tloTfutki dnevuJl t ZffruŽenih druvah 1 V«UcMTMleto • . • $6.00 | § Za pol leta ..... $3.00 2 1 Za Ne« York celo leto . S7.00 S ? Za inozemstvo celo leto $7.00 5 ^ ..........ni.......i. J GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki* TELEFON: CHeisea 3—1242 Entered m 8econd Class Matter September 21, 1303, at the Poit Office at New York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. the United States. S Ismed erezy day except Sunday* and legal Holiday*. 75,000 Readers. TELEFON: GHelsea S—1243 No. 64. — Siev. 64. NEW YORK. THURSDAY, MARCH 18, 1937—ČETRTEK, 18. MARCA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. STAVKARJI SE NE GANEJO IZ CHRYSLERJEV1H TOVARN Republikanci zaslednjejo bežeče Lahe ROMUNSKA KRALJICA IZVEN NEVARNOSTI Romunska kraljica ima influenco. — Železna garda je baje hotela s strupom odstraniti kraljico. BUKAREŠTE, Romunska. Ki. marca. — Kolikor ->o motali iuozcm-ki časnikar-ki poročevalci izvedeti. zatrjujejo zdravniki. da jo kraljica - vdova M«-rija zbolela za influeueo, ki jt povzročila krvavenje v želodci. \endar pa jo kraljic;« izvon vsako nevarnosti. Poročila, «!a jo l»ila kraljica zastmpljena. jo vlada odločno zanikala. Romunskim časopisom j «• prepovedano omenjati kraljičino 'bolezen in narod niti 110 ve, da jo kraljica bolna.' Romunska javnost sc ne ču di, da jo prišla v Bukarešto bol1 kraljico Marijo, jugoslovanski« kraljica-mati Marija, initio«", da je prišla na obisk k >vc»;il materi. DUNAJ. Avstrija, 1<». marca. — Javnost mnogo razpravlja >. bolezni romunske kraljice Ma rije. Medtem ko mi včerajšnja poročila naznanjala, da je bila kraljica za-t rnpljena, današnja poročila zagotavljajo, da je pri1 kraljici po influenci nastopilo krvavenje v želodcu. Vendar pa ne ntibnejo glasovi. da jo bila kraljica za strupljena. Znano je, da ro munska fašistična Železna parila sovraži kraljico, ker jo doi-/.i, da jo nagovorila svojega s: na kralja Karola, da jo zatrl to fanatično organizacijo. In Že lezna garda sc je sedaj za to maščevala. Nikdo 11a Romunskem i>" ilvomi o tem, da je Železna ^anVa zmožna umoriti kraljico. Voditelj Železne garde Cornelius Zolca Codreanu jc v novembru ilrzno posvaril kralja Karola, da ga bo vstrelil in njegove ministre, ako bi šla Romunska v vojno za Malo an-tanto. \r živem spominu je še tudi zastrupitev v septembru toda njega vnanjega ministra Nikolaja Titule-eu-a v St. Moritzu v Švici. Titulescu sam je obdolžil Železno gardo. da ga je za -trupila, ker je imela njegovo ime na vrliiKsoznaiiia osel), ki so bile zapisane smrti. AMERIKA NAJ BO ZAVETIŠČE __PREGANJANIH Celler predlaga pripurt političnih beguncev. — Dovoljeno bi bilo priti tujcem, ki so bili preganjani zaradi vere ali narodnosti. GOV. MURPHY PRAVI, DA IMA DRŽAVA SREDSTVA, S KATERIMI BO SEDEČE STA VKARJE IZGNALA Senator Robinson pravi, da sedeče stavke niso v soglasju s postavo, priznava pa, da je težko na-stopiti proti štrajkarjem. — Delavski voditelj se ni odzva! vabilu michiganskega governerja, češ, da ima zelo slabe skušnje s posredovalno oblastjo, DETROIT, Mich.. 17. marca. — Stavkarji v 1 osmih Chrysierjevih tovarnah se navidez prav nič ne brigajo za sodnij.sko povelje, da morajo zapustiti tovarne Podvojili so pa straže pred vhodi. Na konferenci, ki so se je udeležili zastopniki de-odajalcev, delavcev in javnosti, katero je sklical go-verner Murphy, je rekel slednji, da bi bila osebna ivoboda za ameriški narod brez vsakega pomena, če hi gotovi ljudje omalovaževali oblast naših sodišč n če bi lastniki ne mogli zaščititi svoje lastnine. Pred Chryslerjevimi tovarnami se je zbralo najmanj dvajstl tisoč United Automobile Workers. — -Svoje tovariše v tovarnah so pozivali k vztrajnosti n jim obljubljali, da se lahko zanesejo na njihovo ;>omoč, če bi jih kdo skušal nasilno izgnati. Governer Murphy je rekel, da ima država dovolj rr«d«tev, s katerimi bo izsilila uvaževanje oblasti, 'n če bo treba, se bo država teh sredstev kaj kmalu poslužila. Pa tudi za delodaialce ni imel nič kaj prijaznih SeseH. — Nekateri nazadnjaški delodajalci, — je re-i se še vedno nočejo spuščati v kolektivna po-1 rjajanja z delavci. S tem so soodgovorni za razmere, j 'ii so zavladale v zadnjem času. Homer Murtin, predsednik United Automobile: Workers of America, se ni hotel udeležiti Murphv-jeve konference. — Mi avtni delavci, — je dejal, — imamo silno : labe skušnje s takimi posredovalnimi oblastmi. - -\Tajboljši primer za to je Automobile Labor Board. Tisti odbor je le zmedel pojme ter oviral delavce v Sorbi za njihove pravice. Vedno smo pa pripravljeni sodelovati z governerjem za dosego stabilnih od -nošajev med delavci in delodajalci, ki naj bi temeljili na častni in pošteni podlagi. Navzlic trdnemu sklepu sedečih štrajkarjev, da ostanejo na svojih mestih v tovarnah, se pogajanja med Chryslerjevo korporacijo in unijo avtnih de lavcev nadaljujejo. Sporazum bi bil že zdavnaj dosežen, če bi se korporacija tako vztrajno ne branila priznati unije za edino zastopnico pri kolektivnih pogajanjih. WASHINGTON. D. C., 17. marca. — Senatorjem, ki so naperili svoje napade na "epidemijo sedečih stavk", je od%'ovoril demokratski voditelj v .-enatu, senator Robinson iz države Arkansas. Rekel je, da so take stavke sicer protipostavne, toda proti stavkarjem se ne da veliko storiti, dokler najvišje sodišče ne potrdi Wagnerjeve postave za uravnavo odnošajev med delavci in delodajalci. Republikanski senator Johnson iz Californije je vzkliknil: — Na obzorju se že pojavljajo svarilna znamenja in na konc u poti nas prežeče čaka diktatura. kajti oblasti premilo nastopajo proti stavkarjem Senator Robinson ni posegel v debato, toda proti večeru je dal časniškim poročevalcem daljšo izjavo, v kateri poudarja, da stavkarji nimajo pravice zasesti lastnine delodajalcev, kongres in zvezne oblasti pa ne vedo. kaj storiti. Prfsilne poravnave nikakor ne mere priporočati. Vse je odvisno od Wagner jeye postave, katere pa najvišje sodišče dosedai ni niti zavrelo niti odobrilo. WINDSOR NE BO DORU PLAČE WASHINGTON. D. C., 17. marca. — Poslanec Kmanuel Cellar iz Brooklyn, X. Y. je v zbornici predložil predfogo, po kateri naj bi bilo zopet dovoljeno tujcem zavetje v Združi* nili državali. I'o tej predlogi bi bili vsi tujci pripuščcui v deželo kot naseljenci, ki so bil! ]/ svoje domovine izgnani vsled -vojih političnih nazorov, svoje narodnosti in ven*. Izvzeti bi bili samo Azijati, katerim j«' po sedanji postavi prepove dano naseljevanje v Združenih državah. Justicni odbor poslanske zbornice ji* pokopal predlogo poslanca MeCormaoka, ki določa. da je vsakdo, ki zagovarja nasilen preobrat, označen za zločinca. Predlog predsednika oblasti zvezne rezerve Matriner K«*-elesa, d ft bi bili davki povišani, da bi bil zvezni proračun izravnan, pri kongresnlkih ni bil prijazno sprejet. "Narod nima za povišanje davkov ničesar več," je rekel speaker Bankhea/.l, kateremu so se pridružili tudi drugi kongresni voditelji. V Kapitolu računajo z mnogo večjimi plačanimi davki, k »t pa prejšnja leta, tako da davkov nc bo treba povišati. Letos so bili plačani prvi davki od nerazdeljenega dobička korpo racij. Od 1. pa do l.j. marca je bilo plačanih davkov v znesku $3X1,512,547, ali odstotkov več v primeri z istim časom prejšnjega leta. K temu pa širi i so bili prišteti davki, ki so bili poslani po pošti pred po! nočjo v nedeljo. Zato zvezni zakladniški urad računa, da bo prišlo v blagajno $80n,(HMU)(M>. SIR AUSTEN CHAMBERLAIN UMRL LONDON. Anglija, 17. marca. — Sir Austen Chamberlain, kateremu dvakrat ni uspelo. da bi dosegel cilj svojega političnega življenja — ministrsko predsedništvo, je unr*l, zadet od kapi v starosti 75 let. Chamberlain je kot vnanji minister sklenil Locarnsko pogodbo. V zasluge za njegovo delo mu je kralj »Jurij V. podeli! najvišje odi i kovanje angleške kron«* — red knežje podveze. MUSSOLINI SVEČANO SPREJET Jahajočega na belem konju ga pozdravlja st3 tisoč ljudi. — Arabski voditelji so ga sprejeli med grmenjem topov. TRI POL IS, Libija, 17. mai /•a. — Med grmenjem topov z J italijanskih bojnih ladij, ki so vsidrane v pristanišču, je bil Benito Mussolini sprejet v Tr: poli-u, glavnem mestu italijanske Libije. V mesto je prijahal na belem kon jn in pozdravijalo ga je na«i 1(Mi,lMM> domačinov. 11 duce je z avtomobilom dospel z drugega konca Libije ter je pod slavolokom iz lavorik prihajal \ mesto. Oblečen v uniformo vrhovnega povel jnika fašistične mili «•<* je Mussolini jahal skozi Ta giura vrata. Ob njegovi strani je jahal velikanski Arabec, noseč velikanski fascio, sveženj palie, iz katerih moli secira, ka je znak fašizma. Takoj za njim je prišel go venier Libije, maršal Italo Bal-bo z ministri, generali in visokimi fašističnimi uradniki. N< -to >o prišli vojaki domačini, peš in na konjih. Bojne ladje so z žarkometi razsvetljevale parado in na«t mestom so krožili vojaški aero-plani. Na tisoče luči jo žarelo iz poslopij, da je bila noč izpreme njena v dan. Mussolini je dv»-ignil roko v fašistični pozdrav in je z nasmehom dal priznanje za celo morje zastav in mahajoči h rok. A (i KI )A BI A. Libija, 17. mar. — Ko se je Mussolini polju! skozi Agedabijo, «>o ga domači ni pozdravili z ropotanjem na prazne ameriške kanglc za pe t rolej. KAIRO, Kgipt, 17. marca. — Ko je Mussolini v triumfu potoval po Libiji, je imela angleško in egiptovsko vojaštvo »največje manevre v zgodovini J Egipta. V puščavi zapadno od 1 lelou-ana je imelo manevre 8000 Angležev z acroplani in tanki. NA FAŠISTIČNI FRONTI SEVERNO OD MADRIDA NI NOBENEGA SPANCA GUADALAJARA, Španska, I 7. marca. — Ita-Pjanske divizije, ki so bile poražene pri Trijueque, -e na svojem begu še vedno niso vstavile in vladru letalci jih neprestano obstreljujejo s strojnicam«. Oddelki tankov, ki so^tri milje pred ostalo armado, še niso zadel: na nobenega sovražnika. SCHUSCHNIGG BO ODPOTOVAL V Italiji bo ostal čez Veliko noč. — Vsled zveze med Italijo in Nemčijo so podonavske države navezane same na sebe. DUNAJ, Avstrija, 17. marca. 