gre hitro. Vendar, kdor prej pride, prej melje. Vi pridite, sicer bodo tujci prišli in pokupili. Svetoval je tudi ustanavljanje bank. Čez dve, tri leta ne bo več kaj vzeti!
pajte nam priložnost
Tako je zbrane na srečanju slovenskih poslovnežev v Stuttgartu oziroma pokrajini Baden VVurtenberg, ki so se ga udeležili tudi zastopniki nekaterih slovenskih firm ter zbornic Slovenije in VVurtenberga pozval predsednik kluba slovenskih poslovnežev pri S K11) Triglav Franc Jazbinšek. Ustvarjanje
Predsednica Triglava Ana Štu-
hec, ki ima v Stuttgartu ugledno podjetje za čiščenje poslovnih prostorov, se je pohvalila, da so prostore sami uredili ob izdatni pomoči Iskre, da imajo knjižnico, otroško in mladinsko folklorno skupino (pred štirimi leti jim je prostor za vadbo odstopil nemški župnik in to kar v cerkvi), da je veliko zanimanja za kegljanje in smučanje, organizirajo pa tudi tečaje slovenščine, ki se jih udeležujejo tudi nekateri Nemci. Veseli so, da se v delo odbora vključujejo tudi mladi, kar je zagotovilo, da bo društvo tudi naprej vsaj tako uspešno kot doslej. Sodelovanje s Kranjem je bilo ocenjeno kot uspešno, predvsem pa kranjska občina ni nikdar izvajala nad društvom raznih pritiskov. Želimo, da tako ostane tudi naprej, je zaželela Ana Štuhec. Srečni smo, da ste prišli, čeprav vam je doma težko, je dodala. Predsednik kranjske skupščine inž. Vitomir Gros je pojasnil, da ima kranjska občina veliko sodelovanj. Vsa sodelovanja z jugoslovanskimi občinami so bolj na simbolni ravni. Sedaj je za take stvari denarja malo. Mislim, je dejal, da si bo gospodarstvo opomoglo in bomo lahko imeli boljše stike. Mi smo zainteresirani, da se Slovenci po svetu družijo in taka druženja bo treba pospeševati. Franc Jazbinšek, znani zlatar in urar, pobudnik za organiziranje slovenskih podjetnikov v pokrajini Baden VVurtenberg, rojen v Šentjurju pri Celju, srčno navezan na rojstni kraj, za katerega ima program, kako pomagati k gospodarskemu dvigu, pogreša podatkov, kam bi lahko Slovenci na tujem vlagali, predvsem pa večjega medsebojnega
gospodarsko močne Evrope daje korajžo tudi nam, je dejal. Splesti moramo mreže in mrežice, da bomo vstopili v zdrav gospodarski razvoj, ki ne bo poznal meja. Vsak poslovnež se lahko vključi v naš načrt, čeprav samo z eno idejo, enim dobrim predlogom. Ne ostajamo samo pri vključevanju slovenskih poslovnežev v gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, ampak želimo vključevati tudi nemške firme in podjetnike. Stalno nameravamo sodelovati s firmami, ki že sodelujejo s Slovenijo. Področij za sodelovanje je veliko, tudi turizem. S takim sodelovanjem bi tudi ljudi v Sloveniji pripravili do drugačnega razmišljanja. Da smo Slovenci pridni in zvesti delavci, vedo tudi nemški poslovneži. Treba pa nam je dati priložnost, da se vključimo v slovensko gospodarstvo, carinska in davčna politika pa morata slediti temu cilju. Potem bodo šle stvari v pravo smer. Samozavest temelji na delu, delo pa je Evropa. Slovenija je kot diamant. Oba sta majhna, vendar dragocena, je končal Jazbinšek.
Predstavnik deželne gospodarske zbornice Landern je visoko ocenil gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo, kjer ima Slovenija glavni
Pozdrav veleposlanika dr. Ferleca
"Ker so se zaradi naporov v zadnjih tednih spet ponovile stare zdravstvene težave, se žal vašega srečanja ne morem udeležiti, čeprav bi to rad storil. Upam, da boste to opravičilo sprejeli z razumevanjem. Visoko cenim vaše dolgoletno prizadevanje za ohranjanje naše slovenske kulturne dediščine. Cenim vaše prizadevanje za ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov in odnosov z vsemi drugimi, ki vas obkrožajo. Čestitam vam k doseženim uspehom v zadnjih dvajsetih letih. Zagotavljam vam, da bom pri vašem delu tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh pomagal."
delež. Pohvalil je odnose s slovensko Gospodarsko zbornico. Kljub težkim časom iščemo partnerje in pomagamo, je dejal gospod Landern. Upal je v čim prejšnjo razrešitev jugoslovanske krize. Dejal pa je, da blago iz dežele, kjer je taka raven plač (mislil je na nas), ne more biti konkurenčno. Če bo šla Jugoslavija v tržno gospodarstvo, potem bo morala nujno spremeniti gospodarsko sestavo.
Del domovine smo
Blizu 1000 ljudi seje udeležilo proslave 20-letnice Slovenskega kulturnoumetniškega društva Triglav, ki je bila v koncertni dvorani v Stuttgartu. Rojaki so pričakovali, da bo med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan, vendar so ga obveznosti doma zadržale. S proslave so mu poslali pozdravno pismo, v imenu slovenskega predsedstva pa je rojake nagovoril član predsedstva dr. Dušan Plut. Razen kranjskega župana je bil na slovesnosti tudi ljubljanski dr. Jože Strgar, odposlanec nadžupana Stuttgarta dr. Roemmel Bavel, predstavnika jugoslovanskega veleposlaništva in konzulata iz Bonna in Stuttgarta, zastopniki drugih slovenskih društev v Nemčiji ter predstavniki klubov drugih narodnosti in cerkva, med nji-
Osrednja proslava 20-letnice SKUD Triglav
mi tudi hrvaške rimskokatoliške cerkve. Slovesnost je minila pod vtisom bližnjega velikega dogodka: proslava je bila v soboto zvečer, za torek zvečer pa je bila napovedana svečana razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, dva dni kasneje seje začel Svetovni slovenski kongres, isti dan zjutraj pa se je začela agresija na Slovenijo.
"Veseli smo, da dajejo pečat delu društva mladi, kar pomeni, da po odhodu starejših ne bo konec Triglava. Živimo tukaj, vendar smo z eno nogo v domovini. Del skupne domovine smo," je dejal podpredsednik Triglava Peter Bastič.
"Mesto Stuttgart podpira pestrost kultur kot princip za prijetno sožitje. Pred kratkim je tako politiko mestni svet ponovno potrdil," je dejal zastopnik nadžupana gospod Bavel.
Ljubljanski župan dr. Jože Strgar je izročil društvu priznanje slovenske vlade, Triglav pa se je ob jubileju s priznanji oddolžil sodelavcem in pomočnikom, med drugim tudi pokrovitelju, kranjski občini. Na slovesnosti so podelili priznanja slovenskim učiteljem, učenci slovenskega dopolnilnega pouka pa so prejeli spričevala in spominske nagrade. Rajanje je tako, kot se za Slovence spodobi, trajalo do zgodnjih jutranjih ur ob glasbi ansambla Alfija Nipiča in njegovih muzikantov.
Gospodarsko sodelovanje trdna vez
Franc Jazbinšek, predsednik združenja gospodarstvenikov v okviru SKUD Triglav takole pojasnjuje zamisli in cilje trdnejšega gospodarskega povezovanja z domovino.
Gospod Bavel, zastopnik mesta Stuttgart
Sožitje različnosti
"Osebno se veselim z vami ob praznovanju tako pomembnega jubileja. Ohranjati društvo v tujini tako dolgo, je velika stvar. Društvo je bilo ustanovljeno v času, ko se je mesto Stuttgart konfrontiralo s tem, da so postali takratni inO' zemci sodržavljani tega mesta. Društva, kot so Triglav, pomenijo zelo velik prispevek k sožitju različnih narodov in kultur ter bogatijo tudi dO'
mače prebivalstvo. Mesto Stuttgart ne meni, dd je to nekaj slabega, ampak princip za prijetno sožitje. Pred kratkim je mestni svet to politiko ponovno potrdil. Tretjina v Stuttgartu rojenih otrok je otrok tujcev. Tričetrt ljudi, starejših od 45 let, ki imajo tuje potne liste, živijo v našem mestu nad 10 let-Stuttgart je tako za mnoge ljudi postala nova, mogoče malo drugačna, vendar vseeno domovina. V sodobni Evropi se domovina ne more povezovati več samo z mestom rojstva. Društva, kot so Triglav, zaslužijo naše priznanje, saj skrbijo za kulturne vrednote svojih članov. Društva skrbijo za to, da ljudje od drugod ne postanejo brezdomci."
Pogovor o sodelovanju. Od leve proti desni: predsednica Triglava Ana Stuhec, tajnik kranjske skupščine Branko Grims, predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič in predsednik kranjske skupščine Vitomir Gros.
Inž. Vitomir Gros ocenjuje obisk v Stuttgartu
Različna mnenja o Sloveniji
"Najbolj zanimiv je bil prvi večer, ko smo se sestali z vodstvom kluba Triglav in smo ugotovili, da so zelo različno mnenja  o  Sloveniji. Videli smo tudi, da vsi ne poznajo razmer, celo, da zelo slabo w^^^^^    poznajo razmere v Sloveniji-Upam, da smo jim stvari ra-H    zložili z našega zornega kota, in da jim bo to koristilo. Dru-H    gi dan smo bili v novonasta-jajočem  društvu gospodarstvenikov, poslovnežev, kjer ff^^m     smo se med seboj malo pogO-t varjali. Na žalost je bil ta se-
stanek bolj zabavnega značaja, kot proslava. Mi smo pričakovali, da bo razgovor o možnostih sodelovanja med slovenskimi podjetniki v Nemčiji in podjetniki v Sloveniji. Kljub temu smo v razgovoru prišli do nekaterih skupnih mnenj, ki se bodo dala naprej porabiti. Danes smo nO tej prireditvi v počastitev 20-letnice Slovenskega kulturnoumetniškega društva Triglav. Obisk je kar precejšen. To me veseli-Veseli me, daje tudi njihova folklora tako lepo nastopala. Imajo kar primerno društveno življenje. Na žalost pa niso še vsi Slovenci vključeni v to društvo. Upam, da bodo v kratkem vključeni vsi. ne glede na politične razlike. Vemo, kako se je v preteklosti dogajalo. Skratka, ti ljudje so pričakovali, da bomo prišli iz domovine. Je kar primerno, da je tako številno zastopstvo iz domovine: član predsedstva dr. Plut, mestni ljubljanski župan gospod Strgar, pa mi iz Kranja. Je zelo primerno, da smo se udeležili tega slavja."
Kako pa gledate na nadaljnje sodelovanje med občino Kranj i" SKUD Triglav?
"Predsedstvo skupščine občine Kranj je enkrat že sprejelo mnenje, da se bomo povezovali predvsem s Slovenci po svetu in da bomo upoštevali tudi vse povezave mednarodnega značaja, ki smo jih doslej imeli. Tudi v drugih jugoslovanskih republikah nikakor ne bomo tega opustili, razen če nas bodo v to prisilile razmere ali če nasprotna stran ne bo hotela več sodelovati."
MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA
PETEK, 12. JULIJA 1991
Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokom; iektorica Marjeta Vozlič
RADIO KRANJ
POSLUŠAM VSAK DAN!
Frekvenca oddajanja: 97.3 MHz
čas oddajanja: od ponedeljka do sobote od 12.00 do 19.00
ob nedeljah od 10.00 do ene zjutraj Reklamni bloki: 12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50, 18.20 Informacije o vremenu, prevoznosti cest: 12.20, 15.20, 18.50
Stalne oddaje:
šport: vsak ponedeljek ob 14.20
kultura: vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20
športno-planinske prireditve: vsak petek ob 14.20
verska oddaja: vsako soboto ob 18.00
otroška oddaja: vsako nedeljo ob 10.05
Nekatere stalne plačane oddaje: svetopisemska šola (vsako sredo ob 18.20, vsak petek ob 18.20 in vsako nedeljo ob 17.20), akcija »skriti reporter« (vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20) čestitke: vsako nedeljo od 13.00 dalje
Osmrtnice: (lahko) vsak dan ob 12.15 in ob nedeljah ob 12.45 Telefona redakcije: 212-825, 212-826 Telefona studia: 21-21-22, 21-21-23 Teletax: 211-965
Pripis: program Radia Kranj bo oddajal po svoji programski shemi, če pa se bodo razmere kakorkoli zaostrile, bo Radio Kranj spet deloval kot v minulih dneh ob okupaciji Slovenije.
Slovenska zastava vrh Storžiča
KOLEDAR IMEN
Sobota, 13. julija: Anaklet, Jolka, Dragan, Henrik Nedelja, 14. julija: Dobrila, Borut, Brut, Jelena Ponedeljek, 15. julija: Vlado, Hinko, Marina, Egon Torek, 16. julija: Karmina, Karmen, Marija, Bogdan Sreda, 17. julija: Aleš, Vesna, Tahij, Stan Četrtek, 18. julija: Miro, Arnold, Arnož, Frido Petek, 19. julija: Vincenc, Vinko, Arsen, Zlatka.
Ob minuli okupaciji Slovenije in vojni na naših tleh smo poleg dramatičnih trenutkov zvedeli za številna pogumna dejanja.
Dejanje zanosa in ponosa je zanesljivo tudi izobešanje slovenske zastave na naših vrhovih.
Andrej in Jasna Pečjak sta v sredo, 3. julija, letos ponesla slovensko zastavo na vrh Storžiča. Na Storžič sta plezala po Kramar-jevi smeri....
VREME
Tale napis je kljub vsemu, kar se je zgodilo, zares trdoživa zadeva... Foto: Janez Pelko
Vroče
Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v soboto, 13. julija, nestanovitno, v nedeljo, 14. julija, nestanovitno, v ponedeljek, 15. julija, jasno, v torek, 16. julija, vroče, v sredo, 17. julija, grom, v četrtek, 18 julija, prvi krajec in v petek, 19. julija, nestanovitno.
Lunine spremembe
Ker se Luna spremeni v četrtek, 18. julija, ob 16. uri in 11 minut, bo po Herschlovem vremenskem kijuču, LEPO vreme
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 900 9.00
9.25
15.10 15.20 16.20 16.25 17.50 17.55 18.00 18.05
18.30 18.30 18.40
19.10 19.20 19.30 19.55 19.59 20.20
20.45
21.10 21.15 22.05 22.25 22.30
1.00
Video strani TV mozaik
Operacija Barbarossa, nadaljevanka HTV
Christabel. ponovitev angleške
nadaljevanke
Video strani
TV mozaik, tednik (ponovitev)
EP, Video strani
Sova, ponovitev
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV dnevnik
Mozaik ponovitev Marlboro music show
Spored za otroke in mlade Slovenija - umetnostni vodnik Nevarni zaliv, kanadska nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna
Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija Paralaksa,  nizozemska dokumentarna serija EPP
V Citvju, angleška nanizanka TV dnevnik, vreme EP video strani Sova
Dragi John, ameriška nanizanka
Legenda o črnuhu Charlevju, ameriški film
Skrivni kabaret, angleški varie-tejski program Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
18.00 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka, ponovitev
18.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Oči kritike
21.00 Otvoritev Ohridskega poletja in Carmina Burana, balet, prenos
22.00 Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.30 Poročila 9.35 TV koledar
9.45 Vojna krajina na Hrvaškem 10.15 Mati zemlja, otroška serija 10.45 Jazz glasba 11.15 Video strani
11.25 Hči morskih valov, ameriška nadaljevanka
12.10 Cigan, francoski film
14.20 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
14.50 Poročila
14.55 TV koledar
15.05 Kako je nor ta svet, humoristična serija
15.30 Splošna praksa, avstralska nanizanka
16.20 Od maja do decembra, angleška nanizanka
16.50 Dr. Jekvll in mr. Hvde, angleška nadaljevanka
17.40 Mati zemlja, otroška serija
18.15 Hrvaška danes
18.45 Prvi vtisi, ameriška nanizanka
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Dolga pot domov, ameriški film
21.35 TV dnevnik
21.55 Paracelsus, angleška nadaljevanka
22.45 Ekran brez okvira 0.15 Poročila
TV HRVATSKA 2
19.30 Dnevnik
20.05 Risanka
20.15 Veliki svetovni odri
21.10 Nostalgija
21.50 Alf, humoristična serija
22.20 Marlboro music shovv
22.50 Poročila
23.15 Hobotnica, serijski film
KANALA
20.00 Narava v globinah, španska dokumentarna nanizanka
20.30 Brez kontrole, ameriški pustolovski film
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.00 Lucvjin Shovv, ameriška humoristična nanizanka
20.30 Naš prijatelj Koper... poleti
21.00 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja
21.30 Promotion
22.30 TV dnevnik
22.40 Empire inc, televizijska nanizanka 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropske univerze
10.00 Mi, ponovitev
10.30 Tekmeca pod južnim soncem, nato Loto studio
12.10 Takrat
12.15 Domače reportaže
13.00 Čas v sliki
13.10 Dan na dirkah, ameriški film
1937 14.55 Risanka 15.00 Lutka 15.30 Ostržek
15.55 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 Premetena četverica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Leteči zdravnik 19.22 Znanje aktualno 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari
21.15 Znane osebnosti kuhajo
21.25 Pogledi s strani
21.35 Leto 20022... Tisti, ki hočejo
preživeti, ameriški film 23.10 Večerni šport 23.30 Veliki bančni rop, ameriški film
1968 1.00 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.20 Takrat
15.25 Dežela za obzorjem, avstralski film
17.30 Mesto srečanja - narava
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Milijonsko kolo
19.00 Zvezna dežela danes
19.30 Čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Diagnoza
21.00 Znanost
22.00 Čas v sliki
22.25 Čas v sliki od začetka
22.30 Umetnine
2.40 Poročila
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
PETEK, 12. julija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z za bavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
RADIO TRIGLAV JESENICE
PETEK, 12. julija
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
PRO 7
5.45 Buffalo Bili / Oh, ti ljubi očka, seriji 6.35 Ponovitve: VValtonovi 7.25 Vesolje 8.10 Risanka 9.00 Lassie 9.30 Medvedje prihajajo 9.55 Agencija Maxwell 10.50 Vesolje 11.45 Doogie Hovvser 12.10 Barney Miller 12.35 De tektivstvo s čarovništvom, ponovitev 13.25 Perrv Mason, serija 14.20 Risanka, ponovitev 1520 Kar je pela lastovka, nemški film 17.00 Trdo, toda prisrčno, detektivska serija 18.00 Poročila in vreme 18.15 Nevarnost na prelazu Doro, angleški pustolovski film, ponovitev 19.50 Shovv Billa Cos-bvja 20.15 Vodna luknja številka tri, ameriški vestem 21.55 Ulice San Francisca 22.45 Sonce in Sylt, nem-
SLOVENIJA 1 23.00
LEGENDA O
ČRNUHU
CHARLIEJU
ameriški vestem; igrajo: Fred VVilliamson, D'Urvile Martin, Don Pedro Collev, Gertrude Jeanette, Marcia McBroom. Film se začenja s posnetki iz Afrike. Črnskemu plemenu ugrabijo dojenčke in otroke, ki bodo postali ameriški sužnji. Film se nadaljuje ob smrtni postelji lastnika plantaže, ki obljubi svoji črni služabnici, da bo dal svobodo njenemu sinu, kovaču Charieju. Toda stvari se zasukajo drugače, Charlie ubije belega nasilnika in zbeži, pridružita se mu še dva ubežnika. Belci organizirajo pregon in do obračuna pride v salonu oddaljenega mesteca, kjer Charlie in njegova pajdaša pobi jeta zasledovalce. Za zaščito jih zaprosi farmar, poročen z žensko indijanske krvi, ki ga izsiljuje in ropa lokalna tolpa pod vodstvom lažnega pridigarja. Charlie in njegovi ljudje delo sprejmejo in tako nadaljujejo z ustvarjanjem legende o črnuhu Charlieju, ki je že začela krožiti po Divjem zahodu.
ski erotični film 0.40 I ne riappenmg, ameriški film, ponovitev 2.10 Havaji pet nič, ponovitev 2.10 Mike Hammer
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, poročila 9.25 Danes greva na sprehod, ameriški glasbeni film 11.25 Oče Murphy 12.10 VVells Fargo 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.30 Oh, te počitnice, avstrijska komedija 21.15 Led na ročaju 22.40 Smrt čaka v Benetkah, italijanska kriminalka 0.15 Smrtonosne sanje 1.50 Smrtonosno potep, ameriški film 3.10 Oh, te počitnice, ponovitev avstrijskega filma
SCREENSPORT
8.00 Nogomet - pokal Amerike 9.30 REVS - britanski moto šport 10.00 Alpski rally 10.30 Moto novice 11.00 Karate 12.00 Japonska formula 3000 13.00 Nogomet - pokal Amerike 18.00 Monster trucks 19.00 Svet športa 19.30 Moto novice 20.00 GO - nizozemski moto šport 21.00 Nogomet -pokal Amerike 22.30 Golf - US open (ž), prenos 23.50 Nogomet - Peru : Venezuela, prenos
KINO
12. julija
CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21.30 uri STORŽIČ amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 20. uri ŽE LEZAR prem. amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 20 uri KOMENDA amer. film PREBUJENJA ob 20. uri LAZE amer. kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 19. uri ČEŠNJICA amer. vohun, film ŽIVI PAKET ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film NINJE ŽELVE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer drama STEP PLESALEC ob 18 30 in 20.30 uri RADOVUICA amer. zgod film HRABRI VIKING ob 20. uri BLED amer glasb, film LA BAMBA ob 20.
r
IZ ŠOLSKIH KLOPI
PIŠE: Helena Jelovčan
Filmska nagradna uganka
Film Izganjalec hudiča III sodi seveda v zvrst srhljivk. Vsi vaši odgovori so bili pravilni, žreb pa je nagradi - po dve vstopnici za ogled katerekoli predstave Kino podjetja Kranj -prisodil Mojci Gros iz Kranja, Ljubljanska 4, in Slavi Soršak iz Radovljice, Cankarjeva 22. Čestitamo.
Naslednji teden v sredo in četrtek bodo v Centru vrtel ameriško družinsko tragikomedijo Male morske deklice Osrednji lik Fdma je prikupna Cher, ki igra živahno ločenko Vedno, kadar se njeno ljubezensko življenje preveč zaplete se preseli v nov kraj. Hčerki, petnajstletna Charlotte in devet letna Kate, se znajdeta vsaka po svoje. Kate se oprime plavanja. Charlotte pa sanja o tem, da bi postala nuna. Ko se v njej prvič prebudi najstniška strast, je prepričana, da jo je zadelo nič manj kot brezmadežno spočetje. Film torej kot nalašč za počitnice.
Vprašanje se nanaša na glavno igralko Cher. Preden je začela na veliko nastopati pred filmskimi kamerami, je bila... Odgovore pošljite do 24. julija na naslov: C P Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka.
Borovnice že zore
Kaže, da le ni vseh borovnic pobrala pomladna pozeba. "Rožnbrd" nad Lomom v Poljanski dolini jih je poln in Čužovi vnuki so jih samo v petek nabrali čez 50 kilogramov. Zelene so še vmes, zato nabirajo še na roke, čez kakšen teden pa bo zapel "kampl". Na sliki: Janez, Tatjana in Sonja s svojim črnim zlatom. - Foto: D. D.
Slabo opravljeno delo
Zbudim se. Malo pomislim, kateri dan je. Sobota. Krasno.
Komaj vstanem, me že mami pokliče k zajtrku in vsa lena odidem v jedilnico. Ko že nekaj časa sedim za mizo in pijem čaj, mi oči pove, da bomo dopoldne pospravljali okoli hiše. Začnem iskati izgovore, samo da mi ne bi bilo treba pospravljati. Toda noben izgovor ne pomaga.
Po zajtrku se odpravimo ven. Z bratom morava pobrati papirčke. Ker pa se jih nobenemu ne ljubi odnesti v kanto, jih zmečeva na sosedov vrt. Oči naju vidi in za kazen morava pograbiti še listje.
Tako spoznam, da je bolje, če delo opraviš, kot je treba, če hočeš, da si prej prost.
Jana Zakelj, 5. a r. OŠ Josipa Broza Tita Predoslje
Oh, ta dekleta
Da, dekleta pa taka. Nekatere moje sošolke prenašam že od prvega razreda. To ti znajo zagreniti življenje! Alenk še posebej nisem prenašal, saj so bile najbolj predrzne. Dve sta še zdaj moji sošolki, tretja pa se je preselila v drug razred.
Opisovati "muke" pri teh zaljubljenih dekletih ne bi bilo primerno, pa vendar poskusimo.
Ponedeljek, prva ura matematike. Učilnica je zaklenjena, zato punce, ki pridejo prve, sedijo na radiatorjih. Kmalu pridem v šolo in s sošolci gremo naravnost proti njim, saj imamo tam garderobo. Kmalu se z Ireno na čelu oglasijo: "O, a ste le prišli, kako pa kaj ta pa ta?" In že se vse obrne v zezanje. No, pa to še prenesem, toda težje je ob petkih, ko imamo prvo uro tehniko in smo nasproti razredu, kjer je tudi moja simpatija.
Takrat spet pridem do kleti in že začnejo izzivalno: "O, Dejan, a si le prišel?" in podobno. Jaz takrat ne vem, kaj bi. Najrajši bi se pogreznil v tla, saj me ona ves ta čas gleda. Ko sem od treme že skoraj preč, me reši zvonec. Ta ljubi ropot, ki sem ga vedno sovra-
Moj Lesi
Živali imam zelo rad, posebno domače živali.
