Kamniški OBČAN St. 3 54. leto Kamnik, 27. februar 2015 Ena smodnišnica, veliko idej V Medobčinskem muzeju Kamnik so prejšnji petek pripravili javno tribuno o perspektivah opuščenega območja nekdanje smodnišnice. Razprava je pokazala, da je predlogov in idej veliko, prave vizije, kaj bo s tem območjem, pa Kamnik (še) nima. Jasna Paladin Kamnik - Smodnišnica ali območje nekdanje Kemijske industrije Kamnik (KIK), kjer so še do leta 2009 izdelovali enega najboljših črnih smodnikov na svetu, po stečaju podjetja predstavlja enega največjih izzivov lokalne skupnosti v zadnjem obdobju, celo zgodovinsko prelomnico, kot priložnost vidijo nekateri strokovnjaki. »Na današnje srečanje smo povabili več ljudi, ki so kakor koli vpleteni v to zgodbo. Želimo si konstruktivne debate, naši pogledi so si gotovo različni, a skupno vsem nam, ki smo se danes zbrali, je gotovo to, da nam za to področje ni vseeno,« je zbrane uvodoma nagovoril povezovalec javne tribune Goran Zavr-šnik iz Kulturnega društva Priden možic, ki priznava, da so v društvu med lastniki območja do sedaj še vedno našli sogovornika, da pa se stanje hitro slabša. Velikansko, kar 72 hektarov veliko območje za razpadajočim betonskim zidom na severu Kamnika je močno prežeto z industrijsko (pa tudi naravno) dediščino, ki pa se nezadržno izgublja. Stroji iz nekdanje smodnišnice se zaradi stečajnega postopka pospešeno prodajajo v tujino, gozdarji opozarjajo, da se je nedavno zgolj zaradi zaslužka posekalo nekaj velikih, a povsem zdravih platan, cipres in jesenov, podobna usoda pa v prihodnje utegne doleteti še preostale »kamniške velikane«, ki jih - ker omenjeno območje ni opredeljeno kot gozdna površina - zakon o gozdovih ne varuje. Območje nekdanje smodnišnice je danes razdeljeno med več zasebnih lastnikov, Javna tribuna o perspektivah opuščenega območja nekdanje smodnišnice je k poslušanju in razpravi privabila številne Kamničane in strokovnjake različnih strok. / Foto: Gorazd Kavčič ki tu uspešno izvajajo svoje podjetniške dejavnosti (Iskra mehanizmi, Kamnik-Sc-hlenk, Calcit ) in v občini se dobro zavedajo, da računov brez njih ne bi smeli polagati, a predlogov, idej, raziskav in študijskih nalog na to temo se je v zadnjem času nabralo že toliko, da kar kličejo po oblikovanju celostne vizije. Območje izjemne industrijske dediščine Kot je uvodoma pojasnil Miloš Ekar s kranjske enote Zavoda za varstvo kulture dediščine, ima območje status industrijske dediščine, ki je izjemna. »Smodnišnic ni prav veliko, kamniška ima pa še dolgo tradicijo. Območje je dragoceno, zato je zelo pomembno, kaj se bo z njim dogajalo. Težava je v tem, koliko dediščine si neka družba lahko privošči, in mi smo zavezani tudi ekonomskemu interesu. Lahko pa zabeležimo stanje ter evidentiramo in ovrednotimo dediščino,« je med drugim povedal Ekar. Čeprav so mnoge oči ob omembi smodnišnice uprte v občino, je podžupan Matej Slapar pojasnil, da občinskega denarja za uresničitev vseh zamisli preprosto ni. »Lastnik je znan in bi pri načrtovanju moral imeti pomembno vlogo. Eno so naše želje, drugo pa realnost. Trenutno stališče občine je, da ohranimo gospodarske dejavnosti, ki so prisotne zdaj - tu namreč delujeta dve uspešni podjetji z nekaj sto zaposlenimi. Za naprej pa je zgodba še povsem odprta.