1*«» svojem obi-ku v Budimpešti bo zvezni kancler dr. Kun Sohiischnigg odpotoval v Rim, kjer namerava preživeti velikonočne praznike. Vendar pa še ni določeno, kdaj bo kancler odpotoval v Rim. l)unaj>ki politični krogi trdijo. da je namen Schnschnig-50vega potovanja v Budimpešte vresnieiti stari načrt za tesnejše sodelovanje podonavskih držav Avstrije, Madžarski* in < Vhoslovaške. Poleg te ga pa gn* Sehusc.hniggov cilj z.ix tem. da z ozirom na sedan je prijateljstvo in sodelovanje :ned Nemčijo in Italijo doseže večjo samostalnost v avstrijski vnanji politiki in se bol j od tuji Italiji. To misel prinaša tudi !i-t 'Ncnigkeit-weltblatt ki po vda rja, da je v osrednji Kvro |;i nastal nov položaj, ker je Nemčija po svoji zopet pridobljeni svobodi zaposlena z go spodarskitui nalogami, Italija pa 1 »osveča vso svojo pažnjo u-trditvi svojega imperijalizma. Vsled tega -o podonavske države bolj kot kdaj navezane same na sebe. Nek republikanski častnik j" n kel časnikarskim poročevalcem, da je bila zmaga pri Tr: jue<|ue največja republikanska <.ma»a v sedanji vojni. Toda republikanci ne počivajo na svojih lavorikah, kot jc nkel general Miaja. Letal i bombardirajo mesto Bril^ieg:*, na katero so vrgli 7G0 bomb. I1 rije fašistični acroplani so bi-I izstreljeni, kar kaže, da imajo republikanci »edaj v zrake premoč. Tz listin, ki so bile najdene pri ujetih italijanskih časnikih, je razvidno, da je italijansko poveljstvo izdelalo za zadnjo ■> fenživo proti Guadaljari natančen načrt, po katerem bi i-meli Italijani prvi dan zavz -ti Brihtiego, drugi dan Guailala jaro, tretji dan pa Alcala de I Iona res. Ofenziva se je pričela v torek prejšnjega tedna in prve, slabo utrjene republikanci: * postojanke so padle pred močno italijansko mehanizirano armado. Drugi dan je padla Brihuega in Italijani so mislili, da bodo neprestano zmagovali. dokler ne zavzamejo Madrida. Medtem pa so prišle izkušene 1 epublikanske čete, ki so se ž--se ves čas borile za svoja načela. Ko so Italijani v sredo zopet pričeli prodirati, tedaj jih jc zadela smrt in uničenje. Med njimi je nastala zmešnjava, v petek so vladni letalci z vso >i-lo posegli *v boj, pritisnila je infantorija in Italijani so bili na ccli črti pognani v beg. Na tej fronti je bilo ujet in !14<> Italijanov. Ujetniki so po vedali, da so na fronti preti ti nad a I ajar o samo Italijani. Ujetnik, let stari Trimo Moliti, je povedal, da v Italiji ni imel dela, njegova družina je bila v veliki stiski. Zato -e je zglasil za delo v A besi ni ji, kjer bi delal za plačo in njegova d nižina bi dobivala od vlade po 20 lir na mesec. Bil u sprejet in v nekaj dneh se jo znašel v Cadizu. H END AYE, Francija, 17. marca. — Republikanci so raz bili glavno fašistično črto se-verozapadno od Madrida, so zavzeli strategično -važno mesto Valdearenas ter so prisilili sovražnika, da se je umaknil po cesti, ki pelje iz Madrida v Sorijo. Republikanci so našli Valdearenas prazen, ker je civilno prebivalstvo zbežalo s fašisti. Ujetih je bilo nekaj fašistov. toda vojni plen je ve-life . . ________ . POKOJNINA ZA ŽELEZNIČARJE LONDON, Anglija, 17. mar-•a. — Kralj Jurij VI je popol-loma prezrl svojega izgnane-ra brata vojvodo Edvarda AVimlsorja, ko je napro-il parlament. da določi novo plačo za kraljevo rodovino. Karkoli bo Edvard dobival, je vse od-1 visno od velikodušnosti kralja J Jurija. ADVERTISE in •4 GLAS NARODA" WASHINGTON, D. C., 17. marca.—Med železniškimi družbami in unijo železničarjev je prišlo do sporazuma glede pokojnine železi ličarjev. • U-lužbenci bodo za pokojni j no plačevali po *J in pol odstotka in ravno toliko železniške družbe. I)o sporazuma je prišlo po dolgih pogajanjih, katera je spodbujal predsednik Roose -volt. MELVIN PURVIS SE JE ZAROČIL HOLLYWOOD, (al., 17. marca. — Melvin I'urvis. ki je kot načelnik justičnega oddelka v Chieagu zasledil roparskega morilca Johna Dilling erja. ki je bil ustreljen na ulici. se je zaročil z gledališko i-gralko Janice Jarrati. Purvis je sedaj odvetnik v Sail Francisco, kjer bo tudi živel - svojo ženo. KRALJ ZOG ODPRAVIL PAJČOLANE TIRANA. Albanija, 17. mar. — Albanski parlament je izvedel prvi načrt kralja Z »ga za socijalno reformo, ko je sprejel postavo, ki prepoveduje ženskam nositi pajčolau. v ^. • ? g-A nQLAB VARQVA" New York, Thursday, March 1 8, 1 937 THE LARGEST SLOVENF DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 9LOVEN1C PUBLISHING COMPANY Prank Sakaer, President Lk Benedlk, Tnhjl place of baslsees of t be corporation and addressee of abore officers: H« Wsst IStfc Street, Beroogb ef Msahsttss, New Tarfc aty. N. I "GLAS NARODA" (Vein of the People) Issoed Dvor Dej Except Bonds j* and Holidaye Ea celo leto velja sa Ameriko In Ksnsdo ...............................$6.00 f+ pol lets.................... 18.00 Km Cetrt lets ..................$1.00 Zs New York ss celo leto......$7.00 Za pol leta...............a.... $3.50 Za Inozemstvo aa celo leto......$7.90 Za pol leta....................$3.5C Subscription Yearly $6.00 tontfli bre* podptss In usebocrtl ne priobtujejo. Denar naj se blagovoli w>*llja*1 po lfouey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e nsm »udi prejšnje bivališče naz:isni, ds hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Olsa Naroda" Izhaja vsskl dan lzvzemU nedelj In prssnlkoc -fllJt8 NARODA**. 216 W. 18tb Street. New York. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE JEFFERSON CAFFERY Jeffer>on ('at'tery, ameriški poslanik na Kuhi, ho rešilnimi. Ta .- -ki kumlidat " se je najbrž uveril, «la je njegovo delo končano. Kuha j«' dane- po«! železno |>eto Batistovega vojaškega «!iUtatorstva livala ('utl-.rvju in državnemu departmentu. Zadnji' v »litve na Kuhi so hi le komedija — hvala Cat- fervju Kuha j«- pr-tala varna za velike bančne in sladkorne iu terene—hvala (^affervju. Xa Kuhi so zatrl«' vse delavske unije; delavski voditelji >o bodisi mrtvi, bodisi v ječah ali v izgnanstvu — hvala Caf-fcrvju. F * rtM iJ i« k R«»osetclt ji* bil pred tremi meseci odpoto-val v Buenos A ires ti*r s toplimi l>esedami zavzel za ohranitev demokracije v Severni, Centralni in Južni Ameriki. Želeti hi bilo, da hi s«' bil tedaj ustavil na Kubi — in hi Caffervja zapodil. porojene ustanove so vzpreje- , mali s smehljaji na ustih in jih usmiljeno — prezrli. Le svojci so bili nam zvesti in — glasni "Dajte, dajte, dajte." Toliko hudega se ni zgodilo od začetka sveta pa do danes, kar jo , pretrpela naša stara domovina v — pi-smih. In naši dobri lju- , dje so dajali in dajali. Leto za ( lotom, milijon za milijonom — vse v upanju, da postavljajo sobi in svojim lepšo bodočnost. Od leta a pravimo: tako je v deveti deželi. Zato je in ostane z devetimi pehati zaprta knjiga, katere vsebina je in ostane lahko taka ali taka, ka'kor si jo človek ustvari. Mi, ki živimo izven domovine, hi lahko imeli povedati nekaj več o ti čudni deželi Smo uavzaprav njeni stanovalci, zakaj deveta dežela bi se 'ahko zval ves svet. koder žive na-i ljudje. Severn*!, južna Amerika, Francija, Nemčija, Afrika i a Avstralija — vse je dev -a dežela za tiste, ki so ostali (loma. To tvori najbolj žalostno poglavje v živi zgodovini našega naroda. Petdeset, šestdeset let se ljudje selijo iz rodne grude na vse strani. Selijo tako. kakor prihajajo na svet in (nihaja jo iz te solzne doline: vsak zase. Par pisem, pisanih z o-komo, izdelano roko, mogoče celo samo par besed, ki jih človek vjame med vsakdanjimi I »ogovori, je bil edini pripomoček, da si je človek vsaj za silo od bral pot in določil smer, kam gre. Stotisoči so odhajali s kamnom v srcu in sušo v očeh. Včasih ni niti vedno čujeea va< ved< la, kdaj so izginili ;n kam odšli. Od časa do časa je bila kratka notica v tem a V: onem listu: odšlo jih je v Mijino . . za kruhom, kar olK>je pomeni, v deveto deželo. Desetletja in desetletja je šlo vse co aribanjr mimo in tiho, kakor življenjf in smrt. Nikogar ni bilo, ki bi bil vprašal: kam gredo . . . kako jim je. Zdi se mi, da se jc vse vršilo 7>o nazorih tistega vaščana, ki je rekel na vzdih koliko ljudi odhaja: "Pa na. gredo, bo vsaj več za nas, ki o sta jamo doma." Prišli so v deveto dež« lo, za čeli življenski boj in mislil! ne presta n o na tisti kos'ek zemlje ki ga imenujemo domovino Težko je bilo delo in majhm so bile plače — da se ni člo vek vi*čno odpovedal zapeljivostim tega sveta, bi ne bilo niti zanj dovolj. Misel na domovino je rodila in podprla vsak sklep. 4* Doma rabijo," mu je šepeta lo nekaj na uho, ko je prešteval trdo zasluženi denar v kaki bezmentski luknji in mislil, kako bi se dalo največ vtrgati da bi dobili njegovi tam daleč za gorami in vodami. Šlo jih je ilcset, dvajset, petdeset, xtotisi>č, a deveta dežela je o-Mtala še vedno n<*«>dkrit svet za tiste, ki so videli, slišali in čutili — a na vse molčali. V deveti deželi je naš človek začel ustvarjati čuda. Delavne roke in močna volja je začela orati celino prav iz prvega )m)-četka. Nikogar ni bilo iz sladke domovine, ki bi mu bil vodnik, učitelj, pomočnik v težavnem začetnem boju. " ifcdo ga ni opozarjal na napake, ki se tako rade pojavljajo pri vsa kem začetku, podro marsikateri trud in povzročijo, da pade innogo dobrega semena na skalnata tla. Začelo se je razvijati družinsko življenje, rastli so domovi, organizacije, listi — vse, kar spada li kulturnertiu razvoju naroda. A domovina je še vedno spala spanje pravičnega. Naše, v dobri volji izselniki v vladino blagajno. Nabralo se je v teku teli let, odkar je Jugoslavija, nad 32 milijonov dinarjev. Ko je pa družba zahtevala, da se dene ta denar na razpolago za pomoč desete banovine, so odgovorili, da "ga nema više." To je sicer dokaj jason odgovor, ampak zadovoljiti nas ne more. Kdor ga je porabil, tisti naj ga plača. Mi nismo nikdar zahtevali:; materijaine podpore o I lomo- j vine. Zadovoljni bi bil', ko bi nam - bi*i naklonili v«aj moral-j no. Danec pa imamo u.i, 17 de-', sete b iiio.ine resne probleme med nam'. Mene na moti to, da sto je naše kulturna in socijaln.i j dela na videz dosti dobro. Po ! znam h-rr.el je in boje. da olira-j ni 1110 kar imamo in bojim se, da' pojde naša vjis v razvaline ob. prvi priliiki. Ni treba treba' dosti, da se ohrani, kar imamo. (V pa to izgubimo, je eno goto-, vo: da ne borno nikdar več po-' stavili kaj drugega, novega. 