Naš psiček Lesi spi v drvarnici.
Na repu ima belo piko, tačke ima bele in okrog vratu belo liso. Zgornji del kožuščka pa je črn. Tako ga že od daleč spoznam.
Navado ima, da zakoplje
žil. Pri tehniki pa se spet kakšna "zareče" in že smo tam, kjer ni muh. Učitelj pa, kot bi bil rojen za to, me toliko časa sprašuje in lovi pri odgovorih, da med tem časom v Colorju Medvode zmanjka barv in komunalno podjetje nima kam s tapetami, ki jih zamenjam. To so res muke.
Toda potem so tu še druge ure pouka. Recimo biologija in angleščina, pa še kaj drugega. Da o glasbi ne govorimo. Tam ti veselja ni ne konca ne kraja. Zafrkavajo se pred poukom, med njim in po njem. No, sedaj se bo to malo končalo, saj smo dobili novega glasbenega učitelja.
Da, punce so res podn. Posebej, ko nakladajo o fantih na levo in desno. Se posebno so vse zaljubljene v "N'ew Kids od the Block". Rade bi šle kar k njim in se z njimi poročile in ne vem, kaj še. Ko ji rečeš, da ji nekaj fali, je že ogenj v strehi. Takrat te preganjajo kot vola v koruzi.
Seveda bi brez tega bile vse šolske ure dolgočasne, zato upam, da se dekleta ne bodo spremenila.
Dejan Podgoršek, 6. a r. OŠ Davorina Jenka Cerklje
hrano v pesek ali zemljo. Pa tudi skrije jo v drvarnico zraven svojega ležišča. Nekoč sem hotel poiskati njegov kruh, ki ga je skril, vendar ga nisem našel.
Je zelo pameten. Predmet, ki mu ga vržem, mi prinese nazaj. Če grem od hiše in mu rečem, naj ostane doma, me uboga-
Moja skrb je, da ga vsak mesec okopam. Ko se vrnem z njim iz gozda, ga pregledam in mu iz kože odstranim klope. Peter Bukovnik, 3. r. OŠ Voklo
Počitnice pri stari mami
Velik del počitnic bom preživel pri starih starših, kjer imajo veliko kmetijo. V hlevu je veliko živine, prašičev in kokoši. Upam, da bom doživel veliko zanimivega.
Lani sva s stricem kosila travo. Ko nama je ostalo le košček nepokošene trave, je iz nje skočil velik siv zajec. Bil je divji. Ves prestrašen jo je ubral čez travnik. Stric je ustavil traktor in stopil z njega. Pregledal je nepokošeno travo in zagledal majhnega sivega zajca. Prijel gaje za ušesa in ga prinesel v traktor. Dal ga je v škatlo z orodjem. Pokosila sva ostalo
travo in se odpeljala domov. Doma sva zajca pokazala ostalim, nato pa sem ga odnesel v zajčnik.
Mnogo zanimivega se zgodi tudi na paši. Lani je krava skotila kar na travniku. S stricem sva pripeljala telička domov v samokolnici.
Ker je na kmetiji vedno veliko zanimivega, sem prepričan, da mi ne bo dolgčas. Strica bom prepričal, da mi bo po ravnem dovolil voziti traktor. S stricem sva velika prijatelja, saj je le osem let starejši od mene.
Jernej Ržen, 3. d r. OŠ Petra
Kavčiča Škofja Loka
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV HRVATSKA 2
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Radovedni Taček: Boben
9.15 Klub klobuk
10.15 Operacija Barbarossa, nadaljevanka HTV
10.40 Zgodbe iz školjke
11.45 Ex libris: Skavti in taborniki na Slovenskem
12.50 Večerni gost: Vida Zei
13.40 Oči kritike
14.10 Video strani
15.35 Video strani
15.45 Fantastični svet D. C. Collinsa,
ameriški film 1720 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik
18.05 Spored za otroke in mlade: Kapitan Povver, ameriška nanizanka
18.30 EP Video strani
18.35 Prostozidarji od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije
19.00 Risanka
19.15 TV okno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.35 Pesmi iz življenja Leonarda Co-hena
21.45 Sova: Na zdravje!, ameriška nanizanka
22.10 TV dnevnik, šport, vreme
22.30 EP Video strani
22.35 Sova - nadaljevanje Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka
Sarina posvetitev, ameriški film
3.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.00 Muppet shovv: Shirlev Bassev 19.30 TV dnevnik
20.15 Filmske uspešnice: Fantom v
operi, ameriški film 22.05 Marjanca, posnetek 2. dela za-
bavnoglasbene   prireditve iz
Maribora
23.30 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.00 Poročila
9.05 TV koledar
9.15 Danes skupaj
9.45 Vesela sobota 10.45 Alf, ameriška nanizanka 11.10 Vrtoglavica, oddaja o filmu . 12.10 Igrani film
13.40 Hobotnica, italijanska nadaljevanka
14.40 Ciklus filmov Nikole Babica
15.05 Sedmi čut
15.15 Žabje sanje, avstralski film
17.05 Poročila
17.10 Narodna glasba
17.40 TV teden
18.10 TV razstava
18.20 Lorna Doone, angleška nadaljevanka
18.50 Na začetku je bila beseda
18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija
19.30 TV dnevnik
20.00 Igrani film
21.45 Razseljena Hrvaška
22.30 TV dnevnik
22.50 Športna sobota, oddaja TV Sarajevo
23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.55 Poročila
19.30 20.05 20.20 20.50
21.55 23.30 0.15
0.45
Dnevnik Risanka Skupni račun
Nasledstvo šoguna, dokumentarna serija
Koncert Roda Stevvarta Delo na črno
Ženske in moški: Tri zgodbe o zapeljevanju, 2. del angleškega filma
Maraton z nadaljevanko: Bratovščina vrtnice, ameriška nadaljevanka
KANALA
20.00 Narava v globinah, španska
dokumentarna serija 20.30 Kifeljc. francoski barvni film
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroška oddaja «
20.30 Lepa pošast, francoski barvni film
22.30 TV dnevnik
22.40 V svetu domišljije, televizijska
nanizanka 23.30 športna rubrika
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki
9.05 Pravico imamo ljubiti
9.30 Diagnoza, Mena 10.15 Odkritja pod vodo, 1. del 11.00 Mohavvk, ponovitev ameriške-
fa filma abji shovv 12.30 Hello Avstrija, Hello Viena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Dekle  iz župnišča, avstrijski film
15.10 Glasbena skrinja 1525 Popaj, risanka 15.306 V senci sove, angleška pustolovska serija 16.00 Otroški Wurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 športna abeceda: Veslanje 17.35 Nadaljevanje na sledi 18.00 čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Leteči zdravniki 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.05 Novo v kinu 22.10 Manekenka in vohljač 22.55 Krt, francoski film 0.30 Čas v sliki
0.35 Smrtna plovba Valhalle, ameriški film 2.05 Čas v sliki/Ex libris
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.55 Nekoč
16.00 Poročila iz parlamenta
17.00 Štajerci
18.00 Pravico imamo ljubiti
18.30 Slika Avstrije
19.00 Avstrija danes
19.30 Čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Na razpotju, ameriški film 22.10 Čas v sliki 22.15 Šport
23.15 Rdeči kavč
23.15 The Story of Rock'n'roll
23.35 Taptations
035 The Cure v Leipzigu, koncert
0.35 Danem' thru the Nite
2.05 čas v sliki
2.10 Ex libris
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
SOBOTA. 13. julija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra ni do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
RADIO TRIGLAV JESENICE
SOBOTA. 13. julija
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa
6.25 Dustv Dustv, ameriška pustolovska nadaljevanka 6.10 Jimmv Ste-vvart Shovv, ameriška nadaljevanka 6.30 Potopljena v Južnem Pacifiku, avstralski dokumentarni film 725 Kamen Marca Pola 8.35 Niklaas, mladenič iz Flandrije 9.00 Muppet shovv 9.30 Moj ljubi bober, ameriška nadaljevanka 9.55 Mork in Mindv, ameriška nadaljevanka 10.20 Barney Miller 10.45 Cosby Shovv 11.10 MAS H. 11.35 Trojica s štirimi pestmi 12.25 Kaj je pela lastovka, nemški film 14.10 Potopljena v Južnem Pacifiku, ponovitev 15.15 April odkriva Havaje, ameriška komedija 17.00 Angel na zemlji 17.55 Poročila 18.10 Havaji pet nič 19.50 Cosby shovv, ponovitev 20.15 Caddyshack, ameriška komedija 22.00 Looker, ameriška kriminalka 2325 Ulice San Francisca, ponovitev 0.40 M.A.S.H.
SLOVENIJA 2 20.15 FANTOM IZ OPERE
ameriški barvni film; igrajo: Ma-ximilian Schell, Michael York, Jane Seymour.
Operna premiera v budimpeštanski operi. Pevka naslovne vloge, dirigentova lepa žena, kljub svojemu čudovitemu glasu ni dovolj samozavestna. Zato predstava doživi polom. Primadona se iz obupa vrže v reko. Mož, ki njene smrti ne more preboleti, se maščuje kritikom. Pri tem menda tudi sam izgubi življenje... Od takrat nekje pod poslopjem opere prebiva skrit fantom. Manj vraževerni tega sicer ne verjamejo, kljub temu pa nova muhasta primadona nenehno dobiva njegova grozilna sporočila... Novi dirigent, ki ji hoče nagajati, za njeno vlogo angažira ambiciozno dekle. Fantom se zaljubi v njen glas.
RTL PLUS
6.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Specialisti na poti 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Želve Ninje 14.10 Street Havvk 14.45 Formula 1 1525 Daktari 16.10 Vroča nagrada 18.15 Vedno, kadar je jemal pilule 18.45 Poročila 19.00 Nogometna oddaja 19.30 Houston Knights 20.15 Moda, medli in spletke, serija 21.55 Dall-As 23.00 Rosno mlade zapeljivke, 3. del, nemški erotični film 0.30 Ženska za določene ure, italijanski erotični film 2.30 Rosno mlade zapeljivke, 3 del, ponovitev 325 Ženska za določene ure, ponovitev
SCREENSPORT
4.00 Golf 6.00 Baseball 8.00 Nogomet - pokal Amerike 9.30 Konjeništvo 10.30 Moto dirke 11.00 Dirke NAS-CAR, Davtona 12.00 lndy dirke 13.00 Monster trucks 14.00 Moto novice 14.30 Pokal Amerike 16.00 Konjske dirke 16.45 Mednarodni moto šport 17.45 Atletika 19.00 Evropski rallykros 20.00 Golf 21.50 Nogomet 23.50 Nogomet
KRANJ, CANKARJEVA 4
CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21.30 uri STORŽIČ amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 20. uri ŽE LEZAR amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 19. in 21. uri DUPLICA prem amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 19. in 21. uri ŽELEZNIKI amer. erot. SEKS Z DUHOM ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer avant. film NINJE ŽELVE ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. glasb, film VELIKE ŽAREČE KROGLE ob 20. uri BLED amer barv. film VOJNA ZA SLAVO ob 20 uri BOHINJ amer glasb, film LA BAMBA ob 20. uri
1. PROGRAM TV SLOVENJ
9JJ0 Video strani
9.10 Otroška matineja, Živ žav 10.00 Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke 11.10 Alpski večer Bled '91 11.40 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani
13.05 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 14.00 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 Onstran gozda, ameriški film (čb)
18.35 EP Video strani 18.40 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Mali oglasi, TV nanizanka 20.55 Zdravo
22.15 TV dnevnik, šport, vreme
22.35 EP Video strani
22.40 Sova
Polna hiša, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka
23.55 Video strani
18.00 Rokometna reprezentanca Hrvaške v ZDA, reportaža
18.20 Ponovitve
19.30 TV dnevnik
20.00 Risanka
20.20 National Geographic
2120 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka
21.55 Zvezdne steze, ameriška nanizanka
22.40 V poznih urah, ameriška nanizanka
22.25 Veliki ameriški škandal, ameriški film 1989 23.55 Chicago 1930 0.40 čas v sliki
L PROGRAM RADIO SLOVENIJA
NEDELJA, 14. julija:
KANALA
20.00 Triton z morja, japonska risana
nanizanka 20.30 Vlak. francosko-italijanski film
TV KOPER
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna Svetilka 20.30 Greh župnika Moureta, francoski barvni film 21.50 TV dnevnik
22.00 V svetu domišljije, televizijska
nanizanka 22.50 Športna rubrika
RADIO TRIGLAV JESENICE
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.30 Silverstone: Formula 1 za veliko nagrado Anglije, prenos
19.30 TV dnevnik, vreme
20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija
20.30 Ciklus filmov Jirija Menzla: Strogo nadzorovani vlaki, češki film (čb)
22.00 Formula 1 za veliko nagrado Anglije, posnetek iz Silversto-
22.40 Yutel, gram
eksperimentalni pro-
1. PROGRAM TV HRVATSKA
TV HRVATSKA 2
SLOVENIJA 1 SOVA POLNOČNI KLICI
igrajo: Gary Cole, Wendy Kilbo-urne, Dennis Dun. Hladnokrvni neznanec, ki zmoti Jackovo oddajo, svoje skrivnostno govorjenje podkrepi s streli. Umor v živo... Poročnik Carl Zy-mak ima težave s truploma dveh črncev in novinarjev Bridgesom, ki ga sprašuje o morebitnem serijskem morilcu. Preveč trupel je že bilo v zadnjih tednih. Uradna policijska razlaga dvojnega umora je obračun med mladoletnimi tolpami, kar razbesni morilca, ledenega moža, kot ga je poimenoval Jack. Poišče novo žrtev in zanjo izve Jack. Vse kaže, da je v morilčevem odnosu do njega nekaj osebnega... Jack se sam loti preiskave. Prepričan je, da je na ulicah San Francisca nevaren morilec, na katerega je javnost treba opozoriti. Pa čeprav mu to brani sam župan, Jack kljub nasprotovanjem pripravi oddajo o serijskih morilcih.
NEDELJA. 14. julija
9.30 Poročila 9.35 TV koledar
9.45 Dobro jutro, poletje, nedeljsko
dopoldne za otroke 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda 11.00 Zabava vas Dino Dvornik 11.40 Risanka
12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila
13.05 Kapitan James Cook, angleško
nemška nadaljevanka 14.00 Govorimo o zdravju 14.30 Televizijski družinski magazin 16.55 Veni, vidi: Lokvarsko jezero 17.00 Nesrečniki I, francoski film 18.45 Snoopy, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik
20.00 Pomaranča je samo sadež, angleška nadaljevanka
21.35 Boj za demokracijo, dokumentarna serija
22.35 TV dnevnik
22.55 športni pregled
23.25 Glasbena oddaja 025 Poročila
TV AVSTRIJA 1
9.00 čas v sliki 9.05 Momo, nemški film 11.45 Risanke
11.00 Teleskop: Ločitev po jugoslovansko
11.45 Znanost
12.00 Tednik
12.30 Orientacija
13.00 Čas v sliki
13.10 Pravico imamo ljubiti
1335 Dragi, postajam mlajša, ameriški film
15.15 Raj za živali
1530 The Real Ghostbusters
15.55 Lutke
16.15 Kraljestvo miru
17.00 Mini čas v sliki
17.10 Koncert: New Kids on the Block
18.00 Čas v sliki
18.05 X-large
18.30 Leteči zdravniki
1930 čas v sliki
19.48 Šport
20.15 Puccini in njegovi libretisti 21.15 Glas Islama 2120 Madame Butterfh/, opera 23.50 Arthur Rubinstein igra Schu-berta, Brahmsa in Chopina 0.20 Čas v sliki
8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa
nič 16.55 Trojica s štirimi pestmi, ponovitev 17.45 Poročila 18.00 Osvajalci oblakov, ameriški film 19.45 Cosby Shovv 20.15 Footloose, ameriški glasbeni film 22.05 Ulice San Francisca 23.00 Barquero, ameriški vestem 2.05 Napad na Artic Oueen, ameriški vestem, ponovitev
PRO 7
RTL PLUS
6.15 Dusty Dusty 6.40 Jimmy Stevvart shovv 7.00 V carstvu divjih živali 7.45 Kamen Marca Pola 8.10 Muppet shovv 835 Kapitan Scarlet 925 Pustolovščine s Sindbadom 956 Napad na Artic Oueen, ameriški film 1125 Cosby shovv 11.50 MAS.H 12.15 Angel na zemlji 12.55 V carstvu divjih živali, ponovitev 13.45 Simon in Laura, angleška komedija 15.15 Havaji pet
6.00 Mr. T. 6.20 He Man 6.45 Jetsono-vi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.15 Risanke 11.00 Taftingerjevi 1150 Romanca brez konca 12.35 Velikani 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje 14.30 Prenos dirke Formule 1 za veliko nagrado Britanije 16.55 Umor je njen konjiček 17.45 Moda, modeli in spletke, serija 18.45 Poročila 19.10 Petrova glasbena revija 20.15 Leni ki-feljci ne grizejo, ameriška komedija 21.55 Spieglov TV magazin 22.50 Model in vohljač
W AVSTRIJA 2
14.45 Video strani
14.55 Silverstone: Formula 1 za veliko nagrado Anglije, prenos
17.00 Grobnik: Državno prvenstvo v avtomobilizmu, posnetek
8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 Kulturni tednik 9.30 Neznana riviera 10.15 Universum
11.00 Zgodnja dunajska leta 12.35 Arnold   Schonberg:   Mir na zemlji
12.45 Literatura na ladji
13.00 Dober dan. Koroška
13.30 Slike iz Avstrije
14.15 Športno popoldne: Formula 1 za VN Anglije, iz Silverstona
17.15 Klub za seniorje
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Slika Avstrije
19.30 Čas v sliki
19.48 Primer za tožilca
20.15 Bigfoot in Hendersonovi, ameriški film
22.10 Čas v sliki
PTT PODJETJE KRANJ, p. o. KRANJ, Mirka Vadnova 13
PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da je bila v četrtek, 11. julija 91, vključena v javni telefonski promet nova telefonska centrala Primskovo, ob tem pa so bile zamenjane telefonske številke naročnikom na območju Prim-skovega, Britofa in Predoselj.
Zaradi preključitvenih del bo do ponedeljka, 15. julija 91, do 21. ure prekinjen in motene telefonski promet z naročniki na omenjenih območjih.
Vsi telefonski naročniki, ki se jim zamenja naročniška številka, so bili o spremembi pismeno obveščeni. Spremenjene telefonske številke lahko dobite na službi informacij 988.
Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem.
KINO
14. julija
CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION prem. amer. filma PREBUJENJA ob 21.30 uri STOR-ŽIĆ amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 20. uri ŽELEZAR amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. trda erot. RES JE DOBRA ob 21. uri ŽELEZNIKI amer. drama STEP PLESALEC ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film NINJE ŽELVE ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. zgod. film HRABRI VIKING ob 18. uri, amer. barv. film LEGENDA ob 20. uri BLED amer. glasb, film LA BAMBA ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. barv. film VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri
SLOVENIJA 1 SOVA POLNOČNI KLICI
Jacka čaka neprijetno presenečenje. Nekdo je popolnoma razdejal njegovo stanovanje in pustil sporočilo: »Ti si naslednji.« Kljub grožnji ostane v svojem stanovanju in prepričuje Devon, ki ga umakne s programa, naj mu pusti spet delati. Morilčev glas je edina sled, saj policija še naprej tava v megli. »Vem, da je osebno. Gre za naju,« je prepričan Jack, le da ne more razvozlati, zakaj. Dokler ga morilec znova ne pokliče in mu kratko sporoči, da ima pri sebi Devon. Jack je imel prav, morilčeva dejanja so poskus osebnega obračuna z njim. Sovraži ga, saj je zaradi njega in Devon nekoč umrl... Zdaj se hoče maščevati.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Igrajmo se gledališče 9 25 TV mernik
9.40 Kje so vsi ti ljudje... Rino Chi-nese (Kantavtor iz Rezije) 10.15 Obzorja duha 10.35 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Zdravo, ponovitev 16.30 EP Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev 18.05 Utrip 18.20 Zrcalo tedna 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Novosti založb 18.45 Radovedni Taček: List 19.00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Blišč in vrišč gledališč, češka drama
21.25 Osmi dan
22.10 TV dnevnik, vreme
22.30 EP Video strani
22.35 400 let slovenske glasbe
23.20 Sova:
Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka
Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.30 Satelitski programi, poskusni
prenosi 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče
20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
21.30 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV
21.50 Rezervirano za šanson. Šanson Rogaška '88
22.30 Satelitski programi - poskusni prenosi
23.15 Yutel, eksperimentalni program
1, PROGRAM TV HRVATSKA
9.30 Poročila 9.35 TV koledar
9.45 Vojna krajina na Hrvaškem 10.15 Zlata nit. otroška serija 10.45 Boj za demokracijo, ponovitev
dokumentarne serije 11.45 Video strani
11.55 Kamniti cvet, sovjetski mladinski film
13.15 Poletni program
13.50 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
14.15 Rumena reka, dokumentarna
serija 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 15.25 Risanka
15.35 Zvezdne steze - nova generacija, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
1620 Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka
16.45 Delo na črno, ameriška nanizanka
17.40 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.05 Primer »Platfus«, češka drama
21.55 Sedem dni v svetu 22.25 TV Dnevnik
22.45 Kinoteka   Hollywooda: Moja
ljuba tajnica, ameriški film 020 Poročila
TV HRVATSKA 2
18.45 Video strani
18.55 Niča: Atletika za Grand Prix. prenos
22.05 Prvaki razreda, ameriška humoristična nanizanka
22.35 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka
23.40 Temna plat pravice, špansko-angleška nadaljevanka
23.20 Poročila 0.25 Glasbeni vsakdan
KANALA
20.00 Triton z morja, japonska risana serija
20.30 Nekdo krvavi, francosko-italijanski barvni film
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
1925 Čarobna svetilka - otroški program
Stanlio in Olio
20.00 Lucvjin Shovv, ameriška humoristična nanizanka
20.30 Naš prijatelj Koper... poleti
21.00 Glasba: Čar plesa
21.30 Dokumentarna oddaja
22.00 TV dnevnik
22.10 V svetu domišljije
23.00 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Dopoldanski program; Čas v sliki
9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev
9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik, ponovitev 10.30 Gorila, ponovitev 11.50 1000 mojstrovin 12.00 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki
13.10 Primer za tožilca, ponovitev
13.40 Tarzan, ameriški film
14.55 Popaj
15.00 Fračji dol
15.30 Ostržek
15.50 Medved Bojan
15.55 Mali ljudje - veliki ljudje
16.10 Obisk iz Liliputanije
16.35 Navihana četverica
17.00 MiniČVS
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Leteči zdravniki 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 2125 Hunter
22.10 Tri ženske, ameriški film 0.10 Thirta, Companv Maguv Marin 0.40 Chicago 1930 130 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 14.50 Nekoč
14.55 škotska kraljica Marija Stuart,
britanski film 17.00 Sedem čudes tehnike 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura
20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 čas v sliki
22.30 Nippon - pot Japonske do velesile 23.30 Nočni studio 0.30 Čas v sliki
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
PONEDELJEK, 15. julija:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 1230 Kmetijski nasveti -1420 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevic: Ponovno te kličem - 23.15-430 Nočni program, glasba
RADIO TRIGLAV JESENICE
PONEDELJEK, 15. julija_
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa -
PRO 7
6.05 Buffalo Bili 6.30 Ah. ti ljubi oče 6.55 Agencija Maxwell 7.40 Space 9.00 Pustolovščine s Sindbadom 925 Richmond Hill 10.15 Čarovnik 11.10 Space 11.55 Mister Smith 1220 Cos-by Shovv 12.45 Trd, toda prisrčen 1335 April odkriva moške, ameriška
Dahnili so da:
komedija, ponovitev 15.35 Kapitan Future 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.05 Doogie Hovvser 17.45 Ulice San Francisca 18.30 Risanke 20.15 Jezdec, ameriški pustolovski film 22.05 Do zadnjega diha, ameriški film 23.50 Starsky & H uteh 0.50 Caddys-hack, ameriška komedija, ponovitev 2.25 Avtostopar 2.50 Looker, ameriška kriminalka, ponovitev
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Ponovitev vrhuncev z dirke Formule 1 9.25 Jetsonovi srečajo Flintsonove 11.00 Shovv trgovina 1125 VVells Fargo 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 1555 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 1925 Ekipa A 20.15 Šef 21.10 Vedno pet minut prepozno, ameriška komedija 22.46 10 pred 11 23.30 Playboy pozno zvečer 24.00 Živi ali umri, ameriška komedija
SCREENSPORT
8.00 Nogomet 9.30 mednarodni moto šport 10.30 Britanska formula 3000 11.00 Moster trucks 12.00 Evropski rallycross 13.00 Nogomet - pokal Amerike 14.30 Britanska formula 3000 15.30 Konjske dirke 16.00 Svet športa 16.30 Nogomet - pokal Amerike 18.00 VVrestling 19.00 GO - nizozemski moto šport 20.00 Formula ena - dokumentarni film 20.30 REVS - britanski moto šport 21.00 Nogomet • pokal Amerike 22.30 Pokal porsehe Carrera 23.00 Boks 0.20 Nogomet
V Škof ji Loki: Tatjana Pogačnik in Rafko Lotrič. Na Jesenicah: Jana Žibert in Miha Blagne z Brega; Alenka Magister in Gaber Jasene z Breznice; Raza Dcanović in Viktor Endliher iz Kranjske Gore;
KINO_15. julija
CENTER prem. amer. vohun, filma ŽIVI PAKET ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. vohun, film ŽIVI PAKET ob 21.30 uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. glasb, film VELIKE ŽAREČE KROGLE ob 20. uri BLED amer. glasb, film HRABRI VIKING ob 20. uri
ZA DOM IN DRUŽINO
PIŠE: Danica Dolenc
Ta mesec na vrtu
Večina vrst povrtnine je zdaj v glavni fazi rasti. Zato je še posebej potrebno gnojenje s tekočimi gnojili pod list. Na 10 litrov vode raztopimo 20 do 30 gramov polnovrednega gnojila in z raztopino zalijemo zemljo okrog rastlin. Če se le da, pazimo, da pri tem ne zmočimo listov, zmočene liste pa moramo sprati s čisto vodo. Gredic s sveže posajenimi ali na novo posejanimi rastlinami ne smemo gnojiti. To dodatno gnojenje je najbolj potrebno hitro rastočim rastlinam, kot so buče, kumare in paradižnik. Za boljše razvijanje plodov moramo čimveč gnojiti tudi s fosforjem in kalijem.