« Občino skrbijo delovna mesta Z območjem smodnišnice se veliko ukvarja tudi Leon Ko-betič iz podjetja Locus, ki pripravlja občinski prostorski načrt. Kot je dejal, je to območje največji prostorski izziv Kamnika v prihodnosti, da pa so pri pripravi strategije veliko pozornosti namenili delovnim mestom. Prvotno naj bi tu svoj prostor našli zeleni programi kot prehod v bodoči regijski park, a je koncept v celoti padel, saj se obstoječi lastniki zemljišč znotraj smodnišnice s selitvijo na drugo lokacijo (v industrijsko cono na Korenovi cesti) ne strinjajo, prav tako predloga niso podprli na ministrstvu za kmetijstvo, zato v predlogu OPN tu začasno ohranjajo industrijske dejavnosti. »Gre za ogromno območje, ki ga z enim občinskim prostorskim načrtom ne bomo rešili. Tega se moramo lotiti res načrtno. Lastniška struktura je ugodna (lastnikov je relativno malo), a treba je sprožiti proces usklajevanja interesov. Razvoj smodnišnice bo namreč definiral tudi usodo starega mestnega jedra. Vemo, da arhitekti znajo narisati marsikaj, a glavna težava je v tem, da potrebujemo zgodbo, ki bo pripeljala partnerje. V svetu namreč ni običajno, da bi bila lastnik takih območij občina,« je med drugim povedal Kobetič in poudaril, da bi bilo treba čim prej oblikovati strateški svet. ► 4. stran OBČINSKE NOVICE Športniki, ponos Kamnika Naj športnik Občine Kamnik za leto 2014 je postal Luka Mezgec, naj športnica Patri-cija Crnkovič, naj ekipa pa Kegljaški klub Calcit. Priznanje za delo v športu je prejel Stane Žurbi iz Podgorja. stran 3 AKTUALNO Več rojstev, manj gradenj Na Upravni enoti Kamnik so na redni letni novinarski konferenci predstavili svoje delo v letu 2014. Rezultati jih že vrsto let uvrščajo med tri najbolj uspešne upravne enote v Sloveniji. stran 5 IZ NAŠIH KRAJEV Pokriti bazen bi zgradili v Snoviku V Termah Snovik so z doka-pitalizacijo družbe zagotovili prostorske možnosti za izgradnjo pokritega olimpijskega bazena, a čakajo na odločitev občine, saj bi to moral biti skupni projekt. stran 6 ŠPORT Lokostrelci pometli s konkurenco Člani Lokostrelskega kluba Kamnik so dosegli odlične rezultate na dvoranskem državnem prvenstvu v disciplini ukrivljeni lok, ki je sredi februarja potekalo v Kočevju. stran 11 Topli obroki za socialno ogrožene T. i. Razdelilnica bo svoja vrata odprla 2. marca. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik bo v ponedeljek, 2. marca, na Kolodvorski ulici (na sedežu Društva upokojencev Kamnik) odprla Razdelilni-co toplih obrokov, kjer bodo vsak delovni dan med 12. in 13. uro delili brezplačne tople obroke s kruhom in pijačo socialno ogroženim občanom. Do te novosti bodo upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči z odločbo Centra za socialno delo in upokojenci, katerih pokojnina je nižja od 400 evrov. Kot sporočajo z občinske uprave, bo vsak uporabnik z občino podpisal pogodbo o spoštovanju hišnega reda v prostorih Razdelilnice, poleg tega pa bo prejel tudi napotnico, s katero se bo v Razdelilnici identificiral in na podlagi tega prejel topel obrok. Vsi, ki bi v Razdelilnici želeli imeti dnevno zagotovljen topel obrok, se morajo zato predhodno oglasiti na občinskem oddelku za družbene dejavnosti (soba 51 v 2. nadstropju), s seboj pa morajo imeti odločbo centra za socialno delo o denarni pomoči ali odrezek zadnje pokojnine. »Na Občini Kamnik se zavedamo, da vedno večja socialna izključenost v družbi dandanes mnoge potiska v brezizhoden položaj, zato bi občanom z brezplačnimi toplimi obroki želeli vsaj nekoliko olajšati njihove vsakodnevne stiske. O odprtju Razdelilnice smo tako že obvestili tudi Center za socialno delo Kamnik, Rdeči križ Kamnik, Župnijsko karitas Kamnik in Zavod Oreli,« pravijo na občini, kjer so v letošnjem proračunu za projekt zagotovili 20 tisoč evrov, po potrebi pa bodo znesek tudi povišali. tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3c, Kamnik VIKEND BUM AKCIJA TUDI PRI NAS Veliki koncert v živo z gosti KO LJUBEZEN DAŠ NEKOMU Promocija novega CD-ja & koncert ob dnevu žena Sobota, 7. marca 2015, ob 20. uri Športna dvorana Kamnik Gosti:Tone Rus, Mladi Dolenjci, Ansambel Bratov Poljanšek, Kvatropirci, Ognjeni muzikanti, **— Otroški pevski zbor OŠ Šmartno, OŠ Nevlje, ( \ Harmonikarski orkester CIS l j Humorist KLOBASEKOV PEPI - Miro Kline Povezovalka Maja Oderlap Vse pa čaka še nekaj presenečenj. PRODAJA VSTOPNIC: 041 