1 Ouilno se mi zdi, da ni Jugo-. slavija nikdar znala pridobiti zase vsaj del naroda iz desete' banovine. To s°. pravi: čudno' bi se mi zdelo, ko bi ne videl kako nerodno in nepremišljeno' je sestavljeno njeno zastopstvo; v inozemstvu. Govorim pred j vsem o severni Ameriki. Jugoslavija ima poslaništvo, konzulate, zastopnike tukaj in tam. ! A po skoro dvajsetletnem obstanku Jugoslavije smo danes ž! njimi tam, koder smo bili z| enakimi iz bivše Avstro-Ogrs-! ke. Mesto da bi bila ta zastoj)-; st.va vez med Jugoslavijo in de-j set o banovino, pa so f>opolno-ma izolirana, od naroda nepoznana postojanka, ki veljajo veliko denarja, a prinašajo kaj malo koristi. Ze 1 >0vršen pregled mi pokaže, da so ?k» teli zastopstvih skoro sami Srbi. f1ast srb-ke um narodu, ampak če bi bil od ločal človek, ki pozna resnične razmere desete banovine, bi bil napravil nekako tako: Srbov je najmanj izmed vseh jngoslo-ivanskih delov v deseti ban o vi-. ni. Hrvatov bo po številu naj . več, Slovencev pa vsaj relati**-,110 največ. Torej: kakšno za-! stopstvo bomo poslali v deseto ; banovino? Srbov ne, ker jih ni losti. Hrvatov tudi ne, da-i j iiii je največ. Daleč najprim« »-, nejši bi bili Slovenci. Zakaj ta'ko? Prijatelji med Srhi in Hrvati obstaja tiho m javno nasprotstvo, ki se je u-metno zanašalo med narod in j se tudi vkorenilo. Narod ne pozna opolske politike, ki je danes tako, jutri drugače. X? ve, da se za razno propagando skriva gotov namen ali korito in jemlje vse, kar se mu pove, na podlagi vprašanja: ali je res. ali ni. (\» ni r<*s, pusti, če T>a je res, potem vzame in drži. Kdor misli, da more iti med nan d danes s tem, jutri z drugim bn-gom, tisti se moti, zakaj narod ne pozablja. V generaciji, v kateri živimo, je vsak |H»jzkus prijateljskega zbližanja med Hrvati in Srbi nemogoč. Zato ne ostane drugega, kakor tretja pot: vzemi tistega, ki ni ne s temi ne z onimi, ne proti -tem ali onim, ki 11111 je Srb en brat. Hrvat pa drugi — to je Slovenec. Do teija zaključka pride lah 1 ko vsak, kolikor nas ije, ker je tako enostavna, vidna in ravnil pot, da moraš hoditi po nji. \ kaj vidimo v praktični iz peljavi:! Vsa zastopstva so izključno v rokah Srbov z vsem osobjem vred. C'e se ne motim, je med vsemi en sam Slovenec, to je komisar pri newyorskem konzulatu g. Slavo j Trost, a še ta je bil bolj zunaj kot znotraj pod vodstvom bivšega koli- : zula. < Deseta banovina je tukaj. In i ž njo vprašanje: kako bi se po ji pravilo to, kar je poškodovano, | kako vjelo to, kar je zamujeno.' j Težke so napake, ki jih je de j lala Jugoslavija s svojimi «li- 1 plomatičnimi zastopniki iu «lvo-mim, da bi se jih dalo vse po- • praviti v »loglednem času. Naj-t-rže je za to že prepozno. Lahko pa se izboljša marši -kaj. Ampak če hočete, da s«> kam pride, je treba začeti povsem drugače .Treba je za podlago vpeljati politiko, ki gre od odspodaj gori in ne od zgoraj doli. To se pravi: merodaj-na smernica mora biti ljud>ka volja. To je e« I i 110 trden in zanesljiv temelj, če neče Jugoslavija, da bodo ostala vsa njena zastopstva s steklom pokrit muzejski predmet. [ Nujno je, da se začne misliti 1 na pozabljeno deseto banovinoI pred 110 bo prepozno. Se smo ži i vi in kar smo zgradili, še stoji. J Kako dolgo bo, to je drugo 1 vprašanje. Kakor smo mi, iz 1 desete banovine od vselej sa-;mo dajali in nik«lar vpraševali, ipravtako stojimo danes pred problemom: kako ohranimo to, j kar imamo. Naše življenje nam stavlja vsak dan nove probleme, ki stoje in čakajo naše re-jšitve. (iotovo je eno: da jili -a mi ne bomo rešili. Zakaj mi po staja 1110 slabotni, za nami p:' ni nikogar več. Pomnite pa, c rešev:«. 'jla s frazami in dobro voljo. Ti; («li lie more ostati vprašanje ein ' izselniške nedelje. Preveč naje v deseti banovini, prevelika in prevažna vprašanja imamr ' med nami. Preveč naših in va Šib zadev je v nevarnosti, d;* hi odlašali ali čakali 7. njimi j Mj, pijonirji desete banovine smo danes Še tukaj z bogatimi I izkušnjami, ki hi vam lahko o-l prle marsikatero pol v svet. 1» našim tukaj hi postavili teme , I je, da bi vedeli, kod drži ce j sta v našo iiek«lanjo domovine Jugoslavijo, i Polje je veliko, možnosti ^ . večje. Od tistih, ki dane- vodi j io usodo naše -tare domovin' 1 Jugoslavije je odvisno, a I • vzklije v deseti banovini nove življenje ali pa postane samo 1 še — list v zgodovini. Peter Zgaga SE ENKRAT ZAOSTANKA« JI Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na 1 » SL0VENIC PUBLISHING CO. ::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y. M« •uda je tri tedne tega, »tragi prijatelji, ko sem vas prvič, omenil v tej koloni ter vam razodel srčno željo upravnika našega lista. Željo, da hi bila naročnine* pravočasno poravnana. Moja beseda je padla ivn rodovitna tla. To se sicer le re«l-kokdaj zgodi, toda v tem slučaju se je zgodilo. Ze po treh dneh so začela prihajati v uredništvo pisma s tole in slično vsebino: — Le kje je Zgaga pogrutal to ime? Zaostankar... zaostanka r. . . Nak, zaostankar pa ži; nočem hiti. Beseda sicer nima nič hudega v sebi, ni razžaljiva, je brez zlobnega pomena, navsezadnje pa vendar ni lepa. I11 nočem, da hi se me ta priimek prijel. Držal >e me je, ko so bile razmere slabe, ko res ni bilo mogoče ne tako, ne tako, zdaj je pa toliko bolje, da tiste Isolde že lahko odrajtam. I11 tako naj hi storili vsi, ki so moj«-baze. Ni hudič, saj smo pošteni [saj -1110 vendar Slovenci. Drugi piše na primer: — Zgaga me je pa vseka;. No, nič mu ne zamerim, prav ima. Ce lahko pogledam na ko-leiider, kda j jo treba asesment plačati, čemu bi ne pogledal tudi Številk poleg naslova na Glasu Naroda. Vsak človek hoče svoje, vsaka ustanova svoje. Brez nič ni nič v Ameriki. ("e čitam list, ga moram tu«li plačati. (V mi ga sosed posoja, spravljam soseda in vas v ško 1 do. So» Naroda*' te -{ movina\ kjer imamo Slovenci' v Barbertonu svoje shajališče. | Igra "K ud »ve rože'* predstavlja pravo dandanašnje delavsko življenje v času stavke. Ptwlkupovanje delavskih v h! i- j tel j«»v, borbo za kos kruha, smrt delavski' žene in umor tovarniškega ]>odravnatelja. lTmo-rilo ga je dekle z nožem, ker jo je upropastil in odvzel dekliško' čast. Potem je obupala na 1, življenjem, skočila v prepad in! dokončala biti sužnja kapitalista. Tgra je v ]>etih dejanjih in v nji nastopa 19 oseb. Ker bo letos Velika noč prav zgodaj in PO USPEŠNEM POLETU PREKO SEVERNI H KRAJEV zirati. Kajti če bi se to zgodilo, bi delavec šele prilezel v pravo blato, v kakršnem je lezel pred loti. Tistim, ki so pro-| ti strojem, bi se pa lahko tako odgovorilo, kakor jc odgovorila tista Amerikanka. ki je obiskala Rusijo. Videla je veliko število delavcev, ki so gazili v blatu in kopali jarek. Nagovorila jih je, kako liespamet-no je to delo, ko se mučijo s krampi in lopatami. Dalje jim je povedala, kako v Ameriki stroji opravljajo takšna dela, pa se ni treba nikomur mučiti s krampi in lopatami. Delavci so ji pa odgovorili, da tega oni nočejo in da se jim tisto zdi neumno, kar počenjajo v Ameriki. kjer stroji odjemajo delavcem delo. Ona jim je pa odgovorila, da ve za prii>onio-ček ko bi se lahko še več delavcev zaposlilo. Z vesel join so se ozrli vanjo in vprašali kako. In ona jim je odgovorila, naj vržejo krampe in lopate proč in naj kopljejo z žlicami, pa bo treba še na tisoče in tisoče delavcev. 71 red no bo jarek izko-pnn. Tako jc torej, stroji so ali right, samo to je treba preurediti, da bo korist stroja odpadla poleg podjetnika tudi na delavca in na državo. Da bi lezli nazaj, tako neumni pa vendar nismo. Frank Troha. (tirni fi. O. Tukaj v (i i raid. O., je pri Ohio Leather Co. stavka. Za--tavkalo je okrog SOU delavcev. Zahtevamo p> centov na uro povišanja plače in *udi priznanje cio. To je v opomin usnjarjem. • ia bi -cm ne hodili za delom c .-lučaju popraševanju za delavec. Od družbe ne moremo dobiti nobenega odgovora, ker Mr. Lumbarda, ravnatelja, ni doma. Kakšni bo izid, bom pozneje poročal. Stavka r. 1 /.<evcda -eni pa Vam marsikak dopis poslal iz okolice Pittsburgha. Tukaj sc človek takim rečem kaj hitro odvadi, posebno če i ma druge skrbi v glavi. Kar me je pa dane- dovcdlo L pi-anju, je Va- članek, katere ua Vaš dopi-nik g. Jože iz Mo-: omenja v svojem zadnjem dopisu v j. Ka j pa z vlogami po 1H.TJ. le tu, za katere so -e vložniki zanesli. da ne pridejo pod zašč'-to, posebno ko se jc v časopisju zatrjevalo {kol se še Jane*), da so varne in razpoložljive, in d;; so zmedo napravili le tisti, ki so nesli denar v Švico, itd. iu ko -e je -matralo dviganje al* zadržanje denarja izven hrn-nilnie za protidržaven čin. Za te vlogi', ki -e tudi označujejo —kot "stare", gre. Tako vsa] jaz mislim in tudi od drugih ne dišim drugače, ker kar so imeli poprej vloženega, so vpošte-vajoe razmere, popustili, ampak druire vloire od 1 D.'J'J. leta, bi pa iniflcbiti ravno tako proste kot denar, včeraj vložen. In zakaj niso.' Med temi "starimi" vlogami so tudi prihranki sem prihajajočih Anierikaiicev, kar gotovo povzroča nevoljo med njimi. Odgovor na to je seveda, da so denarni zavodi pod zaščito pred vlagatelji za krneč-kini dolžnikom po-ojen denar, za katere dolgove jih zakon -čiti. To je vse prav. Ni pa prav. ker so pritegnili pod zaščito tudi vloge, katerih če tudi ncinorejo kar tako iztirjati. vlečejo pa od njih gotovo vi-je obrc-ti. kot jih vlagateljem plačujejo. To je ti-to. vsled če .