Proste gredice plitvo zrahljamo in znova obsadimo. Prsti dodamo 2 do 3 cm komposta in nekaj šotnega gnojila. Sejemo zgodnje sorte korenčka, nizkega fižola in kolerabice, pa tudi jesensko špinačo, blitvo, mesečno redkvico, motovileč, listni ohrovt in podobne zelenjavne rastline. Glavičnati komarček ali glavičnati janež in kitajsko zelje sejemo sredi julija kar na stalno mesto. Vrste naj bodo 40 cm vsaksebi, razdalja rastlin v vrstah pa je končno 20 do 30 cm. Kitajsko zelje po treh mesecih doraste za rabo v presni ali kuhani obliki.
Trato lahko vzdržujemo lepo zeleno, če jo poleg rednega vsakotedenskega izdatnega zalivanja ob hudi suši še dodatno večkrat porosimo. Navadno zadostuje desetminutno delovanje deževalnika na dan.
Kdor želi, da bi njegove dalije naredile še posebej velike cvetne koške, mora stranske popke poščipati, da se vsa moč rastline osredotoči na en košek. - Sedaj je tudi čas, da odcvetele ostrožnike porežemo.
Bovla hibiscus
Za 4 osebe potrebujemo 4 vrečke Podravka hibiscus čaja, 6 dl vode, 100 g jagod, 2 žlički sladkorja, sok ene limone, limonine rezine.
Setveni koledar
Danes, v petek, 12. julija, je dopoldne čas za presajanje rož, popoldne in jutri čez dan pa za sajenje zelenjave, to je ohrovta, solat, motovilca in podobnega. Prav tako bo jutri zvečer in ves dan v nedeljo ter v ponedeljek popoldne čas za sajenje rastlin z nadtalnimi plodovi. V torek, 16. julija, bo takoj zjutraj še čas za sajenje rastlin z nadtalnimi plodovi, sicer pa bo ves torek, sredo in četrtek čas primeren za sajenje rastlin s podtalnimi plodovi. V petek, 19. julija, ne sejmo in ne presajajmo, v soboto, 20. julija, bo čas za sajenje rož in oljnic, v nedeljo 21., v ponedeljek, 22., in v torek, 23. julija, pa bodo spet na vrsti ze-
lene rastline, solate, radiči in podobno. V sredo, 24., in v četrtek, 25. julija, bo spet čas za rastline z nadtalnimi plodovi, v petek, 26., vso soboto, 27., in v nedeljo, 28. julija, bo čas za
rastline s podtalnimi plodovi, in v nedeljo popoldne, ves ponedeljek in torek, 30. julija, za presajanje in rož in oljnic. V torek popoldne bo tudi primeren čas za sajenje zelenjave, prav tako pa tudi vso sredo, 31. julija. Od četrtka, 1. avgusta, pa do nedelje, 4. avgusta, bo čas za sajenje rastlin z nadtalnimi plodovi, vmes pa bo v petek, 2. avgusta, dopoldne še čas za sajenje zelenjave.
Za vroče večere
Meta - miks
Za 4 osebe potrebujemo 3 vrečke Podravka metinega čaja, 6 dl vode, sok ene pomaranče, sok ene limone, 4 dag sladkorja v prahu, kocke ledu 2 dl tonika.
Čajne vrečke prelijte z vročo vodo, pokrito naj stoji približno 5 minut, nato vrečke poberite iz posode in čaj ohladite. Posebej zmešajte pomarančni in limonin sok, dodajte sladkor, ohlajen čaj, kocke ledu in tonik. Ponudite kot hladen napitek.
Jagode narežite in posujte s sladkorjem. Posebej pripravite čaj, ki naj stoji pet minut in ga nato še toplega prelijte po jagodah. Čaj ohladite v hladilniku, dodajte limonin sok in ponudite z limoninimi rezinami.
Pripravimo se na zimo
Sušenje - najcenejši način konserviranja
Sušenje sadja se je pri nas v zadnjih letih precej opustilo. Deloma je temu vzrok to, da so se razvili drugi, boljši načini shranjevanja v hlajenih shrambah, kjer je mogoče ohraniti nekatere vrste jabolk celo do zgodnjih pomladanskih mesecev. Vendar pa pride za ta način shranjevanja v poštev le prvovrstno sadje in trpežne zimske sorte. Kam pa s sadjem, ki za tako shranjevanje ni primerno, je pa dobrih sort, kot so na primer razna jesenska jabolka, češplje? Kam nadalje s sadjem, ki je napadeno od raznih škodljivcev ali obtolčeno pri obiranju? Velik del tega sadja lahko predelamo v zdrav in trpežen shranek, če ga posušimo. Sušenje bi vsekakor moralo imeti prednost pred namakanjem in prekuhavanjem v žganje.
Sušimo jabolka, hruške, češplje, marelice, češnje, fige, ribez, borovnice in bezeg za čaj. Izmed zelenjave sušimo le mlado fižolovo stročje. Okusne in mnogostransko uporabne so suhe gobe.
Zeio pogosto sušimo za domačo rabo in prodajo razne di-šavnice, zdravilna zelišča in se-menje.
Pri sušenem sadju ohranimo aromatične snovi, sadne kisline, rudninske soli, sladkor in nekaj vitaminov. Odtegnemo mu 80 odstotkov vode in s tem zmanjšamo njegov volumen za 80 do 90 odstotkov, obenem pa zvišamo trpežnost. V suhem sadju je premalo vode, da bi se mogli razviti in razmnožiti škodljivi mikroorganizmi, posebno pa plesen in gniloba.
Sadje, ki je bilo med rastjo škropljeno z raznimi škropivi, moramo pred sušenjem dobro oprati, in to v celem.
Mnenje, da je za sušenje dobro tudi slabo sadje, to je nezrelo, črvivo, nagnito itd, je zmotno. Čim boljše kvalitete je, tem boljši bo shranek in tem večja bosta njegova hranilna vrednost in okus.
Sušiti je treba pri primerni temperaturi, ki naj se giblje med 45 in 75 stopinj C. Ako je temperatura nižja in nestalna, traja sušenje predolgo in sadje napade plesnoba in tudi gniloba. Sušiti začnemo pri višji temperaturi, izjema pri tem je koščičasto sadje (npr. češplje), ki pri visoki temperaturi rado popoka.
Za sušenje so najprimernejše lese iz protja ali leseni okviri, na katere je napeta mreža iz nerjaveče žice. Prav dobra je tudi mreža iz vrbja, manj trpežna pa je napeta tanka in redka tkanina.
Lese razpostavimo drugo poleg druge, če sušimo na zraku; drugo vrh druge, če sušimo na štedilniku, v pečici, na peči ali v sušilnici. Lep shranek dobimo tudi, če primerno narezano sadje napeljemo na niti, ki jih napnemo v zračnem prostoru ali ob topli peči.
Sadje mora biti med sušenjem zavarovano pred muhami in drugim mrčesom.
Pri sušenju včejih količin sadja moramo gledati tudi na barvo izdelka. Zato narezano sadje (jabolka, hruške) namakamo v slani vodi (2-odstotni). Še lepši uspeh dosežemo v 0,05-odstotni raztopini žveple-ne kisline (najprimernejši je kalijev metabisulfat). V uporabi pa je tudi 2-odstotna citronska kislina. Vsa ta sredstva vplivajo na delovanje encimov, ki spreminjajo sadju barvo. Duh po žveplu med kuho izgine.
Kruh specimo doma
Pol ržen kruh s suhim sadjem
Potrebujemo: 1/2 kg ržene moke, 1/2 kg bele moke, 5 dkg kvasa, 2 dkg soli, 0,25 kg izkoščičenega narezanega suhega sadja (sadje pa lahko zamenjamo tudi z rožičevo moko), I del olja, 4 do 5 del vode. Pripravimo kvas, potem pa zamesimo testo, kot za navaden domači kruh, v katerega damo poleg moke tudi narezano sadje, shajamo, še enkrat pregnetemo, damo v pekač, da ponovno shaja in pečemo dobre pol ure pri 200 stopinjah C.
Zdaj je tudi že generacijam, ki nikdar niso doživele vojne, jasno: ko neposredna vojna nevarnost mine in nastopi bodisi premirje ali mir, ni nič več tako, kot je bilo in tudi mi sami ne bomo nikoli več takšni, kakršni smo bili. Res nikoli več? Res nikoli več! Tako pravijo številni ugledni slovenski psihologi in psihiatri.
Pa ne gre le za naš večni strah, ki ga bomo občutili ob alarmu! V dobi miru smo si rekli, ko smo slišali alarm: a se že spet ti gasilci nekaj igračkajo? Zdaj je strah pred alarmom nekaj, kar bomo nosili večno v sebi - vsi, tudi tisti, ki so minulo norijo beograjskega generalštaba psihično še najbolje prenesli. Gre za naravnost nedoumljivo, a obenem tako grozljivo življenjsko spoznanje, da je še zdaj, na pragu 21. stoletja, pred durmi Evrope še vedno mogoča miselnost, da narod, ki hoče po svoji poti, tolčeš z bombami in uničevalnim orožjem. Take militantne grožnje so za evropska ušesa enostavno ne-prevedljive, saj so tako zelo balkanske, da jih civilizirana Evropa ne dojame, ker jih več ne razume.
Slovenci smo kljub vsemu vedno živeli samostojno življenje, s svojo mentaliteto, svojimi vrednotami in standardi. Nismo se niti kaj prida obregali nad nam vedno nekam čudnimi, če ne že tujimi običaji na jugu. Bilo nam je vedno smešno in po svoje tragikomično, ko so svojci v drugih republikah svojim fantom, ki so odhajali v armijo, prirejali razkošna poslovilna slavja. Pa kaj je na tem kaj radostnega, da bodo mladi fantje, še otroci, prijeli za puške? Tega in še marsikaj podobnega Slovencem nikdar ni bilo mogoče racionalno pojasniti.
Francelj,
a greva po nakupih?
Svetu se bi se nekako še dalo dopovedati, da konflikte porajajo gospodarska razmerja razvitega severa in nerazvitega juga in totalno drugačne politične opcije - da pa smo si s preostalim delom Jugoslavije zgodovinsko, kulturno in civilizacijsko tako zelo oddaljeni, kot v resnici smo, pa smo bili presenečeni celo Slovenci sami. Bolj obveščeni so kajpak slutili - širša slovenska javnost pa je onemela ob srhljivem spoznanju, daje dandanes lahko kdorkoli še lahko tako podel in nor, da brezobzirno z orožjem tolče po majhni republiki. Da pa je javnost preostalega dela Jugoslavije, ki se je vedno tako rada proklamirala za humano in dobro, čisto in povsem tiho? Da so nori lahko generali - to je očitno vedno realna možnost; da pa je jugo - javnost ob napadu na civilne objekte in civilno prebivalstvo Slovenije celo odkrito odobravala vojaški poseg? No, to pa ne more biti le sad informacijske blokade, ki še tako perfektna nikoli ne more biti popolna - to so, priznali ali ne, drugačne vrednote in miselni standardi v ljudeh samih.
Demokratične javnosti na jugu v resnici ni, ostali smo sami. Sami pred grožnjami in bojaznijo, kdaj se spet oglasi alarm za nevarnost zračnega napada. In bolj kot bomo tekali v zaklonišča, bolj trmasti bomo. Naša trma je bila po 27. juniju že prvovrstno svetovno in jugoslovansko presenečenje, pa naj bo še naprej. Pa čeprav bomo poslej živeli v stalni napetosti in smrtnem strahu za naše otroke!
Pa čeprav se nam bo odslej naprej v vsakdanjem življenju ob prekinitvi spopadov spremenilo marsikaj.
Nihče ne vidi pretirano rad miličnika na cesti, saj takoj pomisli na skriti radar in morebitno kazen: zdaj pa jih po kakšni daljši vožnji skozi samotni gozd s takim olajšanjem pozdravljamo in jim zaželimo »dober dan«, da me ob legitimiranju že kar čudno gledajo. Kadarkoli doslej mi je bilo slišati vlak in je vla-kovodja predirljivo zapiskal, mi je bilo, da ga za ušesa potegnem z lokomotive! Ko pa zdaj sopiha diesel lokomotiva, ki se sliši kot tank, si zaželim, da bi vlakovodja zapiskal - ne enkrat! Petkrat! In vse doslej so mi bila simpatična komercialna sporočila, kje se kakšna roba dobi ceneje! Ko pa zdaj radio sporoči, da se tanki spet valijo proti Sloveniji, za tem sporočilom pa domala v isti sekundi plane komercialni spot z visokim ženskim sopranom: »Francelj, a greva po nakupih?« me pa kar zvije.
Prizanesite s Franceljnom in nakupi, lansiranimi tik za alarmantnimi sporočili! Saj se krvavo resno zavedam, da brez komerciale tudi radijskega programa ni, vendar bi bila rahla programska selekcija z malo več takta več kot umestna!
Sicer pa z mojim ljubim Franceljnom še dolgo ne mislim skakljati po brezskrbnih nakupih... • D. Sedej
Najslavnejši jugoslovanski disident Milovan Djilas je za nemške časnike izjavil, da si Srbi prav tako želijo demokracijo, vendar so pri tem nekoliko bolj počasni, inertni, prav tako pa želijo demokracijo tudi generali in JA. Glede na zadnje dogodke si seveda Slovenci želimo še več inercije na njihovi strani. Bo manj mrtvih!
Izrek predsednika Kučana, da po tej vojni nič ne bo več tako, kot je bilo pred njo, velja seveda samo na ozemlju slovenske države. Juga je namreč z vsakim dnem vedno bolj podobna sama sebi.
Skrivnostni nasmešek se je po nekajdnevnem premoru zopet vrnil na obraz premiera Markovića. Pa ne zaradi podpisa brionske deklaracije, temveč zato, ker je slišal za novi štos, ki kroži po Jugoslaviji: general Adžić je v hišnem priporu.
Razburjanje zaradi stalnih preletov vojaških helikopterjev z oznakami Rdečega križa tudi po prekinitvi ognja je popolnoma odveč, saj vemo, da JA v kasarne dovaža nove bolne oficirje in specialce.
Predsednika Bush in Gorčabov sta bila v času zasedanja slovenske skupščine v neprestani telefonski zvezi. Čakala sta, če bodo brionsko deklaracijo sprejele vse zainteresirane strani - in seveda Vitomir Gros. Če bi besede ubijale, bi bila povzročiteljica največjega razdejanja na Balkanu republika Hrvaška.
demokratizator
ČLOVEK, NE JEZI SE
Država Banjaluka
Vlada občine Banjaluka je sprejela sklep o preprečevanju škode zaradi dejanj Republike Slovenije. Po tem sklepu suverene države Banjaluka mora občinska ekspozitura Službe družbenega knjigovodstva zadržati vse plačilne naloge za žiro račune v Sloveniji, zapleni se vse poslovalnice slovenskih firm v Banjaluki z blagom vred in podržavi (= »pobanjaluči«) vse ostalo dosegljivo slovensko premoženje.
O nacionalizaciji in diktiranju pristojnosti SDK torej na Balkanu odločajo že kar občinske vlade. Upoštevajoč dejstvo, da je v Jugoslaviji 550 občin, od tega v državi Sloveniji 60, si obetamo 490 občinskih pravnih držav. V naslednji fazi ne bo nič čudnega, če bo vsaka od njih imela po nekaj veleposlanikov, atašejev, itd.
Prav zares: čim dlje od tega balkanskega kotla, preden nam vsega ne pokradejo!
Recept za reparacije
Slovenska država bo dobila še veliko sivih las, preden bo od sputane gnile Jugoslavije uspela dobiti vsaj en dinar reparacij na račun vojne škode v okvirni višini 2,714 milijarde dolarjev, ki jo je naredila armada ob poskusu okupacije. Galantni, poslovni in kulturni Slovenci bomo to vprašanje reševali na pogajanjih.
Piročanci (to so prebivalci Pirota, ki po srbski legendi slovijo kot najbolj prismuknjen del ožje Srbije!) so vojno škodo že uveljavili. Občinsko prevozniško podjetje je imelo nekaj tovornjakov v cestni blokadi na klancu Medvedjek, tanki so nekatere uničili in Piročanci so elegantno zaplenili vlačilce in prikoličarje ABC Pomurke Murska Sobota ter Interevrope Koper, ki so bili ravno pri roki. Za vsak primer so verjetno zasegli kakšnega več, ker so slovenski kamioni bolje vzdrževani in modernejši. Če armada ponovno napade Slovenijo in razstreli še kak pirotski kamion, je pa poteza z reparacijami »na zalogo« sploh prima re-
cePl-       . «,
Pirot je sredi Srbije. Če Pomurcem in Koprčanom uspe svoja osnovna sredstva dobiti nazaj, bo to čudež. Večji od Marije Medjugorske.
Sklep predsedstva SFRJ št. 9
Sloveniji je Predsedstvo SFRJ prejšnji teden postavilo ultimativnih osem sklepov. Vsi jih znamo že skoraj na pamet - iz njih kljub poletni vročini veje hlad tankovske pločevine in vonj po črnem smodniku. Tudi to se ve, da so sklepe napisali v Kadi-jevičevem štabu (naveza Adžić - Brovet), svoj podpis pa je udaril Mesič.
V uredništvo Gorenjskega glasa je poklical ogorčen bralec in povedal, da manjka še sklep št. 9. Glasiti bi se moral: »Slovenija je dolžna plačati račun za nafto, ki so jo skurili tanki med vožnjo po slovenskih cestah.« AKlaMatOR
Dmno vaših ocicjovoirov, mnenj, stališč, predlogov
Prejšnji petek smo Vas povabili k sodelovanju v anketi o tem, kako je Gorenjski glas doslej poročal o vojni in agresiji na Slovenijo ter o čem naj še poroča.
Priznamo, da smo na zastavljenih 5 vprašanj prav poti-hem pričakovali vsaj nekaj Vaših odgovorov in mnenj, še posebej zato, ker smo za sodelovanje v anketi predvideli nekaj vabljivih praktičnih nagrad. Vendar pa smo bili vsak dan, posebej v tem tednu, ko smo zjutraj odpirali prispelo pošto, izredno veselo presenečeni nad Vašim odzivom na povabilo za sodelovanje v naši anketi: do včeraj, ko smo izmed prispelih vprašalnikov izžrebali pet bralcev, smo namreč prejeli kar 147 Vaših mnenj! Vsem bralcem, ki ste v anketi sodelovali, najlepša hvala za vsa sporočila, misli, pohvale, predloge. O tem, kaj ste nam sporočili, danes nekaj odgovorov, pa tudi prihodnjič jih bomo še povzeli, saj ste nas tudi Vi opozorili, spoštovani bralci, da kljub grozljivosti vojne in njenih posledic na ta zgodovinski teden ni mogoče pozabiti.
V skoraj vseh Vaših odgovorih ste vsebino vojnih številk Gorenjskega glasa ocenili odli-
čno. Izjema je le en bralec, ki je pisanje ocenil z »nič posebnega, vse preveč razvlečeno, vse v stilu rekla-kazala«. Isti bralec je v Gorenjskem glasu pogrešil konkretnosti o tem, kdo, kaj, kje in zakaj - prav zato nam tudi ni ocenil članka, ki bi ga veljalo posebej pohvaliti. Bralec predlaga, da pišemo konkretno (z imeni in priimki, ostalimi podatki) o ljudeh, ki so ukazali in izvršili napade na Krvavec, cesto Ljubljana - Zagreb in na letališče Brnik. Škoda je le, da k tem mnenjem naš bralec ni dodal svojih podatkov, zato njegov vprašalnik žal ni bil vključen v žrebanje -dobronamerne predloge pa bomo skušali udejanjiti. Bralka Marinka Bobnar iz Lahovč pa nam je sporočila, da so bile vojne številke Gorenjskega glasa enkratne z izrednim obveščanjem. Po njenem mnenju bi moralo biti v Gorenjskem glasu več humorja, ker so časi težki. Takega mnenja smo tudi sami, spoštovana gospa Marinka - ampak kljub vsem nevarnostim pri poročanju smo v uredništvu očitno rajši vojni dopisniki kot pa humoristi. Naša bralka anketo zaključuje: »Sem izredno zadovoljna z vašim časopisom, kak list papirja
pa le še namenite razmeram, ki so se dogajale.« Bomo, zanesljivo!
Francka Zavrl iz Tržiča meni, da so bile vojne številke Gorenjskega glasa v redu zaradi realnega poročanja. Na vprašanje, kaj je v Gorenjskem glasu pogrešila, nam sporoča, da prav ničesar: »Le tako naprej, seveda pa čimmanj vojnih številk!«. Bralka nam predlaga, da napišemo nekaj o tem, kaj dejansko mislijo »normalni« Srbi o okupaciji Slovenije in ne le vojaški ter politični vrh Srbije.
Veseli in ponosni smo bili ob mnenjih, ki nam jih je poslala Darinka Kokalj z Zgornjega Jezerskega. »Prvič, odkar berem naš časopis, sem te številke prebrala od prve do zadnje strani,« nam sporoča gospa Darinka. Pri našem pisanju pogreša poročila o drugih bojnih položajih v naši državi, predlaga pa nam, naj pišemo še o vojnih ujetnikih, ranjencih, povrnitvi vojne škode, brionski deklaraciji, novih grožnjah generalske klike, pogajanjih, izgradnji nove države, odpravljanju posledic agresije in o problemih delavcev iz drugih republik v tem času.
Pavel Križnar nam je sporočil družinsko mnenje o Gorenjskem glasu: »Zelo sva zadovoljna z našim Gorenjskim glasom, ki je več kot časopis. Napišite malo o pogrešanih in škodi ter kdo bo vse to plačal. Slovenija pa nič več denarja dajati v Beograd!«, pravi naš bralec. Toliko iz prejetih odgovorov na naše vprašanje. Sporočite nam Vaše mnenje o našem časopisu« - nadaljevanje prihodnjič.
Ker obljuba dela dolg, smo včeraj iz kupa prispelih anket izžrebali:
1. nagrado (japonsko mini pekarno Nakamura) prejme Franc Brdnik, Smlednik 34,
2. nagrado (ročno orodje To-kos) prejme Jože Marinšek, Partizanska 45, Škofja Loka
3. nagrado (paket blaga Teksti-lindus) prejme Ivanka Gartner, Selca 140
4. nagrado (dva modna izdelka Almira) prejme Barbara Nagode-Vari, H. Freverja 2, Idrija
5. nagrado (dve bombažni halji - uvoz) prejme Bernarda Ver-bič, Sp. Brnik 15.
Iskrene čestitke srečnežem pri žrebanju - o tem, kako do nagrad, Vas bomo obvestili po pošti.
2 <
-
-5
a.
C/)
<
on —>
Z
W
aJ O
< rr
ANKETA
Živeti v napetosti alarma
Boj za neodvisnost in samostojnost je porušil tudi naš ustaljeni ritem življenja. Naši anketiranci so nam povedali, kako jih je osebno prizadela vojna.
Zoltan Smodiš iz
Zasipa pri Bledu: »V mojem življenju vojna ni nič bistvenega spremenila. Na Bledu je bolj mirno, zato se nas vojna dotika le bolj preko medijev, ki jih v teh časih intenzivno spremljamo K odločitvi, da ne gremo na morje, so pripomogle tudi te razmere. Glede prihodnosti pa ostajam optimist.«
Mira Perčič:
»Vojna močno vpliva na naš vsakdan. Zaradi nje smo se morali odpovedati križarjenju po Jadranu in se sedaj bolj zadržujemo doma, prinesla pa je tudi nervozo. Za primer napada imamo v kleti pripravljeno hrano in obleko, vendar zaradi tega nismo imeli nobenih posebnih večjih nakupov«
Janez  Snedec z
Bele pri Preddvoru: »Zaradi trenutnega stanja nisem nič prestrašen, a napetost je navzoča povsod. Seveda me vojna omejuje, predvsem je manj zabav, pa tudi na morje nisem mogel iti«
Biserka Kržišnik iz
Dupelj:
»Ta čas je vse obrnil na glavo. Strah me je, kaj bo, kakšna bo socialna varnost in predvsem me je strah za moje otroke. Kljub vsemu moramo biti optimisti, ohranjati moramo upanje. Mislim pa, da ni prav, da si ljudje delajo pretirano velike zaloge hrane in drugih dobrin «
Mojca Zaplotnik Banič:
»Moje življenje se je zelo spremenilo, občutki ob tem, kar se dogaja, so obupni. Dokler si sam, je lažje, ko imaš otroke, pa lahko alarm postane pravo mučenje v pričakovanju najhujšega. Upam, da bo kmalu zopet tako, kot je bilo včasih. Razmišljali smo, da bi šli drugam, če se stanje ne bo umirilo«
Sašo Perdan:
»Strah in živčna napetost rasteta, ni več sproščenosti. Politika postaja sedaj glavna tema pogovora. Ves čas spremljam TV, še sploh pa tiskovne konference. O morju ne razmišljam, najraje bi pobegnil v hribe.