603 817 Prodajna mesta za koncert: Bar PINOCCHIO, Srednja vas; KOSTELAR BAR, Šmartno; TIC Kamnik, Glavni trg,Kamnik; OMW - Bar pri Koširju, Kamnik; Trgovina Marija, Moste pri Komendi; Bistro pri Petru, Stahovica; Cvetličarna Tulpa, TUŠ Mengeš; Gorenjski glas, Kranj Občinske novice Peticijo podpisalo več kot sedem tisoč občanov Jasna Paladin Kamnik - Peticijo proti ukinitvi službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik je do sredine tedna zgolj na dveh lokacijah v občini Kamnik (v zdravstvenem domu in v prostorih občinske stavbe) podpisalo okoli 7000 občanov, poleg tega so podpise v februarju zbirali tudi na štirih lokacijah v občini Komenda. Tam so nam potrdili, da se podpisi vztrajno zbirajo tudi pri njih in da ne bodo odnehali, dokler jih ne zberejo vsaj tisoč. Odločen odpor obeh županov, vodstva kamniškega zdravstvenega doma in številnih občanov bo morda le naletel na pozornost ministrstva za zdravje, kjer še vedno pripravljajo nov pravilnik in reorganizacijo služb nujne medicinske pomoči po vsej državi. V sredo so na ministrstvu na to temo organizirali tudi sestanek, a že po zaključku naše redakcije. Kot nam je še povedal župan Marjan Šarec, bodo zbrane podpise v začetku marca predali ministrstvu oz. delovni skupini, ki pripravlja nov pravilnik. Samo v občini Kamnik je peticijo proti ukinitvi nujne medicinske pomoči v Kamniku podpisalo okoli 7000 občanov. / Foto: Tina Dokl OBČINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za: • Sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik • Sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v občini Kamnik Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 2. 3. 2015 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do petka, 20. 3. 2015. Dodatne informacije: Mira Crnkovič, tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira. crnkovic@kamnik.si Marjan Šarec ŽUPAN Kamniški OBČAN urednica: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 odgovorna urednica: Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 zahvale, osmrtnice: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 13. marca, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 5. marca 2015. Cesto skozi Podgorje bodo obnovili Občina Kamnik je minulo sredo, 18. februarja, v prostorih Krajevne skupnosti Podgorje organizirala sestanek s člani krajevne skupnosti in lastniki zemljišč ob lokalni cesti Podgorje-Kamnik. Občina namreč namerava cesto temeljito prenoviti. Jasna Paladin Podgorje - Kot je zapisano na občinski spletni strani, je v uvodnem delu srečanja vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša poudaril, da je vozi-ščna konstrukcija na lokalni cesti številka 160011 Pod-gorje-Kamnik v zelo slabem stanju in da je ena najbolj obremenjenih prometnih cest v občini Kamnik, zato se je občinska uprava odločila, da pristopi k njeni nujno potrebni rekonstrukciji. V ta namen so v letošnjem proračunu že zagotovili nekaj denarja, vsaj za prvo fazo. Projekt so na občini sicer razdelili v tri faze, kar je zbranim predstavil višji svetovalec za prometno infrastrukturo Sandi Borec. Prva faza predvideva obnovo ceste v dolžini približno 530 metrov, in sicer od krožišča do uvoza za tehnične preglede. Poleg obnove cestišča namerava občina na levi strani zgraditi tudi hodnik za pešce v dolžini 480 metrov, urediti Prva faza obnove se bo začela pri podgorskem krožišču. dve avtobusni postajališči, postaviti javno razsvetljavo in urediti potrebno odvod-njavanje. V drugi fazi se bodo dela na dolžini približno 850 metrov nadaljevala od tehničnih pregledov do Gostilne pri Slavki. Tudi tu bi zamenjali voziščno konstrukcijo, projekt pa zajema tudi ukrep za umirjanje prometa. V tretji fazi pa bi v dolžini 455 metrov podgorsko cesto temeljito prenovili še do železniške proge. Na tem odseku nameravajo obnoviti