-ar -e mi Amerikanci. ki -mo denar zadnja leta vložili, razburjamo. Ne moremo pa pričakovat"«, da bi -e ameriško jjo.-lani-tvo z zadevo ukvarjalo. Amerika za svoje državljane že dovolj skrbi. Ce ste pa ne-li ali posla l' denar tja, -i pa «»ami sebi pri pišite. To smo slišali -ami mnogokrat v Ameriki od Amer:-kaneev, ki ni-o radi videli, če je šel ameriški denar na tuje. Kar se pa nas tiče. je pa stvar tistih, ki imajo z našim denarjem opraviti, in n«' vlad ". Dovolj ameriškega denarja je bilo že pri nas izgubljenega. Poglejmo samo malo nazaj. Pri tem se bodo izgovarjali in kazali na Ameriko. Re«. veliko so tam naši ljudje izgubili, kar bo pa malenkost pred tenka r tukaj preti, če se želje dol-žnikov vresuičijo. Pred vsem se pa pri nas zavedajo, da večina Amerikancev, ki je mislila sem priti z denarjem, je že prišla. Zato je pa tako. Cpajini pa, da bodo oni, ki so na o«llo čilnili mestih, spoznali, da se nam godi krivica, in da bodo zadevo uredili v splošno zado-voljsfvo. Pozdrav! Tudi Jože. Slika je bila po-neta, ko se j«' vrnilo v Moskvo veliko sovjetsko letalo, ki je preletelo 1'0 tisoč milj preko nevarnih severnih krajev. i se ne pričakuje lepega pomla-•lanskega vremena, ki bi ljudi zvabilo v prosto naravo, je upa ti, da bo udeležba na omenjeni prireditvi povoljna. Posetniki , bodo imeli pa par ur lepota užitka; vstopnina bo malenkostna, kot je navadno pri tuka jš-njih prireditvah, j Urednik si l>o gotovo mislil: j To je zopet oglas v obliki dop: sa in bi ga bilo treba plačati, ftoda vprašanje je, kdo ga bo plačal. V Barbertonu sr.h. tako navajeni, da najraje oglašujemo v dopisih in v dopi-ih se (pokažemo ostalim naselbinam . po širni Ameriki, kakšno je naše kulturno življenje. Naposled se je pa še mene pri ieio to, da moram pošiljati v list novi-: ce in druga poročila To rade j volje storim, seveda kolikor mi čas dopušča. Ker se je ure I-nik že večkrat izrazil, da mu niso všeč taki dopisi, ki so v| j resnici le oglas, upam. da mi bo oprostil, ko ga od časa do časa nadlegujem. Da ne bo i>a omenjeno ]>oročilo v dorisu kot <*n sam oglas, s.'in zbral š>* nekaj drugih stvari in s tem dopis nekoliko podaljšam. ♦ • • V zadnjih dveh dopisih sem poročal, da so je tukaj ustanovil mladinski zbor "Barber-t on ski Slavčk i'' in da je ta zboi imel že svoj prvi koncert. Ka k«>r sem opazil, mladmskt zbor sedaj stoji na trdni pmllani in j zato je upati, da se bo vidno obdržal. Pristopilo je zopet i ekaj novih članov, in kakor se mi zdi, jih bo še. Zbor tore j postaja večji in močnejši k-.r nas navdaja z upanjem. »la l»o Še mnogo petja v Barbertonu iu to petje bo prihajalo iz m'adil j slovenskih grl. Na uho nil je p iletclo, da bo nekega dne v aprilu, zopet priredil svoj koncert zbor "Javornik*' in da jc že povabil tudi "Barbertonske Slavčke" k sodelovanju. Torej: lodor je zamudil petj*» 4'Slavekov*' na zadnicm koncertu, ga bo laliko čul na koncertu v mesecu aprilu. • • • Resnica je, da ima Mcv.k mnogo raznega opravila, da prav rad kaj pozabi in i časih ne ve, kje se ga glava drži. V j listu je bilo )K>ročano, du no /.•>--pet pel na radio postaji new-j verski zbor "Slovan." Pravil-j ■ :.» je bilo poroča n o. kila; ir. ob i%at« ri uri l>o pel, toda glej ga' s-pak ., jaz sem to |»oreči'o vzet en dan prej. Mene iti mojo družino je baš obiskala druži-1 in prijatelja Geo. Žngm ja. in jaz sem vse .skupaj potegnil.1 Povedal sem jim da bo sedaj zapel na radio 44SlovanM iz New Vorku. Na Glas Naroda,' ki je ležal na mizi in v kate-! rem je bilo poroča no, da bo 44Slovan" pel naslednjega dne.' se r»i nol>eden domislil. Jaz vrtim in obračam na radio apa rat n, pa nič in zopet n:Č. Vsega vraga sem dobil, le newyor-škili ]>evcev ne. V aparatu ]h>-ka in hreŠ4"'i, močnejše ]>ostaje mi kvarijo, da nisem mogel dobiti čistega glasu z newyor-5ke postaje. Pa mi prijatelj Žagar reče, naj zaprem, k.-r druge postaje kvarijo, da ne moremo čuti newvorških pevcev. 4 4 Pojdi te se solit, vi in vr^Še petje," sem rekel in zaprl ra-! dio. Par dni potem me pa sreča prijatelj Blažič in me vpraša, če sem v ponedeljek poslušal petje newyorskega "Slovana." Jaz sem mu odgovoril, da sem poslušal v nedeljo in nisem mogel nič dobiti. Blažič se pa nasmeje in reče: 44Kako vraga boš ilobil, ko takrat peli niso. Jaz sem jih poslušal ob pravem času in dobro so zapeli, toda v radio aparatu je preveč S'!!j«elo in pokalo." Cul sem še nekatere, ki so ob pravem času poslušali "Slova-novo" petje in so se izrazili po-h val no. Zal mi je t<«r«-j, ker s«'m se tako zmotil in petja nisem čul. No. saj l>odo gotovo š«' zat>eli in tedaj bom bolj previden. . * . Na svetu se je vse nekam čudno zasukalo in tako so se tudi vremena. V »Inch, ko bi! imela biti najhujša zima. so razsajale povodnj*, in deževalo je «lan za dnem skozi več t«'d-nov. Sedaj, ko se bržanio pomladi, katero nam že ozeanjajr. k.'i'ati pevci, je pa mraz ir. riifiz, Torej v-e tako izgledr.I da bo mrzlo vreme nad« mešče-' no sedaj, kar ga je Vdo v januarju premalo. Pobožen človek mi je rekel oni dan, da se, je začelo vreme ravnati po l judeh. ljudje so slabi in zato je tudi vreme slabo. Jaz na praznoverje ne dam nič, to«la v enem ožini jo mož povedal resnico in zato som mu potrdil, da bo res nekaj takega, kakor j«-ivk< 1. • • * Sam v»*i sebi .-i večkrat mislim, da se m čuditi, ker je taka nesloga med raznimi sloji ljudi. Delavec in kapitalist s«- bojujeta dnig proti drugemu. Fašizem se bojuje proti komuni/-, mu. Republikanci se bojujejo proti demokratom itd. En -'oj se bojuje proti d ni geni 11 in ena; stranka se bojuje proti dmgi.j Tako je bilo že od nekdaj in bo tudi v boiloče. Nepotrebna stran je rinila dalje ter j«* hotela prodreti skozi najmočnejše' ovire, stare coklje so se pa pro-tivile ter hotele zajeziti mo-' gočni val napredka. Cokl je so morale popustiti in napredna stran je zmagala, kar bi se lah-1 ko zgodilo z manjšimi žrtvami, ko ne l>i bila imela zaprek, toda tisti, ki zapreke delajo, no-čejo pri poznat i svojih zmot. V SPOMIN PREDSEDNIKU THOMASU JEFFERSONU Jugo Slovanska K at. Jednota je najbolj&a in lajpopulirncj«« slovenkka podporna treaniu-rija T Ameriki. Ratuns nizke asesasmte in plačuje liberalne pod pere za elutaj bolezni, nezgode ali mrli. Ima 1S3 podrejenih druiter in Meje ud Si.** ilanov t obeta oddelkih. Za Tttaaovltev noreča druslva zadostuje 8 oaeb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pi*ite sa pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J.. ELY. MINNESOTA Načrt Pant cona, ki bo zgrajen v AVa?.liingtonu v -pomin slavnega ameriškega predsednika Tliomasa Jeffersona. Stav ba bo veljala tri mili j one dolarjev. V današnjih dneh se mi zdi največja bedastoča, ker se delavske organizacije kavsajti mod seboj. Stara garda se noče podati, dasi dobro ve, da sc bo morala prej ali slej. Torej ni se nam t roba čuditi, čemu nastajajo silne ovire med raznimi strankami, če ovirajo napredek v delavskih vrstah nekateri delavski voditelji sami. Ker pax no zasledujem vse važnejše ukrepe predsedniku Roosevelt a, sem si začel misliti, kako silna opozicija je proti njemu, ker se je zavzel, da bi bilo dobra preosnovati zvezno fodišče. Vsakovrstna poroči ja nam lete na ušesa: kako :se eni protivijo, kako so drugi zato itd. Toda čemu nekateri tako nasprotujejo predsedniku Roosevelt u, ki se je zavzel, da l»i bilo potrebno stare sodnike odstraniti ? Jaz sem tega mnenja: Znano nam je da je v Združenih državah zelo visoko število odvetnikov. Nekaterim gre dobro, nekaterim pa pro-k 1 e t o slabo. Tisti, ki so že postarali, 7»n sploh le še to gledajo in upajo, da bi se pririnili k stolčku, kjer jim je služba zagotovljena. Citali smo, kako veliko število odvetnikov v Nemčiji sploh ni moglo najti službe in so morali prijeti za delo, kakršno opravljajo navadni delavci. Za študije treba denarja, in kdor -e enkrat izšola, hoče tudi pozicijo, ki mu omogoča zaslužek in nadaljni obstoj. Torej marsikateri odvetnik goji željo, da bi bil enkrat izvoljen kamor že: za župana. mestnega sodnik:*, v o-krajni urad, za državnega p<> islanca. za kongresniana ali senatorja itd. Znano nam je. kako visoko Število članov v kongresu že služi dolgo vrsto let in imajo dobro življenje. Kolikor je pa kateri starejši, toliko bolj si takega življenja želi. Torej vsi ti gospodje si mislijo, če se enkrat zniža starost sodnikmu v zveznem sodišču, kaj lahko potem pride to tudi na kongres in dalje na nižje 11-rade. Tega se pa učene gla-vc bojijo, kajti jim ne bi bilo všeč. ko bi jih potisnili na stran, ko bi se jim najboljše godilo in ko bi vlekli mastno plačo. Resnica je. da je mnogo ljudi v visoki starosti še zelo aktivnih in razumnih ter bi se jih ne smelo poriniti med staro šaro. Resnica je pa tudi, da I i je mnogo delavcev v starosti 43 - -"><), ali tin let istotako zmožnih t opravljati razna dela, tixla se - jih brez ozira potiska med sta-' ro šaro. Torej če se omenjena j višja družba brani biti stara, i se smemo braniti tudi delavci. I Toda noben delavec se ne bo -1 brani l pustiti delo, če mu bo • I zagotovljena zadostna pokojni- na. Osebe iz višje družbe se .'pa branijo in nikakor jim ne L1 gre v glavo, če se jih pri|M>zna j za nezmožne. * » * * i j Razna podjetja izdajajo ine-> sečne publikacije in jih potem I razdajajo svojim delavcem. /Če • trikrat sem opazil v publikacijah raznih podjotij, da so v A- i moriki najvišje plače. Dalje 1 je bilo pa tudi omenjeno. kak.