Rajka Pen a nje
L
TOREK
SPOREDI
16. julija 1991 /
I. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV HRVATSKA 2
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Osmi dan 10.45 Video strani 16.25 Video strani 16.40 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik
18.05 Spored za otroke in mlade J. Milčinski: Marjetica in zmaj, lutkovna igrica
19.00 Risanka
19.20 TV okno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka 21.00 Slovenija - umetnostni vodnik 21.10 Glasbeni portreti: Vlado Ka-
lember, oddaja HTV 21.45 EP Video strani 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka.
Polnočni klici, ameriška nanizanka,
Jasminka Stančul, B. Papando-pulo: Studia št. 1 23.25 Video strani
19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanka
20.20 Vietnam, dokumentarna serija
21.10 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka
21.40 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka
22.25 Glasba
23.00 Zgodovina smeha, francoska
dokumentarna serija 23.30 Poročila
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je, kviz 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.00 Naši pevski zbori pojejo dela
sodobnih skladateljev 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče
20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
21.30 Žrebanje lota
21.35 Umetniški večer dovolj slave za vse, 1. del angleškega filma
23.15 Yutel, eksperimentalni program
I. PROGRAM TV HRVATSKA
KANALA
20.00 Triton z morja, japonska risana serija
20.30 Kdo si?, francoska kriminalka
9.30 Poročila 9.35 TV koledar
9.45 Vojna krajina na Hrvaškem 10.15 Majhen svet: Ribiči s severa 10.45 Portret glasbenika: Krunoslav
Cigoj
11.45 Video strani
11.55 Moj stric, francoski film
13.50 Fashion tape
14.35 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
15.05 Poročila
15.10 TV koledar
15.20 Dokumentarna oddaja
16.25 Prvaki razreda, ameriška nanizanka
16.55 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka
17.40 Majhen svet: Ribiči s severa
18.15 Hrvaška danes
18.45 Živeti v temi, dokumentarni film
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Zgodbe iz Hollywooda, angleška nanizanka
21.00 Žrebanje lota
21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja
22.10 TV dnevnik
22.30 Kinoklub Evropa: Bojna polja,
francoski film 0.00 Poročila
TV KOPER
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki
9.05 Pravica do ljubezni
9.30 Ruščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Dragi, postajam mlajša, ponovitev filma 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 Čas v sliki
13.10 Tom, Crosbv in mišja brigada,
japonski risani film 14.35 Raj za živali 15.00 Tudi hec mora biti 15.25 Ostržek
15.50 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 Navihana četverica 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Leteči zdravniki
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Šport
20.15 Dežela gora
21.00 Naredi si sam
21.07 Pogledi s strani
21.15 Tin men - strašna tekmeca,
ameriški film 23.05 Američan, italijanska nadaljevanka
0.25 Chicago 1930
1.05 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
TOREK. 16. julija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra ni do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski. Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.00 Lucv Shovv, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Octavia, ameriški barvni film 22.00 Žrebanje loto 22.05 TV dnevnik
22.10 V svetu domišljije, televizijska
nanizanka 23.00 Športna rubrika
8.30 Vremenska panorama 15.05 Nekoč
15.10 Neusmiljeno srce, nemški film 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.30 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče-belo-rdeča nagradna igra
RADIO TRIGLAV JESENICE
TOREK. 16. julija
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa
PRO 7
SLOVENIJA 1 20.05 UKRADENA
Ko pride Marianne v šolo po otroka, zve, da ju je že pred urami odpeljal Šalim. Takoj ve, da to ne pomeni nič dobrega. Ima temne slutnje, da je Šalim ukradel otroka in ju odpeljal k svojim staršem v Pakistan. Odpotuje v Karači, odločena, da bo našla otroka in ju vzela s sabo domov. Kje pa naj začne iskati v tuji deželi, ko ne ve niti naslova Salimo-vih staršev?
17.05 Doogie Hovvser 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Bugs Bunnv 20.15 Poračun pride na koncu, ameriški film 22.20 Poslednji mornariški kričači, italijanski erotični film 23.40 FBI, ponovitev 0.40 Upor Giuglija Ma-nierija, italijanski film 2.10 T.H.E. Cat
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 920 Sklepni akord, nemški glasbeni film 11.25 VVells Fargo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 Knight Ri-der 20.15 Lovec brez predsodkov, ameriška kriminalka 22.00 Eksplozivno 22.50 Glavne novice 23.50 Smrtonosna frekvenca, francoska kriminalka
SCREENSPORT
0.15 Buffalo BiH 6.40 Oh. ta ljubi oče 7.05 Richmond Hill 7.50 Space 8.35 Risanke 9.25 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 9.15 Samurajevo maščevanje 11.20 Space 12.05 Doogie Hovvser 12.30 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.55 Čarovnik 13.45 Osvajalec oblakov, ameriški film 15.10 Bugs Bunnv 16.10 Planet opic
8.00 Nogomet - pokal Amerike 9.30 Pokal Porsche Carrera 10.00 Rally 11.00 VVrestling 12.00 Atletika 13.00 Nogomet - pokal Amerike 14.30 Športni ples 15.30 lndy dirke 16.30 Nogomet - pokal Amerike 18.00 Dirke motornih čolnov 19.00 Super kolesarji 19.30 Bovvling 21.00 Nogomet - pokal Amerike 22:30 Britanski avto moto šport 23.00 Mednarodni moto šport 24.00 Biljard snooker
VABILO
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov vabi vse, ki bi želeli bolje spoznati našega rojaka iz Sopotnice in njegovo knjigo
Ivan Dolenc: MOJA RAST
na zanimiv večer, ki bo v soboto, 13. julija 1991, ob 18. uri v gledališču na spodnjem trgu v Škofji Loki.
Avtorja in knjigo bodo predstavili:
1. Dr. Jože Zadravec, sodelavec družine
2. Melhior Golob, stolni kanonik
3. Dr. Jurij Dolenc, nečak Ivana Dolenca
4. Ivan Oman, član predsedstva RS
Vabijo Krščanski demokrati
KINO
16. julija
CENTER amer. vohun, film ŽIVI PAKET ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. vohun, film ŽIVI PAKET ob 21.30 uri ŽELEZAR prem. amer drama kom. MORSKE SIRENE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. psih trii JACO-BOVA LESTEV GROZE ob 20.30 uri RADOVUICA Ni predstave' BLED amer. glasb film VELIKE ŽAREČE KROGLE ob 20. uri
<
<
<—>
Z _
a: O O
z <
h-
oo
00
s
<
<
mi
•—> Z
W
ai O O
Z
<
F
co
cvi
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel: 217-610 (nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30
O JELOVICA
10 % POPUSTA
SO VAM VAŠE DRAGOCENOSTI DOVOLJ DRAGOCENE?
Če se boste prav v teh dneh odločali za nakup zidnega ali pohištvenega trezorja potem obiščite prodajalne MERKURJA: • MERKUR, Koroška c. 1., Kranj » FERRUM, Titova 55, Ljubljana PTC NOVA GORICA, Vipavska 53, Nova Gorica OKOVJE, Prušnikova 73, Ljubljana
ZA PRIJETEN IN UGODEN NAKUP
CELOVEC
HEILIGENGEISTRPLATZ 4
UNIVERSUM AVT0RADI0 UKW/MW.
24 fiksnih postaj, prometne informacije, izhodna moč 50
Wat0V neto 1.410.
ATS
UNIVERSUM CD -
Portable komplet z radijskim delom, s slušalkami in torbo
neto 1.660.
- ATS
PRIVILEG VARČEVALNA FRITEZA
1800 VVatov, 25% prihranek energije, za 1,2 litra olja
neto
1.249.-
ATS
PHILIPS AVTOMAT ZA SLADOLED
0,75 litra, s hladilnim akumulatorjem
neto
666.- ATS
KENW00D KUHINJSKI STROJ
160 VVatov, s stoječim mešalcem, z dodatkom za mesiti in mešati
neto
743.
ATS
KOMPLETEN SERVIS
za 6 oseb, 100 delov po izredni ceni
neto
1.249.-
ATS
Quelle
DOBRODOŠLI PRI V*tf I |f-a||£a VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV HRVATSKA 2
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živžav
9.55 Blišč in vrišč gledališč, češka drama
11.10 Ukradena,  angleška nadaljevanka 12.00 Video strani 16.20 EP Video strani 16.35 Sova. ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije
18.00 TV Dnevnik
18.05 Klub klobuk
19.05 Risanka
19.20 TV okno
19.30 TV Dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Film tedna: Iskalca, ameriški film
22.00 TV dnevnik, vreme
22.20 EP Video strani
22.25 Sova
Alf, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka
23.40 Video strani
19.20 Video strani
19.30 Barcelona: FINA pokal v vaterpolu: Jugoslavija - SZ. prenos 20.30 Risanka 20.35 Megamix
21.45 Krila,  ameriška humoristična
nanizanka 23.00 Poročila
23.00 Poirot, angleška TV nadaljevanka
18.30 Zarjovi, levi
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki, vreme
20.15 Ni vse zlato, kar se sveti, 1. del
britansko ameriškega TV filma 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport
nato Čas v sliki
KANALA
20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka
20.30 Na videz brez povoda, francoski barvni film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.30 Satelitski programi - poskusni prenosi
18.30 Slovenci v zamejstvu
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor
19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče
20.30 Slavnostni koncert ob 100-le-
tnici Carnegie Halla, posnetek 21.25 Svet poroča
22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi
23.10 Yutel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVATSKA
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
19.25 Videoagenda
20.00 Lucy Shovv, ameriška humoristična nanizanka
20.30 Naš prijatelj Koper... poleti
21.00 Buck Rogers
21.45 Grki, potovanje skozi prostor in
22.15 TV dnevnik
22.25 V svetu domišljije, televizijska
nanizanka 23.30 športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.30 Poročila
9.35 TV Koledar
9.45 Vojna krajina na Hrvaškem 10.15 Pasja pripoved ali kako je bilo... češka nanizanka za otroke 10.45 Kultura vsakdana 11.15 Video strani 11.25 Igrani film
13.40 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 14.05 Doba športa 15.10 Poročila 15.15 TV koledar
15.25 Vietnam, ameriška nadaljevanka
16.10 Poletni program 16.30 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka
16.55 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka
17.40 Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka nanizanka za otroke
18.15 Hrvaška danes
18.45 Zlata dolina. Požeška kotlina, potopis
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.05 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Kositrni človek, ameriški film
21.25 TV dnevnik
21.45 Bosna srebrna, dokumentarna
oddaja 22.45 Poročila
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 1520 Nekoč
15.25 Striženje, češkoslovaški film 17.00 Zavarovana družba 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
SREDA, 17. julija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
9.00 Čas v sliki
9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropska univerza, 2. del
10.00 Mi, ponovitev
10.30 Medvedki    na Japonskem,
ameriški film 12.00 1000 mojstrovin 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki
13.10 Razbite rešetke, nemški film 14.50 Connv vse uspe 15.00 Fračji dol 15.30 Ostržek
15.50 Helmi - otroški prometni klub 15.55 Slivanus - zmaj v gozdu, slikanica
16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 Navihana četverka 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Trije novčiči v vodnjaku, ameriški film 21.50 Pogledi s strani 22.00 Dallas 22.45 Gorila
0.00 Chicago 1930
0.45 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
SREDA, 17. julija
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
SLOVENIJA 1 SOVA ALF
Alf, ki se v kuhinjo prikaže ovešen s perilom - kriva je statična elektrika - se sprašuje, zakaj je perilo v njegovi sobi. Če bi imel svojo sobo... A VVillie mu da spet vedeti, da iz te moke ne bo kruha. »V redu, samo ne pritožuj se zaradi dlak v spodnjicah« Zvečer se kosmatinec odpravi na podstrešje. Izmeriti namerava prostor za svojo spalnico, pojasni Kate in VVilliju, ko zaradi hrupa privihrata gor. Potem odkrivata staro šaro. Ogrlico, poročni ven-ček, načičkane hlače, film, posnet v VVoodstocku... Ta »pomembni del zgodovine,« pravi VVillie, »je treba videti« »In skupino golih ljudi, ki pleše v blatu,« kot ugotovi Alf...
sti, ameriška kriminalka 22.055 Tekmeca, ameriška kriminalka 23.00 An-nita Droegemoeller, nemška kriminalka 125 Zadnji mornariški kričači, italijanski erotični film 2.45 Avtošto-par
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.10 Marija VValevvska, ameriški film 1125 Wels Fargo 12.10 Buck Rogers 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 1925 Foxfire 20.15 Louis in njegove zunajzemeljske glave, francoska komedija 22.00 Sternov TV magazin 2235 Primarij dr. VVestphal 23.35 Angel varuh New Yorka 020 Primarij dr. VVestphall
SCREENSPORT
5.55 Buffalo BiH 620 Oh, ti ljubi očka 6.45 Samurajevo maščevanje 7.40 Space 820 Risanke 920 Planet opic 10.10 Hiša na trgu Eaton 11.05 Space 11.50 Doogie Hovvser 12.15 Mister Smith 12.40 Tenis, loparji in tatovi 13.05 Jezdec, ameriški pustolovski film, ponovitev 15.05 Bugs Bunnv 16.05 Lassie 16.35 Moj prijatelj Ben 17.05 Doogie Hovvser 17.30 Poročila 17.46 Primeri Harrvja Foxa 18.30 Bugs Bunnv 20.15 Morilci stojijo v vr-
8.00 Nogomet - pokal Amerike 9.30 Nemški rallv 10.00 Konjske dirke 10.30 Super kolesarji 11.00 Dirke motornih čolnov 12.00 Športni ples 13.00 Nogomet - pokal Amerike 1420 Britanske avto moto dirke 15.00 Bovvling 16.15 Šport v Franciji 16.45 Atletika 18.00 Surfanje 18.30 Smučanje na vodi 19.00 Golf 21.00 Nogomet - pokal Amerike 22.00 Speedway 23.00 Golf 020 Nogomet - pokal Amerike
CENTER prem. amer. drama kom. MORSKE SIRENE ob 19 uri LETNI KINO STADION amer. drama kom. MORSKE SIRENE ob 21 30 uri ŽELE-ZAR amer. kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 20. uri DUPLICA amer film TAM, KJER JE SRCE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. trii JACOBO-VA LESTEV GROZE ob 18.30 in 20.30 uri RADOVUICA amer. barv film LEGENDA ob 20. uri BLED Ni predstave!
m*
<
—i mm
mm
mm mm
Cm
in <
mm
O
m->
Z
&< O O
<
NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI
V sredo, 17. julija, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri, v
okviru Glasbene srede tudi majska oddaja V ritmu valčka in polke, z mozaikom vižarskih novic in svežih novitet narodnozaba-vne glasbene produkcije. Sledila bo rubrika Glasbeni gost, kjer bo ob novih melodijah možnost v živem kontaktnem pogovoru z Nikom Zajcem zvedeti vse, kar vas zanima, če boste poklicali po telefonu 691-214.
Uvrstitev petih naj viž:
1. Bodeča neža - Ansambel Jevšek
2. Mlajši več ne bomo - Ansambel Jožeta Burnika
3. Naj muzika živi - Ansambel Melos
4. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka
5. Brhke Gorenjke - Alpski kvintet
5. Šopek cvetja - Ansambel Slavka Pluta Predlogi petih »novih« viž:
6. Moja srnica - Bratje iz Oplotnice
7. Staro vino, star prijatelj - Ansambel Tonija Verderberja
8. Pri Jožetu doma - Ansambel Francija Zemeta
9. Nazdravimo si prijatelji - Ansambel Vrtnica
10. Havajski zvoki - Ansambel Slavka Štajnerja.
Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Špelo Omerzel, Partizanska 46, Škofja Loka, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! Kupon:
Ime in priimek:....................................................................................
Naslov: .................................................................................................
Glasujem za:........................................................................................
Novi predlog skladbe: ........................................................................
Mnenje o oddaji:.................................................................................
Za glasbenega gosta predlagam:........................................................
Don Mentonv Band drugič na Bašlju
Jerneju
izpolnili nagrado...
Pretekli petek smo izpolnili tudi nagrado za Jerneja Roble-ka iz Bašlja 62, ki je bil izžreban v akciji Gorenjskega glasa Don Mentonv Band pri vas doma. Ob prvem obisku je bil na izletu s sošolci, zato smo izrecno zanj obisk ljubljanske skupine Don Mentonv Band ponovili tudi drugič... Bilo je štiri popoldne, ko smo se pripeljali na vrh vzpetine in zavili k Ro-blekovim. Z vasi so se že zbirali sosedje, sorodniki in Jerneje-vi prijatelji. Lahko bi rekli, da se je zbralo večji del vaščanov, po strukturi pa so bili od otrok, mladine, srednjih let do Jerne-jeve stare mame Angele in starega ata Načeta. Pohvalila sta se, da so z njima tudi štirje vnuki. Beseda je stekla najprej o vaških posebnostih in življenju vasice pod Storžičem. Roble-kovi so nam na vrtu pripravili mali piknik in posedeni okrog mize, smo spremljali igranje in prepevanje Janeza Zmazka in Roberta Friča, torej predstavnika Don Mentonv Banda. Ob pijači, kavi in pecivu, ki ga je zanalašč za to priložnost pripravila mami Helena Roblek, smo se pogovorili z znanima
ba celo leto - in če denar porazdeliš, pride ven povprečna plača. Če ne verjamete, poglejte moj 11 let star avto s pokvarjenimi vrati. Po duši sem rocker, s priredbami tujih skladb in zanimivimi besedili v žargonu sem vzbudil pozornost. Uspeli smo prav po zaslugi besedil in prodrli med širše občinstvo. Sedaj smo izdali novo kaseto z naslovom Nezaposlenim vstop prepovedan, ki ima deset novih skladb, spremljala pa jo bo tudi laserska plošča. Na radijskih valovih se že pospešeno vrti skladba v ročk n'roll stilu Morski pozdrav in melodija S prsti gre skozi lase, katere avtor besedila je Vlado Kreslin in jo je sam že tudi izvajal, jaz pa sem jo sedaj na novo posnel v DMB soundu,« je povedal Janez Zmazek, vodja skupine Don Mentonv Band. Kar ducat znanih DMB skladb je glasbeni gost zaigral in zapel v Bašlju, tri najpopularnejše Dobra nuna, Rekla je ne in Non kapito smo slišali kar dvakrat, zazve-nele pa so tudi Oblaki so rdeči, S prsti skozi lase, Pa sonce vstane,... Razpoloženje je naraščalo, začelo je deževati in preseli-
SONČKOV KOT
Odslej tudi neodvisni
Vojna je mimo, vsaj tisto najhujše in Sončkov kot bo spet "za-lavfal", tako kot bo treba. Odgovor na vprašanje iz prejšnjega tedna je da, namreč, pevka skupine Ringlšpil je Kranjčanka. Po raznih pogledih gor, dol in ne vem kam še, je pri žrebanju največ sreče imela Vida Jamar iz Bokalove 15, 64Ž70 Jesenice. Torej, pride dopis, z njim v prodajalno Sonček tam pa kaseta ali plošča po želji.
TOP 3
1. Joyride - Roxette (kaseta, LP)
2. Oj Marička kol'k ste fajn - Ringlšpil (kaseta)
3. Glasba iz filma Twin Peaks (kaseta, LP)
NOVOSTI
Najbolj prijetno presenečenje je tokrat kup LP-jev, ki so v zadnjem času izhajali pri neodvisnih založbah, ki jih je hkrati s podjetniško mrzlico, ki je zajela naše kraje, vedno več in več. Mislim na smetano novega ročka v Sloveniji in nekaterih balkanskih deželah: Borghesia, Polska malca, Lolita, SCH, Majke, Boye... V Sončku so seveda možna tudi naročila LP, kaset, CD ... s tovrstno godbo. Interesantna novost je tokrat tudi kaseta z vokalnimi priredbami dvanajstih uspešnic Beatlov v izvedbi skupine Putokazi.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 7:
Ali je Šifrerjev album iz lanskega leta, Hiti počasi, izšel tudi kot CD? Rešitve na dopisnicah pošljite do srede, 17. julija, na naslov: Gorenjski glas, 64000 Krani za "Sončkov kot". Nagrada je klasična, kaseta ali LP po želji. Tko, pa živjo.
glasbenikoma. Vprašanja navzočih so bila različna, saj ni mogoče, da se vsakdo pogovarja z muzikanti, ko pa imajo tako malo časa. Janez Zmazek je povedal, da zadnje čase skupina, kar precej nastopa na Gorenjskem, najprej na koncertu 6000 v Kranju, snemali so Video noč v kranjski diskoteki Creina, koncertirali v tržiškem klubu Babilon, zvečer pa imajo promocijski nastop v Naklem. Kaže, da so na Gorenjskem dobili svoje občinstvo...«
Glasbena pot je že dolga, vrsto let sem igral pri skupini Buldožer, spoznal sem tudi za-kulisja v estradi. Prav sedaj se ustanavlja glasbeni sindikat, ki naj bi zaščitil avtorje. Z glasbo se dobro zasluži, moram priznati, vendar sezona traja dobre tri mesece, živeti pa je tre-
li smo se na balkon ter nadaljevali veselo srečanje. Stkale so se vezi in sprva sramežljivo prepevanje je preraslo v sproščeno petje. Pri zadnjih skladbah je imel prvo »violino« v petju naš izžrebanec Jernej Roblek, glasbeni gost Janez Zmazek pa je igral. Ne le njemu, celi družini je podaril majice, vsem obiskovalcem pa priponke DMB skupine. Oče Miran Roblek se je ob slovesu oddolžil z buteljkama, Jernejeva sestra Mateja pa je objubila, da se bo naučila nove skladbe. Po popoldanskem akustičnem brenka-nju na Bašlju, je zvečer sledil v Naklem pri Kranju pmvi električni žur z aparaturami moči 5000 vatov. Vabilu glasbenikov in organizatorjev so se odzvali rudi člani družine našega izžrebanca 14-letnega Jerneja Roblc-ka... Drago Papler
1, PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Benji, ameriška nanizanka
9.20 V Citvju. angleška nanizanka
10.10 Slovenci v zamejstvu
10.40 Video strani
16.45 Video strani
16.55 EP Video strani
16.55 Sova, ponovitev
17.50 EP Video strani
17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik
18.05 TV Mozaik: Tunguzijska katastrofa, ponovitev poljudnoznanstvene serije HTV
18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka
19.00 Risanka
1920 TV okno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka
21.30 Tednik
22.30 TV dnevnik, vreme
22.50 EP Video strani
22.55 Sova
Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka. Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
l. PROGRAM TV HRVATSKA
TV HRVATSKA 2
19.20 Video strani
19.30 Barcelona: FINA pokal v vaterpolu: Jugoslavija - ZDA, prenos
20.35 Risanka
20.45 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka
21.15 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka
22.35 Potopisna razglednica
22.05 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevanka
23.05 Poročila
2325 Splošna praksa
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Kultura
20.15 Domače reportaže
21.00 Trailer
21.30 Pozor, kultura
22.00 Čas v sliki
22.30 Literarni kvarter
23.40 Franz Schubert: Simfonija št. 6
18.30 Satelitski programi, poskusni
prenosi 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče
20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija
21.55 Mali koncert: Matej Zupan, flavta, Monika Zupan, violina. Maja Babnik, viola, Tanja Bab-nik. violončelo
22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi
22.30 Vutel, eksperimentalni program
9.30 Poročila 9.35 TV koledar
9.45 V vrtincu stoletij: Bekija, izobraževalna oddaja
10.15 As, TV igra za otroke
10.45 Zgodovina hrvaškega sabora, dokumentarna serija
11.15 Video strani
11.25 Inšpektor Vinko, TV nadaljevanka 12.35 Igrani film
14.25 Murphv Brovvn, ameriška nani-
' zanka 14.55 Poročila 15.00 TV koledar 15.10 Poirot, angleška nanizanka 16.10 Krila, ameriška nanizanka 16.50 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka 17.40 As, TV igra za otroke 18.15 Hrvaška danes 18.45 Kultura vsakdana 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Spekter, politični magazin 21.10 Srce mesta, ameriška nanizanka
21.55 TV dnevnik
2215 Morje,  morje, dokumentarna
oddaja 22.45 Glasbena scena 23.40 Poročila
KANALA
20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka
20.30 Svetloba in sonce, španski barvni film
TV KOPER
17.30 športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
1920 čarobna svetilka - otroški program
20.00 Lucvjin shovv, ameriška humoristična nanizanka 21.00 »Tutti fruttit, glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik
22.10 V svetu fantazije, televizijska
nanizanka 23.00 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
TV AVSTRIJA 2
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
ČETRTEK, 18. julija.
