Hagara v puščavo Ksaver Meško Dolgo je sramotila Hagara Saro, suojo gospd, zdaj je izgnana iz šotora; Izmael, sin njen objestni, z njo. Ide z bridkostjo v puščaoo, hleb kruha noseča in meh z oodd, Izmaela, sinka stasitega, uodi za krepko roko. Padajo ji čez tilnik ožgani, čez pas dol črni lasje, kakor bi krile glaoo, tilnik in pas ji polnočne megle. Abraham stoji pred šotorom, z roko si senči oči, oes zamišljen strmi za deklo in u mislih si gouori: ,,Hagara, nisem mogel drugače! Tako je hotel Gospod. Kak se ustauljam naj, čru slaboten, če on gooori, Sabaot?" Skloni glaoo . . . Spet doigne čez hip jo ... ,,Hagara 1" usfa drhte> hrepeneče iztegne roke, za deklo oči mu strme. 1 Hagara je bila dekla Abrahamoua. Prva zena njegoua, Sara, pa jo je nerada videla. Svefo pismo praoi: »ln ho je Sara videla, da sin Hagare, Egipčanke, zasme-huje njenega sina Izaka, je dejala Abrahamu: Izženi fo deklo, zakaj deklin sin ne bo dedič z mojim sinom Izakom. To je Abrahama zelo bolelo . . . Abraham je fedaj zjulraj ustal in je ozel kruha in meh oode, ji je zadel na ramo in ji izročil otroka ter jo odprauil." Ona pa je šla in /e hodila semfertja po bersabejskipuščaui. [I, Mojz. knj. 21'] Leto 50 VRTEC Stran 15 Izza zauese šotora zablisne duoje ženskih oči. Žgoče, da Abraham zadrhti, se Sara zasmeji: ,,Kličeš jo spet nazaj, Egipčanko ? Takd si brzo pozabil, kaj govoril je Gospod? Še njemu navhljub nazaj jo boš oabil ? To ste junaki, možje 1 — Ha, mehka glina je uaše ime, l ' če za dekle cuetoče gori, gouori oam razuneto srce!" T Abraham za šotor počasi oddalji se brez besed, briše si Čelo, kot brisal iz spomina po dragih bi sled . . . Hagara z Izmaelom potaplja u peščeni se ocean. J^^B Više in oiše gre solnce nad njima, pekoč, oes razžarjen je dan. ^^^M Vsenaokoli puščaoa I Pesek plamti, kamor sega oko. ^^^| Sinje neskončne daljaue morje! V uišaoi goreče nebo . . . ^^^| Solnce pali daljine nebd, vsa zemlja od boli drhti. ^^^M Moč vsa človeku usiha v teh žarkify, mozeg u kosteh se suši. ^^^| Misel umira za čelom, gooor utiha, hropeče gre dih. ^^H V grozi tajni strmijo oči, iz prsi bolesfen vre ozdih. ^^H Po puščavi Hagara tava in Izmael, njen otrok, ^^^M kot ob uifiarju ladje po morju blodita naokrog. ^^^^ Več ne poznata kraja, smeri ne sveta in ne stezč, ^^^| kamor sama hoče, utrujena noga na slepo gre. "^^H V črnordečo temi že suet je pred Izmaelom zauit ... ^^B Iz daljave grmi . . . Zdaj zdaj zaščemi ga bliska svit. ^^^| ,,Hagara . . . mati . . . žejen! Le en požirek iz mčha mi daj 1" ^^^H ,,Meh je izsušen kot pesek, o dete!" ^^^^k nPa spejva k očetu nazaj! ^fl Tam sua imela vedno dovolj in vsak dan sladke uodš." jH nDete, k očetu? Nimaš ga več. — Naprej!" ^M „0 mati, ne!" ^^^H ,,Kaj, ti slabič, o Izmael moj? Pa bil si uedno junak, ^^^B jak in močan in drzen čez ose — kje bil je tebi enak 7" ^^^^ nKaj mi zdaj use junaštvo, o mati, ko komaj duigam rokd. j^^^| Nog oeč ne čutim. V vseh žilah gorim . . . Le kapljico uode samd !" ^^^H ,,Izmael moj Ijubljeni, saj nimam! Samo poglej na okrog/ ^^^M Kje tu naj bil bi studenec, v tem pesku? Kje kapnica ali potdk?" ^^^| nSama puščava, o mati, sam pesek izsušen ? Izsušen pa tudi sem jaz. ^J Noge me oeč ne nesč, o mati, in o grlu boli me glas." ^ 1 Sara tu cika na ime pruega moža: Adam = mož iz gline. Stran 16__________________VRTEC___________________LetoJjO fl nSin moj, potrpi, potrpil — In upaj! Mordd se usmili Gospod, H saj zapooedal je on očetu, naj naju iztira na pot." ^^^1 »Mafi, mati, umiram .. . Nebo se ruši in pada na mč. ^H^J ¦ Kje si, o mati? . . . Kje si? — Odhajaš.— Ne čutim ueč tvoje rok6, ^M Kje si ? ... Več ti ne vidim obraza. Kamor pogledam: temnč! ^^H Mati, padam . . . O mati, postojl Podpri me za hip le z rokd !" ^^H Bolno iht6 položi Hagara sinka na žgočo zemlj'6. ^^^M Da ne bi videla, kak se zuija u trpljenju mlado telo, ^^^| taua, od žeje pijana, v stran ... Posfane ... Spet plane hitrej, ^^^| kot bi jo roka nevidna zdaj ustavljala, suvala zdaj naprej. ^^^| lde od sinka za pšice streljaj, zruši se tam na zemljd. ^^^R Kaj pa tedaj zazueni ji od daleč nenadoma na uho ? ^^^| Ali Nila valovi sem iz dežele rodne šumč, ^^^J kakor buč6 spomladi, ko z gdr zasneženih naliui grmš? ^^^M Razbesnel li morji ob Egiptu je silen jesenski oihar? ^^^M Ali beži čez deželo vrtmec, puščaoe prestrašni vladar? — '^^^| A ni Nil, ne morje, ne uiharl Gooori le božji Sin, ^^^M glas njegoo proseči kot bučen oihar zveni z višin. '^^^J aTudi jaz nekdaj na križu po kapljici vode borv vpil, ^^^| a nihče se ne bo me usmilil, požirka ne bom je dobil, ^f d žeji pekoči, o prebridki zapuščenosti na križu bom trtrl — kak bi zdaj mirno mater in sina od žeje umirati zrll Oče, rotim ie pri tisti uri: pošlji jima potnoč! Ena beseda — in dan oesel jima bo sedanja nočl" Stresejo se tečaji nebes, ko izpregovori Gospod: »Doigni se, Rafael, moj poslanik, napraoi se brž na pot. Azrael se naj vrne, a ti pokaži Hagari oirl" V hipu šel skoz puščavo širno trepet je in velik nemir, in ob Hagari, komaj ihteči še, angel blesteč je stal, ^Hagara, mati bridkosti, Gospod me je k tebi poslal. Glej tam iri palmel Pod njimi studenec. Brzo iz njega zajmil Okrepčaj se in sinčku daj pifi, da spet ožiuiš mu moči." Hagara se ozre in komaj oerjame očem: glej, res, ziblje nedaleč od nje se troje širokooejnih dreoes — prej jih oidelo ni oko, ko iskal jih poosod je pogled. nVes si usmiljen, gospod mojl Po tebi moj sin bo otet."