tudi pločnik in postaviti javno razsvetljavo. Kot še pravijo na občini, bodo pred začetkom tretje faze morali pridobiti kultur-no-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Krajani so se s predstavljenimi načrti občinske uprave strinjali, zdaj pa vsi le še nestrpno čakajo, da se nujno potrebna gradbena dela tudi začnejo. Občino so obiskali koranti župana Marjana Šarca in druge uslužbence Občine Kamnik so v petek, 13. februarja, obiskali koranti, člani pustne skupine Orači iz jablovca pri Podlehniku. Jasna Paladin Kamnik - »Županu občine Kamnik, vsem občankam in občanom, vsem pobratenim mestom, vsem častnim članom Občine Kamnik in vsem, ki živite za Kamnik, napovedujemo srečo, prihod pomladi, svetlih sil in dobre letine ter odganjamo zimo in zle sile,« je ob obisku občinske stavbe povedal vodja skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku Ernest Veče-rič, župan pa se jim je zahvalil za obisk in pohvalil njihovo skrb za ohranjanje etnološke dediščine. Goste sta si z zanimanjem ogledala tudi podžupan Matej Slapar in v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar. Pokači, gospodar in gospodinja, orači, sejavec ter koranti, ki sestavljajo pustno skupino, so svojo nalogo - odgnati vse slabo in prinesti srečo ter zadovoljstvo in Koranti so s svojim obiskom na Občini Kamnik povabili tudi na svoje tradicionalno Kurentovanje. / Foto: Občina Kamnik dobro letino - vzeli zelo resno, kar je bilo slišati daleč naokoli. S pokanjem bičev in pozvanjanjem veli- kih zvoncev so v središču Kamnika pritegnili veliko pozornosti, razveselili pa predvsem najmlajše, ki naj- bolj prepoznavnih pustnih likov pri nas morebiti še niso imeli možnosti videti v živo. Občinske novice Športniki, ponos Kamnika Naj športnik Občine Kamnik za leto 2014 je postal kolesar Luka Mezgec, naj športnica plesalka Patricija Crnkovič, naj ekipa pa moška ekipa Kegljaškega kluba Calcit. Bronasto priznanje Občine Kamnik za delo v športu je prejel Stane Žurbi iz Podgorja. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik je skupaj z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik tudi letos podelila priznanja najuspešnejšim športnikom minulega leta in zaslužnim delavcem v športu. Slovesnost, ki je minuli četrtek potekala v Domu kulture Kamnik, je dvorano s kamniško športno smetano napolnila skorajda do zadnjega kotička, kar je dokaz, da ima šport v občini zares posebno mesto. To je zbranim priznal tudi župan Marjan Šarec, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal: »Kamniški šport je v samem vrhu in to nam priznavajo tudi drugi. Kamniški športniki in športnice ste tisti, ki ljudi ne delite, ste tisti, ki nam dajete upanje, da je možno premagovati samega sebe, nato pa tudi posegati po odličjih.« Še posebej zadovoljen je bil tudi v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar. ž iSr ^ AL H Stane Žurbi, prejemnik priznanja za delo v športu t Si r « Wk : U i »Kamniška občina je prav gotovo svojevrsten fenomen med slovenskimi občinami. S toliko odličnimi dosežki v različnih športnih panogah se lahko pohvalijo le redki. Športniki ste tako najboljši ambasador Kamnika tako v Sloveniji kot v Evropi in v svetu. Vsako leto se komisija pri izboru najboljših športnikov sreča z enako težavo - kako med predlaganimi najboljšimi športniki, ki vsi izpolnjujejo pogoje za prejem nagrade, izbrati tiste, ki so s svojimi rezultati še posebej izstopali. Nagrado si zaslužite vsi, tudi tisti, ki je danes fizično ne boste prejeli, a vaš trud je opazen, zato naj vam bo to samo še dodatna spodbuda za naprej. Na tem mestu bi se še posebej rad zahvalil vsem staršem, sponzorjem in Občini Kamnik, ki šport v Kamniku podpirate v tolikšni meri. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik se bomo trudili, da bomo še naprej pomagali društvom in športnim delavcem. Ravno njih pa prevečkrat pozabimo, zato bi se jim iskreno zahvalil za njihovo nesebično pomoč,« je poudaril Kramar. In komu so Marjan Šarec, Franci Kramar in predsednik Športne zveze občine Kamnik Brane Golubovič letos podelili priznanja? Najboljša Luka Mezgec in Patricija Crkovič Kamniški športnik leta 2014 je že drugo leto zapored postal kolesar Luka Mezgec, ki je v lanski sezoni nanizal sedem zmag, kar pet od tega na dirkah najvišjega ranga v svetovnem pokalu, kjer je v letu 2014 skupno na stopničkah stal kar desetkrat, to pa ga uvršča med najboljše sprinterje na svetu. V povsem drugačnem športu je lani blestela plesalka Patricija Crnkovič, članica Društva Kazina Ljubljana, ki je prejela priznanje za naj športnico leta 2014. Lani je Patricija dosegla vrhunske rezultate doma in na mednarodnih tekmovanjih: več naslovov državne prvakinje in kar pet zlatih medalj na svetovnem prvenstvu v članski konkurenci. Odbojkarji primat predali kegljačem Naj ekipa občine Kamnik za leto 2014 je postala moška ekipa Kegljaškega kluba Calcit, ki se je v sezoni 2013/14 razveselila naslova državnih prvakov. Kot državni prvaki so Slovenijo zastopali tudi na svetovnem pokalu, v ekipi pa so bili: trener Franci Spruk in igralci Klemen Mahkovic, Franci Grubar, Marko Oman, Peter Jantol, Zdravko Štrukelj, Gašper Burkeljca, Damjan Hafnar, Aleš Prosen in Franci Koz-jek. Bronasto priznanje Občine Kamnik za delo v športu je na predlog Športnega društva Podgorje prejel Stane Žurbi, nekdaj aktivni vsestranski športnik, predvsem pa prizadeven organizator in športni delavec, najbolj znan po konstrukciji in gradnji Podgorske velikanke, ureditvi Športnega parka Podgorje in pripravi ledu ter organizaciji hokejskih tekem v Podgorju. Priznanja tudi najmlajšim Na prireditvi je bilo sicer podeljenih kar 47 priznanj športnikom različnih starostnih kategorij, od najmlajših do veteranov. Prejeli so * -¿T Naj športnik leta 2014 Luka Mezgec / Foto: Gorazd Kavčič Najboljša ekipa prihaja iz Kegljaškega kluba Calcit. Naj športnica leta 2014 Patricija Crnkovič jih še: Dejan Jokic, Eva Šo-bar, Žiga Ravnikar, Osnovna šola Stranje, Domen Obreza, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, Jan Škrj anc, Tjaša Vrtačič, Ana Milovic, Rok Sušnik, Kristjan Vojteh Burkelca, Domen H orjak, Filip Majcen Govc, Neli Crnkovič, Hana in Matic Kranjec Žagar, Vaterpolsko društvo Kamnik, Calcit Volleyball - mala odbojka deklice, Calcit Volleyball - odbojka na mivki, Matevž Planko, Gašper Štraj-har, Luka Arnež, Maksimi-ljan Šorn, Tonček Štern, Lana Ščuka, Aljaž Božič, Ana Čufer, Klemen Štraj-har, Andrej Repnik, Adam Zupan, Mitja Kosovelj, Neja Kršinar, Jernej Irt, Matej Mučič, Jaka Komočar, Den Habjan Malavašič, Hribov-šek Boštjan, Gašper Burkeljca, Klemen Mahkovic, Calcit Volleyball - članice, Calcit Volleyball - člani, Miro Kre-gar, Franci Teraž, Iztok Ku-ret, Bojan Kemperl in Marko Prezelj. OBCINA KAMNIK PRAZNUJE PROGRAM PRIREDITEV 2015 "GENERALU MAISTRU, ČASTNEMU MEŠČANU KAMNIŠKEMU, OSVOBODITELJU MARIBORSKEMU, JUNAKU JUGOSLOVANSKEMU, PESNIKU SLOVENSKEMU, OB ŠESTDESETI VIGREDI LOVOR VENEC VIJE ROJSTNO BISER MESTO KAMNIK." (Listina Mestne občine Kamnik iz leta 1934) SPOŠTOVANE OBČANKE, spoštovani občani, dediščina generala Rudolfa Maistra je izjemna, vedno bolj se zavedamo dragocenega darila ljudi, kakršen je bil on, saj so prav oni tisti, ki so nam omogočili, da smo danes Slovenci svobodni in še vedno govorimo svoj jezik. Združuje vrednote, ki so temelj vsakega naroda in na katere smo tudi Kamničanke in Kamničani še posebej ponosni. Tako bomo tudi letošnje leto s pestrim programom prireditev počastili dan Občine Kamnik, rojstni dan generala, kulturnika, pesnika, bibliofila in našega rojaka Rudolfa Maistra - Vojanova. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik bo v petek, 27. marca 2015, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Promenadnemu koncertu Mestne godbe Kamnik boste lahko prisluhnili ob 16.30 na Glavnem trgu, ob 17. uri pa bo proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske in s Policijskim orkestrom. Praznik naše občine je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej, zato bom še posebej vesel Vašega obiska na slovesnostih in prireditvah. Marjan Šarec, župan Občine Kamnik Za vse prireditve velja prost vstop. Več o dogodkih v sklopu praznovanja občinskega praznika najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si dogodki prvega tedna PRAZNOVANJA 9. 3. ob 16. uri ODPRTJE DELA PRENOVLJENE TUNJIŠKE CESTE Košiše, Petrov hlev 10. 3. ob 16. uri REZ KAMNIŠKE POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE Kamnik, Park Evropa 11. 3. ob 15.30 ODPRTJE RAZSTAVE »SLOVENIJA MOJA DOMOVINA« -likovna dela učencev in dijakov 2. nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda Preddverje Občine Kamnik 12. 3. ob 17. uri REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA GENERAL MAISTER KAMNIK Sejna dvorana Občine Kamnik 13. 3. ob 16. uri ODPRTJE UVOZA SNOVIK Uvoz Snovik, Potok 5 14. 3. ob 11. uri 40 LET DELOVANJA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV KAMNIK Jedilnica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik 15. 3. ob 17. uri »RADI POJEMO, IGRAMO, SE PO VIŽAH SUKAT' ZNAMO« - revija otroških in odraslih folklornih skupin Dom kulture Kamnik Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi Afera, vredna milijarde Vlada Alenke Bratušek je 12. decembra 2013 sprejela sklep o kapitalskih potrebah v osmih bankah v skupni vrednosti 4,778 milijarde evrov. Ker se je vlada odločila, da bo banke sanirala z davkoplačevalskim denarjem, je morala od Evropske komisije pridobiti soglasje za dodelitev državne pomoči. Evropska komisija je 18. decembra 2013 izdala soglasje za državno pomoč, Banka Slovenije pa je že 17. decembra (dan pred soglasjem Evropske komisije!!!) spisala odločbe o izrednih ukrepih v komercialnih bankah. S tem smo davkoplačevalci za sanacijo bančnega sistema plačali več kot 3 milijarde evrov, razlaščenih je bilo več kot 100.000 državljanov, ki so skupaj izgubili več kot 600 milijonov evrov. Ključno vprašanje je: zakaj smo morali plačati vse te milijarde za sanacijo bančnega sistema? Zato, ker so bile banke v državni lasti in ker se je z njimi katastrofalno slabo upravljalo. Dogovorna ekonomija, kjer so se strici iz ozadja na vampih dogovarjali za kredite, brez vsakršnega resnega kritja, je potopila državne banke. Politično nastavljeni bankirji so na lepe oči delili denar menedžerjem, kot so Šrot, Kordež, Krašovec, Časar in Lovšin. Denar očitno ni poznal politične barve. Bančni balon je dokončno počil leta 2013 in to kljub vsem dotedanjim dokapitalizacijam. Bančne gnilobe ni bilo mogoče več prikrivati. Na izbiro sta bila stečaj bank ali njihova sanacija s pomočjo države. Izbrali so sanacijo z denarjem davkoplačevalcev. Zdi pa se, da bančno katastrofo nekateri še dodatno želijo izkoristiti za kovanje visokih dobičkov. Številna zadnja razkritja kažejo, da so se v procesu sanacije bančnega sistema dogajale nenavadne stvari. Krožita dve teoriji. Prva govori o tem, da naj bi z namernim povečevanja bančne luknje ustvarili več manevrskega prostora za reševanje nasedlih taj-kunov. Večja kot je ugotovljena finančna luknja, večje manevrskega prostora za prenašanje slabih terjatev na DUTB. Preko DUTB pa nasedli tajkuni lahko ponovno pridejo do odvzetega premoženja, seveda po mnogo nižji ceni. Druga teorija govori o tem, da se s pritiskom na Banko Slovenije poskuša zaustavljati privatizacijo. Podlaga za sanacijo bančnega sistema, kije vključevala tudi razlastitev več kot 100.000 državljanov, je bila sprememba zakona o bančništvu. Če pred