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 1425 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe. Faust - 2220 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi
10.30 Tin Men - strašna tekmeca, ponovitev » 1215 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki
13.10 Poslednji razbojnik, ameriški film
14.40 Glasbena skrinjica
14.55 Popaj
15.00 Fračji dol
15.30 Ostržek
15.50 Zgodbe
16.10 Obisk iz Liliputanije
16.35 Navihana četverica
17.00 Mini ČVS
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Leteči zdravniki 1922 Znanje danes 1920 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Shovv mix
Hopala 21.20 Pogledi s strani 21.30 Zadeva Cicero, ameriški film 23.15 Američan, italijanska nadaljevanka
0.35 Chicago 1930
120 Čas v sliki
8.30 Vremenska panorama 15.50 Nekoč
15.55 Franquita, avstrijski film 17.15 Monte Cristo - otok zakladov
za prihodnost - 1. del 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico
SLOVENIJA 1 SOVA
RADIO TRIGLAV JESENICE
ČETRTEK. 18. julija 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa
PRO 7
6.00 Buffalo Bili 6.45 Oh. ti ljubi očka 7.10 Hiša na Trgu Eaton, ponovitev 7.55 Space, ponovitev 8.45 Risanke 9.30 Lassie 10.00 Moj prijatelj Ben 1025 VValtonovi 1120 Space 12.05 Doogie Hovvser 12.35 Alice 12.55 Primeri Harrvja Foxa 13.40Vampirji proti Herkulesu. italijanski pustolovski film 15.10 Bugs Bunnv 16.10 Lassie 16.40 Medvedje prihajajo 17.10 Vicki, ameriška nadaljevanka 17.30 Poročila 17.40 Detektiv s čarovništvom 18.30 Bugs Bunnv 20.15 Firecreek, ameriški vestem 00.05 Havaji pet nič 0.50 Tekmeca 1.40 Anita Droegenmoeller, nemška kriminalka, ponovitev 3.30 Morilci stojijo v vrsti, ameriški film, ponovitev
POLNOČNI KLICI
Devon obtiči v prometnem zastoju. Ko se ji vendarle posreči odpeljati, ima neznanec iz sosednjega avtomobila, ki ji je vztrajno namigoval, zapisano številko njenega avta. Sicer uspešni poslovnež Elliot Chase je čustveno nedozorel mladenič, ki psihiatru razlaga svoje težave z materjo in ženskami nasploh. Jacka pa po telefonu sprašuje za nasvet, kako ravnati z njimi. Lepotica iz prometnega zastoja mu ne gre in ne gre iz glave. Dobil jo bo, tako ali drugače. Začne jo zasledovati. Vrtnici na avtomobilu sledijo telefonski klici. Devon je vznemirjena. Nazadnje se potoži Jacku in Carlu, vendar policija ne more storiti ničesar. Elliot spremlja svojo sanjsko žensko na vsakem koraku. Ne bo se ji zlahka odrekel...
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro 9.10 Gola Maja. ameriški film 1125 Wells Fargo 12.10 Buck Rogers 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10Ć Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 21 Jump Street 20.15 Ljubezenski pozdravi iz Tirolske, avstrijski film 22.05 Zgodba Laure M., francoski erotični film 23.45 Zvečer naslednjega dne, angleška kriminalka
SCREENSPORT
8.00 Atletika 9.15 Španski šport 9.30 Ameriški profesionalni boks 11.00 Surfanje 11.30 Smučanje na vodi 12.00 Biljard snooker 14.00 Formula 3000 15.00 Golf 16.00 Ameriški nogomet 17.00 Jadranje 18.00 Karate 19.00 Indv dirke 20.00 Nemški moto šport 21.00 Nogomet - pokal Amerike 22.30 Britanski moto šport 23.00 Golf - britanski open 0.30 Baseball
TENIS
V PODVINU
Julija in avgusta organiziram in vodim deseturne teniške tečaje za odrasle in mladino.
Po dogovoru tudi dopoldne. Tel.: 064/75-789 Tel.: 064/216-692
KINO
18. julija
CENTER amer film MORSKE SIRENE ob 19 uri LETNI KINO STADION amer film MORSKE SIRENE ob 21.30 uri ŽELEZAR amer. kom TRAPASTI PSIHIATER ob 20. uri DUPLICA amer film PREBUJENJA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 20.30 uri RADOVLJICA amer akcij, film AIR AMERIKA ob 20. uri BLED amer. barv film LEGENDA ob 20. uri BOHINJ amer. zgod. film HRABRI VIKING ob 20. uri
TSJ^DID AKTfl d o o
Kranjska cesta 13.64240 Radovljica
Akvizitersko prodajo
našega knjižnega programa nudimo urejenim osebam in organiziranim skupinam. Redna izplačila visokih zaslužkov, ki si jih krojite sami! Ponudbe pisno ali po telefonu Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica, tel. (064) 75-988 in 75-962.
<3£[ SUKNO ZAPUŽE p. o. Zapuže 10 a
64275 Begunje na Gorenjskem
Tekstilno podjetje Sukno Zapuže p. o. razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:
- da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tekstilne, ekonomske ali druge ustrezne smeri
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih
- da aktivno obvlada 1 svetovni jezik
Dela se razpisujejo za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v roku 8 dni po objavi v zaprti kuverti na naslov Tekstilno podjetje Sukno Zapuže, Zapuže 10/a, 64275 Begunje z oznako za razpisno komisijo.
Ues d. d. v stečaju Grubarjevo nabrežje 6 Ljubljana
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnih prostorov v izmeri 233,60 m:, ki se nahajajo v prvem nadstropju poslovne stavbe na Kranjski 13 v Radovljici z opremo.
Izklicna cena je dinarska protivrednost 470.000 DEM na dan plačila po srednjem tečaju.
Javna dražba bo v ponedeljek, 15. 7. 1991, ob 11. uri na Gru-barjevem nabrežju 6 v Ljubljani.
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne* in fizične osebe, ki bodo pred dražbo plačale varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun št. 50105-690-11630.
Kupec mora v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi skleniti pogodbo, sicer njegovo varščino zadržimo. Udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili v 3 dneh. Kupnino je treba plačati v 8 dneh od podpisa pogodbe ali v treh mesečnih obrokih s tem, da so plačila ob podpisu pogodbe zavarovana z bančno garancijo, mesečni obroki pa se od dneva javne dražbe do plačila obroka obrestujejo po obrestni meri, ki velja pri SKB Ljubljana za kratkoročne kredite. Kupec mora plačati tudi vse družbene dajatve, ki bremenijo prodajo.
Vsi predstavniki kupcev morajo komisiji za izvedbo licitacije pred začetkom predložiti pismeno pooblastilo in dokazilo o plačilu varščine.
NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH
On <
U H _
Cm
PROIZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA po. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54
Telefon: 064/631-261. 632 Telefax: 064/631-983
< o
C/5 —>
Z
w oc O O
PRIDEŠ IN IZBEREŠ:
prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo ... oblačila za vso družino in tekstilni izdelki. . . elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas
<
rr t-
w
cd
UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI
NAGRADNA KRIŽANKA (M^pp^gGLAS
i i	3	4	5	6	7 ;t	!9	
11 |l2 i t	13	14	15	16	17 |H	19	
Cenjeni reševalci nagradnih križank v Gorenjskem glasu!
Tudi tokrat smo s pomočjo našega sodelavca Remigija Noča pripravili običajno križanko, ki vam z rešitvijo daje geslo iz 19 črk. Do četrtka, 18. julija, do 8. ure (ko bo izvedeno javno žrebanje) nam rešitev na izrezanem kuponu pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj; prosimo, da kupon pošljete nalepljen na dopisnici.
Za reševalce, katerih rešitve bodo izžrebane, smo pripravili 6 nagrad Gorenjskega glasa:
1. praktična nagrada (bala blaga) v vrednosti ok. 3.000,00 din
2. praktična nagrada (posteljna garnitura) v vrednosti ok. 1.500,00 din
3. praktična nagrada (posteljna garnitura) v vrednosti 1.000,00 din
4. - 6. praktične nagrade (jogi rjuhe) v vrednosti po 500,00 din
Vsakodnevno življenje se počasi normalizira, in čeprav se nevarnosti ponovitve poskusa voine agresije na našo samostojno
Slovenijo še nismo otresli, se tudi po številu rešitev nagradne križanke Gorenjskega glasa dobro vidi, da se ne pustimo kar tako. Če smo prejšnji petek ugotovili, da je navkljub vsem težavam, ki se pojavljajo v izrednih razmerah, v boben za žrebanje prispelo kar lepo število rešitev, potem lahko zatrdimo, da je včeraj javno žrebanje spet potekalo ob skoraj polnem bobnu Vaših rešitev - komisija je naštela kar 850 prispelih kuponov. Javno žrebanje so tokrat opravili: Stanko Logar (predstavnik bralcev), Sergeia Čuhalev m Borut Kenda (predstavnika Gorenjskega glasa). Pravilna rešitev (prav vse, ki so prispele, so bile pravilne!) je bila: VEČ KOT ČASOPIS (geslo se - jasno - nanaša na Gorenjski glas). In izžrebanci? Kar 8 nagrad je bilo tokrat podeljenih:
• balo blaga v vrednosti 2.500,00 din preime Darinka Jekovec, Bla-ževa ul. 1, Škofja Loka
• posteljno garnituro v vrednosti 1.000,00 din prejme Nežka Tram-puŠ, Kalanova 5, Medvode
• posteljno garnituro v vrednosti 1.000,00 din prejme Ani Iskra, Tavčarjeva 8, Jesenice
• jogi rjuhe v vrednosti po 500,00 din prejmejo: Jožica Mišic, Kidričeva 27, Kranj; Lojzka Lah, Trata 22, Skof|a Loka; Roman Thaler, Bezje 10, Kranjska Gora; Mirni Dizdarevič, Stara Loka 7, Škofja Loka; Jolanda Grče, Bevkova 3, Radovljica.
Iskrene čestitke vsem nagrajencem - drugim več sreče prihodnjič!
SMUČARSKI OBJEKT
KAMNITA GMOTA
RAZLAGALEC PISEC KOMENTARJA
KRAU ZAH GOTOV KIJE RAZDEJAL RIM
LJUBEZEN DR ŽIVAGA
FR FILOZOF IN TEOLOG (PIERREl
NENA-ČELNEŽ
TAUS0VA ORANŽADA
STAR0GR KIPAR
PETER AMBROŽ
NEMŠKI GEOGRAF (CARU
VOJVOD ŠAHOVSKI MOJSTER BORA!
PRITOK UNE IZ BOSNE
DETERGENT ZA R0ĆN0 PRANJE IZ SAP0NIE
IVAN ZIDAR
KMEČKO G0 SP0DARSK0 POSLOPJE
RAZSTAVLJANJE
SESTAVLJ BESED
SODELOVANJE Z
OKUPATORJEM
12
AflST VIŠNJE (TUDI AMAREUV
OPATUA NA BAVARSKEM
PUŠČAVSKA POKRAJINA V ETIOPIJI
DRŽAVA INDUSKE UNUE
IND0NEZ TISKOVNA AGENCIJA
TONI TRŠAR
ŠPANSKA VOJ LUKA
GLASBENIK hampt0n
ZNAČ PRED STAVNIK
JUŽNOAM KUKAVICA
IME TREH PERGAM-
SKIH KRALJEV
EDVVARD TELLER
EPSKO PESNIŠTVO
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
LUKAV IZRAELU
ITALU FILOZOF (BE NEDETT0)
LOŠKE TOVARNE HLA DILNIK0V
IT PEVEC iMASSIMOl
BEDARUA NEUMNOST
CIRIL NOVAK
17
ČEŠKO M0Š IME
OSEBA. KI S POSEBNO
PALICO IŠČE VODO
IME DVEH GR POVELJ NIK0V PRED TROJO
15
POTROŠNJA
NEDA ARNERIC
JAP0N LUKA NA OTOKU H0NŠU
HRV SOPRA NISTKA I MILKA I
PODJETJE V KOČEVJU
11
LESENO OBUVALO
ŠPANSKI POLITIK ICARL0 NAVARROI
AVSTRU IZDELOVALEC GODAL
RAHEL VETRIČ
5LEPARUA UKANA
LESEN NOSILEC
OTOK OB SARDINU!
SOKRATOV TOŽNIK
ŠPORT ZA RAZVEDRILO
OTOČJE V BOTNIŠK ZALIVU
POTAPLJAŠKI ZVON
VELIKO SITO. REŠETO
18
MADŽ MESTO IVINO!
LITERAT KOCBEK
ZASEBNA NEM TV (KRATICA)
REKRU-TACUA
IMNOŽ.)
VNEMA
POLET
•3
OLEG BLOHIN
ZIDNA OBLOGA
NIKOLA TESLA
UBOŽCA
10
KIP ALI SUKA GOLEGA TELESA
STO KVADRATNIH METROV
PALEST VODITELJ ARAFAT
19
VIDAV IVAN
RISTO SAV1N
SLAVNI ITALU TENORIST IlUCIANC!
14
IZ DEBLA IZTESAN
čcin
STAR TIP ;iM0S0VE-GA AVTA
ZAČETEK DIRKE
Petek, 12. julija 1991
STRAN (Mm » VS - GLAS
gospodarskega
Dr. Dušan Plut slovenskim rojakom
Stopimo na skupno pot
"Dovolite mi, da v imenu predsedstva Republike Slovenije in še posebej v imenu predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana prisrčno pozdravim vse zbrane. Obenem ga oproš-čam, ker se zaradi srečanja s predsednikom   Hrvaške dr. Tudjmanom tega srečanja ne more udeležiti. Želel bi vam na kratko predočiti politične razmere v Sloveniji, ki se v tem trenutku nahaja na zgodovinskem razpotju in pred izredno  pomembnim kora* kom. Na osnovi rezultatov _ plebiscita, kije bil decembra, smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo. Cez nekaj dni, 26. junija ob 20.30 bomo razglasili neodvisno m samostojno državo Slovenijo. S tem se uresničujejo tisočletne zelje, aa živimo v lastni državi. To seveda ne pomeni, da ne izključujemo možnosti, da se z drugimi samostojnimi jugoslovanskimi republikami povežemo v interesno skupnost držav. Slovenija mora biti odprta dežela na vse strani. Zato ste vi, dragi rojaki, ki živite v Stuttgartu in v Nemčiji, od 26. junija najprej ambasadorji neodvisne Slovenije. Želim, da vašim nemškim prijateljem in vsem drugim, ki živijo v Nemčiji, prenesete naše sporočilo: z vsemi državami v Evropi želimo imeti dobrososedske in prijateljske miroljubne odnose. Ne želimo nobenega spora, vse spore bomo .reševali na miren in demokratičen način. Pot v Slovenijo je na stroko odprta. Vabimo vas, da nas obiščete in da nas podprete. potje odprta vam in vašim otrokom. To je varna in prijazna pot. Pridite k nam."
Alfi Nipič je s svojimi muzikanti skrbel za glasbo in ples
Ferdo Sajovec, eden od Slovencev, ki je uspel v Nemčiji, in je lastnik znanega hotela International, je eden pobudnikov trdnejšega gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. Na sliki z zeno Barbaro in hčerko Sabino.
našem četrtem srečanju, ki 8a imamo danes, vidim, da je UsPeh zelo velik. Vedno več ?f} je in sedaj se število že pri-0/,2uje 50. Ti so že predlagali "ekatere zamisli o sodelovanju, za zdaj načelno pa nas podpirajo tudi drugi! Do teh ljudi bo treba počasi priti. Za take stvari je potreben čas. Naredili smo program in mislimo, da je uresničljiv. Mislim, da bomo čez dve leti vsi, mi tukaj in za-lnteresirani doma, vedeli, kaj je naše delo. Pred tremi leti, ko se 011 Je porodila zamisel o takš-nem organiziranju, sem spo-\t a la Postaja čas vedno bolj rala'      3 se čas' ko se b° m°' ki n VSaka celica vključiti v ne" enc°§ram za reformo, obnovo Brodarskega   sistema. Na
srrm IT začeli de,ati- NaJPreJ o bih trije: jaz, potem moja «sna roka Ferdo Sajevec, ki je ,u notelir, in gospa Ana Stu-*c> Predsednica Triglava, ki ldm le prva dala pobudo za za-
četek takega sodelovanja z domovino. Potem smo začeli iskati ljudi, ki bi se vključili v našo akcijo. To so ljudje, ki so si v teh letih tukaj nabrali veliko poslovnih izkušenj. Mogoče je tu pri nas želja po novem gospodarskem   sistemu večkrat večja kot doma. Mi razumemo želje Slovencev doma, tako gospodarske kot politične, in nameravamo jih podpreti. Seveda pa mi marsikdaj gledamo na gospodarske stvari drugače kot v Sloveniji, saj smo sredi evropskega gospodarskega dogajanja. Vendar nameravamo pomagati tudi tistemu, ki razmišlja drugače. Vsak ima danes pravico početi določene stvari tako, kot si jih sam zamišlja. Slovenija se ne sme zapirati, ampak se mora odpreti, saj bodo le tako začeli ljudje drugače razmišljati. Tako se bodo odprla pota, ki so bila v preteklosti, tudi navidezno, zaprta. Slovenec je priden človek. Evropa se
Slovenski poročevalci, ki smo vse dni spremljali dogajanja v Stuttgartu. Prvi na levi Branko Bergant z Radia Slovenija, na desni Luka Skoberne, urednik revije Naša Slovenija, v sredini pa je pisec te reportaže.
Predsednik slovenskih poslovnežev v Baden WurtenberRu Franc JazDinlek (desno) v pogovoru s predstavniki Iskre m Ljubljanske banke.
0,klora je ponos Triglava
gradi na delu, zato ima Slovenec prihodnost. Če bo vsak čim bolj težil k usposobljenosti za delo, bo največ prispeval k novi Evropi. Slovenci smo tudi zelo prilagodljivi, kar je popzi-tivno in nikakor ne negativno. Evropi bo treba nekaj dati, da boš potem nekaj dobil. Toleranca in sprejemljivost za drugačnost bosta morala rasti, vendar na zdravi gospodarski osnovi, ki s politiko ne sme imeti veliko skupnega." Vi ste zelo navezani na rojstni Šentjur pri Celju, ki mu želite tudi gospodarsko pomagati. "Šentjur je z veseljem sprejel moje pobude. Tukaj pa sem urarski mojster. Začel sem iz nič. Na tleh sem sedel, na stolu sem pa ure popravljal. Menjal sem delo, žena je bila s tremi otroki doma, vendar sem želel uspeti. Uspel sem, vendar je
Kako uspeti v Nemčiji
Poslovnost, poštenost in tveganje
FRANZ AVER je trgovec z novimi in rabljenimi avtomobili. V Nemčijo je pred 25 leti prišel s 25 markami, danes pa je uspešen podjetnik. Je prvi naš zdomec, ki seje odločil za vlaganje v Slovenijo, sedaj pa gradi v Mariboru najsodobnejšo avtomatsko pralnico. Sloveniji priporoča sprejem prožnejše carinske in davčne zakonodaje, pa več pomoči pri naložbah zdomcev v Sloveniji.
Koliko časa ste že v Nemčiji? "Petindvajset let." Zakaj ste se odločili za Nemčijo? Ali doma ni bilo dela ali so bili drugi razlogi? "Vsak je šel ven. da bi si zaslužil avto in se potem vrnil. Vendar sem tu ostal, ker sem pač hotel nekaj ustvariti, če sem že šel ven." Vi ste uspeli, čeprav ste, kot večina, začeli iz nič. "Začel sem praktično iz nič. Jaz sem prišel sem z dvajsetimi markami. Najprej sem delal kot mehanik v dveh pod-_ je t jih, leta 1969 pa sem odprl svojo firmo. Začel sem se ukvarjati s kupovanjem in prodajo avtomobilov. Tako se je to razvijalo naprej." Slišal sem, da v Nemčiji ni velikih komplikacij pri odpiranju firm. "Nisem imel nobenih komplikacij. V pol ure sem imel vse rešeno. Predložil sem izpite, ki sem jih opravil v Jugoslaviji, seveda prevedene v nemščino, in to je bilo vse. Takoj sem lahko začel delati. "
Firmo ste širili in sedaj vaše podjetje ni nepomembno.
"Imam trgovino z avtomobili, novimi in rabljenimi. Največ trgujem z mercedesi. Imamo tudi renta car, vlečno službo, zbiranje razbitih avtomobilov za zavarovalnice, kar počnemo skoraj po vsej Evropi. Dela je zadosti." Koliko avtomobilov gre letno skozi vašo firmo. "Številka je visoka. To pustiva v tajnosti." Pravijo, da ste prvi zdomec, ki ste se odločili za naložbo v Jugoslaviji.
"Odločil sem se leta 1988, prvo dovoljenje pa sem dobil leta 1989. Prišlo je iz Beograda. Jaz sem želel v Jugoslaviji odpreti avtomobilsko trgovino in renta car v Mariboru. Končno so mi odobrili. Bili so problemi, ker niso vedeli, kako bi mojo zadevo sploh uredili. Bile so komplikacije, vendar moram reči, da so mi šli v Beogradu dosti na roko."
V Mariboru sedaj načrtujete odprtje najsodobnejše avtomobilske pralnice.
"Sedaj gradimo v Mariboru novo SPpralnico. To bo popolnoma avtomatska pralnica, kjer se lahko vsak avto popolnoma sam pere. Odprta bo podnevi in ponoči, delovala pa bo na osnovi žetona. Pralnica bo tudui ekološko popolnoma čista. Nobenega olja in drugih nevarnih snovi ne bo. Prav to je pri vsej stvari najdražje. To bo prva tovrstna pralnica v Jugoslaviji." Ste imeli tudi s to naložbo probleme?
"Največ problemov je bilo z gradbenim dovoljenjem. Sedaj je tako daleč, da bomo pralnico zgradili. Mislim pa, da bi morali Slovencem, ki vlagajo doma, pomagati. Ne pa tako, da moraš sam vse obletati in urediti. Za vsako stvar se moram pripeljati iz Nemčije. Veste, koliko kilometrov sem moral prevoziti in koliko časa je šlo za to. V Sloveniji sem imel zaradi tega več dela v dveh letih kot tukaj v 22 letih. Zakonodaja je danes le nekoliko boljša. Leta 1988 bi bilo to nemogoče. Samo carinska zakonodaja še ni rešena, prav tako tudi davčna. Sam še ne vem, kako bom obdavčen. Imajo me za tujega vlagatelja." Imate bogate izkušnje s posli v Nemčiji Kako lahko uspe podjetnik v Nemčiji?
"Da se marsikaj napraviti, tudi pri sodelovanju slovenskih podjetnikov v Nemčiji s Slovenijo. Vendar je treba tudi s slovenske strani kaj pokazati in pomagati. Recimo: da bi carina stvari hitreje reševala. Glede uspeha pa tole: nekaj je treba znati, nekaj poslovnosti ti mora biti prirojene, pošten moraš biti; da si ustvariš ime, nobenega ne smeš okoli prinesti, skratka stranke ti morajo zaupati. Manjkati pa ne sme tudi korajže. Že po naravi sem človek, ki rad tvega. Če ne bi bil tak, ne bi uspel."
potrebno zelo vztrajno delo, večkrat tudi noč in dan. Pred enajstimi leti sem prišel do prve delavnice, po petih sem odprl drugo, pred dvema letoma sem odprl tretjo, sedaj pa sem tako daleč, da moram odpreti vsako leto novo delavnico. Sicer bom začel zaostajati. Takrat pa bodo začeli drugi delovati. V našem sistemu je pač
tako. Ce vlagaš, se razvijaš, ali pa se drugi razvijajo s tvojim denarjem. Tak sistem mi ustreza in z veseljem delam take stvari. Kapital ni samo vzrok za ponos, ampak je osnova za razvoj. Zajesti in piti smo imeli prej, pa bomo imeli tudi sedaj, če pa bomo hoteli zdravo živeti, pa tako ali tako ne bomo smeli več popiti in pojesti, kot smo prej. Naše življenje naj gre svojo pot, gospodarstvo pa svojo."
Umetnik iz Kranja se uveljavlja v Nemčiji
Glasba in čopič Nikolaja Tarasova
V počastitev 20. obletnice Triglava so v dvorani koncertnega središča v Stuttgartu odprli razstavo slikarja Nikolaja Tarasova in oblikovalca Miroslava Peršolje. Nikolaj Tarasov je po rodu iz Kranja. Rodil se je leta 1967, nekaj časa je živel v Kranju, nato pa se je preselil v Nemčijo. Tam je imel že nekaj razstav, jeseni pa bo, kot je dejal, razstavljal tudi v Ljubljani. Z očetom računata, da bosta kdaj uspela organizirati razstavo tudi v Kranju. Vendar je Nikolaj Tarasov predvsem .. glasbenik. Končal je akademijo za kljunasto flavto in svojo življenjsko pot vidi predvsem v glasbi, slikarstvo pa mu je hobi.
GLAS 16. STRAN
Petek, 12. julija 199''
Y 4//M
Ne joči, Sonja!
Sonjine solze se nočejo posušiti. V Gorenjskem glasu so odmevale 18. junija 1991, in sicer o »legendarnem direktorju tov. Francu Omanu - Četi«.
Izjemno sem vesel, da podjetje IB1 Kranj ostaja zelo uspešno tudi v pogrebnih pogojih, kakršni so bili v drugi polovici leta 1990 za pretežne izvoznike. Njihovi strokovnjaki in delavci pač znajo in hočejo opravljati svoj posel, kot so se ga naučili. Kdo jih je vodil in kdo kaj zasnoval, vedno najbolje sami! Čudim pa se, da mgr. Franc Urevc trdi, da so se na zahvalno listino podpisali »Tudi tisti, ki so mu po smrti oskrunili truplo in grob.« O tem bi kazalo kaj reči tako v Ibi-ju kot na policiji...
