Poštnina le plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
cihust
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne ',”*'‘
Serf'*s
Glasilo Socialistične stranice j
, i*4
Vt&
\\\
Šffev. 43.
Mo robu propada.
Geografična karta Evrope .se je po vojni močno izpremenila. Premaknile .so se meje, vstvarile so se nove države. Nacionalistični epigo-ni so opravičevali vse razdirajočo in uničujočo svetovno vojno zlasti s potrebo novih državnih tvorb in nove razdelitve politične premoči v Evropi. Od razruaenja srednjeevropskih velesil, od vstvarjenja novih državnih tvorb in razdelitve politične premoči med zmagovitimi zapadnimi državami, so pričakovali, ne vemo če iskreno ali neiskreno, vse mogoče gospodarske, politične in moralne koristi za nesrečne prebivalce te naše stare, vse od slepe strasti in grdega poželjenja zastrupljene in ra7.ruvane Evrope. Narodi so na žalost verjeli v to lepo povest in se klali in uničevali z neizčrpno vihravostjo in neustrašljivostjo. Socialisti smo bili zaničevani, preganjani, ker nismo verjeli v te bajne učinke svetovne petletne krvave kopelji. In zgodilo se je, kakor so nacionalistični in imperijalistični čini tel ji hoteli: zavladale so nove politične grupacije, dobili smo novo politično karto Evrope.
No, in sedaj!
Sedaj' pa imamo baš to, kar smo socialisti že prej prerokovali: mir, ki je pravzaprav le premirje, in tako nepričakovano ogromno in usodno premaknitev evropskega gospodarstva, da preti celemu evropskemu kontinentu še vse hujša, obsežnejša in popolnejša dekadenca, nego ona, ki je pred nastajanjem rimskega imperija do kraja uničila nekoč slavno, bogato in mogočno (irsko. Nova porazdelitev politične sile in premoči v Evropi se je namreč izvršila za ceno gospodarske predaje celega našega kontinenta finančno že itak močnejši Ameriki. Evropsko zlato je potovalo tja v zameno za njeno žito, za orožje, za njena prevozna sredstva. Medtem ko se je stara Evropa izčrpavala fizično in denarno, je mlada Amerika na račun obeh velikih bojujočih se skupin polnila svoje tresore z našim zlatom, in ko trga ni bilo več, z našimi zadolžnicami. Pa smo se modri Evropejci dolgih šest let povpraševali, kako da se naša valuta le ne more in ne more konsolidirati, da prehaja naše gospodarstvo iz krize v krizo. Slepi in nori smo bili takrat, ko smo reševali evropske spore s sabljami in puškami in strupenimi plini, slopi in nori smo danes, ko skušamo rešiti evropsko gospodarstvo in evropski mir z medsebojnim natezanjem, medtem ko nas hladno računajoča, skoz
V ILjtalbljasii, dne 9. oictoJora 1 —•o>-
* II. telo.
Iz notranje politii-ce.
Politični položcij.
Najvažnejše v političnem položaju je to, da so že poslali salonski voz v Monte Carlo, kjer se zdravi Pašič. Ta salonski voz je »formelno« o tvoril vladno krizo, ki jo bodo seveda reševali in rešili — balkansko.
Ker se bo vrnil Pašič domov, so se zbrali v Beogradu tudi drugi politiki in Radie je že konferiral z drugim ustavnim faktorjem. O konferenci je tudi to povedal, da sta kadila cigarete. Radie namreč ne cika in ne »šnofa«.
Prihodnji teden bo začelo parlamentarno zasedanje. Parlament bo tudi tokrat žalosten odsev naših de-solatnih političnih razmer. Vsaj so stranke opustile vsakršno hrigo za to, da bi odgovarjal tudi jugoslovanski parlament svojemu namenu. Odkar so bile parlamentarne počitnice, se je vse politično modrovanje gibalo okoli Radičevih izjav in »flavz«, vse politično udejstvovanje izčrpavalo v spletanju in zapletanju intrig, nihče pa se ni brigal za politično prosvitljevanje jugoslovanskih državljanov. Politične stranke so prenehale biti gonilna sila javnega življenja.
Korošec zboruje na Raki, kjer vince zori in na Ježici, kjer Sava vroče butiee ljubljanske hladi. Tam memorira svoje pridige in čaka na
—	avtonomijo. V Beogradu pa je dr. Žerjav. Interveniral je seveda zaradi bank, zaradi denarja. Interveniral jr baje celo :z uspehom.
Za invalide, za uradnike doslej še ni nihče interveniral. Najmanj pa ti ati, katerim so dali invalidi, uradniki ob skupščinskih volitvah svoje kroglice.
I®r<ec8 vladno Scarias©'?
Vse časopisje — vladno in opo-zicijonalno — piše, da stojimo pred vladno krizo. Samo o tem si časopisje ni edino, kaka bo ta kriza. Dočim trdi del časopisja, da bo vladna kriza utrdila položaj vlade s tem, da bo stopil Radič sam v vlado, nekateri trde celo, da bo_ v sedanjo koalicijsko vlado pritegnje-
na še kaka nova stranka. Dočim torej nekateri to trde, zatrjuje drug' del časopisja, da bodo radikali vrgli Radičevce iz vlade. Zdi se nam, da ti poslednji nimajo iprav, ampak, da bo vladna kriza, če sploh do nje pride, utrdila položaj sedanje vlade. O tem, kaj se zgodi, odloča seveda Pašič, ki ga pričakujejo te dni v Beograd.
Govori se, da se tudi naši klerikalci potegujejo za vstop v vlado. Nam se zdi ta govorica zelo verjetna. Več kot dvomljivo je pa, če se klerikalcem te nad e izpolne. Niti se radikali za to ne navdušujejo, še manj pa Radič in slovenski Ra-dičevci,’ ki si ne bi radi svoje moči v Sloveniji delili s klerikalci.
Tudi o slovenskih samostojnih demokratih se govori, da se približujejo radikalom v namenu, da vstopijo v radikalno stranko. Če hočejo vodje sam. demokratov v Sloveniji politično še kaj pomeniti, jim seveda nič drugega ne preostaja, vprašanje je samo, kaj bo rekel k temu Pribičevič, ki ne kaže volje za ta skok, niti ga radikalci ne žele v svoji sredini.
.Sliši se tudi, da se v zadnjem času približujejo tudi nar. socialci sam. demokratom, preko katerih si žele priti v radikalno stranko. Koliko resnice je na tej vesti, sicer ne vemo, značilna jpa je že zato, ker kaže mišljenje ljudi o nar. social-cih:	da so v stanu menjati vsak
mesec svojo barvo.
Železničarska stavka v Crni gori.
Črna gora ima eno samo železniško progo: Vir Pazar-Bar ki spoja Skadrsko jezero z Jadranskim morjem; pa še to je zgradila neka italijanska družba, ki jo še danes eks-ploatira. Razmere delavstva na tej prso seveda neznosne. Zato. se je delavstvo neomejenemu izkoriščanju uprlo — stopilo je v stavko. Skušale so v stavki še posredovati državne oblasti, vendar posredovanje ni imelo še uspeha. Železničarji solidarno vztrajam pri svojih zahtevah.
lvna _______ _	.	w
m skoz kapitalistično egoistična Amerika venomer opominja, da jej moramo plačati tudi vse dolgove, da ni več samo naše zlato njena last, da visi na celem evropskem gospodarstvu strašna hipoteka, ki jo ti naši bivši odrešeniki hočejo do kraja realizirati.
