Sadovi delavnosti 
in zavzetosti 
dozoreli
POGOVOR Z GEMERALNIM DIREKTORJEM
LITOSTROJA, DIPL. INŽ. MARKOM
KRŽIŠNIKOM
1. septembra 1947 je iz osamljene kupol-ke stekla prva žareča litina, znanilka rojstva novega podjetja — Litostroja.
Proizvodni program je obsegal:
•  ulivanje in izdelovanje strojnih delov,
•  izdelovanje lažjih in srednje težkih stro-jev za potrebe industrije in obrti,
•  popravljanje industrijskih  strojev. Uresničevanje  težkega proizvodnega pro-
grama je zahtevalo vrhunski nivo tehnike. Začenjajo s turbinami. Jugoslovansko tržišče je premajhno, da bi vsrkalo celotno proiz-vodnjo. Na svetovnem trgu blestijo uveljav-ljeni proizvajalci kapitalističnih dežel, ki one-mogočajo prodpr. Razširitev proizvodnega programa je nujna. Odloeitve o razvoju moč-ne projektivne službe mnogi ne morejo do-umeti. Oporekajo smotrnosti, oporekajo u-smerjenosti delovnega kolektiva.
Niso jih zbegali dvomi. Vedeli so, kaj hočejo, kakšen je njihov cilj. Nagrada za srebrni jubilej je povsod upoštevana kvalite-ta njihovih proizvodov in uslug. Prehojena pot je bila polna ovir, tok reke bodočih pri-čakovanj pa je miren. Težko bi ga skalila neskladja domačega gospodarstva. Tudi kon-kurenčni tokovi na mednarodnem tržišču mu niso več kos.
Naš list se pridružuje praznovanju petin-dvajsetletnice ustanovitve Litostroja z iskre-nimi čestitkami. O uspehih in bodočih načr-tih delovne organizacije pa smo povprašali generalnega direktorja, dipl. inž. MARKA KRŽIŠNIKA.
MODERNIZACIJA
JAVNA TRIBUNA: Modernizacija proiz-vodnje je bila eno izmed temeljnih vodil pro-grama vaše delovne organizacije.
MARKO KRŽIŠNIK: Razširitev proizvod-nega programa zaradi majhnosti domačega trga in tekme z zunanjimi proizvajalci je zah-tevala nenehno osvajanje nove projektantske tehnike. Od 7 osnovnih grup smo kupili licen-ce samo za diesel motorje. Razvoj domačih konstrukcij je zelo težaven. Kvaliteta počasi raste. So pa možnosti nenehnega izpopolnje-vanja, odprta so pota na tržišče. Prednost licenc je v tem, da skrajša postopek uvaja-nja nove tehnologije, ga poceni, proizvod pa je na tržišču ugodneje sprejet, ker nosi ime utemeljitelja. Slabosti licenc so v hitrem za-staranju proizvodov, ki so morda stari že ob nakupu, omejen je prodor na tržišče itd. Mo-derniziranje je torej nujna, neizbežna in stal-na naloga. Imamo eno največjih projektant-skih organizacij v Jugoslaviji, ki jo bomo še krepili.
JAVNA TRIBUNA: Iz kakšnih virov ste črpali sredstva za modernizacijo?
MARKO KRŽIŠNIK: Viri modernizacije so predvsem amortizacija in skladi, kar iz-ključuje tekmo osebnih dohodkov naše de-lovne organizacije z drugimi, kot npr. z UNIO-NOM, LEKOM itd. Toda značaj teh delovnih organizacij je povsem drugačen in jim aku-mulacijo omogoča družba s politiko promet-nih davkov. Lastno utiranje poti, samostoj-na dokumentacija, vlaganja v intenziviranje, novo opremo in stroje, vse to ogromno stane. Na začetku morajo biti proizvodi po last-nih konstrukcijah cenejši, sicer jih ni mo-goče prodajati niti doma niti v tujini.
JAVNA TRIBUNA: Ste uspeli uresničiti vaše načrte?
MARKO KRŽIŠNIK: Pohvalimo se lahko, da danes za svoje proizvode, prodane v tu-jini, dosegamo enako ceno, kakor na doma-čem tržišču. To je pripomoglo tudi k boljšim osebnim dohodkom. Znotraj kovinske indu-strije smo dosegli najvišje povprečje, tj. 1800 dinarjev.
PREDSTAVLJAMO VAM:
Rodil se je leta 1926 v Po-ljanski dolini, kjer je obisko-val tudi osnovno šolo. Gimna-zijo je končal v Celju. Julija 1943 je znova srečal rojake, to pot s puško na rami, kot par-tizan. Po vojni je končal stroj-no fakulteto in višjo politično šolo.