»Neprekinjena proizvodnja« je res delovala prej, kot je bila opisana, vendar pa verjetno res šele po nagradi, ki je bila izplačana menda šele posmrtno. Prej jo je skoraj v celoti izničila inflacija na posebni hranilni knjižnici. Verjetno sojo tja nakazali po Omanovem nalogu, soglasju ali pa tudi ne?
Mrg. Franc Urevc tudi trdi, da »Oman je postal »junak« predvsem zaradi njegove vloge v dac-hauskih procesih«. Omenja 7 strani iz knjige Dachauski procesi. Prav bi bilo, da bi prepisal, kaj tam piše o Omanu, saj je knjigo že zelo težko dobiti:
Stran 145 -
»Takšnih primerov je v tu objavljenem gradivu več, gre pa za obtožbe, ki se nanašajo na »sodelovanje« posameznih obsojencev na poskusni postaji v Dacha-uu, za obtožbe o domnevnem pretepanju ali drugačnem maltretiranju sojetnikov, za očitke o »dobrem življenju« nekaterih jetnikov v taborišču, za očitke o oportunizmu itd. V zvezi s tem je treba opozoriti na že omenjeni Kopačev odgovor Šetincu, pa tudi na Kopačev odgovor na pismo, ki ga je napisal F. Oman kratek čas pred svojo smrtjo tej raziskovalni skupini in katerega poglavitna teza je, da so bili mnogi obsojenci z dachauskih procesov v taborišču privilegirani, in sicer zato, ker da so sodelovali z nacisti.«
Stran 405 -
»Da bi se potrdilo verjetnost obtožbe, se je izkoristilo tudi nekatere osebe, ki so bile takrat organi OZNE. Tako je bil takratni organ OZNE tov. Rado Krasnik aretiran in v zaporu prisiljen, da je podpisal izjavo, s katero bremeni Kopača, Juraniča in druge. Prav tako je izjava takratnega organa OZNE Omana pod vplivom preiskovalnega postopka napisana očitno tendenciozno, in to v takšni meri, da verjetno prav zaradi tega ni bila uporabljena kot dokaz na glavni obravnavi.«
Stran 406 -
»Poleg tega pa se je izločilo tudi vse tiste izjave, ki bi lahko zaradi svoje nelogičnosti in očitno tendencioznega značaja kompromitirale proces (izjava Mirka Peternela ml., izjava bivšega organa OZNE Omana, dalje izjava Likarja. Bajta, Slabeta itd.)«
Stran 458 -
»Po izpustu iz taborišča decembra 1943 je Kranjc še nekaj časa na prostosti nadaljeval z delom na postaji, novembra 1944 pa je preko Jesenic šel v partizane. Že iz Dachaua je poslal poročilo o razmerah v taborišču, takoj po prihodu v partizane pa je v štabu podal podrobno poročilo o poizkusni postaji in o zločinih, ki se v njej dogaja. To je Kranjc izpovedal v preiskavi, vendar ta važna okolnost pozneje ni bila ne raziskana in ne ocenjena.
V času, ko je živel na prostosti, je opravljal koristno delo za partijski komite s tem, daje prenašal ilegalno pošto med Dieh-lom in Omanom, kije bil tudi izpuščen, in je delal v neki delavnici v mestu Dachau.«
Stran 462 -
»Odpust iz Dachaua sam na sebi ne pomeni nič obremenilnega, to je nekaj, kar naj bi se zgodilo po nalogu gestapa z določenim namenom. Istočasno z Bohincem je bilo odpuščenih več in-ternirancev: Oman, Gorjanc, Golia, Miha Potočnik itd. Odpusti iz taborišča tudi niso bili kaka redkost. Seveda so bili odpuščeni le tisti internirana, ki niso bili težje obremenjeni.« Stran 469 -
»Sodba utemeljuje Vidmarje-vo krivdo izključno z njegovim
lastnim priznanjem in v obrazložitvi ne navaja drugih dokazov za njegovo krivdo. Na razpravi so bili prebrani dokumenti, ki so bili baje po vojni najdeni v ge-stapovskem arhivu, nadalje izvlečki iz zaslišanj Barleta, Ste-pišnika in Lična ter zapisnika o zaslišanju Omana Franca in Čolnarja Alojza.« Stran 471 -
»Čolnar Alojz pravi, da Vidmar ni hotel pregledati nekega Slovenca na bloku, Oman pa Vidmarja obtožuje, da je bil domišljav.«
Omenjeno je tudi Omanovo pismo z dne 26. junija 1987. Upam, da bo uredništvo iz njega objavilo vsaj naslednje:
- »Poleg tega je bilo treba pisanje opraviti še iz dveh razlogov: prvič zato, ker so v Dachauu tudi na meni delali poskuse: drugič zato, ker sem bil sedem mesecev po nedolžnem zaprt (od 30. 10. 1947 do konca maja 1948). V pojasnilo naj še povem, da do soočenja z Brankom Diehlom nisem vedel, da je še kdo v zaporu razen mene.
Iz tega sledi, da sem dal izjave o visokih državnih in partijskih funkcionarjih.«
- »Kdor je videl te ljudi, do pasu zavite v odeje, in njihove zaskrbljene obraze, brezmočno sedeče na klopeh med barakami, ko so vedeli, kakšna usoda jim je namenjena, kako, kdaj in kje se bo končala njihova umetno povzročena bolezen oziroma kdaj bo prišla smrt, tega ne bo pozabil nikoli. Te resnice ne more spremeniti nobena še tako lepa filozofija o nedolžnosti dela na poskusnih postajah, kakor tudi ne filozofija o samoohranitvi.«
- »Zaradi tega beseda samoohranitev še ne daje pravice, da delaš, kar hočeš, da sodeluješ, kjer hočeš in pri komer hočeš, ker tudi tukaj obstaja meja, ki naj bi veljala za človeka in njegovo vedenje. Ne strinjam se in odklanjam tako opravičilo, pa naj ga pove ali napiše kdorkoli, zakaj dejstva so dejstva in bodo dejstva tudi za vedno ostala.«
- »Kakšno je bilo v 7 mesecih mojega preiskovalnega zapora razpoloženje v Stražišču, kjer sem stanoval in politično delal, karakteristično pove tale primer: sekretar OK ZKS Kranj je na zboru pred 100 komunisti Stra-žišča izjavil, da sem gestapovec in da bo naredil vse, da bom v Stražišču javno obešen. O teh dogodkih bi lahko več povedali nekateri še živeči vaščani, ki so v času mojega zapora vedeli marsikaj o meni.«
- »Organi UDB-e so v sedemmesečnem preiskovalnem zaporu postopoma spoznali in zelo težko priznali, da sem bil v koncentracijskem taborišču Dachau poseben jetnik: da sem bil po posebnem nalogu gestapa poslan v kazensko barako in na delo v kazensko delovno skupino (od 10.000 jetnikov nas je bilo v kazenski baraki 180, v kazenski delovni skupini pa nas je delalo samo 28 jetnikov) in da so na meni delali »medicinske poskuse«, ne pa, da sem na poskusni postaji delal, kot so prvotno trdili. Da sem delal v gradbenih delovnih skupinah pri najtežjih delih in da sem pri delu popolnoma opešal (tehtal sem 40 kg). V tej delovni skupini so poleg mene delali še Slovenci Franc Brezar. Johan Brezar in Valentin Lav-tar; da je bila vsa naša družina od pomladi 1943. leta v taborišču v Nemčiji zaradi brata, ki je bil v partizanih: da so trije iz naše družine padli v partizanih oziroma umrli v taborišču, in sicer: Jože Oman, padel v partizanih, Lojze Dežman (sestrin mož), padel   v  partizanih   in Zvonko
Oman, umrl v taborišču v Ingol-statu.«
- »Vprotest proti barbarskim postopkom v preiskovalnem zaporu nisem jedel prvič 29 dni in drugič 13 dni. Pri življenju me je obdržal dr. Jože Beniger. Moj greh je samo ta, da sem bil jetnik v koncentracijskem taborišču Dachau in njegovih uničevalnih ustanov.«
- »Zaradi »uslug«, ki sem jih naredil UDB-i v preiskovalnem zaporu, to pravi Urevc, in zaradi nekorektnega obnašanja v preiskovalnem zaporu, predvsem pa zato, ker nisem zaupal partiji, to trdi UDB-a, mi je UDB-a po izpustitvi iz 7-mesečnega preiskovalnega zapora (izpuščen nisem bil samo jaz) leta in leta te usluge z obrestmi vračala in mi povzročala vse mogoče težave ter me ovirala pri normalnem življenju. Organi UDB-e so izkoristili vsako priložnost, da so me poniževali povsod, kjer se je za to ponudila priložnost. Ko sem delal v Zapužah, so v nočnih urah prihajali UDB-ovci, me vozili po Gorenjskem in nagovarjali ter hkrati grozili, da bi delal zenje, kar sem odklonil. Moj odgovor je bil: »Vaš delavec šem bil, agent pa nikoli.«
- »Za konec pa še tole pojasnilo. Jaz, kot obremenilna priča nisem nikoli nastopil in nisem nikogar obremenil, kot pišete. V tem času sem bil v preiskovalnem zaporu, zato nisem vedel, kdo je poleg mene še zaprt in ne, kaj se v zaporu dogaja.«
- »Kaj so preiskovalni organi naredili z mojimi izjavami ne vem, kot nisem vedel, zakaj so jih zahtevali. Če so preiskovalni organi iz mojih izjav naredili »svinjarijo«, potem se morate o tem z njimi pogovoriti, jaz za to nisem pravi naslov.«
Upam, da spoštovani prijatelj Cela spi spanje pra vičnega in da mu je lahko zemlja slovenska, čeprav nekaterim še vedno ni všeč njegova pokončna drža, ki mu ni dovoljevala jadranja po vetru.
Le joči, Sonja...
KRANJ, 25. junija 1991
E. Jurjevec
Uredništvu Gorenjskega glasa
Odgovor
V Gorenjskem glasu št. 48 z dne 21. junija 1991 je bil objavljen pod rubriko Odmevi članek z naslovom Obup in prošnja T. Vukasa iz Tržiča.
Če je bil prizadeti, ki se izdaja pod imenom T. Vukas, res zaposlen dobrih 33 let v BPT, bi lahko natančno vedel, da sem vseskozi delila usodo zaposlenih. V dveh letih in pol, ko sem bila v BPT, mije uspelo ohraniti tovarno. In naj dodam, da brez nagrade v markah, kakor navaja T. Vukas. tem več s plačo, ki je bila za to delo nizka. V Kranju, dne 24. 6. 1991
Marija Lončar
Žirovsko postajo ukrojiti po dejanskih potrebah
(Gorenjski glas, 21. junija).
Preveriti je treba sedanji projekt
(Gorenjski glas, 28. junija)
Oba omenjena prispevka v Gorenjskem glasu sta tako pomembna za ožje žirovsko in širše loško območje, da zaslužita nekatera pojasnila in nekaj dodatne razlage. Ker se nanašata na isto vprašanje, je tole pisanje namenjeno obema.
Zakaj sem opozoril na predi-menzioniranost žirovske zdravstvene postaje ? Ne zato, da bi bilo škoda denarja zanjo, pač pa iz objektivnih razlogov: vedno bolj namreč ugotavljamo, da so slovenski zdravstveni domovi preveliki in predragi za vzdrževanje, posebno zgrajeni v zadnjih letih in pri tem je zgovoren dokaz gornjevaška zdravstvena
postaja, za katero že dalj časa priporočam, naj v njej namestijo
dejavnosti, ki bi bile blizu zdravstva in zdravstva ne bi motile. Gorenjevaško zdravstveno postajo jemljem za dobro šolo: bil sem močno vpleten v pripravo gradnje in prevzemam svoj del odgovornosti za njene pretirane in neizkoriščene zmogljivosti. Delali smo v času največje evforije v zvezi z navalom ljudi na to območje zaradi RUŽV. Slepi in gluhi za nekatera sicer bleda opozorila, ki pa so šla mimo nas in mimo vseh drugih prav tako!
Ne želim torej ponoviti stare napake, svoje in drugih sodelavcev. Predvsem v korist zdravstva v loški občini! Sodeloval sem tudi pri pripravi dokumentacije za žirovsko zdravstveno postajo v obdobju do lanskega avgusta, potem pa ne več. Med tem pa sem spoznal veliko novih rešitev in možnosti za uvedbo zasebnega dela v zdravstvu, predvsem v zdravstvenih postajah, ki bi jih lahko vzeli zdravniki in zobozdravniki v najem. Novo delovno mesto mije omogočilo pogledati v skrivnosti organiziranja zdravstva tudi preko meja naše države in že več mesecev opozarjam na zgrešenost prevelikih zgradb, v katerih pa se zgubijo slabo plačani zdravstveni delavci, ki jim zmanjkuje sredstev za delo, da iztrošene opreme posebej niti ne omenjam, saj za novo nimajo sredstev. Omenjena je tudi bohinjska zdravstvena postaja s svojimi 1500 m2. Zanjo velja isto kot za žirovsko in vse ostale. Majhen popravek je potreben le za število prebivalcev: v žirovski krajevni skupnosti jih je nekaj manj kot 4.500, v Bohinju pa nekaj več kot 5.500. Ko bodo nastopile pričakovane težave zaradi gradnje tolikšnih zmogljivosti v Bohinju, se bodo morali pač obračati na druge, ne na plačnika zdravstvenih storitev in ne na Ministrstvo za zdravstvo. Do iz-treznjenja vendar mora priti! Če pa bo gradila loška občina tudi za potrebe logaških in idrijskih prebivalcev bo o tem odločala sama, brez vpletanja drugih, saj v Žireh tudi ne bodo prispevali sredstev drugi. Še o zdravstvenih delavcih! Samo tole velja zapisati: zdravnikov je na loškem dovolj, tudi v Žireh. Koliko naj hi ob njih delalo drugih sodelavcev, bo najlepše pokazal podatek, koliko jih bo v resnici potreboval zasebni zdravnik oziroma zobozdravnik. Glede na izkušnje, ki jih imajo v A vstriji pa tudi drugod, je število nezdravniških kadrov izven bolnišnic več kot dvakrat manjše kot pri nas, mislim v Sloveniji pa tudi v loškem zdravstvenem domu. To nam daje misliti in bili bi slepi in gluhi, če ne bi na to opozarjali.
V zapisu v Gorenjskem glasu 21. junija 1991 je prišlo do manjše netočnosti: na pogovoru na loškem Izvršnem svetu je bil bivši sozd Gorenjski zdravstveni center omenjen le mimogrede, podatek o devetih zaposlenih pa se nanaša na DSSS Osnovnega zdravstva Gorenjske. Mimogrede, točen izračun pokaže, da je delež obeh, OZG in sozda, ki bi ga smeli pripisati »potrebam« loškega zdravstvenega doma, ne devet, ampak dobrih dnajst delavcev: tolikšen je namreč odstotek zaposlenih v loškem zdravstvenem domu med vsemi zaposlenimi v celotnem OZG in bivšem sozdu, sedanji Skupnosti zdravstvenih zavodov Gorenjske.
Samo posredno je v moj odgovor vpleteno tudi pismo gospe Mojce Tancar, objavljeno v Gorenjskem glasu 28. junija 1991. Ne razumem čisto natančno, zakaj se je pismo sploh pojavilo v Gorenjskem glasu, če pa je, po zadnjem odstavku sodeč, namenjeno meni osebno in ne za obia-
vo. Glede na vsebino in ton se lahko sprevrže učinek pisma ravno v nasprotno smer, kot je bilo zamišljeno. Podpisnici sem odgovoril takoj, že pred objavo v Gorenjskem glasu; v odgovoru sem zajel večino zapisanega v prvem delu tega odgovora.
Menim pa, da gre v pismu gospe Mojce Tancar za nekaj drugega, kar pa morem(o) pač razumeti. Skupnost zavodov lahko ustanovijo le zdravstveni zavodi in ga tudi financirajo. Zato je usoda bivšega sozda GZC, ki se je oklical za Skupnost zdravstvenih zavodov Gorenjske v skladu z zakonom o zavodih, odvisna le od gorenjskih zdravstvenih zavodov samih. Če ga bodo potrebovali, ga bodo obdržali oziroma ustanovili, mu naložili naloge in ga vzdrževali. Omenjen je že bil podatek, da Osnovno zdravstvo izstopa iz te igre s I. septembrom t. 1. To pa je pomembno dejstvo, ki razlaga tudi njene reakcije. Sicer pa, gospa Mojca Tancar, midva oba dobro veva, kako stvari stoje in kam kažejo, zato Te povsem dobro razumem. Saj še žival grize okrog sebe, če se ritensko umika v kot. Da ne bo pomote, usoda bivšega sozda GZC ni v najinih rokah.
Nasploh pa je lahko medsebojno obdelovanje .koristna zadeva, tako za tistega, ki potrebuje reklamo zase kot tudi za rešitev kakšnega vprašanja, ki bi sicer zdrsel brez pozornosti mimo javnosti. Sam pa vidim pravo korist takih zapisov predvsem v tem, da se bo vendarle začelo v naših glavah nekaj premikati v pravo smer. Mogoče bo tudi to preprečilo, da bi zdravstvo zajadralo še globlje v vode, iz katerih bi bila rešitev še težja. Škofja Loka, 30. junija 1991
Tone Košir
nje. I o je veljalo tudi za ZJ njen rdeči prah - sama je moro* poskrbeti že za svoj odpadek * to naj velja tudi za vse drugi-
4. Popolno pomanjkanje pof tkov o odpadkih, kije bilo oČitf na današnji seji IS Sob Jeseni vzbuja   dvom   o strokovno? odločitve g. Jazbinška, po ka$\ so ti odpadki pristali sredi J$ ^ nic v neposredni bližini start K vanjskih hiš potem, ko jih je ^ leznica prepeljala mimo ničko*1 ko kilometrov industrijskih
od Dobove, mimo Zaloga doJ[t senic. G. Jazbinšek tudi nirti1 nobene moralne pravice pozi^tn Jeseničane in vse »vplivne« J", jekte k potrpežljivosti - v najM* šem primeru se lahko potrpeti' vost spremeni v vznemirljivostj to kot posledica strokovne od*! čitve. In v čem je ta strokovni če g. Jazbinšek ne more nat$1 čno opisati vrsto in lastnosti °f t padkov? Zagotovila o tehnolog * obvladljivosti odpadkov niso f t gument strokovnosti, posebej* I če minister sam obljublja, da " ' do neoporečni podatki o lasi"11 ( stih odpadkov znani šele v t hodnosti. .
5. Kljub napetem ozračju v
ni Jesenice Socialdemokrati s stranka, kot opozicija v občw « skupščini, vprašanja odpad™,c ne želimo politizirati, pozivaj pa izvršno oblast, da podvztt^v vse nujne ukrepe in zagotovi f nos t občanov občine Jesen^ Zavedamo   se kompčeksnO vprašanja nevarnih odpad*0 z, zato    pričakujemo takojšen ustrezno zakonsko rešitev, (f d nem pa vprašujemo, koliko &Pf\ je bilo potrebnega, da se je v Sloveniji nabralo 80.000 ton', nevarnosti in kam so proizvaj či ci shranjevali nevarne odpadi n, zadnjih desetletjih. Jesenice, 25. junija 1991
Kako vidi socialdemokratska stranka »ekološko Kaj bo prinesla
bombo« v Železarni Jesenice
/. Kako oziroma po čigavi odločitvi je civilnopraven, pogodben odnos med proizvajalci odpadkov iz Slovenije in prevzemniki teh odpadkov iz Bosne postal prvovrstni politični problem, ki zadeva R Slovenijo v celoti, občino Jesenice pa še posebej?
2. Ekonomske stroške, ki bodo oziroma so že nastali v zvezi z začasnim hranjenjem teh odpadkov v ŽJ, ne smejo nositi državljani RS, temveč tisti, ki so te odpadke proizvedli. Če je res, da vsak sod spremljajo kuverte s podatki o vsebini, ne bo težko ugotoviti, komu je treba izstaviti račun.
3. Če bodo delavci ŽJ odklonili hraniti nevarne odpadke in zahtevali, da jih hranijo njihovi proizvajalci, bomo takšno zahtevo podprli, saj je po besedah g. Jazbinška tovor na Jesenicah le 5 odstotkov vseh odpadkov, ki se hranijo na dvoriščih tovarn. Zakaj se ne bi tam hranili tudi »jeseniški« odpadki, saj bi s tem tudi prisilili njihove proizvajalce, da se začno zavedati svojih odgovornosti. Odpadke so zagotovo že davno vkalkulirali v svoje cene, zato naj sami skrbijo za-
Je
2
S( 0
ir n g;
polna luna? *
I
Ob pretekli potni luni se In zgrnila množica pohodnikov h geografski center stare ceM&r Romarski polni luni pa sled'li roparska. Dvanajst polnih ' di nazaj je ob roparski luni AsU^\ nipal v imenu bogov nafte h°. napolniti roparska vozila z panim črnim zlatom. Pa s0,u^\ to preprečili jezdeci dežel. ^ ' • in mravelj, ki črno zlato r0 y za svoja vsakdanja opravila- s' izgubljeni vojni so ob po-p°h Sl polni luni mesec po naši noči letos vojaki boga nafte *\ U niti, da ponovno izgrade de'-1 ki se je iz brezboštva spet obrtj k bogu nafte - to pa je dežel*1, čuva vhod v najdaljši in rta}6],
zaliv velikega centralnega ja. dno katerega se je že p°r lo ob pretekli polni luni, ker <h go polovico vhoda v ta zaliv 11
go poh
dežela, kjer se
I
v kratkem $e;
.j*
nejo jezdeci, ki so potolkli AsJK[ banipala lahko pričakujem0, se bo v kratkem pordečil vhO na ta zaliv.
KRANJ, 3. julija 1991 '"' Boris Ogrizek, d
r. "»'ve!
ZASTAVA
P. S.: De sang A rabe d'A^ couvert onde (NostradamU* o< 27) *
-
Pc tn
LJUBLJANA
Celovška 150
CESTA JLA 10
PRIPELJITE AVTO ■
064/211-553, 216-563
PRODALI GA
BOM^a
*%0
%0
SAMSUNG
Electronics
BbMa^EMiSS'^^^B
VIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon
samo 12.490,00
CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje
samo 12.490,00 MOŽNOST NAKUPA NA 3 - 12-MESEČNO POSOJILO!
-k
P
Po
osi M luj
Barvni televizorji, videorekorderji, videoplaverji, hifi stolpi, radiokasetofoni.
del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 j.pQ (pri gostilni B|3* tel.:212-367 >
mi ne
SlJ^. julija 1991
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
17. STRAN (mTmW®MC!LAB
I an^z Sušnik, direktor Alpetourovega tovornega prometa
J Srbijo ne vozimo več
J^lpetourovi tovornjaki vozijo blago samo do Slavonskega Broda, ^rajeva in Dubrovnika.
■ tovori?- V**18' 9- Ju,'Ja " v blokadah je ostalo veliko Alpetourovih 'liniai °x' dva sta ",''a resneJe poškodovana, škodo so že ocenili L . V° Pa Še vseh
(v tuij!?- ''v ¥ vsen računov, koliko je stalo zadrževanje tovornjakov 'Poslov Jaški P°se8 v Sloveniji pa je dokončno pretrgal številne /jih TJ« .vezi ? Srbijo, tudi v Makedonijo ne vozijo več, nadomestiti '"»so do ° 2 izvozmn" pošiljkami, seveda pa zmogljivosti trenutno ^rektor'VSe'n zase*'ene- Pogovarjali smo se z Janezom Sušnikom, di-
jem AlDetnnrnvoaa iinJiAlia u moHntirnilni jn domaČi trSD-
fSDort v*?! A,Pet°urovega podjetja za mednarodni i      v ^kofji Loki.
L ^,).k® v»Sih tovornjakov
v blokadah?"
cestnih blokadah
spraviti iz
"V
f dva'L 0Ae,mnaJst tovornjakov, ta p[f b,la fesneje poškodova-' na' avV1 V LJub,]ani, pri izvozu Pri M°Ctelto v Šentvidu, drugi Bmik m' v b,ižini ,etalisča dinariev a^rVem Je za 700 tisoč 800 ril a de' na drugem za smo il v dinarjev. V Mostah bi| n'| J« l"di tovornjak, ki je snovmi t" Z lahko vnetlJ>vimi
krankv« c smo jin vozi,i za da    v Savo> opozorili smo, je tovor nevaren in vozili
fSffi* USpeli veUk0a?*0Jev je bi,° seveda
>a2fl0 Veliko' še,e da"es so f agi spet nakladati, prvi tovo-
dva *■ YUjmo sP°ročeni čez Kod. dn,'.zato smo oceno t ^.e napravili do 10. julija." I »kodo ste že ocenili?" V°do,na vozi,ih oo natan-na oK»C£mla še zavarovalnica, je 2Vajbolj poškodovanih
1,5 ■rni,iJona di"a^-z »avl*0 stroškov smo imeli so „a, r°vanjem tovornjakov, ki . »oženi z uvoženim blagom
°«ah imeli
E?č '*« dan 8a, ki
v blokadah, vse dni smo tam straže, dežurali so da kdo ni vzel bla-Je.pod carinsko zaščito,
^Oi,yeS;- je vrvica p-e"
den- Ptuju pa nam je,
.nimo, v blokadi ostal tovor-j^ak, naložen z izvozno pošiljam ievUev iz Čakovca, zato
tam VSe dni imeli straže tudi di tp1" menJavali šoferje. Zara-din7^a Je nastalo za 500 tisoč Q,npa'jev stroškov.
zilih dno škodo' ki Je na vo_ pr0mntasta'a zaradi zastojev v
13.659 ion Smo oceni,i na bilOstr *u d,narjev, toliko je stala, to z nJ'm'' čeprav so sni stroj^ tako 'menovam t^" . ^kod0 v, ■
12Pada '   • Je nasta'a zaradl Proizvodnje, ocenjuje-
mo na 22.513.785 dinarjev, drugače povedano, toliko bi v rednem delovnem času ustvarili, če zastojev ne bi bilo. Če torej odštejemo posredno škodo oziroma fiksne stroške, znaša čisti izpad proizvodnje 8.854.000 dinarjev."