P-ocialisti smo škodljivci, natolcevale!, zgagarji, smo ljudje brez etike, ker pravimo, da vodi vse dejanje in nehanje kapitalistične družbi' le goli, grdi sebični interes, ker razlagamo vse dosedanje družabne, politične, gospodarske in moralne pojave le s stališča takozvanega zgodovinskega materijalizma. Ali ni danes že vsakomur jasno, da je bila svetovna vojna le slabo kalku-liran gospodarski spor dveh velikih kapitalističnih skupin in da je
bila ta grozna vojna, kakor za evropske, tako tudi in še bolj za ameriške kapitaliste, le prilika za še hujšo eksploatacijo in obogaten je!
Evropskemu gospodarstvu ne preti namreč pogin le zaradi plačevanja ameriških dolgov. Še bolj .nas morajo vznemiriti podatki o vedno večjem monopoliziranju najvažnejših vrst produkcije od strani ameriškega kapitala, ameriškega poljedelstva in ameriške industrije. Po teh podatkih je padla v Evropi produkcija faznih vrst žita od 121 na 90 milijonov ton, medtem ko je narastla produkcija žita v Ameriki od 139 na 159 milijonov ton. Evropski delež na produkciji premoga je padel od 54.6 na 47.9 odstotkov, v Ameriki je pa naraste! od 39.8 na 44.7. Delež Evrope na produkciji surovega olja je padel od 21.6 na 6.3 odstotkov, ameriški je pa narastel od 72.5 na 87. Evropska produkcija surovega železa je padla od 58.4 na 50.9, ameriška pa narastla od 41.2 na 46.8. Delež Evrope na produkciji boljših kovin (baker, svinec, cink, aluminij) je padel od 63 na 42, ameriški pa naraste! od 33 na 49 odstotkov. Ameriška produkcija žita, premoga, železa, olja itd., torej najvažnejših
produkcijskih vrst, narašča rapid-no od leta do leta, evropska pa še bolj rapidno pada. C e pomislimo nadalje, da dolgujemo Ameriki ogromno milijarde, ki jih moramo že sedaj odplačevati, da je naše gospodarstvo v trajni krizi, ponekod v popolnem razpadu, da so naše mednarodne prilike neurejene, da se odjem v kolonijah, vsled političnega prebujenja in gospodarske osamosvojitve ondotnih narodov stalno krči, potem že vemo približno, kaj nas čaka po zaslugi modre nacionalistično imperijalistične politike Evrope, njene slavne petletne vojne in njenega kapitalističnega nesebičnega družabnega reda.
Na robu propada smo. Vse kliče po hitri rešitvi, ki je pa mogoča le na osnovi nove evropske gospodarske in politične enote:	na	osnovi
Zedinjenih držav evropskih, ki naj složno preidejo na rešitev evropskega gospodarstva in evropske bodočnosti.
Ali pa moremo pričakovati od današnjih držav in današnjih parlamentov take politike? Ne!
Le v zmagi socializma je poslednja nada. Delajmo za socializem, če hočemo dobro celemu svetu.
Gh.
Po svetu.
Locarno.
Kaj pomeni ta beseda? Malo mestece v švicarskem kantonu Tessin, kamor so politiki in diplomati evropskih in tudi izvenevropskih držav obrnili vso svojo pozornost. V prihodnjih dnevih bo to malo mestece središče evropske politike in ves svet bo z napetostjo pričakoval sklepov konference zunanjih ministrov večjih evropskih držav. Konferenca bo obravnavala vprašanje zapadnega varnostnega pakta in z drugimi pogodbami, bi so s tem vprašanjem v zvezi. Tudi vstop Nemčije v Zvezo narodov bo važna točka te konference. Predkonferen-ca jurističnih strokovnjakov se je vršila že začetkom septembra v Londonu, a zaključki konference niso bili objavljeni.
Čicerlni
se nahaja že dalje časa na potovanju po Evropi. N a jpreje je obiskoval Poljsko. Zadnji čas se je nahajal v Nemčiji. O potovanju Oičeri-novern piše boljševiška »Pravda«: »Ako bo z uspehi pričeto sovjetsko-poljsko zbližanje še bolj utrjeno, bo to pomenilo popolen polom blokade sovjetske Rusije od strani evropskih velesil, ki so jo pripravljale z veliko skrbnostjo in za razpad sovražnega oklepa okoli Moskve.« Za to zbližanje hoče Cičerin pridobiti tudi Nemčijo in jo odvrniti od nameravanega vstopa v blok evropskih velesil. To je bistveni namen Oičerinove »rajže« po Evropi.
Nemiri si as vzhodu.
V	Indiji so se pojavili resni nemiri. V Aigarh-u so nezadovoljneži obmetali neko mohamedansko procesijo s kamenjem. Napadu je sledil hud boj. Na strani nezadovoljnežev je bilo več mrtvih in mnogo ranjenih. Nemiri so zaenkrat le verskega znača ja. — Po časopisnih vesteh iz Teherana so izbruhnili tamkaj še resnejši nemiri, ki so pa drugega značaja in sicer so nemiri izbruhnili radi visokih cen kruhu in moki. Skupina demonstrantov je napadla več poslopij, med njimi sovjetsko poslaništvo. Lokali in prodajalne so zaprte, policija je z največjim naporom vpostavila red.
Sirija
znano francoska kolonial-
hvbivalci te deželice Druži so se že dolgo ikemu gospodstvu in
je kakor na deželica. I takoimenovani upirali franco:
so zahtevali samostojnost. Boj se je razvil tako daleč, da so se Druži posl užili orožja in se že nekaj mesecev bore z orožjem v roki za svojo samostojnost. Sirijsko -palestinski kongres je na Zvezo narodov poslal tudi spomenico, v kateri je stavil v glavne, sledeče zahteve:	priznanje
neodvisnosti in suverenitete Sirije, Libanona in Palestine, civilno parlamentarno vlado in zvezo z vsemi arabski mi državam i, odstrani tov francoskih in angleških čet iz Sirije, Libanona in Palestine ter sprejem nove države v Zvezo narodov.
Kongres r„«al»ouir party.
je bil otvorjen 29. septembra v Liverpoolu. Sklenil je z 2,587.000 glasovi proti 512.0000 glasovom, da Delavska stranka ne prevzame vladnega ki-mila, dokler ne dobi absolutne parlamentarne večine. Sprejem komunistov v Delavsko stranke
frfioveljska občina.
je povzročil na kongresu živahno deibato. Predloženi sta bili dve resoluciji. V prvi je izražena zahteva, da ne more biti noben član komunistične stranke tudi član Delavske stranke. Druga resolucija nalaga krajevnim organizacijam dolžnost, da k strankinim kongresom ne pripuščajo nobenih komunistov. Obe predloženi resoluciji sta bili sprejeti z 2,900.000 glasovi proti 300.000 glasovom. S tem je razkol med Delavsko stranko in komunisti popolen in-pomeni fijasko za komuniste.
Volitve v Letski.