Š-1, ne plače so v raznih drugih ev- • ropskih državah. V takih po-I ročilih, ki prihajajo iz vrst | podjetnikov, so pa čudna zavi-•jjanja. toda človek, ki nekoliko I premisli, bo kmalu ugotovil ( čemu jih obljavljajo in da de-; laven nič ne koristijo. Pomislimo le to. Ce je v (Združenih državah najvišji htandard. je v Združenih državah tudi največ milijonarjev.' Delavci v Združenih državah) j lahko preidemo na tisti stan-jdard. kot je v Italiji. Jugosla-' viji. Japonski. Nemčiji itd. Lahko preidemo v skromno živ. Ijenje, kakršno je a* omenjenih1 državah in kakršno jc bilo pred leti v Ameriki. Delavec bo začel živeti skromno in bo kujm-vnl le za silo. V stanovanju ne bo imel ne l«-pctra dragoce-' nega pohištva, ne radio apn-rata, ne pralnega stroja, električnega čistilca. }>re]irog itd. Ne 1h> se vozil v avtomobilu iti ne bo hodil na izlete ter tro-il denar za olje in gazolin in nei l»o liiwlil opravljen v lepi obleki. Toda podjetniki tndi ne j bodo vlekli mastnih prof i tov, in si delili dividende. Ce l>i bi-j lo danes vse tako. tudi seda-, njega boja med delom in kapi-j talom ne bi bilo, ker vsi tisti podjetniki, proti katerim se . danes delavci bojujejo, bi bili že zdavnaj bankrot. ; Danes, ko živimo v času modemih strojev, hoče delavec imeti tisto, kar je že zdavnaj pogrešal, in tako tudi svoj delež od stroja, oil katerega so .do sedaj le |>odjetniki vlekli 'profit. Na prazne čenče, da je j treba stroje odpraviti, sc ni o- !"GLAS NA ROB A" New York, Thursday, March 16, 19S7 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. UlilllllltllMWlllllllllllllllW!« Niiiira^mi! POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE llllllillllll^JMIWIIIIIIIIlB^ it^i^iiinii'iiiiiiiii^i^iiiiiiiii'iiiiiii^i^iiiMiii'^i^'iiiiiiiitii KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : S 5 i {11 f^-vi i;iiiti:iiinni > > i < 11 i t i i f 1111»■^^l^^SiiJXIXIXIXiXliAti^^^^^Sllllllllli^^ f MH*f Tf IIH^^ŽL^^^T* II MIIMHiMM * Mili i ii iti i k i nnni .................................................................................................. 3 ROMANI-SPISI-POVESTI k:; . nu-- yam ANDKU TERNOVC. (uutor), reliefna karikatura is minulot4i ...........--........-................... BEAT1N DNEVNIK. spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena —.............-............-..........60 IV,leg Pavline Pajkove je I.uiza Pesjakova takorekoč edina ženska. ki se je koncem prejšnjega stnletja udejstvovala v slovenski knji-tPTUOSli. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELK NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ............................... -®0 Kratke pov.-ti iz življenjepis pisatelja. To so prva knjlicvua dela slavnega ru*ke:» romanopisca. .40 .75 .60 DEKLE ELIZA, spisal EdmonO de Coneourt. 112 strani. Cena —............................................... Conrourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajer, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima elnvk med hranjeni vtis. da imsameiup; osebo sadijo *raj njega In kramljajo t njim. DON KIUOT spis«l Miguel Cervantes. 158 str. Cena To Je klasično delo slavnega španskega pi-aatelja. T«» j«* ssitira na viteštvo. ki je še vedno hotelo oliraniti svoj |*»nos in veličino, pa »e ni zavedalo, da Je umira. "I>««n Klhot" S|xidn uied mojstrovine »cvetovno literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena live čtrbl enega naših najboljših pisateljev vsebuj«- ta knjiga. "Njiv*" iu 4 "Starka". Obe sta mojstersKn za vršen i. kot jih more uivrflti cdltmle naš nežno-Cutcči Meško. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 t-trani. Cena ............................................... Kdor n«- pozna «11 ja^k">rn življenja, naj prečila tn roman. «>l» čitanju se mu lw. odprl po-rsetn nov svet, poln neslutenib dogodkov. GLAD. Spisal Knut ilaiisun. -KI slraui. Cena .90 Komati znanega nordijskega pisatelja je svo-Jevrstn«! vel«-za ni m i v in odkriva «"lst«> nove strani človeškega življeuja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ..... .50 GOZDOVMK. spi Mil Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................73 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljein. .Marsikdo s«' si»ominja njegovih romanov "V padišabovi senei". '*Vluetov", M Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vr*' na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GOMPAČ1 IN KOMURSARI Spisal Jutij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre o imenu. To je l*-*eni lju!«eznl in zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 BUDO RRE7.NO in druue povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ................................ -S3 Naš izhoren prl|«ovednik ln poznavatelj narave nu«ll čltatelju lejnito naših kralev ln zanimivosti Iz življenja naših ljudi. JERNAČ ZMAGO VAČ. spisal 123 strani. Cena ------------- H. Sienklewiez, .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne imreiti znanega |H>ljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena trdo ve-»ne .75 Knjiga je posvečeua onim. ki so šli skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .......................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Franeoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin. polet v stratosfero itd. KAKO SEM SE JAZ L1KAU spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi Irlje........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-SI poslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel «k! Stile «Io Sole ter »1 slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knji««» pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čita-telj večkrat o«l srca nasmejati. .75 KMEČKI Pl"NT, spisal Au*. Seno® Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih iM.jev. Bojev s Turki in graščaki. — 1 'Za»'nji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen man bo sleherni z užitkom prečita«. LA BO 11 KM K. Spisa; H. Murger. 401; str. Cena...M KnjijOT opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli fMilovlee devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano de*o. LISTKI. (Ks. Meško«. 144 strani .. .70 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Štiri knjige, cena ----- 3.35 Krasen roroan enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč strani. IGRAI.EC. spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, |(o»kuša na vse mogoče načine, »plet-karl, doživlja in pozablja, tod« »tras*. do Igranja ga nikdar ne mine. M "GLAS NARODA pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-Ije, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne Ijamo. M Al.I LOKI), spisala Frances Hodgeson Burnett. ma strani. Cena ............................... -80 ClolMiko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. l>eček je plod ameriške vzgoje, ki no pozna ralik meni bogatini in reveži. jiač pa zna razlikovati le med dobrim in slahlm. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena JO fttiri zanimive črllee našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena -............ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Op|>cnheim je znani ang'e&kl ro-anopisec i»oznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Jauko Kač. 119 strani. Cena.........60 MLMO ŽIVLJENJA, e:'*^ Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. m. »»'rek), 188 str....... .60 MOŽJE, spisal Emerson flngb. 209 strani. C ena 134 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cem. ________ .35 Junaki tejoi romana blodijo In tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi i»ota omagajo. NAŠA VAS. spital Anton Novačan. 224 strani. — Cena lv— V zvezku je devet črtic povečini Iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je ned^gljiv mojster v opisovanju značajev. NAft.A LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dufio dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remee, 94 strani Cena .4f Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ------------------------------- .70 Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvih letih svatovne vojne". PESMI V PROZI, splsai Chaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ----------------------------------—- JO Verna slika pestrega velikomestnega življenja ln spominov nanj. PINGVIN8KI OTOK, spisal Anatole France. 282 > strani. Gen ________________________________ JO To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ avojl zabavljlcl. PLAT T\ ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne i»ovcsti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjign še dve. namreč "Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _____ 1J» POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našemi domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena .......................................... .60 Knjiga vsebuje tri i>ovesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, n jezove misli so glolioke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena .....................—................... -50 Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin.^ uoseže tudi iMivest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjcv. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega liisatelia. PRIHAJAŠ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ceca .60 Kakor vse l>etelove iiovesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gang!, lil »trani ........ .60 PRODANE DUŠE. spi^i! Joža Lakovi«. 160 str. Cena .60 Kdor boče vedeti, kaj |k»čiio fašisti z našim uliojrim ljudstvom na Krasu. na> uročita to pretrešljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ______________________________________ -75 Prgeovori. eseji in misli slavuega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. lO-''. stran.. «_"ena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva oereče moderne probleme In iK»sega v drugem delu v vojno ln povojno dobo. RDEČA .MEGLA, spisal Kari H gor. 1»« strani. Cena .70 V* širokem štilti zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako ču«,ovito finow». da mora čita-telj nehote z napetim pričakuvanjem čitatl do konca. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani Cena .............................................. .60 SPISJE. Male povesti iz kmetkega življenja. 67 strani. Cena ..................................... JU Imamo v zalogi BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 25 c Cena 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, K. T. slika doriana grava. Spisal Osear Wilde. 301 strani. Cena ........................1-20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični Taebinl. po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z neuremagljlvo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 Mtiai. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. Student naj ro. — naš vsakdanji KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .30 Naš mojsterski pri|>ovcdiiik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena —---------------------------------— -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisati točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izjtoved žene in matere, ki je izjeubl-la na bojidču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jib je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano. :Vfl strani .......... 1-2! TUNEL, spisal Bernbard Kellennann. 295 str. Cena 1.2W Globoko i tod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel mod Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče la tisoče delavcev. Toda Železna volja inžlnirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-po ln Ameriko globoko [»od uceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisara Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena —............................7» Knjiga vsebuje jictnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o Ijuljezz' * soroduli dušali. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Meriinee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov franr«>skcga mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Miehel Zevaco. 461 stranL Cena .............——........... 1-30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAnOTJU. spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ------------------------------------ .40 Zanimiva povest lz prejšnjega stoletja. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. -------- .75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana gioltoka mirn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JSt> Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ----------.......--------------------------- L2i Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tc^! vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena -...... 7: Zvezek vsebuje i>ovesti Milčinskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčia-skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je Jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .7: ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer- jevskl. I. DEL 260 strani. 11. DEL 212 str. 2.-Vellkl Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanlh katorgah, utrjenln jetnl-Sklb taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..lJSt Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZaRJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .81 Broširana.............6< Čltatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"*; Kako ga je hudič skušal. Itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. MAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Twnl*. 229 strani. Cena .—......................................- ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Kan Pregelj. 98 strani. Cena.........................."0 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska iHiv«*st prav nič tie zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je gloltok, navzlic temu pa laliku razumljiv tudi preprostemu čltatelju. w . ^ -s« Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIO OPREMI JENA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ......................... ANDREJ HOFER ..................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA —............................'»'»c BELGRAJSKI BISER ...........................................35e BOŽIČNI DAROVI ...............................-.............—» S3e BOJ IN ZMAGA ....................................................... CVETINA BOKOGRAJSKA ....................................V>t CVETKE (pravijire za stare in mlade)................ ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................2.V DEVICA ORLEANSKA ............................................."dir DEDEK JE PKWIL (pra>ljire) ........................ l»r ELIZABETA, HČI SlltIKSKEOA JETNIKA ........:'.3e FRAN KARON TRENK ............................................X'.e FRA DIAVOLO ........................................................5»c GOSPOD FR I DO ITN ŽOIAA. Spisil Fran MU-činski. veseb»Tn«^lre humoreske, ~T- strani JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) :',0r HOKEJSKA BRATA (rrtiee o misijonarjih v Koreji) ........................................................:{llc KRAIvJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OS VET A t iz ahruških gora» .....3t»c KAJ SE JE MAKARU SANJAI.O ..................„.... 33« MARKO SEN J AN IN. SLOVENSKI ROBINSON___:.'>< MARON. krščanski dfrek iz Libanona ................ MUSOL1NO. rop:ir Kalabrije ................................ Ptc MRTVI GOSTAČ ................................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................ <0r MLADIM SRCEM (par krasnih frtir pisatelja Meška) ......................................................... 2;,c NA RAZLIČNIH POTIII ........................................U>c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................5Oc PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spi>al .los. Spillman. Cena .........ol) PRISEGA Hl KONSKECiA GLAVARJA. P«,ve>t iz starejše misijonske zgtNiovine kariad-ke. Spisal Ant. I Iuonder. t "ena .............. iitl PRVIČ MED INDIJANCI. 1'ovest izza čitsa .«1- kritja Amerike. Cena ....................30 PA BERK I IZ ROŽA ...................................... PARIŠKI ZLATAR ......................................... POŽIGALEC............................................... 27,c PRSTI BOŽJI ............................................:>or PRAPREČANOVE ZGODBE .................................3.1r POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................ PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1,— PIKIII (spisal Krištof fcmit) ................................ :{«c PR1VIJK E IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv.----------------- 4Or II. /v................. Iflr PRAVLJICA. Srdsal H. MaJar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ........................ rklGODKE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sel.«. Poslovenil Vlailimir I^evstik. Itoman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK ......................................................25c PATKIA (povest iz irske zgodovine) ............... 3f)e POSLEDNJI MOHIKANEC ........................30c RDEČA IN BELA VRTNICA ........................ REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ........ :i»c ROBINZON KOŠUTNIK .......................................50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti In nezgode 3 potovanja dveh m«»r- narjev. Cena ................................ SUEŠKI INVALID ....................................................3r,e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrorev) ............3«c SVETA NOTBURGA ........................ STEZOSIJ2DEC .....................................................30e SVETA NOČ (pripovedke) ..............................................10e TRI INDIJANSKE POVESTI ........................:;oc TURKI PRED DUNAJEM ..............iOe TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, tnlo vezano 1 - VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov ............................... VOLK SPOKOKNIK (spisal Frane Meško; s slikami) .................................................... Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ...................................... ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA GOe ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ........................ 25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) del ............ 40e II. del .............40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezku .... 59 VINSKI BRAT. (V. zvj, Gangl .............. I50 8 POVESTL (IV. zv.), Gangl ................ j,o 13 POVESTL (III. z v. j. Mangl .............. Roman is krvave bosenske zgodovine. Boji ■ Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj krava ve dobe Bomncer. SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. » t. • 111 M GLAS NARODA 99 New York, Thursday, March 18, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN C.8.4. J KRATKA DNEVNA ZGODBAJ ^ -■i a preiskati. Ampak zdaj ni-Bmani o asa zato, preobložen sem Iz delom. Prosim uredite po-Btp'lmn, da lx) odpuščen iz s!u>- 44Toda zdi se mi, da bi bilo ■vendarle dobro pozvati Krajuš-livtna in ga vprašati, kako in ■kaj." 44 Xe Krajuš>kina, temveč ■Kirjuškina." 44 Nu pa Kirjuškina. Torej ■ pravite, da je marljiv pri !<-■Iu?" 4'»Seveda je, to se pravi, sli-■sal sem, da je marljiv — sam ■m- nisem prepričal o tem. Mo-Bgočo je, da je slspar, vre n volni. Mogočo blini marljivo:! za- ■ tegadelj, da bi dobili o aj"in ■boljši vtis . . ." <4Nu, ee je Kirjuškin slepar, ■ pustolovec in kdo ve kaj še. Ijc naravno, da ne more ostati lpri nas v službi." 