"Kaj pa vozila, ki so ostala v tujini?"
"Od tam nimamo še vseh računov za večje takse, parkirnine in podobno. V Nemčiji je, denimo, za vsak dan bivanja voznika treba plačati 58 mark, da ne omenjam drugega. Tovor smo nekaj časa zadrževali tam, šele kasneje smo vozila poklicali za mejo v Pliberk, jih nato premaknili v Borovlje, ko se je pokazalo, da bodo lahko šla čez Ljubelj. Najbolj nujne tovore smo nato spravili čez Ljubelj, ocarinili, seveda zlasti blago, ki je bilo namenjeno v Slovenijo. Blago, ki ga je bilo treba poslati po Jugoslaviji, smo na Jesenicah preložili na železniške vagone, saj ga zaradi varnosti voznikov v Srbijo ne upamo peljati. Vseh teh dodatnih stroškov še nismo mogli oceniti."
"Kako je s prevozi v Srbijo zdaj?"
"Včeraj smo se odločili, da vozimo na Hrvaško do Slavonskega Broda, kjer imamo predstavništvo, dovolili smo vožnje do Sarajeva in po jadranski magistrali do Dubrovnika. Naprej po Jugoslaviji pa ne. Vozni park zato seveda ni v celoti zaposlen, vozimo seveda za Slovenijo, pospešiti poskušamo izvoz."
"Kako so takšno odločitev sprejeli poslovni partnerji?"
"Seveda imamo nekaj težav, trenutno imamo pošiljko, partner hoče, da jo peljemo v Be-čej, vendar si ne upamo. Že dvajset let vozimo za to firmo v Nemčiji, prav zdaj sem govoril z njimi po telefonu, ne pustijo,
da bi tovor preložili, pravijo, naj dobimo srbskega prevoznika, ki bo peljal tovor iz Nemčije. Vendar smo morali tako reagirati, en kamion so nam že zadržali v Srbiji, včeraj smo dobili telegram, izkušnje imamo s kninskimi dogodki, tam je zgorel naš tovornjak z dragocenim tovorom zdravil."
"Kje tovor prelagate, če se s partnerji to uspete dogovoriti?"
"Tovore iz tujine na Jesenicah, kjer blago ocarinijo in pod carinskim nadzorom ga preložimo na vagone, v tem trenutku je to najboljša možnost."
"Kaj pomeni za vas izguba srbskega trga?"
"Za nas je bil dosti pomemben, zelo smo bili vpeti v posle, včasih smo vozili tudi veliko srbskih izvoznih pošiljk, po ukrepih v zadnjih letih je veliko stikov zamrlo, nekateri so le ostali, še vedno vozimo pohištvo Oriolik v Nemčijo in Švico, pa parket iz tovarne Odža-ci. Nekaj je tudi uvoznih poslov, zlasti takšnih, ko je dobavitelj za tovarne po Jugoslaviji isti, denimo, za kranjsko Savo in druge podobne tovarne vozimo kavčuk in jeklene sestavine za avtoplašče, zlasti za Gumaro v Rumi, ki je tudi sicer zelo povezana s Savo. Prav za Rumo smo izrecno rekli, da bomo še peljali tja, vendar se bo tovornjak takoj vrnil v Slavonski Brod. Prej smo veliko vozili tudi za Makedonijo, tam imamo predstavništvo, zdaj ne vozimo več. Tveganje prevoznika je preveliko, vojna škoda ni zavarovana, odgovarja tudi za poškodbe, kraje blaga, ki je pod carinsko zaščito."
"Kako je s plačili?"
"Plačil ni, včeraj smo dali navodila našim predstavništvom v Lukovcu
SALON
Del. čas:
Slavonskem Brodu in v Zagrebu na Hrvaškem, saj tudi akceptni nalogi in čeki ne veljajo več, ne vnovčijo ga, ne plačajo. Zato zdaj vozimo samo še za poslovne partnerje, ki jih dobro poznamo in jim zaupamo, za nove ne vozimo. Veliko imamo že tožb, vendar celo tožbe, ki so šle v izvršbo, niso plačane, ker SDK ne izvaja plačil. Položaj je res do konca zoprn, zato zdaj v glavnem pospešujemo izvoz."
"Kaj pravijo tuji partnerji?"
"Prav pred vojaškim posegom sem potoval po Nemčiji, povsod niso razumeli slovenske politike, potrebna so bila pojasnila. Po napadu na Slovenijo pa so se stvari spremenile, dobili smo več telefonskih klicev z izrazi solidarnosti, tudi proizvajalca tovornjakov glede rezervnih delov, nekateri so ponudili hitrejša plačila."
"Kako ste v teh burnih dneh sodelovali s carino?"
"Carina je odigrala izredno pomembno vlogo, nihče ni pričakoval, da nam bodo toliko pomagali. Delali so seveda v skladu s predpisi, toda vselej so bili na razpolago, kadarkoli, tudi v soboto in nedeljo, vselej so rekli, kar pripeljite, nikoli nas niso zavrnili. Carinarnica se je v teh dneh res izkazala in zasluži vso pohvalo."
"Kaj pa avstrijski cariniki?"
"Tudi avstrijski cariniki so nam pomgali, čeprav je bil Ljubelj zaprt, smo tudi z njihovo pomočjo najbolj nujne tovore uspeli spraviti čez mejo. Razumeli so naše težave, njihova solidarnost je bila res velika. Sicer pa smo voznike, ki so vozila parkirali za mejo, domov uspeli prepeljati čez majhen prehod pri Mežici."
"Kako so vse to prenašali vozniki, prav tovornjaki so bili tarče, pri Medvedjeku na Dolenjskem, na Šentilju itd.?"
"Lahko rečem, da so se izredno dobro držali, vse so dali od sebe, kljub hudim dogodkom nihče ni zavrnil dela, ko smo ga potrebovali." • M. Volčjak
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel 216-276
pon , tor , sreda od 12 - 19. ure čet, pet od 8 - 15 ure, sobota od 8
12 ure
ru8a piat vojnega dobičkarstva
o ponovno po stari ceni
-    t-«i vuj
Mleki
cene prilagajajo cenam mleka vsak
Kranj m •
»erutni* JU,ija " Nekatera osnovna živila, med njimi sveže meso, ia vod« • nekatere vrs*e moke, jedilno olje, sladkor, sol, mineralne Vsea mkp.ra,ni Pr»ški. Z odlokom republiške vlade se morajo ce-^°v*ročli izde,kov vrniti na raven 26. junija. Precej hude krvi so tem Pri "e sPremembe cen mleka in mlečnih izdelkov. Ali gre tudi v 'ec, diP"1.eru za t.i. vojno dobičkarstvo, smo povprašali Ivano Valja-ektor«co Mlekarne Kranj.
°dk^,ekarne m« Pn'm esec r! cen kon     Je' da spremembe 5m'h i2d S"06«3 m,eka in nepoln« niso vedno v P0-*i J" Sorazmerju z odkupni-'Pošteva!"1' ker Je potrebno 'hodnih    tu<n cene drugih Mlečni ;,jSUrovin-  Mleko in ulija .zoelki so se podražili 1. vi na r'ada Pa Je odlok o vrni-a s, juliji" pred voJno spreje-
tonzu!!/a ^e D''a cena za en ''ter <rani vne8a m,eka Mlekarne \2m 1 P"re pack embalaži
^din'^o1- d0 7- J"11'" *»ovno 8- Ju,iia da|je pa ,stal« dil>- Trgovine so
Vla|0 Pr» .15 odstotkih marže, uj so ?r,aJne cene za mesec ju-»rekn-       določene že konec
gjiega meseca, n'ečnnf konzumnega mleka in goli '" »zdelkov so se povišale ie jL, adl večje odkupne ce->onn,,_0ve8a mleka. Odlok o
omejena na relacijah proti Kopru, Mariboru, Celju in Ljubljani. Ker so se jim nabrale precejšnje zaloge mleka, so ga predelali v glavnem v sir.
V javnosti prevladuje mnenje, da imajo mlekarne dovolj finančnih rezerv, vendar je potrebno omeniti, da so stroji za proizvodnjo mlečnih izdelkov izredno dragi. Samo stroj za polnjenje
jogurta stane okoli 2,5 milijona DEM, vendar ga bomo morali kljub vsemu kupiti, če bomo hoteli proizvajati kvaliteten jogurt, je dejala Ivana Valjavec.
Škodo ocenjujejo na okoli 2,7 milijona dinarjev, poročilo pa so že poslali republiškemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gre za neposredno vojno škodo, posredna, ki jo bo povzročil odlok o vrnitvi cen pa naj bi povzročil okoli 5 milijonov dinarjev izpada dohodka, kar bo za mlekarno pomenilo hud udarec. • M. Gregorič, foto A. Gorišek
0vnem
znižanju cen ne ve-
lja za cene smetane in sira. Sicer pa je agresija armade kranjski mlekarni povzročila več škode kot pa dobičkarstva. Proizvodnja je sicer tekla normalno, zaradi barikad na cestah pa je bil otežen odkup mleka na območju Brnika in Kranjske Gore. Težave so bile tudi pri distribuciji, ki je bila
Zaradi vojne okrnjena flota letal slovenskega Adria Airways naj bi predvidoma danes ponovno začela leteti tudi z brniškega letališča. Adria ima, poleg najmanj 100 milijonov dolarjev materialne škode, še vsaj en milijon poslovne škode na dan. Zavarovalna družba Llo-yd je zaradi vojnega rizika močno povišala premije za zavarovanje letal in zato je Adria prisiljena zaračunavati doplačilo k ceni letalske vozovnice. M. Zabret, foto: G. Sinik
LOG
PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSREDNIŠTVO ■ ŽABNICA
Ali kupujete načrtno?
Potem je LOG tisto, kar ste že dolgo iskali, saj ekskluzivno za Vas nabavi in dostavi na dom vse, kar potrebujete za Vaie udobje v svojem domu.
• Pohištvo
• Belo tehniko
• Akustiko
• Drobno orodje za hišna dela
• Elektromaterial
• V zalogi imamo zunanje svetilke
s senzorjem po zelo ugodni ceni Blago je domače in tuje izdelave.
Oglasite se osebno, pismeno ali telefonsko na podjetje LOG 64209 Žabnica, Sr. Bitnje 70, tel., fax: 064/312-000 Delovni čas od 9. do 13. in od 15. do 20. ure.
SREDNJA LESARSKA SOLA Kidričeva 59 64220 Škofja Loka
objavlja naslednja dela:
1. PEDAGOGA
- za določen čas (nadomeščanje daljše odsotnosti delavke)
2. DVA UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
- eden za nedoločen čas, drugi za določen čas
3. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE
- za nedoločen čas
4. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
- za določen čas
5. UČITELJA DRUŽBOSLOVJA
- za polovični in določen čas
6. UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE
- za polovični in določen čas
7. UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE
- za 8 ur tedensko
8. UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
- za določen čas
Pogoji za zasedbo delovnih mest od 1 do 9 so določeni z vzgojnoizobraževalnimi programi, ki jih izvaja šola.
9. UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV
- za določen čas
Pogoj za zasedbo delovnega mesta je visoka izobrazba lesarske smeri in vsaj dve leti delovnih izkušenj v lesni proizvodnji.
10. TREH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA
- za nedoločen čas
Pogoja za zasedbo delovnega mesta sta
- višja izobrazba lesarske smeri s predhodno srednjo izobrazbo lesarske smeri ali srednja izobrazba lesarske smeri in
- vsaj pet let delovnih izkušenj v lesarski proizvodnji. Nastop del 1. septembra 1991.
Interesenti naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 10 dneh po objavi del.
IVANTOURS d.o.o.
PODJETJE ZA TURIZEM
Pod gozdom 17, 64264 Bohinjska Bistrica
tel. &fax: 064/721-453
ODDIH IN POČITNICE
TUDI ZA PLITKE ŽEPE
doma in v tujini
v POREČU
• julija, avgusta in septembra
t v hotelih B kat.
• v apartmajih in bungalovih
• v hotelih vam nudimo 7 polnih penzionov po NAJUGODNEJŠI CENI
• za otroke do 11 leta dodatni popust
POKLIČITE NAS ŽE DANES IN SE PREPRIČAJTE!
v ŠPANIJI na C0STA BRAVO
odhod 27. 7.1991
• potujete z avtobusom, ki imaWC, BAR, VIDEO
• bivate v hotelih visoke kat.-TWC, BALKON, TEL
• hoteli so ob obali
• nudimo vam polne penzione
CENA 800 DEM
Možnost potovanj in oddihov po svetu: Ciper, Grčija, Tajska, Tunis,... in doma.
Za vse informacije po tel.: 064/721-453
GLAS 18. STRAN
OGLASI
Petek, 12. julija 199!
LOKA KAVA
>co cd
cd
E o
cB
co O
okus in aroma vaših želja
o
cz co
z5~
CD O
<c
CO CO<
CD
DOBER NAKUP JE PRI
LOKI
NAKUP
TERME TOPOLŠICA
Vam ponujajo:
NEPOZABNE
POČITNICE
7 dni 3.795
JULIJ
10 dni 5.070
14 dni 6.640
7 dni 4.050
AVGUST
10 dni 14 dni 5.420 7.110
UPOKOJENCI
7 dni 3.230
JULIJ
10 dni 4.310
14 dni 5.645
7 dni 3.570
AVGUST
10 dni 14 dni 4.790 6.280
V CENI JE VŠTETO:
- 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna
- neomejena uporaba termalnega bazena in savne
- vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici
- zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom
- plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še...
- popusti: otroci do 5 let bivajo brezplačno, otroci do 12 let imajo 40 % popusta
INFORMACIJE   HOTEL VESNA, Topolšica 77 telefon: 063/891-120/113/114
REZERVACIJE   telex: 33606
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 OBROKI)
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
KMETOVALCI! Trgovina "Agroiz-bira" vas obvešča, da je prejela iz uvoza dovolj REZERVNIH DELOV za Traktor Univerzal in Kosilnico BCS. Na zalogi REZERVNI DELI za Traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Zetor, SIP itd. Izkoristite ugodno prodajo AKUMULATORJEV Vesna, z 2-letno garancijo: 12 V, 97 ah, 1.698,00 din, 12 V, 135 ah, 2.311,00 din, 12 V, 140 ah, 2.300,00 din. Se priporoča: "Agroizbira", Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, g 324-802_9555
ŠIVALNI STROJ Ruža B, prodam za 6.500,00 din. Cankar, Gorenja
vas 243/19_9744
VIDEOREKORDER JVC, prodam na 3 obroke po 4.000,00 din. Cankar, Gorenja vas 243/19 9745
Prodam rotacijsko KOSILNICO s hidravličnim dvigom. Golob, Poli-ca 2, Naklo_9753
Prodam barvni TV Gorenje, z da-Ijincem.     41-543 9763
Prodam barvni TV in 4-kanalno CB POSTAJO, »g? 323-522_9767
Bizerba TEHTNICE, firma TTR, po ugodni ceni. ® 75-988 9772
Prodam nov barvni TV Gorenje TTX, ekran 63 cm in nov VIDEOREKORDER Blaupunkt, na 4 glave.
Hrastje 54, Kranj_9783
Prodam ELEKTROMOTOR Rade Končar, 11 kW. 88-135, po 20. uri_9785
Ugodno prodam TRAKTOR Zetor 25-11. Janko štiherl, Sp. Lipnica 9, Kamna gorica 9795
Prodam rotacijsko KOSILNICO IMT. Anton Zupan, Sp. Laze 7, Zg. Gorje 9801 Prodam RAČUNALNIK C 64, z do-datno opremo. 4* 45-109 9803
Prodam barvni TV Gorenje Ame-tist. ^ 216-938_9820
Ugodno prodam polavtomatski STROJ za izdelavo PVC vrečk. Ogled v petek popoldan in soboto. Kališka 8, Kranj - Drulovka 9839
Poceni prodam rabljen TRAKTOR Ursus in nov TRAKTOR Universal. Bezlaj, Zg. Pirniče 124/a, Medvode
Prodam TRAKTOR Deutz Torpedo TX 55 A. Dovje 14, Mojstrana 9884
Prodam barvni TV LOEVVE OPTA, sensotronik,    ekran    66 cm. 064/631-784
GRADBENI MATERIAL
Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter vseh vrst rezan LES, kot so deske za šolanje, za streho, letve za streho in podobno, flf 64-103 9349
Stensko in talno PLUTO, prodamo. g 217-061_9758
Prodam PUNTE, dolž. 10 m. ® 52-124_9778
Prodam smrekov LADIJSKI POD, deb. 26 mm. flf 74-336, od 15. do
17. ure_9782
LES za ostrešje, dolž. od 5 do 17 m, deb. 12 x 14 cm, neobdelan, prodam, flp 70-497 9855
LOKALI
Prodam PROSTORE v Škofjl Loki, za lokal ali stanovanje, flf 620-070 9690
MOTORJI KOLESA
Prodamo dobro vzdrževano in obnovljeno deško športno KOLO Ju-nior, na 5 prestav, <g 70-176 9812
Veteran PUCH 175, letnik 1955, prodam. ® 214-357 9819
Ugodno prodam APN 7, malo vožen Rihtaršič, Log 34, Škofja Loka _9874
OBVESTILA
J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Po-pravljamo vse vrste TV, video fn hi-fi naprav. ® 329-886 7671
Želite spremeniti svoje stanovanje, nudimo vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ in ROLET. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, <gj" 43-345, delav-nica ali 061/50-720_9607
SNEMAJTE sami z videokamero -izposojamo, g* 329-661 9747
Hoteli, restavracije, mesnice, zasebniki! Nudim dostavo svežega ali zamrznjega PURANA - prsa, krila, bedra, drobovino. *Si 061/832-747, popoldan, ob(. sobo-tah dopoldan_ 9809
Lastniki pudljev pozor! Nudimo vam kompletno NEGO vaših ljubljencev - striženje, kopanje in nega nohtov. Prva usluga po polovični ceni! Informacije na ® 324-077, po 20. uri_9872
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE - izdelujemo, montiramo ter popravljamo. "S? 216-919 9875
OSTALO_
Prodam dolgo uvoženo belo POROČNO OBLEKO, štev. 36, 43-440_9669
Otroško POSTELJICO, prodam. ■g 74-330_9728
Prodam PRIKOLICO Adria karavan 350 A, z baldahinom, zelo dobro ohranjena. Ogled možen vsak dan. Stevo Dabič, Ul. Jeseniško - bohinjskega odr. 3, Boh. Bistrica
_9739
Prodam KNJIGE za 7. razred OŠ. Lahovče 21, Cerklje 9777
Prodam ohranjene GOJZARJE, št. 46. ^ 214-927_9818
Ugodno prodam rabljen srednje velik ŠOTOR, g 327-308 9827 Prodam DRVA, ft 79-876 9841
Ugodno prodam belo uvoženo POROČNO OBLEKO, štev. 38. flf
45-277, popoldan_9849
Prodam skoraj novo HARMONIKO
"frajtonarica" Sitar. © 79-959
PRIDELKI
Prodajamo sveže vrtne JAGODE po 40,00 din za kg. Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur - Planjava, flf
41-026_9586
Pozor vrtičkarji! Prodajam prvovrsten hlevski GNOJ - večjo količi-
no. Zg. Brnik 26, Cerklje_9730
Prodam nov KROMPIR. Struževo
7, Kranj_9813
MALINE, črni in rdeči RIBEZ, prodajamo vsak dan, od 8. do 20. ure. C. 1. maja 4, Kranj, flp 324-979
9866
Tomos AVTOMATIK 3, brezhiben, prodam   za   4.500,00   din. ^
328-158_9742
Novo moško KOLO, 5 prestav, pro-dam za 200 DEM. <g 323-522 9762
Ugodno prodam MOTOR MZ ETZ 250, letnik 1986. <g 51 -352 9765
Ugodno prodam ATX 50, MOTOR Tori in sobno KOLO. flf 73-449
9786
AVTO ŠOLA
VIC- MLADI VOZNIK d o.o Zlato pol)* i Kranj
O R G A NIZ I R A
TEČAJ -C P P
15 j u I i] a    19 8 1 dopoldne - pop o I d n • INFORMACIJE 213-619
328-602 H
_. RENT-A-CAR . ^
POSESTI
Prodam 2 ha GOZDA, k.o. Doslovce. Naslov v oglasnem oddelku.
9815
POZNANSTVA
Gorenjska dekleta so najboljša dekleta, trdijo fantje in jih vabijo v AFRODITO, ženitno posredovalnico v Kranju v Poslovni center na Planini 3, od 8. do 14. ure, četrtek in petek, od 14. do 19. ure, da se spoznajo! j> 324-258_9593
Moški, 40 let, nekadilec, dobro situiran, želi SPOZNATI primerno dekle, za družinsko življenje. Slika zaželjena! Šifra: V DVOJE JE LEPŠE 9776
RENAULT
4 T
a
• NADOMESTNI DELI
• SERVIS IN POPRAVILA
• DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE, SPOJLERJI. PREPROGE...
• RAZPRODAJA GUM
CELOVEC, tal.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27
KUPIM_
Kupim poškodovan AVTO
M O B(j-
mlajši letnik.® 217-604
Kupim lepljene hotaveljske ton" PLOŠČE, dim. 48 x 30 x cm. ® 41-905
•btt \.t
Kupim 15 kub. m. trdih DRV, lahjjj
na steblu, tg 79-028_ 9/j,
Kupim KNJIGE za 1. letnik Sred")' ekonomske šole. Uf 83-336, zv5 čer_9j*
RAZNO PRODfljjj
Poceni prodam KANARKE in $ RADO. <g 41-452_Jj£
CISTERNO za olje, 1.500-litrf, opazne DESKE, II. vrste in K0^ BMX 20, prodam. Predoslje 60/' Kranj_jg
Prodam Z 850 in tračno ŽAGOJ hlodovino, g 622-581
Prodam trajnožarečo PEČ, P? OKEN in dva PAVA - samici. » 66-173
Prod
979j
na _ 45-522
idam hrastove HLODE in mej? DRVA. Bašelj 5, Preddvor,« 522 9'5
STAN. OPREMA
Prodam električni ŠTEDILNIK |J elektrika, 2 plin), OMARO za dfj' vno sobo in SEDEŽNO GARNl^ RO. g 215-736_ Jj/j.
Prodam usnjeno
SEDEŽ NO~GAl' NITURO Delfin, stara 2 leti. Mo£ Zavrl, Sr. Bitnje 46, Žabnica
STANOVANJA ^
Po zelo ugodni ceni p'°^&\ 2-sobno STANOVANJE, 59 kva« m., staro 5 let, v Škofji Loki alil% menjam za 1-sobno, g 633-542^
GARSONJERO, 33 kvad. m. J Planini III. v Kranju, z balkon«"* kletjo in telefonom, opremlje^ prodam za gotovino ali oddan1,, najem s 3-mesečnim predpljj v lom. Informacije na g 324-66»'( petek popoldan ali soboto doP?j dan__9»J;
VARSTVO
V VARSTVO na svojem domu $ mem otroka. qs 41-802 Jj>
VOZILA
Prodam VW hrošč, letnik 1976, £ gistriran do aprila 1992. ?< 802-232_
Prodam R 4 GTL, letnik Ijf 79.000 km, bele barve, flf 68-05^
Prodam KOMBI, letnik 1976-Jj 324-362
letnik 1989.1
97?
Prodam JUGO 45, 40-359
Prodam Z 101, letnik novem^ 1987. Jelovčan, Golniška cj Kranj, qf 218-940__JJj
Prodam 126 P, letnik avgust m 216-903__jj/
GOLF diesel, letnik 1988, reg'sJ ran celo leto, prodam. Hrastje,« Kranj &
KUPON
za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu
Naročniška številka:!-1-1-1-1_I
Priimek in ime: Naslov: .........
Besedilo za objavo
I_I-1-1-
Kupon pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu ćoTtl znakov Ne pozabite upoštevati presledkov m potrebnega prosto*! za ločila Prosimo da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI.
oglas v obsegu nad 50 znakov zaračunamo po ceniku
^IfkJ2. julija 1991
MALI OGLASI, OGLASI
19. STRAN
GLAS
Prodam GOLF diesel, letnik 1985.