Dne 3. in 4. oktobra so se vršile v baltiški državi Letski splošne volitve. V tej državi obstoji propor-cionelni volilni red za ženske in moške. Država ima 2,100.000 prebivalcev, od katerih je 47% volilnih upravičencev. Parlament (imenuje se kakor na Poljskem sejm) ima 100 članov. Zadnje volitve so se vršile v oktobru 1. i922, pri katerih je dobila socialna demokracija 242.000 glasov in 33 mandatov, kar .pomeni eno tretjino. Poleg socialne demokracije je bila v parlamentu še druga desničarska socialističnim skupina, ki je dobila 1. 1922. 40.000 glasov in 7 mandatov, večinoma med malimi kmeti. Komunisti nimajo svojega parlament n ega zastopst va in imajo le ilegalno (tajno) stranko. — Socialni demokraciji predvidevajo pri teh volitvah napredek, tako da bo v novi parlament prišla precej ojačena.
Volitve v Avstraliji.
se bodo vršile še to jesen in politični krogi računajo z zmago Delavske stranke, kateri manjka le 9 mandatov do absolutne večine. Ra-čuna se z velikim porastom socialističnih glasov.
Trocki v ospredju.
Lev Trocki je bil imenovan za člana revolucionarnega vojnega odbora. Radi imenovanja so nekateri politiki zelo presenečeni, ker imenovanje gotovo pomeni rehabiliti-ranje Trocki ja.
S. Tmoelstra,
voditelj nizozemskega delavstva se je v delavskem pokretu udejstvoval skoro pol stoletja. Dosegel je visoko starost. Radi visoke starosti se je sedaj umaknil iz javnega življenja. Delavske organizacije so v spomin na s. Troekstra osnovale Troelstra - sklad, iz katerega bo zgrajen lep delavski dom.
Iz časopisja.
Z dveh plati.
Na Angleškem: Tomski, predsednik vseruske strokovne zveze je na angleškem strokovnem kongresu v septembru 1925' dejal: »Z naše strani ine zahtevamo od nikogar, da bi postal nezvest svojim idejam. Zakaj bi ne prišle v eni internacionali do veljave različne ideje, ako smo v skupnem cilju eno-dušnil V strokovnih organizacijah so katoliki in protestanti, ljudje različnega spola in različnih plemen. Ali to ovira enotnosti Ne gre za to, da ustvarjamo politično organizacijo, temveč, da ustvarimo enotno strokovno organizacijo brez razlike plemen, vere in spola z enim glavnim ciljem osvoboditev delavcev izpod jarma kapitala.«
V Kusi ji:	Losovski, predsednik
Edeče strokovne internacionale na nekem zborovanju izvrševalnega odbora komunistične internacionale: »Ako pravimo, da smo pripravljeni, da se združimo v eni sami organizaciji in se bojujemo skupno, potem to ne pomeni, da želimo najti srednjo linijo. Nobenih kompromisov, nobenih kombinacij med reformi zrnom in komunizmom, teonveč neizprosen boj na življenje in smrt z brezobzirnim razkrinkavanjem...
Vprašanje boljševiziranja strank se ne tiče le ene strani vprašanja. Bolj-ševiziranje strank pomeni, delati na vseh poljih delavskega gibanja boljševistično in posebno na polju strokovnega gibanja.« 'i
Vse jugoslovanske vlade, od prevrata sem, so pokazale zelo malo zanimanja za samoupravne pravice občin, da, celo namenoma so gazile avtonomijo občin.
Takoj po prevratu so bili imenovani gerenti v vseh/večjih in važnejših občinah in šolo po 1. 1921 smo prišli do občinskih volitev. Toda tudi novo izvoljenih občinskih za-stoipov ni vlada povsod rešpektirala, posebno v delavskih krajih ne, če so dobili delavci večino v občini. Lažen je občinske avtonomije ee je vršilo v takih krajih vedno ob — vsaj tihem — pritrjevanju vseh, ki imajo kaj pod palcem, češ, delavec, ki ne plačuje davka — kakor trde ti ljudje, ne sme imeti občine v svojih rokah.
Ti ljudje nikdar ne pomislijo na to, da plačuje delavec krvni davek in posredne davke, najmanje kakor vsak bogataš, po navadi pa mnogo več. Tudi dohodnino je plačevalo po vojski na tisoče delavcev; zadnji čas pa je davek na ročno delo naložen ogromni večini delavstva
—	tako, da odpade vsak, še tako jelov izgovor onih, ki ne žele, da se delavci udeleže pri upravi občin.
Toda — razu n Ljubljane — ni nijedna občina toliko trpela pod samovoljo vlade, kakor Trboveljska, ki je ipo velikosti tretja občina v Sloveniji in ki je izrazito industrijsko delavska občina.
Gerenti so se vrstili za gerenti v Trboveljski občinski hiši, občinski zastop je bil razpuščen, odlagale so se volitve — in to v občini, kjer je 90% delavskega življa, ki je navezan na to, da se izvaja občinska politika, ki odgovarja interesu delavstva.
Ivakor znano, so bile zadnje — po dolgem času — razpisane občinske volitve v Trbovljah vsi od volitev v nar. skupščino preložene. Da-
V	nedeljo dne 27. septembra t. 1. je sklicala Delavska zbornica za Slovenijo v posvetovalnico mestnega magistrata v Ljubljani enketo zastopnikov vseli strokovnih organizacij v Sloveniji, k vprašanju konsolidacije strokovnega pokreta.
Enkete se je udeležilo 33 delegatov. Udeležile so ,se je strokovne organizacije vseh smeri. Enketo je vodil v odsotnosti predsednika Delavske zbornice, član upravnega odbora is. Rado Uelešnik.
Tajnik Delavske zbornice s. Filip Uratnik je izvajal v uvodnem referatu: V času najtežje socialne reakcije so strokovne organizacije delavstva razcepljene in desorganizi-rane. Ce vemo, da so imeli recimo železničarji pred kratkim 15 organizacij, — potem razumemo, da se pojavlja proti temu na vseh straneh zdrava reakcija, ki zahteva, da se združijo delavci enako kot so združeni' podjetniki na bazi stanovske skupnosti in razrednega interesa.
Ta ideal ni nedosegljiv, ker ima-mio'dežele, kakor je n. pr. Anglija, kjer je popolnoma dosežen.
Vkljub temu bi varali sami sebe, ako (hi se udajali iluziji, da je pri nas vkljub dolgoletnemu drugačnemu 'razvoju čez noč dosegljiv. Vendar je treba izanj delati kot za končni ideal. Za enkrat s,i moramo staviti manjše cilje, ki so takoj dosegljivi. Pospeševati je treba spojitev strokovnih organizacij vsaj tam, kjer je razcepljenost bolj posledica povojnih zmed, kakor načelnih razlik in dolgoletnega historičnega razvoja.
Preko te izmere pa je treba omogočiti kooperacijo strokovnih organizacij v skupnih vprašanjih. Danes so razmere take, da mora imeti delavstvo smisel za taka prizadevanja. Trgajo se delavske plače. Pred našim delavstvom stoji težek problem: kako zaposliti naraščajoče število prebivalstva. — (Posamezna v ta kompleks spadajoča vprašanja so: vprašanje izseljevanja, p migracije in poklicne izbire vajencev). Delavstvo stoji v težkem
't A
isiravno bi se bile mogle volitve takoj po skupščinskih volitvah izvršiti, se vladi vendar z volitvami ne mudi, ampak pusti upravljati občino gerentu in gerentskemu sosvetu, v katerem delavstvo nima večine.