ustavnim sodiščem pade zakon o bančništvu, potem so ogroženi sedanji postopki privatizacije NKBM. Davkoplačevalci so oškodovani v obeh teorijah. Socializiranje izgub tajkunov z denarjem davkoplačevalcev je navadna kraja. Prav tako obstaja novo tveganje za oškodovanje davkoplačevalcev, če se državne banke ne privatizirajo. Ko danes seciramo sanacijo bančnega sistema, se kaže marsikaj nenavadnega. Zakaj je bil novembra 2013 na hitro spremenjen zakon o javnih financah, ki je odločanje o dokapitalizacijah prenesel s parlamenta na vlado? Zakaj so bili pregledi revizijskih hiš tako različni? Zakaj se je v celoti razlastilo 100.000 ljudi, čeprav tega od nas ni zahteval nihče? Najmanj, kar moramo narediti, je, da poiščemo odgovore. Zato smo zbrali podpise za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri želimo pridobiti manjkajoče informacije. Seveda pa nas ukvarjanje z vprašanjem, kaj je šlo narobe v procesu sanacije bančnega sistema, ne sme zaposliti do te mere, da bi pozabili na ključno vprašanje, kdo je bančne luknje povzročil. Matej Tonin, poslanec Na Veliki planini pognali otroško vlečnico Velika planina - V soboto, 14. februarja, se je težko pričakovana smučarska sezona začela tudi na Veliki planini, saj so pognali novo vlečnico Jurček, namenjeno otrokom in začetnikom. »Na Veliki planini v letošnji sezoni v ospredje postavljamo naše otroke. Letošnja novost je zimski park, kjer bodo različni triki na progi še popestrili dogajanje otrokom. Poleg smučanja na omenjeni vlečnici je v bližini tudi manjši poligon za sankanje. Ob koncih tedna in ob obisku organiziranih skupin bodo na prizorišču prisotni tudi animatorji in učitelji smučanja ŠD Grbina,« nam je povedal v. d. direktorja družbe Velika planina Leon Keder. Smučarsko sezono so na Veliki planini razumljivo prilagodili predvsem zimskim počitnicam, čeprav jim prav ta teden vreme ni bilo naklonjeno. Med 14. februarjem in 1. marcem nihalka na planino vozi vsako polno uro, smučarske vozovnice za najmlajše pa je mogoče dobiti že od šest evrov naprej. J. P. Ena smodnišnica, veliko idej Jasna Paladin i 1. stran Na javni tribuni so svojo besedo dobili tudi nekateri mladi pa tudi že uveljavljeni arhitekti in krajinski arhitekti. Večina jih območje smo-dnišnice vidi kot čudovito športno-rekreacijsko območje in velik park z muzejem industrijske dediščine, ki bi v sodelovanju z javno-zaseb-nim partnerstvom in evropskim denarjem lahko postal eden največjih v Evropi. ko javno tribuno v Mestu oblikovanja Slovenija v Ljubljani. »V 20. stoletju je postala smodnišnica diktator urbanega razvoja, Kamnik se je spremenil v socialistično industrijsko mesto, a s prihodom novega tisočletja je kamniška industrija začela propadati. Leta 2009 je za vedno ugasnila tudi smodni-šnica in vrata t. i. Prepovedanega mesta so se po 157 letih na stežaj odprla. Sedemdeset hektarov vedno skrivnostnega gozda se je naenkrat znašlo v rokah občinske politike in občinska uprava se Iß Cene Griljc, nekdaj zaposlen v KIK -u / Foto: Gorazd Kavčič Športni park z muzejem Še posebej kritičen je zaradi že zamujenih priložnosti in neambicioznosti lokalne skupnosti kamniški arhitekt Tomaž Schlegl, ki je o problematiki smodnišnice pripravil kratek film z naslovom Urbicid in ga premierno predvajal dan pred kamniš- znajde pred zgodovinsko prelomnico, saj je od njene odločitve odvisna nadaljnja usoda mesta. Občinska uprava je zato že leta 2009 naročila izdelavo program-sko-urbanistične vizije območja nekdanje smodniš-nice. Projekt vizije je bil končan leta 2010, ker pa je pred- videval skokovit ponovni vzpon mesta, ga je občina prioritetno umestila v osnutek novega prostorskega načrta, katerega sprejetje je bilo predvideno v letu 2011. A nova občinska politika se je po lokalnih volitvah ustrašila obširnosti in globalnosti tega projekta, zato so