4 Saj nisem dejal da j" **e-par, na to nimam dokazov. Najboljše bi bilo, ee bi r:a odpustili čisto tiho. Izgovorimo fp, da moramo skrčiti število dsebja." 44Ampak ali nič ne pomislite. DVANAJST PRIPOROČIL da bo hotel imeti od nas yri-poroeilo ?" 44Ce bo to zahteval, mu ctji bomo pač izstavili. NapSoii bomo. da se je v tem času, kn je delal pri trustu 44Napro !ek'1 prav dobro obnesel." . 44Tako bo prav, tako. K;u napišite mu spričevalo in od pustite ga; čfcnv preje, tem bolje." Tako je bilo sklenjeno in kmalu sta bila direktor in t«»j-nik t rust a "Napredek" zapo-sier.ii z drugimi skrbmi. 4 4 K našemu tnrstu je prišel od trusta "Napredek." "In kaj je bil vzrok, da na odpustili?" 4 4 Skrčili so osebje. I/.vlM: pa >o mu lepo spričevalo." 4 4 Hm, tako. Toda morali g;i bomo odpustiti." 44Iz kakšnemu vzrokaf" 44Iz njegovih dokumentov n: razvidno, kaj je bil popxej '" 44 Potem je treba to storiti čimprej." 4 4 I>a, črmprej. Ukrenite vse potrebno za odpust. Napišit« mu spričevalo, napišite, da o 1-puščamo gospodarskega vodje Kirjuškina zaradi toga, ker b< podjetje ukinilo mesto, za katerega ga je sprejelo v službo N'u, saj veste, kako se napiše takšna reč!" 44N'u. kaj pa je? Saj ima ta mož dve sijajni priporočili. Zakaj pa naj ga odslovimo iz službe ?" 44Iz njegovih listin ni eisto jasno razvidno, kaj je bil prej." "Ce je tako, storite kar je tr^ba, da čimprej izgine. Pri nas ne sme ostati v službi nihče ki ga zaseneuje še tako rahel sum v pogledu preteklo-ti." 44 In kaj naj nru napišem v spričevalo?" 44Kar hočete! Sa j imate nekaj fraz v zalogi. Nu. lripišit- n iu zliogom!" Minilo je leto. Gospodarski vodja Kirjuškin je imel v žejni dvanajst spričeval in vsa so bila dobra. Kljub dvanajstim spričevalom pa je bil brez službe. Ko je tako iskal name^ve-nje, so mu povedali ali da pri trusttu 44Napredek" i";«"ejr. gospodarskega vodjo. Napotil se je naravnost tja. In glej! Kirjuškin je |x*t«»jr-nil iz žepa dvanajst priporočil tov jih pokazai ravr«ateiju Ig-natiju Petroviču. To se pravi. pokazal jih je samo enrjst. \aj1i prvo je podpisal Tgn:«tij Petrovič in tega j«4 Kirj-iškin ?»<1žh1 v žepu. Ko je Ignatij Petrovič preči ta l spričevala, je obstal od navdušenja. 44Takšnega človeka," j,* de-' jal, 44smo že dolgo iskali. Nad leto dni smo ga iskali, pa nismo imeli srečne roke. ('emu se niste javili prej? Pros:m vas, koliko pa zahtevate ra| mesec ? " 44Štiristo rubl.iev." 44Velja! iXubili boste šest -to rubljev. Z« b> me veseli, da smo našli to, k-ir smo i«Vli. Vr enem lotil smo le našli moža, ki nam je bil tako potrelm!'" TRINERJEVA ANGELICA JE SKUŠNJO ZMAGOVITO PRBTALA Zlato se preizkuša v o^nju, zdravilo se pa preizkuša v o-j?nju kritičnega »lravstvene^p stanja. To zimo je bilo dosti teara oioija. 44Zelena zima polni pokopališče." Ta stari pregovor so zadnje meseee večkrat navajali. Toda Trinerjeva Angelica je zmagovito prest;i-la skušnjo in dobila dosti novih prijateljev. S tem, da olira nja črevesje čisto, izganja Tri nerjeva Angeliea nevarne b.i-cile. Niti najmanjše prilike nimajo naseliti se v ereve«=iu." li: črevesje izčisti tak«^ udobno, brez težav in drugih nevšočnih znamenj, da je žare« užitek piti Trinerievo Ansrelieo. Xie ne sestavino, anareliea korenina In druga zdravilna zelišča 7 zdravim kalifornijskim vinou . so brez vseh kemikalij. Pri vseh lekarnarjih in prodaja!-eih zdravil. Za breznlaeen uzo-rtv* pošljite kupon .Tos. Triner Corp., 1Z1Z S. Ashland Ave.. Ohieago, III. IVnt. 16. Prosim, nošljilr mi hm-plačen vzorrc Triurrjrve An^elire Ime........................... Jcsla........................ M«'sto. i|r/.;i va ............. UROPANE POSTNE VREČE. V Aixu se je primeril drzen ropars'ki napad. Več mož je ]>onoči sredi mesta s samokresi ustavilo poštni avtomobil in vzelo iz njega petnajst vreč. Prisilili so vozača, da je prepustil svoj sedež enemu izmed razbojnikov, ki je nato voz zapeljal v samoten kraj v okolici. Tam so vozača odložili, sami pa so izginili. Koliko zn-iša plen. še niso ugotovili, gotovo pa gre za več nego milijon frankov. Pc.licija za roparji doslej ni našla nobenega sledu. KAK POKLIC IMAJO Živali "s?* L. Ganghofer: llM Grad Hubertus fiHI :: Roman :: 1937 SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREI>NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street 1 »Min« i» ..... Skoro bi tudi pri živalih človek lahko govoril o poklicu, ki ga živali opravljajo. Kar naštejemo jih po vrsti, pa bomo videli, kakšni mojstri so i>osa-mezne živalske vrste v posameznih predmetih. Čebele bi lahko imenovali imenitne matematike. Svoje celice v satov ju zna jo tako sestaviti, da z najmanjšo množino gradiva ustvarijo največji mogoč prostor. Za stene in vmesne prostore izgube zelo malo prostora. Krt je vremenosiovee, k-tkor tudi mnogo drugih živaM, ki nam s svojim obnašanjem naznanjaj«), da se bo vreme spremenilo. Cela vrsta ptičev spada med izvrstne godbenike in pev«:r\ Bober je obenem arhitekt, te sar in Žagar. Svizec je prav Spreten inženir, kateri ne zna le svoje stanovanje dobro zgraditi. anrpak gradi tudi vodovode in odvodne kanale, da je njegova hiša vedno na suliem. Ose in sršeni spadajo med papirničarje, ker znajo delati prvovrsten papir. Kakor znano, iznajd'ba papirja pvih: ja odtod, ker je nekdo na t an 'bo opazoval in posnemal te živa lice ter je tako začel delati papir. Med predilničarje spada mnogo živalic. Kar zna svilo-prejka. to je neprekosljivo. Trda tudi umetno svilo so so l judje naučili delati pri živali-cah. Mravlje so slov«-Či gradbeniki in obenem vojaški ženi ji. Sod", al no ureditev mravelj so občudovali že maisikateri učenjaki ter jo ljudem stavili za vzgied. Pa kaj, ki jo človek vendar le Človek in ne mravlja. 114 Nad dolino z njenimi vrtovi, hišami in travni ki je razlit koprenast hlap. Napol je redka me nla. ki vslaja iz jezera, napol modrikast dim, k; -e dviga iz streh in se prijetno diha — tako jv kakor bi bila kri pri slehrnem dihljaju lažja. — ^čemi po vseh živcih. Človek gre in ne občuti le lesa. Cut • niii zajame ugodje brez misli, veselje .-anjavega uživanja. V taksnem občutju je šel Vili, ki je bil že pri prvem kor.-iku na cesto pozabil na žaloigro v orl.p kletki, poča-i proti va i. Tedaj je lia cestnem ovinku pojavila ito-*poska Li/ika. Bila je menda slabe volje in j« povešala koketno sfrizirano glavico. Desnico je opirala ob bok, v levici je držala pločevina->to ročk (j In s trudno ravnodušnostjo mahala z njo sem m tja. Vitleti je torej bilo, da je n«* menjena na Mahovo, odkoder je Zaunerica d«» bivala mleko. K<> je ugledala Vilija. je Lizika zardela. Razžaljeno >e je našohila in se umaknila *,».»d s<»-vražnikoip vstran med grmovje. Ta premišljeno jezni beg je Vilija očitno razveselil. Z nekaj urnimi skoki je dohitel u ležnico. No, no! Menda smo užaljeni, kali.'1 Objel je I iziko okoli pazu. 44Kebrček mali! Ka, >ein ti pa naredil.'" 44 111 go-poo lepe so! ze! In lica, po katerih >o tekle, -o bila tako <> krogla in sočna! In usta tako melkka in rdeča. °ri sleherni novi solzi se je zdelo, da so se vlažne ustni, e še bolj razgrele. 44 Lizika!" Tudi Vili je sedel na kamen in o-U dekletu roko okoli vratu. "Nehaj vendar jokati! Saj «i iii-cin storil nič hudega, nasprotno! ■ xi Če sen. te užalil, ne da bi vedel, rad s|>et po-j>ravim' A Lizika je obujmo zatarnala. 44Ne, gospod grof. Tu se ne da nič popravljati! Danes ste m? zadeli v -rce. Lil l>oll! Saj niti ne veste, kako tiobro s c p. o vas-mislila." Vili je sprejel to kratko ljubezensRP pyuudbo s tem da -i je pritisnil dekleta krepko na prsi. Lizika se ni branila, vendar je z vso resnost j , ponovila- "Ni. tega ne veste! Svoje življenji oi dala za vas. Vse te dni sem morala misliti >amo na vas in vid mi je skoraj vzelo, tako brc peneče sem se ozirala proti goram." 44Ali V"<*" Vilijeva ginjenost je rasla. 44T; ijubo, ljubo dekle!" 44In danes opoldne — najlepši nagelj sem u-irgala in vam ga vrgla, lil vi —" Liziko so sp<-l obiile t bogi nageljček sta brcnili >trat>. kakor I »i ~c vam gabila cvetlica — in jaz!" *4Toda ijubica!" Vili jcjjoljubil Liziko na mo Kre ustnice. 44Kako le moreš trditi. «la bi bil brcnil nagelj -trail.' Nesrečno naključje pač. K,> sem hotel cvetlico ujeti, s«'m se spodta-knil." — Dobri kal se je jokajočemu dekletu ]>ra v k«« zaljubljenec, ki se vedno bolj razvnema. Beži vendar, noiičiea! Zaradi česa naj bi te hotel tuli žaliti.' Saj te imam rad in —" Poljubljal jo !»• in poljubljal. Lizika -e ni upirala, temveč se privijala ^ e-i.no tesneje Vilijn v roke. Pri tem je venoiia r jokala, k;.ker bi ji solze prav |»«»>« bno dobro dele "Prosim te. Lizika, nehaj vendar jokati. Teg«i ne morem gledati!" Tedaj se je spomnil na rubin, ki ^a je bil pr" idhodti obenem z obema jelenovima kotnikoma vtaknil v žep. "Ljubica! Nekaj imam zate! » ' no je gel po kamen in ga dvignil Liziwi ■•red očmi. Kljub temu, da ^e je začenjalo že mračiti. jr žarel rubin tak. kakor bi imel \ sebi skre rdeče sončne svetlolie. "Vzem;, Lizika! Kamen ti darujem. In ee • mmVš. ti ga dam vdelali \ iglo ali prstan. leliaj se jokati!"" Pol p re^ t ruše no, pol pohlevno je -trunl;« Li :ik*a v isUieči se dragulj. Ko ji je >ti>nil \ il: !;::men v rr ko, ga je zaprla v pest in dvonu* če ozrla v Vilija. kakor bi še vedno ne moirl.i verjeti, ijaia. da lou je pohajala sapa. Rahli glasovi so zazvencli skozi gozd — v \i'si je zvonilo zdravomarijo. "Marija, in .Jožef!" se je ustrašilo dekle. kK luči zvoni! Zdaj sem se pa pošteno za eiudila!" Ošinila je \ ilija z iskrim pogledom -vojih črnili oči. pogreznila roko z rubinom v '.i p svoji-ga krilca, pograbila z drugo ročko s :al in bolela zbežati. Toda \'ili jo je ujel in i jo priti-uil na pr>i:4"Pod okni» pridem nocoj." Z lici. tako rdečimi kot cvetoč mak. je-poverila Liziki glavo. 