Cujemo sedaj, da pride do iz-preinembe v osebi gerenta in v sestavi gerentskega sosveta. To odobravamo, ker si delavstvo želi to spremembo, ki je nujno potrebna. Zahtevamo pa, da bodi gerent oseba, ki vživa zaupanje ljudstva in da imej gerentski sosvet delavsko večino.
Toda to še ni vse:	zahtevamo
tudi, da novi gerent in gerentski sosvet izvršita nemudoma priprave za nove volitve. Novo reklamacijsko postopanje jo zn volitve potrebno, ker volivni imeniki niso popolni. Takoj pa, ko se to izvrši, naj bodo občinske volitve. Bodi že enkrat konec gerentstva, ki je sramota za največjo delavsko občino v Sloveniji. Delavstvo je politično dovolj zrelo, da bo upravljalo občino tako, kakor to odgovarja interesom delavske občine.
Ali pa se morda vladni in drugi mogotci boje, da bi imeli delavski zastopniki večino v bodočem trboveljskem občinskem zastopu in da zato odlagajo volitve? Ce je tako, si bo delavstvo znalo najti načina, da napravi konec gerentstva na trboveljski občini in treba bo na javnih shodih zahtevati, da se povrne ukinjena samouprava Trboveljske občine.
V	tem vprašanju bo celotno razredno delavstvo enotno nastopalo,
o	tem naj bo gospoda na vladi prepričana, kakor bo tudi razredno delavstvo skrbelo za to, da bodo v trboveljski občini delavci odločevali.
'boju proti poskusom, ki gredo za poslabšanjem delavske zaščitne zakonodaje in delavskega zavarovanja. Tu je treba najti bazo za skupen odpor. Delavska zbornica je smatrala za svojo dolžnost, da skliče zastopnike strokovnih organizacij, da <se o tem posvetujejo.
Nato se. je razvila živahna debata katere so se udeležili: iS. Mikec (železniška strokovna in pravovar-stvena organizacija), ki jo podal stališče te organizacije v posebni deklaraciji. (L Juvan je izjavil v imenu Narodnosocialne Zveze, da bodo organizacije te Zveze vse skupne akcije j-ade podpirale. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze, g. Gajšek, je povdaril potrebo skupnega nastopanja pri mezdnih gibanjih in je stavil tozadevno konkreten predlog. V imenu Samostojne demokratske Unije je podal g. Grašič lizjavo, ki .se izreka za skupne nastope v skupnih zadevah.
V	imenu v Strokovni komisiji združenih organizacij je dejal s. Rudolf Golouh:	Mi smatramo za
najvažnejše, da se najde organizacijska enotnost vseh onih, ki so pred vojno že bili v skupnih razrednih organizacijah, ki so se pa po vojni razdelili med takozvane desne in leve.'Če ae to zgodi .potem vemo, da imamo delavstvo po ogromni večini združeno. iS tem pa ni rečeno, da v Strokovni komisiji združene strokovne organizacije niso pripravljene sodelovati tudi z vsako drugo organizacijo, ki brani delavske stanovske interese. Strokovna komisija tozadevnim iniciativam Delavske zbornice no bo nasprotovala.
Nadalje so se oglasili k besedi: S. J eram j kot zastopnik kovinarjev, gg. Urbančič, ing. A. Žumer in s. Skobci, ki so govorili v imenu raznih skupin privatnih nameščencev.
Nato je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija:
Zastopniki strokovnih organizacij, zbrani v Ljubljani na enketi, sklicani dne 27. septembra 1925 od Delavske zbornice za Slovenijo ugotavljajo k
vprašanju konsolidacije strokovnega pokreta, oziroma možnosti kooperacije strokovnih organizacij sledeče:
J. Organizacijsko ujadinjenje strokovnih organizacij na temelju stanovske skupnosti, razrednega interesa in strankarske neodvisnosti je ideal, ki pa je z ozirom na historičen razvoj strokovnih organizacij v Sloveniji vsaj v doglednem času v 'popolnem obsegu nedosegljiv. Vkljub temu je treba zanj vztrajno delati.
2. Položaj delavcev in nameščencev v Sloveniji je težak. Krivo pa je temu položaju deloma stanje v kojem se nahaja naš strokovni pokret. Zato je potrebna v očigled temu in v očigled težavam navedenim pod točko 1 vsaj kooperacija vseh obstoječih strokovnih organizacij.
3. Zaupniki smatrajo, da so posebna pereča vprašanja, glede katerih je potrebna kooperacija:
Vprašanja mezdne politike, zaposlitve, poklicne izbire, brezposelnosti, delavskih zaupnikov, ostale zaščitne zakonodaje in starostnega zavarovanja.
4. Vse strokovne organizacije se poživljajo, da stopijo glede reševanja teh vprašanj' v stik s tajništvom Delavske zbornice in podpirajo tozadevne iniciative Delavske zbornice.
5. Pospeši naj se z vsemi silami normaliziranje Delavske zbornice.
Dodatni predlog tajnika JSZ g. Gajška: Delavska zbornica naj povabi prej ko mogoče zastopnike central strokovnih organizacij na sejo, da se izdelajo konkretni predlogi, ki naj jih potem akceptirajo vse strokovne organizacije kot bazo za skupne nastope vseh strokovnih organizacij, tako v podjetjih, kakor v celi pokrajini.
Mariborski občinski svet.
Rop občinskega premoženja.
Krivična razdelitev plena med blokaškimi strankami. Demokrati užaljeni — zapušte zbornico. Sklep od 14. julija, da se naj raznim športnim in drugim poneumnevalnim društvom — največ klerikalnim ne razmeče 35.000 Din, ampak zboljša hrana občinskim revežem, niso klerikalci ter njihovi zavezniki cici-bambuli mogli preboleti, zato so kuhali novo zaroto.
Upravnik mestne ubožnice, ki je preje trdil, da je hrana za psa, saj znaša cela dva dinara in pretdeset par na dan, med tein ko uradno poročilo trdi, da so mestni reveži že ipo proračunu za leta 1925. »sijajno« preskrbljeni in se tedaj ne ve, kitko bi se tisto vsoto od 35 tisoč porabilo. Nato predlaga referent, debeli pater Jerovšek, da se končno le naj ta denar razdeli med društva, za katera je bil namenjen. Pri debati o tem predmetu, je moral gosp. hlokaški dirigent trpke slišati. Moral je slišati, kako je gospoda igrala komedijo, ki je najprej predlagala, naj se nič ne da društvom, ker bi tudi znala »Svoboda« kaj dobiti, ampak naj se denar raje prihrani za bolj potrebne stvari. A sedaj pa isti referent forsira, da se mora isti ven vreči, samo zato, da pride lačni klor k polnim občinskim jaslim. Tega pa ni mogoče, če se ob enem tudi najbližjemu zavezniku nekaj ne vrže in tako dobe tudi ciei za svojo zvestobo okroglo 17 tisoč Din.