Prvo delovno razmerje je sklenil s Tovarno avtomobilov Maribor, bil je direktor TŽV in predsednik okraja Maribor. V Litostroj je prišel iz Beo-grada, kjer je opravljal delov-no dolžnost podsekretarja v zveznem sekretariatu za go-spodarstvo. Je tudi zvezni po slanec v zboru narodov.
Ljubljana mu je všeč, z de-lom je tudi zadovoljen. »Kar tu bom pognal korenine, na-veličan sem že nenehnega po-potovanja.«
Dipl. inž. Marko Kržišnik in Javna tribuna vam predstavlja-ta Litostroj.
Če je bil Litostroj dolga leta videti ne-atraktiven, lahko danes povemo, da so kljub slabi konjunkturi in nelikvidnosti na doma-čem tržišču naše proizvodne zmogljivosti pre-zasedene. Kar 50 % proizvodov prodamo na mednarodno tržišče. O takem obsegu izvoz-nih poslov smo lahko prejšnja leta le sanjali. Za ilustracijo nekaj podatkov:
Izvozili smo za 28,581.514 milijonov dolar-jev, od tega je 17 milijonov dolarjev financi-rala mednarodna banka. V zadnjem letu smo v konkurenci z Japonci, Nemci, Italijani in ostalimi dobili naročila za turbine iz Argen-tine, Kenije, Tanzanije in Avstralije (Nove Gvineje). Pred kratkim pa smo sprejeli doslej največje naročilo za 11 črpalnih postaj v Egiptu v vrednosti 12,5 milijonov dolarjev. Škoda je le, da naročila močno presegajo na-še proizvodne zmogljivosti. Z likvidacijo na-ročil smo v zaostanku skoraj pol leta.
Resno težavo predstavlja pomanjkanje kvalificiranih in priučenih delavcev. Ce bi hoteli skrajšati čas zamud, bi potrebovali vsaj 300 novih sodelavcev v proizvodnji, kar pa je zaradi pomanjkanja stanovanj in dru-gega nemogoče. Izobraževalni center vsako leto usposobi večje število kvalificiranih de-lavcev, vendar potrebam ne more zadostiti. Pritegniti bomo skušali podjetja, ki imajo dovolj delavcev in premalo dela.
AVTOMOBILSKA INDUSTRiJA
JAVNA TRIBUNA: Med proizvodne grupe investicijske potrošnje ste pred leti vključili še skupino proizvodov široke potrošnje (oseb-ne avtomobile). Vas je k taki odločitvi spod-bujala zaščitna politika avtomobilske indu-strije in počasno obračanje dinarja investi-cijske opreme?
MARKO KRŽIŠNIK: Ker se občani bolj zanimajo za tipe avtomobilov kot velikosti turbin, se je ustvaril vtis, da avtomobilska proizvodnja zavzema veliko večji delež. Mi pa ravno ugotavljamo, da nismo uspeli reali-zirati celega programa »francoskega projek-ta«. Dejstvo je, da avtomobilska proizvodnja predstavlja en sektor v podjetju, ki je finanč-
no zanimiv. Toda, odkar smo začeli razvijati avtomobilsko industrijo mi, se je njen polo-žaj zelo spremenil (dve devalvaciji, nelik\id-nost).
JAVNA TRIBUNA: Ste se z uvajanjem avtomobilske industrije v proizvodni pro-gram oddaljili od osnovne dejavnosti?
MARKO KRŽIŠNIK: Nikakor ne! Ne iz-mikamo se proizvodnji investicijske opreme. Razvoj avtomobilske industrije teče vzpored-no, zahteva pa ogromne invcsticije, ki bi jih mi težko zmogli. Težave razvoja proizvodnje investicijske  opreme pa smo že premagali.
JAVNA TRIBUNA: Kaj načrtujete za pri-hodnost?
MARKO KRŽIŠNIK: Odločili smo se osa-mosvojiti avtomobilsko industrijo. Novo pod-jetje naj bi sc združilo z Ineksom, Zrečami in Renaultom. V Litostroju pa bomo zgradili določene kapacitete za proizvodnjo avtomo-bilskih delov in uredili montaže za približno 10.000 vozil. Ker nas pomanjkanje delovne si-le ovira že sedaj, bomo lokacijo za montažo poiskali izven Ljubljane.
INTEGRACIJSKI PROCESI
JAVNA TRIBUNA: Med ostale slabosti slovenskega gospodarstva prištevamo tudi po manjkanje tehnološko modernih in ekspan-zivnih proizvodnih panog. Ali smo brez več-jih med seboj povezanih kompleksov?