44Ah, ne čakajte >anif», vi hu-liobee! llihetaje se mu je izvila iz rok in zlu-hi a. Z libčmkom zmagovalca po vniči odločilni fiit ki je g': *dal Vili za dekletom. Toda ko je n j« -. e frfotrječe krilca izginilo za grmovjem, -«• jc zbudilo v njem občutje, ki je bilo začudo p »-l.-lmo moralnemu mačku. 44Seveda," jo zairo !el pred se iti -i pomaknil čepico v zatilnik. ---'Zdaj je ieoj iskri belec skočil spet čez plot z mojimi dobrimi sklepi!" Za čas je premišljeval. 44 No lore j!" Še to zadnjo neumnost, potem ;>a konec! * Kako /a i>' >e j«* na poli do Jezerskega dvora i.j«»govo občutje še izboljšalo, je pričela be-e-da, ki j<* z njo pozdravil natakarico na živo lazgiban: terasi: 44l'rnot dekle! Stekleiiko mo nopola v led! Potem bova irovorila naprej!" VALJE /'/(tl)IC ZE ZOPET PEŠČENI VIHARJI naprodaj imam 6 hiš in 75 lotov, hiše so tudi pripravne za vsakovrstno trgovino, vse poleg State Rd. 49, dve milji rz Chicago in po 15 minut do dveh drugih mest Prodam vst? za zmerno ceno. Pišite 'di "e na ood grof. Lahko poskusite; ka;ti, da bi se vstavila zlata kočija pred stanovanjem hišne o*ivrbnice, tega ni videti vsak dan. Torej prosim, da me! tic pustite predolgo čakati. Do tedaj pa bom zaradi večje \arnosti še po^Uihda za delom in bom poskusila crečo. Imam ?e nekaj naslovov.'* i Ifelga plača svojo kavo in se poslovi navzhv Hellfeldo- j vemu oporekanju. Gloria ne reee ničesar, vesela je. da ji*; II« Iga šla. Samo z velikim premagovanjem si podaste roke. ''Mnogo sreče in uspeha, Helga!" 44 Hvala!" To je bilo vse. Cirof Hellfeld sprejme H-dgo lo vrat. Ko njeno roko pritisne na ■svoje ustnice — in pri tem ga «Mo-lia ljubosumno gleda — pravi: "Upam, da se kmalu zopet vidiva, baronesa. V.i četudi i še ne pridem v zlati kočiji." Smeje gleda za njo, kako odhaja, predno se v; ne k Glo-j riji, ki si je medtem še naročila sladoled. "Helge ne razumem; tako drugačna je postala Zdi se mi, e je uživila v pretnenjene raamere, ker se ni hotela prodati. Marsikatera takega poguma ne bi imela. Tn sam se skoro sramujem, ker sem preveč lalikomišljen in sem, mlkri-•« priznam, zadovoljen s položajem mesto da bi želel, da se kaj premeni. Ce imam denar, sem zgoraj, če ga nimam — kar je največkrat—še bol j in se d< lam, kot bi imel polno denarnico samih stotakov.'' 44Meni pa se zdi strašno, če kdo nima denarja!" 44V resnici je grozno, Gloria. Tebi na to ni treba misl;-ti." se smeje. "Potem pa temu strašnemu položaju enkrat napravi konec," ga spoosluževala te besede. Zakaj je tedaj tako odlašal, da bi rekel odločilno besedo, katero je Gloria tako željno pričakovala? O, zato, ker je. kot mnogi drugi, mislil, da je veselo, razposajeno samsko življenje tako lepo. In ker je vedel, da mu baronesa Gloria Friosen ne bo pobegnila. Ali pa je mogoče čakal na veliko ljubezen? Biti zaljubljen še ne pomeni ljubezen; to je bil zanj čas večnih prem en rb. Kaid se je gibal med lepimi ženskami in poleg Gliorije in Mire, ki ata mu ugajali posebno zaradi dobrega gmotnega ozadja, se je zelo zanimal za lepo, plavolaso baroneso Helgo Lange-nauovo, katero je želel zopet kmalu videti. Sedaj je vedel, kje stanuje in t roba je bilo samo malo potrpljenja in spretnosti, da jo je "slučajno" srečal. Nenadoma stoji pred njo; dela se zelo presenečenega, kot že enkrat. 44O, baronesa, kako nepričakovana in — hočem tudi povedati vašo misel — nezaslužena sreča! Kaj ne, to ste ravnokar mislili?" Helga se smeje, prisrčno smeje, povsem zarorožena. Za to stoji takoj poleg nje. in ker je hnel oni srečni dar, da je /naI človeka pregoveriti, jo tudi takoj pridobi, da gre ž njim v kavarno za četrt ure. In zakaj tudi ne bi šla!" Vsakdo ji je moral privoščiti, da je bil konec dneva prijetnejši, ker ji je zopet prinesel razočaranje. Grof Hellfeld opazi njeno jxvtrtost ter ji prisrčno govori. 44Tako ste pogumni, baronesa! Prehodi so vedno ne prijetni in vi, kot hči vojaka, srte že prestali .toliko zmagovitih bojev. Celo Gloria vas je občudovala." 44Da. Gloria v svoji neiskušenonti že more to presoditi. Kako sem jo vendar cenila!" ^ i Dalje prihodnjič.) Elisabeth Rethberg pronajde glas in grlo varno z Luckies S lavna Metropolitan Opera sopranistka piše: "Veselim Luckies zdaj že štirinajst let. Ko sem prvič dospela v Ameriko, som opazila* da tukaj operni pevci znatno več kade kakor pa pevci tamkaj. Sedaj mislim, da je vzrok, ker je ttdiko ameriških pevcev sjtoznalo, da so nji-hov i glasovi in grla varna z lahko kajo. To že vsaj sem izkusila kot slučajna kadilka. Dejstvo, da Luckies so lahka kaja, mi prežene skrbi glede mojega grla,99 ROJAKI. Id nameravajo (• poletje potovati v domovino, mj si TAKOJ zajamtijo prostore. Na nekaterih parnikih m ie vsi prostori razprodani. Torej kdor boie potovati, naj nam takoj sporoči. potniški oddelek "GLIS naroda" ^Neodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Miss Rethberg odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljiveev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted"". Luckies so prijazne grlu. NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU ifeerrtctu 1MT. TH. Aox-Wn rn»a Iz Jugo slavij e. Nenavaden vzrok same-umora. Xa Olihu. otoku tvorne Dal macije, si je vzel življenje 80-letni premožni posestnik .Jakob Lukas. Vzrok njegovega obupa je nenavadni. Sin '*e ji jc zatrjeval, da jo bo sin gotovo vzel. Pred nekaj i a« -vi se je sin vrnil, a izl.ran:* neveste ni maral. Oče mu io j«1 priporočal na vse načine, rot i i je sina, naj jo vzame, ker je t i-ko obljubljeno in vse prior-.v-Ijeno, sin pa za vse to in iiml nobenega razumevanja. Zaradi tega je starec obupal. Žalosten incident pri Pakracu. 1. marea je prišlo pri Pakracu do obžalovanja vrednega dogodka, ki je zahteval svoje žrtve. Znano gozdno industrijsko podjetje šlaveks (Sla * ni-ja eksport) je speljalo sv »jo gozdno železnico deloma tudi po zemlji nekaterih kmetov. Potrebno zemljo je pod J 'tj-vzelo za 10 let v najem. V januarju je ta desetletna d »ha potekla. Za podaljšanje p »g«-ribe so kmetje zahtevali večjo najemnino, na kar pa prijetje ni hotelo pristati. Zato so kmetje zahtevali, naj se tračni- ce z njihovega sveta odstranijo. Ker podjetje tega ni hotelo storiti, so se kmet ji- zlo ali j ter sami na nekaterih mestih j razdrli tračnice da bi onemogo-; čili vožnjo vlakov. Ponekod! so z' ženami jn otroci zasedli; pre go t.er tako ustavljali vlake. \ 'slilž-henei Sla veksa so skuhali kljul> telim nadaljevati z obratom Lr<>zti poročajo tole zg< hI ho: Ženska, ki je sedaj stara 59 let, je ]mi :*,7 letih našla svojo j 71» let staro mater, o kateri jo: mislila, da je že davno mrtva. Ta v«-s» I i dogodek, ki se je zgodil ko sta se po tolikih letih zopet srečno seŠIi mati in hči. pa ima ]>es'tro predzirodovino. Leta 1900 je tedaj 22 let mo kje izgubilo, tn-di mati ni nič -dišala, tla se je njena hči poročila. Ker pa sta se po poroki obe drugače pisali, zato je bilo silno težko, ko sta se začeli zanimati kje je ena j in kje je druga. Hči je spo-j čet koma na vso moč vneto iska-! la svojo mater, pa je ni mogla nikjer zaslediti. Zato je mislila. da je mati medtem umrla. 'Tako si * j»> tudi sama poročila, kej je mislila, da matere nima I V vee. sevetla te«?a veseleira «h»-irodka ni tnogla več naznaniti svoji materi. Medtem pa >e je tudi mati zanimala za svojo hčer. Toda, ker je nekdo nekoč rekel, da je njena hči najbrž že mrtva, je bila mati seveda žalostna, toda iskala je ni več, ker je verjela, da je tako les. .»lati je po poklicu svojega moža morala vedno za njim potovati iz kraja A' kraj, zaradi česar je bila sled za njo Še poprej izgubljena. P«-7Kri;> s je lilo. d l je mati postala vdova, kmalu za njo pa je postala vdova tudi njena hči, vendar nobena ni ve dela za drugo. Tako bi še danes živeli druga brez druge. k< bi ne bil najmlajši sin lič.-r-poklican k vo jake m. Urad \ Straubiniru jja je zahteva' od urada v Donaustau-u. naj mu pošlje izkazila. da ie vojakov; hiiiKtoii v Havre IjifajrHte v Havre Quirii llary v Cebrtmurg lo. aprila: Kiirupa v Dremen K»-x ▼ Genoa i i. aprila : Noruiandle v Havre 15. aprila: Kf^utpiria v Cberlx>urc •i. aprila: Vul«-ania v Trst i", aprila: ltr«-ui<*u r L.'emeo _"i» aprila : IC-'ina v lieooB JI uprila: M-oiharian v Havre v/ii'«-!! Mary ▼ t'bertx»urg _"-» aprila : II«* Ue Kran«-e v Havre font«* «ti Savoia v Genoa _'». aerila : Ku ropa v Rri-rapn _S. aprila : Norma id lie v Havre Aiiuirania - Oierbo'irg 1. maja : S. maja : C-onle di Savola r <«enoa U*. maja : Nortnandie v Havre .Manhaitaii v Havre Jl>. maja : Il«'r«'iicaria v < lierhoiirjc -1 maja : llrniiHii v Ilremen maja : Roma v Genoa -'.">- maja : I ji fa yet le v Hcvre •JC. maja : (Jtieen Mary v Clierbouric JS. maja: Paris r Havre •JT». maja: Rez v Genoa 1. junija: K u ropu v Ilremen 1. junija : Normaudie v Havre Aipiitatiia v <."lierl»oiirg WaKhiiiKton v Havre 1. junija : Vnleania v Trst junija: Queen Mary v Cherbourg ta. junija : Bremen v Bremen 12. junija : Chaniplain v Havre Coiite di Savola v Genoa HI. junija: Manhattan v Havre Aipiitania v Cherbourg N« t m a n die v Havre .S. junija : Kuropii v Ilremen junija : lie ile Kram-e v Havre lb*reii£nria v Cherbourg Salurttiu v Trst junija : Queen Mary v Cherbourg "U. junija : Rex v Genoa junija: Ilremen v Ilremen Lafayette v Havre V. juniju : Norma udie v Havre Aquitania v Cherlnairg Washington v Havre julija: t'oute di Savoia v iienoa Ilerencaria v Cherbourg Chaniplain v Havre (i. julija: Kuropa v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourg Ile de France v Havre 10. julija: Vulcania v Trst •4. julija: Nonuandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 7. Rex v Genoa Bremen v Bremen 1. julija: Rerengaria v Cherbourg 1. julija : Kuropa v Bremen I. ju?ija : Saturnla v Tr*t Chaniplain v Havre S. julija : Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg -0. julija: Ile de France v Havre :i. julija: Conte di Surola r Genoa _ _