Sodruga Bahun in Petejan sta pobijala to klerikalno cicibambul-sko korupcijo, toda »befel« je »be-fel«. Tisti klerikalni priveski, ki so sicer svoječasno proti glasovali, so sedaj glasovali za razmetavanje ali pa so se vzdržali. O tem bomo še bolj natančno govorili in naj Jerovšek še toliko »gifta« po »Straži« mi borno lumparijo vedno in povsod pobijali.
V	tajni seji je bil končno boj za nastavitev zdravnika in blok ni držal. Seveda se sedaj demokratska strahopetnost ter lahkomiselnost silno maščuje, ker so demokrati prav po nepotrebnem vrgli klerikalnemu molohu kar 15 mandatov v žrelo, za kar se sedaj jeze!
Enketo strokov, organizacij.
Tedenske novice.
Odločilno dejstvo.
Narodni dnevnik, ki izhaja v Ljubljani, pravi, da je neodvisen političen list, kar pa tako razume, da podpira zaenkrat sedanjo vlado. Posebno so mu pri srcu slovenski Radičevci, ki jim na stežaj odpira predale svojega lista. Zato beremo v torkovi številki N. d. uvodni članek, ki ga je zagrešil kak (bivši socialist., z naslovom »Odločilno dejstvo«, v katerem se zavzema član-kar za to, da naj bi delavstvo vstopalo v Radičevo stranko, v kateri da bo moglo skupaj s kmeti vspeš-no voditi boj proti izrodkom kapitalizma. Ker ima torej Radičeva stranka in tako kmečko delavska zveza namen voditi boj samo proti izrodkom kapitalizma, priznava člankai- sam, da boja proti kapitalizmu ta zveza in Radičeva stranka ne mislita voditi. Za delavce je to priznanje dragoceno: v stranki, ki nima v svojem programu boj proti kapitalistični uredbi družbe za delavca ni prostora.
Slovenska fronta.
Zopet se pojavljajo želje za sklenitev slov. meščanskih strank v »slovensko fronto« — to pot od klerikalcev. Svoj časv smo slišali piskati to melodijo tudi od druge strani. iSedaj pa se ta druga stran, to so Radičevci, nac. socialci in še par drugih politikov, temu pozivu nič kaj ne marajo odzivati, seveda, ker čutijo, da bi bila to voda na klerikalni mlin. Klerikalci čutijo, da jih samo še fraza o slovenskih interesih, ki jih branijo, drži po koncu, zato bi si »slovensko fronto« radi okrepili, druge stranke ipa jim na ta mlin ne gredo. Slovenski delavec pa »slovenske fronte«, v kateri bi komandirali kapitalisti in duhovniki prav nič ne želi in je ne rabi. Mi si želimo delavske fronte, ki bi ščitila delavske interese na-pram kapitalističnim, pa naj si bo ta kapitalizem islovenski Koroščeve, srbski Pašičeve, hrvaški Radičeve ali pa jugoslovanski dr. Žerjavovi' barve.
Pestotnikov celibat.
Samostojni demokrati pravijo in zatrjujejo, da so za najširšo osebno svobodo. Zato privoščijo tudi duhovnom, kaplanom, župnikom, frančiškanom, trapistom in korar-jem, da bi se i oni smeli, mogli ženiti in množiti. Kakor pa se zni, privoščijo 'zakonski jarem le klerikalcem, ne ipa tudi naprednim učiteljicam. Zadnji čas so namreč po šolah prožili formularji, katere so morale izpolniti vse omožene učiteljice. Zato iizgleda, 'da se peča Pe-stotnik z mislijo, kako bi upostavil zopet za učiteljice po njegovih somišljenikih svoječasno tako napadani celibat. Na tem formularju pa je še ena posebnost! Pestotnik želi vedeti,? če so učiteljice stanu primerno poročene! Živel sokolski demokratizem! Fuj 1 eufel! Gospod Pestotnik bi zameril, če bi rekli, da je to standesgemasse Heirat preostanek avstrijske soldateske, ki mu ga tudi pregnani sokolizem ni izbil iz glave. Vsaj vemo, da je včasih to veljalo še za avstrijske oticirače, ki so praznih in ipuhlih glav postopali po svetu. Zanima nas vedeti, kakšno merilo bo za stanu primerno možitev določil gospod prosvetni^) referent. Je pa stanu primerno oinožena učiteljica, ki ima za moža človeka, ki kupčuje z gobami, fižolom in bezgovim cvetjem?
Gospodu prosvetnemu referentu je seveda nepoznana činjenica, da je pojav omoženih učiteljic znak stopnjujoče se proletarizacije tudi srednjega sloja. Je pač tako. Včasih so morale na delo le delavske matere. Danes pa morajo na delo tudi žene takozvanih srednjih slojev. Za materinstvo v časih brezobzirnega kapitalističnega izkoriščanja in vedno večjega obubožan ja delovnega ljudstva ni časa niti ni mesta. To naj gospod prosvetni referent premisli! Morda bo uvidel, da imamo
socialisti prav, pa bo zakuril z izpolnjenimi formularji blamiran svojo peč v prosvetnem referatu.
Slabi časi za angleške kapitaliste.
Kako slabo se godi angleškim kapitalistom, o tem najlepše predočijo sledeče številke: čisti dobički 1411 podjetij so znašali (odštete so že obresti za njihove dolgove): v 1. 1923. 130,759.424 funtov šterlingov, v letu 1924. 139,362.273 funtov šterlingov, to se pravi 8.6 milijonov več nego v 1. 1923. Dočim kapitalisti zahtevajo znižanje delavskih plač, se je čisti dobiček silno zvišal, kar je razvidno iz tega, da so podjetja plačala v letu 1923. in 1924. za 27 milijonov funtov šterlingov več nego v 1. 1918.
Zvišanje delavskih plač.
Pa ne uri nas! Po poročilu ameriškega delovnega departmana, ki zbira od največjih podjetij podatke
o	številu zaposlenih delavcev in o delavskih mezdah, so v splošnem delavske mezde v ameriških podjetjih zvišane napram lanskemu letu. Tako so se n. pr. zvišale v avtomobilni industriji za 17 odstotkov, v jekleni industriji pa za 12 odstotkov.
Pred volitvami v Delavske zbornice. Minister za socialno politiko je potrdil štatut in volilni red za Delavske zbornice. Centralno tajništvo Delavskih zbornic je ob tej priliki interveniralo pri ministru železnic glede priključitve železničarjev v delokrog Delavskih zbornic. Minister železnic je na to intervencijo odgovoril, da železničarji ne spadajo v delokrog Delavskih zbornic, kar je izzvalo med železničarji mnogo ogorčenja. Iz tega odgovora je jasno razviden namen sedanje meščanske vlade: delavstvo razediniti povsod tam, kjer brani svoje skupne pravice, da bi razcepljene vrste, delavskega razreda toliko lažje uničila.
Tečaj za drogeriste. Ker pri nas
nimamo državne šole za drogeriste, dobavljajo drogerije, veledrogerije in sorodna podjetja inozemske delovne moči z izgovorom, da droge-rista pri nas ni1, ker nimamo zanj šol. Ob tej priliki je „Savez privatnih nameščencev Jugoslavije" (sekcija nameščencev drogerijskih, kemičnih, parfumerijskih in zdravstv. podjetij) načel vprašanje ustanovitve zasebnega tečaja za drogeriste. Predpriprave so v teku in se bo tečaj pričel z začetkom že v jeseni, ako se prijavi zadostno število interesentov. Drugače bo ta korak „Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije" imel dobro posledico, da se bo na podlagi privatne inicijative zdanila tudi naša vlada in prišla na misel, da upošteva današnje potrebe in reši vprašanje drogerijske šole in zasigura s tem naši domači delovni moči v tej stroki zaslužek. Vsa vtisnila o tem vprašanju daje glavni sekretarijat „Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije" v Zagrebu, Petrinjska ul. 40, 1. nadstr.