MARKO KRŽIŠNIK: Res je, da nimamo v Sloveniji večjih proizvodnih kompleksov. Za Litostroj velja, da je še vedno kompletno, zadostno opremljen, čeprav z zastarelo indu-strijsko opremo. Prizadevali si bomo združe-vati strojno industrijo, ne samo v Ljubljani, temveč z vsemi tistimi, ki imajo nam sorodne programc, pa nimajo dovolj dela. Imamo veliko kovinskih tovarn, ki so nepovezane. Nekatere imajo pomanjkljive programe, so slabo preskrbijene z naročili, nimajo svojih projektivnih služb. Razmisliti bi morali o povezavi grupacij strojegradnje po vzoru ISKRE, ki je uspešno povezala elektroindu-strijo.
JAVNA TRIBUNA: Ali res moč slovcnske-ga gospodarstva peša?
MARKO KRŽIŠNIK: Naše gospodarstvo ima v tem času predvsem dve boleči točki:
1.  Ne vemo, kako pristopiti k uresničeva-nju plana za leto 1971—1975. Že dve leti je ta program zgolj predmet diskusij, graditi pa še nismo začeli niti enega objekta. Očitno smo tudi sami ciklično razpoloženi.
2.  Nimamo   koncepta  reševanja  nclikvid-nosti. Multilateralna kompenzacija se ni ob-nesla. Prijavili smo dolgove, jih plačali, od naših upnikov pa   smo namesto 3 milijard dobili 250 milijonov. So delovne organizacije, ki že dve leti pogumno naročajo, plačajo pa ne, imajo pa ravno  tako visoke osebne do-hodke, kakor  mi. Tudi sedaj  plačevanje ni hitrejše. Obtok blaga ni uravnotežen z obto-kom denarja. Morda je ravno to usmerilo na-ša prizadevanja na mednarodno tržišče. Pla-čila dolgov so redna in nam omogočajo var-nost.
Med največji uspeh jugoslovanskega go-spodarstva štejem izravnavo zunanjetrgovin-ske plačilne bilance. Nekateri tarnajo, da je bila cena izravnave previsoka. Kakorkoli že, doma blaga zato ni primanjkovalo.
SAMOUPRAVLJANJE
JAVNA TRIBUNA: 26. 4. 1972 ste v Lito-stroju prvi v Sloveniji podpisali samouprav-ni sporazum o ustanovitvi temeljnih organi-zacij združenega dela.
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ali bi lahko zdaj po štirih mesecih pove-dali nekaj misli o smotmosti, utemeljenosti in prednosti notranjega samoupravnega dogo-varjanja?
MARKO KRŽIŠNIK: Z uresničevanjem u-stavnih amandmajev smo organizacijo samo upravljanja priredili tako, da ima vsaka TOZD natančno določene naloge in svoj način financiranja. Osnovna shema je res že izde-lana, vendar jo bomo neprestano dopolnje-vali. Radi bi se približali oblikam in meto-dam samoupravnega organiziranja ISKRE, ki ima le-te najbolj dodelane.
TOZD dajejo dobre možnosti, še posebej spodbujajo integracijske procese. V kolikor bi nara uspelo povezati kovinsko industrijo, bi lahko službe, kot so komerciala, interna banka, projektiva itd., postale službe širše grupacije integrirane kovinske industrije.
Tisti, ki so menili, da smo pohiteli s TOZD zato, ker smo želeli pridobiti ugled in tako opozoriti nase, se motijo. Res pa je, da ni-mamo toliko časa, da bi dvakrat na leto vo-lili.
V BOJU ZA STABILIZACIJO
JAVNA TRIBUNA: Ob pobudi delovne skupnosti »PLAMEN« iz Krope ste tudi v Litostroju povzdignil glas o prispevku za utr-jevanje gospodarskega položaja. Katere so temeljne postavke stabilizacijskega programa vaše delovne organizacije?
MARKO KRŽIŠNIK: Pobuda delovnega kolektiva »Plamen« iz Krope je bila izraz najboljše volje pomagati k stabilnosti na-šega gospodarstva. Toda, kot večina takšnih akcij, zajema predvsem proizvodne delavce, zato smo mi v Litostroju predlagali primer-nejšo obliko, ki bi zajela vse aktivne sloje družbe. Zavzeli smo se za razpis ljudskega posojila. Naša pobuda ni našla odmeva. Spre-gledana ideja nas ni potrla. Sindikalna orga-nizacija naše delovne organizacije bo razpi-sala interno posojilo. Tako zbrana sredstva bomo porabili za izgradnjo samskih domov. Prepričani smo v uspeh. Stanovanja so res-na ovira pri rekrutiranju novih sodelavcev in tudi vzrok fluktuacije. Litostroj je pred leti imel mnogo stanovanj, toda danes v njih pre-biva le še 13 % naših sodelavcev.
JAVNA TRIBUNA: Hvala lepa, tovariš di-„ rektor! Vam in vaši delovni organizaciji pa želimo veliko delovnih uspehov!
Elica JELEN