®____737____9738
Prodam GOLF, dodatno oprem-rarv,nsko rdeče barve, registri-nhr 0 marca 1992, zelo dobro "nranjen. Cena 6.700 DEM, oziro-1«"p° d°90voru. g 222-762, od I!do_2l_ure_^^^_974I
^nc3"1 JUQ0 45 A, letnik oktober ■!gj_____48-543_9749
&.dno prodam VvV hrošč, letnik
!?!____63J^h34_9750
Prodam Z 850, letnik 1985, neregi-p!_a__1vozna. g 328-449 9751
I9ft»du° Prodam GOLF D, letnik -Cg___otemaže 72, Preddvor 9755
rarn.lm Z 128- letnik 1988. registri-oona do junija 1992. Cegnar, Breg
gPJ^avjjgJVIavčiće, 70.J22 'etnik 1989
40 325
prodam. g 9760
PEUGEOT 309 GL, letnik 1987, pr
^I____0601/63-430_97JH
JUGO 45, letnik 45, registriran do kUn'Ja 1992, prodam. Sr. vas 69, 2!__ur____9764
P/odam karambolirano LADO Sa-_^__1500, letnik 1990. g 57-281
? 4 GTL
ča
letnik 1987, prodam. Ul-
^ečiška 7, Bled
Z 128, letnik 1987, registrirana do aprila 1992 in LAVERDO 1000 RGS, letnik 1983, ugodno prodam, g 73-364_9876
GOLF diesel, letnik 1986, nemški, 5 vrat, prodam, g 631 -364 9879 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 december, potreben manjšega popravila. V račun vzamem tudi kombi Z 850. Ogled zvečer. Markelj, Dežmanova 2, Lesce_9880
Prodam R 4 GTL, letnik 1989. Informacije na ® 70-621 9881
ZAPOSLITVE
Zaposlim dekle za STEŽBO. g
46-307_ 9687
Za pomoč v gostinskem lokalu Kava bar "Cokla", Tržič, zaposlim NATAKARICO. Informacije na g
214- 754, dopoldan ali 218-110, popoldan_9740
Poklicni VOZNIK, z 20-letno prakso, z B, C, E, D kategorijo, išče za-časo  ali  stalno  zaposlitev. g
215- 143_9859
KUHARICA, s 4-letno kuharsko šolo, išče kakršnokoli delo. g 621-485 9865
Prodam 7 tednov starega BIKCA Kupim BIKCA simentalca, starega simentalca.   Krmelj,   Ovsiše   28,  do 10 dni. g 45-307 9858
9769 ~
IPtn^/^Ž 750- 'etnik 1981. Arh, Iz-^Ili_ka_VU3led_9770
»•P GTL, letnik 1981 in 4 nove GU--J^Prodam.-g 622-516 9774 rodam R 4 GT|_, letnik 1986. g ____9775
2-nar?-"1 ohranjeno in registrirano llgPjn^PONV EXPRES. g 49-379
le^l™ Cl1"ROEN GS 1.3 Super, SE V980' registriran do 4 6. -^rj_£ena 3.500 DEM, g 217-030
[odam Z 101, letnik 1976, dobro ganjena. g 213-748 9790
li?0* no Prodam R 11 Turbo, star 6
p^Hggva 9, Kranj__9791
rodam R 4, letnik 1977, registri-n do novembra 1991. Cena 650
^!®_2W:5%_9792
45 A, letnik 1987, prodam. 4Lfl___]_ali 212-242 (služba) rodam z 750. letnik 1982
5!Silna» 51-973 prorJ
ŽIVALI
nfor-9799
tniuinm c|TROEN AX 11 TRE, le ^"987. g. 323 470
9800
» «n? Prodam Z 128, letnik 1987.
^-^532 _9804
55rorJam 2e|0 ohranjeno Z 101 GTL . • 'etnik 1986, registrirana do 10. ,.'992. Cena 4.300 DEM. -_p JJ9-728_ 9805
Jrodam Z 750, letnik 1979. g tli2_14 _9806
prodam FORD ESCORT 1100, le-, 'k 1970, registriran do septem-2» 1991, vozen. Cena 700 DEM. *J__415__9807
2en??"l 2 75°- ,etnik 1979- Milan » iq ciovasi 1- Vo9'ie " šenčur-g-^jjg^PolS.uri_9808
že0Dd\m n°vo STENO za 125 P. Lu-pp~^čur_ _9810
JamaanVJUG0 45- star 9 let. Janez g^Jtoh-JBela 58_9816
berte JUQ0 45, letnik novem-
'SiJ4.g 43-508 ali 215-651 pp-r-_________9825
» 2??-?,TROEN AX TG 11, nov. J~ili540__^^_9838
lnford"° Prodam Z 750, letnik 1977. urenTr01^ na « 622-885, od 16.
jQ^!ii______9840
dam°J50lE; 'etnik aPril 1987, pro-JUC^ilZlO« 9842
CRv^--_??43
letnik    ER LE Baron GTC Turbo, ran ,,„n0Jvember 1990, karamboli-' u9odno prodam. g 83-933
p^-—________9846
dim q^ndve ma'o rabljeni GUMI, Škofi«, , 24- Kavč'č- Godešič 17, p^p-i°ka- * 632-862 9847
>ber S2rS"k?,B.55. Ie*nik de" 'a l9q->Jj °- registrirana do apri-f^ljg___386,po14. uri 9848 na 4fl'nftnr,ažirana, dobro ohranje-"°u"0 km, prodam. g 48-650
Pr^--.__9850
°hran£ 850' letnik 1982, dobro jj^g£gi»J1-579 9854 najeno45 A- 'etnik 1987, zelo ohr-v°ženih ?o9n^!'iran celo leto, prečenja™ 3 000 km. prodam ali zato. _» m * doplačilom za večji av-PTn^^L, 9856 65-30rj   Z 75°- 'etnik 1983. g
pToh———_______
va 6 S J4G0 45- rdeč. Valjavče-jTj?^^_!___Kranj 9860
1989 rH°akoral' 'etnik november 632-8i3        barve' Prodam •
l986 P?0£ 128- 'etnik december ^j'remru, Okroglo 3, Naklo
P^^_^^ r   '■»■V/jJlU 0f   in d mu
ProdamIMV.1984 dobro ohranjen
Dve KOZI, srnaste pasme, z mladiči prodam.® 41-377 ali 324-362 9697
Prodam kratkodlake JAZBEČAR-JE.-S" 43-333 9722
Prodam 311-990
KRAVO po
izbiri.
9723
1 teden dni starega BIKCA simentalca in 14 dni staro TELIČKO frizij-ko, prodam. Struževo 9, Kranj 9724 Prodam 6 tednov stare PUJSKE in 9 mesecev brejo KRAVO. Vidmar, Brezje 32, Tržič, g 51 -005 9726 Prodam 8 let staro KOBILO, težka 500 kg. Partizanska 18, Bled 9727 JARKICE rjave in bele PITANCE, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik
____ _9731
Prodam več PRAŠIČEV za nadalj-no rejo, težki od 80 do 100 kg. Bo-hinc, Zg. Brnik 57/a, Cerklje 9736 JARKICE, rjave in plemenske PE-TELINČKE, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 9746 Prodam TELICO simentalko, stara 9 mesecev, g 312-191 9748
Prodam čistokrvne BOKSERJE, brez rodovnika. *gf 323-839 9752
Prodam 7 tednov starega teleta. Slatna 3, Begunje 9754
Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. škrja-nec, Sp. Duplje 100_ 9756
Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Kuralt, Žabnica 49 9768 Prodam nemške OVČARJE, stare 6 tednov, g 66-958_9773
Prodam mlado KRAVO tik pred te-litvijo. Jože Stare, Sp. Brnik 5, Cer-
klje _9779
Prodam 5 mesecev brejo KRAVO
ali po izbiri, g 65-361_9784
Prodam PUJSKE in 2 meseca sta-re PETELINČKE, različnih barv. Sp.
Brnik 60, Cerklje_9788
Prodam dve KOZI, dobri mlekarici. Polica 6, Naklo, g 47 282 9794 PURANI, stari 45 dni, za nadaljno rejo - naročila sprejemamo na ®
42-366 _9797
Prodam KRAVO simentalko, z dru qim teletom. Sr. Bela 29, Preddvor y _9802
Prodam PflAŠIČE, težke 40 in 90
kg. Luže 2, Šenčur__9811
Prodam 10 tednov starega BIKCA simentalca. g 312-282 9814 Prodam 10 dni starega BIKCA.
Struževo 7, Kranj_ 9817
Prodam 40 kg težke PRAŠIČE. Zagonska 16, Bled_9822
Prodam TELIČKO simentalko, sta-ra 6 tednov. Vasca 6, Cerklje 9826 Prodam ZAJCE - ovnače in lisce, za zakol in nadaljno rejo. g 217-821 9844
Podnart
9845
JARKICE, rjave, grahaste in bele, za dopitanje, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, g 65-546 9851
10 dni staro TELIČKO, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9852
Prodam KOKERŠPANJELE, z ro-dovnikom. Strahinj 111, Naklo, g 48-567 9867
Prodam 7 mesecev brejo KRAVO, 4. tele. Zg. Brnik 90, Cerklje 9870
Prodam čistokrvne mladiče KO-KERŠPANJELA. g 328-361 9871
Ugodno prodam čistokrvne mladi-će BERNARDINCE. g 70-725
Prodam KRAVO s teletom. Stagne 27, Zasip - Bled 9882
Perzijsko MUCKO, dam. g 77-388
ugodno pro 9869
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
RAFAELA ZUPANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Bavdku za nesebično pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebnem zavodu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in tašče
MARIJE TRILAR, roj. Rekar iz Čirč
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gre tudi g. kaplanu in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, brata in prijatelja
PETRA MALIJA
iz Goric 49/b
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, g. župniku, pevcem, govorniku, nosačem žare in vencev ter praporašem. Vsem iskrena hvala za hitro pomoč in izrek sožalij.
ŽALUJOČI : žena Vera, hči Jelka in ostalo sorodstvo
Gorice, 3. julija 1991
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža
IVANA KIŠIČA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Stričeviću, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Vojne bolnišnice Moste-Lju-bljana, govorniku Beštru za poslovilne besede, organizaciji ZB Primskovo, praporščakom, godbi in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Helena
Kranj, 25. junija 1991
ZAHVALA
V 84. letu je prenehalo biti srce naše mame, babice in prababice
FRANČIŠKE MAČEK
Polancove mame iz Papirnice 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Hvala dr. Debeljaku in dr. Bizjakovi za lajšanje bolečin ter patronažni sestri Andreuzzi za nego na domu. Še posebna zahvala g župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Sv. Duha za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku!
VSI NJENI
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrl
JAKOB TOPLAK
ptt upokojenec
Pogreb je bil na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Delavci PTT podjetja Kranj
ZAHVALA
V 75. letu je prenehalo biti srce naše mame, babice, prababice in sestre
f ROZALIJE __t*w-4_, MIK L A VČIČ
JBBBBSKm iz Gorenje vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Zahvala gre tudi sodelavcem Alpine za cvetje in pevcem za lepo petje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se dr. Perdanovi iz Gorenje vasi in osebju internega odd. 600 bolnišnice Golnik. Se posebna zahvala gre Tišlerjevim in Auheže-vim, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti!
VSI NJENI
Gorenja vas, Papirnica, Velenje, Ljubljana, 6. julija 1991
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi, dobri in nepozabni
JANKO PEGAM
roj. 12. 9. 1910
Na njegovo izrecno željo smo ga pokopali v ožjem družinskem krogu, dne 6. julija 1991 na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo osebju odd. 400 bolnišnice Golnik za vso skrb in nego, sorodnikom, prijateljem in znancem, Domplanu Kranj in Janinim sodelavkam za podarjeno cvetje in ustna ter pisna sožalja. Hvala č. g. župniku Milanu Grdenu za opravljen obred.
ŽALUJOČI: žena Danica, hčerki Metka in Jana z družinama, sin Bojan z družino, sestra Kati Bajd z družino, nečaki in nečakinje ter vsi, ki so ga imeli radi
Kranj, Ljubljana, Zg. Besnica
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA KOVAČA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter KS Čirče in KO ZB KS Čirče za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bavdku za vso skrb in zdravljenje med njegovo boleznijo ter osebju Inštituta Golnik. Zahvala gre tudi g. Dekanu Zidarju za opravljen obred, pevcem in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Kranj, julij 1991
Slovenija in svet
NOVICE IN DOGODKI
Pismo generalnemu sekretarju
Slovenija sproti obvešča domačo in tujo javnost o svojih ukrepih po sprejemu Brionske deklaracije ter o kršitvah druge strani, v Sloveniji pa so tudi odposlanci Mednarodnega Rdečega križa.
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je v sredo pisal generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Javierju Perezu De Cuellarju. Prvo pismo mu je poslal 28. junija in ga obvestil o napadu armade na Slovenijo z edinim ciljem, pokoriti slovenski narod. V sredinem pismu generalnega sekretarja obvešča, da Slovenija skuša s predstavniki Evropske skupnosti doseči trajnejše premirje za pogajanja o razdružitvi, ki jih Slovenija predlaga že od plebiscita decembra 1990 dalje, vendar so predlogi naleteli na gluha ušesa. Milan Kučan De Cuellarju sporoča, da je bilo v kratki, a brutalni vojni ubitih 62 ljudi, med njimi 10 tujcev, ranjenih pa je bilo 314 ljudi. Po prvih ocenah je škode za 2,7 milijarde dolarjev, potrebnih pa bo 10 let, da se odstranijo posledice tega brezumnega dejanja. Kot majhna, napadena država je Slovenija storila vse, da utihne orožje in se prekine vojna v srčli Evrope. Ne moremo se odreči neodvisnosti, pripravljeni pa smo se pogovarjali in dogovoriti o vseh vprašanjih. Računamo na vaše polno razumevanje in podporo, pravi predsednik Kučan.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v sredo pisal predsedniku deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine Adrianu Biasuttiju. V pismu se Peterle zahvaljuje Biasuttiju za osebni prispevek pri zagotavljanju sredstev za Slovence v Italiji, čeprav vsa pričakovanja manjšine niso izpolnjena, obenem pa mu sporoča, da mejne kontrolne točke med Slovenijo in Hrvaško niso klasični mejni prehodi. Kontrolne točke so potrebne za nadzor mi-grantskih tokov iz držav Afrike, Azije in Vzhodne Evrope, ki prihajajo na ozemlje Republike Slovenije in gredo naprej proti Italiji in Avstriji. Slovenski policijski organi so v letošnjih prvih petih mesecih obravnavali nad 10.000 tujcev, ki so skušali ilegalno prestopiti meje Italije in Avstrije. Na mejnih točkah bo lažja kontrola nad tihotapljenjem orožja in narkotikov. Na teh točkah ne bo kontrol potnih listin italijanskih državljanov in Slovencev ter Hrvatov, ki živijo ob meji. Meja med Slovenijo in Hrvaško bo odprta za nemoten pretok blaga in ljudi. Peterle tudi zagotavlja vso zaščito Italijanov v Sloveniji.
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije sproti poroča o uresničevanju Brionske deklaracije. Slovenija je že pred njenim sprejetjem uveljavila nekatere ukrepe za prekinitev ognja. Sporočilo ministrstva ugotavlja, da organi federacije in generalštab JLA še naprej poslavljajo ultimativne pogoje in grozijo, da bodo Slovenijo prisilili, da ostane v Jugoslaviji, dokler ne bo dosežen sporazum, ki ga bo. če bo potrebno, diktirala, JLA. Pritiski na Slovenijo se nadaljujejo, prav tako laži. JLA še vedno ne dovoli nadzora Rdečega križa v svojih zaporih. Tudi pod oznako Rdečega križa se dovažajo okrepitve, predvsem starešine iz vojašnic v Beogradu in Zagrebu. JLA je izpeljala obsežno mobilizacijo rezervnega sestava JLA. pa tudi teritorialne obrambe Srbije.
Slovensko predsedstvo je v sredo poročalo o kršitvah prekinitve ognja s strani JLA zveznemu predsedstvu. K poročilu dodaja številne dokumente in dokaze, da se armada obnaša samovoljno in ne spoštuje dogovora. Protesti podobne vsebine so bili poslani tudi predsedniku zvezne vlade Anteju Markoviču, generalu Kadijeviću in generalu Avramoviču, komandantu 5. vojaškega območja.
V Sloveniji je delegacija Mednarodnega Rdečega križa. Obiskala je zapore, kjer so ujeti vojaki, in ugotovila, da Slovenija ravna z njimi korektno, po načelih Rdečega križa.• J. Košnjek
Poezija med tanki
Kranj, 10. julija - Prejšnji petek so se z brniškega letališča vrnili v kasarno na Vrhniko zadnji vojaki Jugoslovanske armade s preostalimi štirimi od skupaj štirinajstih tankov in osmih oklepnih vozil. Ko so policisti pregledovali območje, kjer bi utegnilo ostati kakšno neaktivirano eksplozivno telo, so v nedeljo, 7. julija, na južnem delu letališča našli siva kartonska ovitka suhe hrane, na katerega je neznani pesnik, vojak - tankist, očitno Srb, zapisal otožno pesem o vojni.
Iz pesmi vejejo občutja mladega prestrašenega vojaka iz vrhniške kasarne, ki ga je "uzbuna" dvignila na noge in ki je moral skupaj z vrstniki v neznano, v boj. Popisuje sedem negotovih dni na letališču Brnik, vkopavanje v rove, streljanje, strah, ali bodo preživeli, sprašuje se o smiselnosti vojne, kar posebej izpričujejo zadnje vrstice pesmi.
A bičemo još se nežna dokle, dok u šumi nadju naše koske. Ne znam stvarno dal je ovo san, dal če ikad doći i naš dan.
Folkloristi Save spet doma
Kranj - Včeraj, v zgodnjih jutranjih urah se je iz Kanade s svoje doslej najdaljše turneje, ki je trajala kar 19 dni, vrnila 51-članska Folklorna skupina Sava Kranj. Kranjski folkloristi so sodelovali v prvem delu kanadske turneje na festivalu folklore, ki ga je prvikrat organiziralo mesto Latchin v Quebecu, drugi del turneje pa je potekal v okviru 7. svetovnega folklornega festivala v ontarij-skem mestu Cornvvalu. Med osmimi folklornimi skupinami iz Bolivije, Ekvadorja, Kitajske, Francije, ZDA, Kanade in Turčije, je skupina Sava s plesno, tamburaško, instrumentalno in pevsko skupino vzbudila pozornost in naklonjenost tako med občinstvom kot v časopisih. Folkloristi so tokrat prvič predstavili zgolj slovensko folklorno kulturo, saj so bili prva uradna skupina, ki je gostovala v tujini po razglasitvi samostojne slovense države in so tudi nastopali kot folklorna skupina iz Slovenije. Razglasitev neodvisnosti so Kranjčani dočakali v Quebecu in zaradi tega poželi med prebivalci še posebne simpatije, zaradi kasnejših vesti o vojaškem napadu na Slovenijo pa tudi izraze podpore in ogorčenja. • L. M.
Zapor ni več!
Kranj, 11. julija ob 13.30 uri - Na
upravi za notranje zadeve Gorenjske smo preverili prevoznost cest in bili obveščeni, da je na Gorenjskem le ena ovira na magistralni cesti Kranj - Jezersko pri vasi Potoki, ki pa je prevozna. Ovire so postavljene še vedno okrog vojašnice v Kranju. • Š. Ž.
II \l .< I
KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
4" &
, f*: 4
Verjetno bo sklep o preimenovanju Ceste JLA v Kranju eden redkih, ki jih bodo v kranjski občinski skupščini sprejeli soglasno. Večina podjetij in ustanov, ki imajo sedež na Cesti JLA, je že začela kar samoiniciativno uporabljati novi naziv Bleivveisova cesta. Mednje sodi tudi Časopisno podjetje Gorenjski glas. Ob ogorčenju Kranjčanov zaradi agresije jugoslovanske armade na Slovenijo pa ne bo nič nenavadnega, če bodo hišne številke že pred sklepom skupščine odstanjene s fasad. Na sliki: na kranjskem nebotičniku je včeraj še bila hišna številka. • M. Va., foto: A. G.
Napovedujemo
Krvodajalske akcije na Gorenjskem - V Železnikih je krvodajals^ akcija še danes, v radovljiški občini jo bodo organizirali v ponedr Ijek, 15. julija, na Bledu. Občinska organizacija RKS Radovlji? pa seje še posebej potrudila, da bi svojim krvodajalcem prihranf la prevozne stroške in težave ob prihodu na Bled in zato organ1' zirala prevoze z avtobusom in kombijem Zavoda za transfuzij" Kombi bo odpeljal dvakrat, in sicer:
- ob 7.30 izpred Elana v Begunjah, s postanki na avtobusnih $ stajah v Zapužah, Radovljici in Lescah;
- ob 9.00 z avtobusne postaje v Zgornjih Gorjah, s postanki fl* avtobusnih postajah v Spodnjih Gorjah in Zasipu. Avtobus bo opravil dve vožnji:
- ob 7.30 bo odhod z avtobusne postaje v Radovljici, nato pa ^ ustavljal s približno desetminutnim razmikom na avtobusnih p0-stajah v Podvinu, na Brezjah, Posavcu, v Podnartu, Kropi, Ka"1 ni Gorici, na Lancovem in v Lescah.
- Ob 11. uri bo odpeljal z avtobusne postaje v Bohinjski Bistrih ustavljal bo na vseh postajah do Bleda, vključno z Bohinjsko B£' lo. Povratek bo organiziran na enak način.
Šola športnega plezanja v Bohinju - Turistična organizacija Alp1 num Bohinj in trgovina z alpinistično in športno opremo Mod* na, katere lastnik je znani športni plezalec Srečo Rehberger, le^ prvič, pod pokroviteljstvom Žita Gorenjka iz Lesc, organizira' aktivne počitnice z bogatim športnim programom in s pouvl kom predvsem na športnem plezanju. Za tabor športnega pl#V nja prijave še sprejemajo na naslovu: Alpinum Bohinj, Ribčev'* 50, telefon: 064-723-441, fax: 064-723-446.
Program bo potekal od 14. julija (nedelja) do 14. avgusta, mo termini pa so:
14. 7. - 21. 7., 21. 7. - 28. 7., 28. 7. - 7. 8., 7. 8. - 14. 8.
Bankovec ne velja več
(povzeto po TANJUGU, 10. julija) - Narodna banka Jugosl^v^
bo umaknila iz obtoka bankovec s staro nominalno vrednostjo*, milijon (1 000 000) dinarjev, ki je bil izdan 1. novembra 1989.'* j bankovec torej od 15. julija 1991 naprej ne bo več veljal kot za* nito plačilno sredstvo. Od 16. julija do 31. decembra 1991 ga bo& še lahko zamenjali na podružnicah SDK (Službe družbenega kW govodstva. • M. P.
Skoraj prišlo do velike ekološke
nesreče
Medvode, 10. julija - V tovarni celuloze in papirja Goričanki prišlo do izliva natrijevega hipoklorida, ki je prišel iz podjeJ Sodaso Polihem iz. Tuzle. Pri odpiranju ventila na vagonsk' sterni je delavcu kemikalija brizgnila v obraz, se razpršila po varniškem dvorišču, nekaj pa je je odteklo v meteorno kanal'* cijo in iz nje v Soro. Posledica tega je, da je poginilo veliko tv>, čimer je bil prizadet ribji zarod. Delavcu, ki je raztovarjal kei" kalijo, so takoj nudili prvo pomoč in je lažje opečen.
Vodja proizvodnje Janez Petrnel je povedal, da je prišlo
izliva zaradi visokega tlaka, vzroke za to pa še raziskujejo. ^ žno je, daje bil visok tlak posledica malomarnosti dobavitelj3^ Tuzle, preveč napolnjene cisterne, (napolnjena je bila namr preko 95 odstotkov), visokih temperatur v zraku ali neprirricf cisterne. Cisterna namreč ni bila opremljena z natrijevim hiP. klorid oddušnikom, po katerem se pri razgrajevanju kemika]"; sprošča kisik. Do razgrajevanja pride pri okoli 35 stopinjah t-, zija. V cisterni je bil tudi prevelik pritisk (najmanj 5 barov), " bi lahko povzročilo eksplozijo. . t,
Kdo je kriv za skorajšnjo ekološko nesrečo, še razi ugotoviti pa morajo tudi še, kakšna škoda je bila povzro# okolju in kakšna je materialna škoda. • Rajka Pervanje
Strokovno ocenjevanje škode se začenja
Kranj, 11. julija - Na drugi dan miru (od podpisa deklaracije z Brio" smo v nekaterih gorenjskih občinah povprašali po ocenah vojne šk° (, Na občini Kranj smo se pogovarjali s sekretarjem Sekretariata z* K spodarstvo Andrejem Tavčarjem, ki nam je povedal, da so prav
dobili navodila o načinu ugotavljanja vojne škode. Za ocenjevanji" J1' , lo več variant: ocenjevanje škode po pravilniku o ocenjevanje škodf^ naravnih nesrečah, ocenjevanje po posebni odredbi z zakonsko moČjf i izredne in vojne razmere (iz leta 1982), ali po posebnih navodilih-nja prejeta navodila pravijo, naj vojno škodo ocenjuje strokovna kol"':, ja Zavarovalnice Triglav d.d. in pričakujejo, da bodo takoj začeli t* lom. Izvršni svet pa je na podlagi grobe ocene sekretariata zač^Jj ugotovil, da je v kranjski občini za 7,5 milijona DEM oz. približno ' ; milijonov dinarjev. V tej oceni ni upoštevana škoda na republiško * membni infrastrukturi (letališče Brnik, avtocesta), poleg tega pa ixij ■ I D I Alf A M m neposredno škodo. Največ vojne škode je na Jezerskem, Krvavel'-, UUJnlH M vozilih transportnih in gradbenih podjetij (Alpetour, Cestno podj*J Komunala, Gradbinec), v kmetijstvu in na cestah. Radovljiški i$L Vladimir Cerne nam je povedal, da neposredne vojne škode v občin' K dovljica ni, enako velja tudi za tržiško in škofjeloško občino. Ocen« <( sredne škode (izpad dohodka), ki bo ogromna, bo znana kasneje. O ' bomo še poročali. • Š. Ž.
/uspešen
*   Dosel proDaaandna
i
%v Gorenjskem glasu^ Pokličite ^W 218-463