Važno za vajence! Ako ne bodo obiskovali obrtno-nadaljevalne šole, ne bodo oproščeni. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je stavilo ministrstvu v Beogradu svoje predloge .riede reform obrtnega reda. Predlagalo je, naj postane obrtni pomočnik le vajenec, ki je absolviral z dobrini uspehom obrtno-nadaljevalno šolo. Kdor tega pogoja nima, ne postane pomočnik, nego ostane vedno pomagač. Le vajenec z absolvirano obrtno-nadaljevalno šolo se pripusti k pomočniškemu izpitu; mojster pa postane le pomočnik, ki napravi mojstrski izpit. Za podeželske vajence, kjer nimajo nobene obrtno-nadaljevalne šole za obrtne in trgovske vajence, bo učna doba brez pomena, ker ne bo dobil učnega spričevala. Brez učnega spričevala pa ne more postati pomočnik in tudi pozneje ne mojster. Opozarjajte vajence povsod in tudi njihove starše in varuhe, da ne bodo pri takih mojstrih in tovarnah delali tri oziroma štiri leta brezplačno kot pomožni delavci. Isto velja tudi za vajenke pri raznih strokah po deželi.
Mnogoženstvo v Turčiji prepovedano. Angleški narodni skupščini bo predložen zakonski načrt, po katerem bo mnogoženstvo v Turčiji prepovedano.
Cankarjevega „Hlapca Jerneja in njegovo pravico4* je prevel g. Josip Jeras na francoski jezik. Prevod bo v kratkem izšel v Parizu.
Iz Ljubljane.
Dr. Ivan Šušteršič.
V	sredo je umrl v Ljubljani g. dr. Ivan Šušteršič, zadnji kranjski deželni glavar. Pokojni je vodil skozi desetletja Slov. ljudsko stranko, ki je pod njegovim vodstvom dobila popolno nadmoč v iSloveniji.
—	Za to popolno oblast v Sloveniji je moral plačati račun s popolno odvisnostjo od Dunaja. Prevrat pa je zrušil pokojnikov politični koncept in stranka je šla preko njega in prevzela jugoslovansko orientacijo. Dr. Ivan Šušteršič jr bil brezobziren in delavskem ugibanju dosledno nasproten. -Socijalisti so bili s Šušteršičem v vodnem boju.
Petnajst dinarjev.
Zanimiv in značilen je sledeči dogodek: Na cesti je nekdo našel mezdno vrečico s firmo Strojnih to varen in livaren v Ljubljani. Na tej vrečici je bil zapisan tudi enotedenski zaslužek in sicer celih petnajst dinarjev! Kdo je bil tako »srečen«, da je za en teden dobil petnajst dinarjev zaslužka, se ni dalo ugotoviti. Dotični, ki je vrgel mezdno vrečico na cesto, je namreč preje iztrgal iz vrečice svoje ime. Srain ga je bilo, da bi kdo videl, da je njegovo tedensko delo vredno le 15 dinarjev. Očividno je bil ta revež vajenec, to je tisti, ki naj za petnajst dinarjev tedensko reši slovensko industrijo popolnega propada. Industrija, ki plačuje tako svoje delavce, tako svoje vajence bo propadla in prav je, da propade. Vajencem pa, ki užaljeni in. osramočeni prejemajo ob sobotah po petnajst dinarjev tedenske mezde kličemo: v organizacijo, v boj za delavske pravice!
Volitve v obrtno sodišče se bodo vršile v nedeljo dne 18. oktobra za razred delojemalcev in v torek dne 20. oktobra za razred delodajalcev. Volitve sc bodo vršile od 8.—13. ure v dvorani Mestnega doma. Pojasnila in navodila za volitve daje zaupnikom in volilcem tajništvo Strokovne komisije v Šelenburgovi ulici 6-11., kjer naj se oglasijo vsi oni, ki 'žele informacij glede kandidatne liste. Istotam je na vpogled tudi volilni imenik.
Delavska akademija v Ljubljani priredi 3. predavanje v četrtek, dne 15. oktobra t. 1. od 7.—8. ure zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Tema: Francoska revolucija. — Leta 1848. — Pariška komuna. Predaval bo s. Rudolf Golouh.
Večerni kxthanski tečaj. Vpisovanje se vrši samo v petek, 9. t. m. od 17.—19. ure in v soboto, 10. t. m. od 15.—17. ure.
Nemški jezik jfc postal obvezni predmet na meščanskih šolah ljubljanske oblasti.
Dopisi.
Ne v Kruševac! Zadnji čas nabirajo posebni agenti po Sloveniij kvalificirane delavce za neko tvor-nico vagonov v Kruešvcu v Srbiji. Tudi naše Borze dela posreduejjo, ne da bi se poprej zanimale iza ‘razmere, ki v tej tovarni vladajo. Delavci, ki so imeli priliko, da so prišli s trebuhom za kruhom v to tovarno pripovedujejo sledeče: Agenti so nas s posredovanjem Borze dela v M. odpeljali v Kruševac. Plačali so nam pot, mi pa smo se s tem obvezali, da bomo ta denar (300 Din) vrnili tovarni, če bomo delo zapustili pred potekom šestih mesecev. Med potjo so nam agenti izplačali na račun še kakšnih 150 Din za hrano. Obljubili so nam plačo 7 Din na
uro in pa do 80% doklad. Ko smo izstopili v K ruševcu smo kmalu zvedeli tudi to, česar nam agenti niso povedali. Zaslužki so slabi, komaj 5 do7 Din (te imajo privilegirani delovodje). O kakšnih dokladah ni govora. Hrana slaba, stanovanje zapustiti kruševski pekel. Večkrat zmanjka tudi orodja in tedaj je treba delati druga dela, ki jih tovarna svinjaki in pa podrte kolibe. Delavci v ‘tovarni se neprestano menjajo, veseli, če morejo proč. Ubogi mi, ki smo se pri tovarnarju zadolžili. Živeli smo ob kruhu in vodi, da smo mogli poplačati dolgove in še slabše plača. Poznam delavca iz naših krajev, ki je prodal vse kar je imel, potem se je oblekel v cape, da je mogel nazaj. Nek moj tovariš je moral pri ravnatelju tovarne zastaviti svojo obleko, da je dobil 400 Din predujma. O kakšni delavski zaščiti govoriti, je odveč. Tam je ne poznajo. Nekega dne smo intervenirali pri kruševski občinski uparvi, ker nam je tovarna pismeno obljubila, da bo izplačala nekakšne doklade. Na izplačilni dan pa o tem ni hotela nič vedeti. Odslovili so nas in nam rekli, da naj pridemo naslednji dan. Ko smo res prišli so nam rekli, da naj se takoj izgubimo iz Kraševca, sicer da nas 'bodo zaprli. Tovarna je modžarsko podjetje, le predsednik -Srb, ki daje potrebno nacionalno barvo. Kč.
Šoštanj. Cenjeni s. urednik! Iz na- . šega Jeraja se oglasimo malokdaj, čeravno In Vam imeli dovelj poročati. Vse stranke so pričele v Šoštanju v letošnjem letu zidati svoje domove; tako iso si spomladi postavili .demokrati svoj »Sokolski dom«, poleti so pričeli zidati »Orli« svoj »Katoliški dom« in glej tudi delavci mislijo zidati svoj »Delavski dom«. Že lahko vidimo s kakšnim veseljem je vse na delu in kako delo napreduje, čeravno smo imeli mnogo zaprek od strani nekaterih posameznikov, ki se zgolj iz sovraštva, ki ga goje do delavcev ne morejo pomiriti. Na različne načine skušajo preprečiti, kar pa se jim ne bo in se jim ne srne posrečiti. Celo v božjih hramih so na delu naši nasprotniki. Zgodilo se je n. pr. preteklo nedeljo, da je dušni ipastir zabavljal po delavstvu. »Svobode« seveda ne morejo trpeti in jim je trn v peti. Zakaj? Ker uči svoje članstvo resnice, ki so jo delavci že v obilni meri našli in spoznali svoje laži-prijatelje. Tudi kmetsko in obrtniško ljudstvo spozna.va svoje prijatelje in sovražnike. Vprašali bi duhovno gospodo: Ali je hujs.karija res (primerna, da se jo vlači v cerkev? Ali je to božje delo? Mislimo da ne! Mi pač vemo zakaj vsa jeza! Ker »mo jim prekrižali njih račune in postavljamo svoj »Delavski dom«, v katerem bo imelo delavstvo svoje zavetišče in svojo trgovino, ki bo v marsičem konkurirala z drugimi trgovci in delavci ne bodo izkoriščani v tej meri, kakor so bili do sedaj. Zato prijatelji, -pomagajte, da gradimo, ker bo to v korist vsem delavskim slojem in se me zmenite za sovražnike. Skrbimo zato, da bomo imeli nebesa že na tem svetu, ker za posmrtna nebesa se tudi učeni gospodje malo brigajo. — Trn.
Studenci pri Mariboru. Kakor smo že v predzadnji številki »Socialista« poročali, je tukajšnji občinski odbor v svoji zadnji redni iseji, na predlog socialističnega kluba soglasno sklenil, naj se poskrbi za -to, da se -bo naselil v tukajšnji občini zdravnik, ki je po našem mnenju za tako obljudeno občino neobhodno potreben. Večina tukajšnjega prebivalstva se je s -to našo upravičeno zahtevo strinjala in jo pozdravljala. Našli pa so se takoj .tudi ljudje, ki so temu -nasprotovali le radi tega, ker so to vprašanje -zdravnika .sprožili socialistični občinski odborniki. Trdili so, da zdravnika tukaj ne ho mogoče vzdrževati, ker bi bil njegov delokrog premajhen in je mesto Maribor s svojimi številnimi zdravniki preblizu. Zato hočemo to zadevo pojasniti in dokazati, da trditve naših -nasprotnikov ne odgovarjajo resnici. Prvič šteje občina nad 4000 prebivalcev, od katerih je prilično 350 železniških uslužbencev, 'ki imajo kot člani bolniške blagajne svojega železniškega zdravnika in bi bilo torej za zdravnika samega, kakor tudi
Stran 4
„S O C 1 A L 1 S T“
]g. Mihevc:
Socialistična olimpijada v Frank-furtu ob Meni.
(Od 24. do 28. julija 15)25.)
(Dalje.)
Tudi »Delavska esperantska zveza« je bila na olimpijadi lepo zastopana; bilo jih je kakih 500 ženskih din moških. Razširjali so letake "ti nastopno vsebino, katerih so na tisoče in tisoče razdali:
»Sodrugi!
Kdor si hoče zidati hišo, mora jo zidati na dober temelj, ker sicer je vse »fušarija«. Internacijonala brez enotnega jezika, je hiša brez temelja. Zatorej poderite jezikovne meje in priučite se esperantu, ofi-cijelneinu jeziku intertnacijonalnih športnikov.«
Ti letaki so bidi natisnjeni v osmih jezikih.
Ob povratku iz Frankfurta me je pooblastila jugoslovanska delegacija, ki je v Frankfurtu nabavila •bronast kip telovadca, da naj ta kip na svečan način poklonim sodrugu Vidoviču iz Maribora v časten spo-
min za njegovo 40-letnico, kar je telovadec. In to sem storil. V kavarni »Wden« v Monakovem sem s. Vidoviča iznenadil s primernim nagovorom in mu izročil spomin, ki ga je ganil do solza.
Sodrugi, oprimimo se tudi mi dela za razvoj delavskega športa in ne dopuščajmo, da se buržoazija še dalje šopiri s proletarskimi športniki, ki jim delajo samo štafažo. Delajmo ob prijateljskem medsebojnem tekmovanju za visoke in plemenite cilje proletarijata! Posnemajmo stare Grke!
Rezultati tekmovanj frankfurtske Olimpijade.
Lahka atletika:
Tek na 800 in: Borg (Finska) —
1	min. 59 sek. Skok v višino: Korpi (Finska) — 1.79 m. Skok v daljavo: Heiniinen (Finska) — 6.88 m. Deseteroboj: Finska. Švedska štafeta: Finska — 2 min. 7.8 sek. Tek na 1500 m: Borg (Finska) — 4 min. 7.1 sek. Tek na 25 km: Rolke (Finska) — 1 ura 24 min. 37 sek. Troskok: Virtanen (Finska) — 14.28 m. Met kopja:	Korpi	(Finska) —
54.71 m. Olimpijska štafeta: Finska — 3 min. 43.2 sek. Peteroboj:
Kotivalo (Finska) — 578 točk. Met kladiva: Raiho (Finska) — 43.29m. Met krogle (5 kg): Lindborg (Finska) — 19.96 m. Štafeta 4X100: Finska — 44 sek. Tek na 100 m: Ethole (Finska) — 11.3 sek. Tek na 5000 m: Jokela (Finska) — 15 min. 31 sek. Tek na 10.000 m: Jokela (Finska) — 32 min. 21.5 sek. (rekord nemških del. športnih zvez). Met krogle (7.5 kg): Kotivalo (Finska)
—	12.98 in. 'Štafeta 4 X 400 m: Finska 3 min. 34 sek.
Težka atletika:
Boks:	Batum teža: . Veskoli
(Švica). Peresna teža: Berger (Nemčija). Lahka teža: Scherm (Nemčija). Srednja teža: Bauer (Nemčija). Težka teža: Josberg (Nemčija).
Rokoborba:	Bantam:	Gr eh ring
(Nemčija). Peresna teža:	Salin
(Finska). Lahka teža: Sarikovsky (Finska). Srednja teža: Kokkinen (Finska).
Dviganje bremen:	Nemčija
1488 kg; Avstrija: 1477!/2; Švica: 1417 kg.
Telovadba:
Dvanajsteroboj: Lahonen (Finska) — 208°/10 točk. Osmeroboj:
Lahonen 149J/2 točk. Vzorne vrste na orodju: 1. Nemčija; 2. Češka; 3. Francija.
Nogomet:
Švica : Belgija — 1:2; Nemčija : Oeška — 6:1; Francija : Belgija — 4:2; Nemčija : Švica — 6:0.
\Yaterpolo:
Nemčija — Francija 11 : !; Avstrija. — Belgija 5:1.
Lahka atletika:
Moški:	Tek: 200 m: Etholen
(Finska) — 23.2 sek. Tek: 400 m-. Virta (Finska) — 51.6 sek. Tek: 3000 m: Borg (Finska) — 8 min. 47.2 sek. Tek: 110 m (z zaprekami): Mattila (Finska) — 16.4 sek. Tek: 400 m (z zaprekami): Mattila (Finska) — 58 sek. Tek: 3000 m (.skupine): Finska — 9 min. 31.7 sek. 10X100 m (štafeta): Finska —
1	min. 51.8 sek. 3 X 1000 m (štafeta): Finska 8 min. 42 sek. Hoja 1000 m: Burchanlt (Nemčija) — 48 min. 38 sek. Met diska: Lindborg (Finska) — 41.55 m. Met kocke: Kotivalo (Finska) — 8.33 m.
(Dalje prih.)
za člane bolniške blagajne, Iki potrebujejo zdravniško pomoč, veliko prijetnejše, ako bi .stanoval zdravnik na Studencih in ne v Mariboru, kakor je to slučaj sedaj. Tudi sosedne občine Limbuš, Pekre in Radvanje, ki tudi nimajo lastnih zdravnikov, bi bile popolnoma zadovoljne, ako bi se naselil na Studencih zdravnik, katerega bi se lahko tudi one posluževale; na ta način bi se mižali tudi marsikateri potni stroški, ako bi bila zdravniška pomoč v bližini. Zajamčeno je torej, da bi imel zdravnik precejšnji delokrog in dovolj posla, posebno pa še, če bi si pridobil simpatij prebivalstva in zato potrebnega zaupanja. Vprašanje glede primernega stanovanja bi se pač dalo rešiti n. pr. na ta način, da bi se ena od primernih hiš, ki so sedaj na prodaj, prodala zdravniku, ki bi se želel naseliti v Studencih. Želeli bi, da bi se gospodje zdravniki za ugodno priliko zanimali in se prepričali tozadevno sami.
Prava naša domačet,
Kolinska cikorija
\	Vam jamči
N. pristnost in jakost !
Gospodinje vpoštevajte! Naše milo znamke »C a z el a« se izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. Zato perete ž njim brez truda ter dosežete, da je perilo res snežnobelo.
Opozarjamo na današnji inserat 1. Klančnika, Maribor ter priporočamo vsem sodrugom in sodružicam, da nakupujejo v tej trgovini.
Pravo gospodinjsko milo je nase milo »Gazela«! Zakaj? Zato ker je sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarijo perila, ampak ga res temeljito čistijo in belijo.
Pro§veta.
Delavska akademija.
Prvi večer »Delavske akademije«, ki je zelo obširno zamišljena, je nad vse lepo uspel. Preko 150 delavcev, delavk in študentov je zavzelo ves prostor v majhni dvoranici 111. drž. gimnazije, mnogo pa jih je tudi odšlo, boječ se gnječe v prenapolnjeni sobi. Večer je otvoril v imenu DTKZ »Svobode« s. Golouh, ki je pozdravil vse mwzoče iii predstavil predavatelja g. prof. dr. Lončarja.
G. dr. Lončar je skušal v svojem preglednem predavanju podati predvsem glavne obrise resničnega življenja starih Grkov in Rimljanov. Podčrtal je v glavnem razliko med obema narodoma in njunimi stvariteljskimi močmi. (Grki so bili zlasti, radi svoje prirodne loge in svojega značaja, polnega talentov in energije, zmožni bolj za gojenje duševne kulture, važni so bili kot posredovalci in prenašalci kulturnih dobrin med Orientom in Kvropo, kot tvo-ritelji držav pa so se umejevali na ozek prostor v federalističnem smislu, kot ppjmovalci življenja pa so cenili le lepoto in zdravje, delo so prezirali. V nasprotju z (Irki so Rimljani zanemarjali gojitev duševnih vrlin ter so bolj cenili sirovo silo in boj z materijo. Bili so dobr: vojaki in stvaritelji velike države.)
G. predavatelj je predaval s strogo poljudnega stališča in tudi za
preprostega človeka razumljivo in zanimivo. Ker se je izognil navajanju zgodovinskih faktov, je. moral žal opustiti stanovske boje pri teli dveh starih narodih, kar bi moderno borbeno delavstvo najbolj zanimalo. S tem večjo pozornostjo pa je poslušalo, ko je g. predavatelj govoril o socijalni prilikah in družabnih razredih, zlasti pri Grkih.
Želimo, da bi vsi večeri »Delavske akademije« tako lepo uspeli kot. je prvi.	—br—.
ZA TISKOVNI IN VOLILNI SKLAD.
Do sedaj nabranih	Din	17.470.40
Daroval za tiskovna sklad so dr. Pčeluikov Andrej,
Ljubljana	»
Lenič Edvard Francija „	7.—
Skupaj Din 17.479.40
IVAIffi HLIISiClII, steklar
Slonreavska Bil« 15.
Zaloga: slekla, porcelana, lončene in druge posode. Izdelovanje okvirjev, rezanje šip, znižane cene v večjih množinah. Dobi se slika Marks n Lagale.
Cdfsha milimi tzb.z.o Celila
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno m terpentinovo milo znamke
SIEGEL & DRUG
d. ss o. se.
talnica piatnensga in bombažnega blaga
I-<j) noJbljj airiat,	ces.	31
"Hubertu: milo , Celje
IM_
Svitavy
(Č. S. R.)
Wi6n
(Nem. Avstr.)
S l. mms
Ljablpa, Msstni t?g S5.
priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic. Poplavila »e izvršujsle toCna in solidno.
SARDINA4 d. d. za konserviranje morske ribe
-—=—=	Split	====—
TVORM1CE: Komiža, Velaluka, Trparif, Makarska S Postire.
Sardin«, skuše, fileti, pasta, tunjevina. - Garantirana Cista in najbolja olivna olju.
Bigygo zastopstvo zi Slomijo: R- Bunc IH DBUB, LIUIMBIŽ - EEOE.
f Klobuke
trpežni volneni D 63, fini D 80, lini in moderni D 108, krasni iz pristne dlake D 190, najfinejša specialiteta „Ita“ D 240 — 270
razpošilja veletrgovina
STEBUECHI
,/ Celje, št. 56
Jluatrovani cenik z tez 1000 »likami *e pofclj« vsakemu zaatonj, vzorci od sukna, kamnar11* m
razne mam.rakt.ime robe pa «arao za • dni na Ogled Kdor pride z vlakom kupoval, dobi na kup« primemo povrnitev *o£nje. Kar ne ugaja in ni odrezano, te zamenia uli vm« denar. Naročila Iti D 500 poštnine pro-«t«. Trgovci en groBcene.
fedajatelj: Polfcroj. «»o«l. m.
•krnijo po Pi-.ckWr. *	B.rdaj««.	-	Ti.k	J.	Bl«™k«	uol.	t	2a	o*r«wi«
Mib. Hokract.