ga leta 2013 odstranili iz Občinskega prostorskega načrta. Priložnost za Slovenijo je bila tako spremenjena v lokalno povprečje. Novembra 2014 so se lastniki zemljišč namreč naveličali čakati na nov prostorski načrt, zato so območje razparcelirali in začeli z razprodajo zemljišč,« pravi Schlegl, ki je v filmu Urbicid predstavil svojo zgodbo o projektu, ki je bil »preambiciozen za slovensko majhnost«. Na območju smodnišnice je predvidel ureditev največjega športnega parka Srednje Evrope s 40 tisoč kvadratnimi metri pokritih in 95 tisoč kvadratnimi metri zunanjih športnih površin, garažno hišo, hotel, trgovsko-gostin-ske površine, kamp za avto-dome, virtualni tehnični muzej črnega smodnika, kongresni center in mnogo drugega. Udeleženci javne tribune so večinoma pozdravili številne predloge in energijo mlajše generacije in si ob tem zaželeli, da bi lokalna skupnost z oblikovanjem strateškega sveta začela čim prej in ne šele, ko bo že prepozno. Do takrat pa bi bilo treba rešiti vsaj tisto premično dediščino, ki je še ostala, saj sicer v načrtovanem muzeju industrijske dediščine ne bodo imeli česa pokazati. Strinjali so se tudi v tem, da imajo odločitev v rokah predvsem občinski svetniki, ki bodo sprejemali občinski prostorski načrt. Podžupan Občine Kamnik Matej Slapar / foto: gorazd Kavčič Arhitekt Tomaž Schlegl Leon Kobetič iz podjetja Locus / Foto: Gorazd Kavčič Pisma Zakaj podražitev? Kot eden izmed staršev, ki ima otroka vključenega v vrtec Antona Medveda, sem z velikim razočaranjem sprejel novico, da je občinski svet sklenil podražiti cene predšolskih programov. Veliko se je govorilo o znižanju osnovne cene programa, praktično nič pa o ukinitvi osnove za starše, kar pa je ključna sprememba, ki v praksi pomeni podražitev. Celo v samem gradivu za sejo občinskega sveta je ukinitev osnove za starše omenjena le z enim stavkom, medtem ko je več kot pet strani namenjenih pojasnjevanju, zakaj znižanje osnovne cene. Kamniški vrtci so že tako ali tako dražji od tistih v okoliš- kih občinah. Osnovo za starše tako vidim kot korektiv osnovne cene in nikakor ne kot nadstandard, kar sem minule dni pogostokrat slišal. S tem korektivom se je namreč cena zgolj spustila na primerljivo raven in ni šlo za znižanje, ki bi kamniške vrtce naredilo cenovno dostopnejše. Kot duh pa je šla mimo sprememba pri tako imenovanih poletnih rezervacijah. Te se dražijo (iz 50 odstotkov cene na 75 odstotkov), skrajšuje pa se tudi obdobje, v katerem je možno to rezervacijo uveljavljati (prej od 15. junija do 15. septembra, sedaj od 1. julija do 31. avgusta). Sprememba poletnih rezervacij ni bila konkretno pojasnjena. Tudi v gradivu za občinski svet ji ni namenjena niti beseda. Skupaj z že osnovno mesečno podražitvijo to najprej pomeni občutno višji strošek poletne rezervacije za starše, potem pa tudi minimalni prihranek pri njenem uveljavljanju. V praksi bo marsikateri od staršev resno razmislil, ali naj rezervacijo sploh uveljavlja ali ne. Še posebej, če mu ne bo uspelo ujeti določenega termina. Posledično to za vrtec, po moji oceni, pomeni, da bo težje načrtovati odsotnost zaposlenih. Ker ne bo popolnega seznama, koliko otrok bo manjkalo, bo v službi (pre)več zaposlenih ali pa se bo manj-ko redno zaposlenih nadomeščal s študentskim delom. Zato se sprašujem, kje je tu varčevanje, razen na plečih staršev. Popolnoma pa sem razočaran nad pomanjkanjem informacij. Menim, da bi se vodstvo vrtca moralo pri tem bolje potruditi kot pa le nabiti sklep občinskega sveta na oglasno desko 14 dni po sprejetju. Verjetno bi si starši, ki vrtec plačujemo, zaslužili vsaj dopis, kjer bi odločitev pojasnili. Tako bo dejansko večina staršev za te ukrepe izvedela šele pri nasled- nji položnici oziroma - v primeru poletnih rezervacij -poleti, ko bo želela te uveljavljati. Odločitev me čudi tudi zato, ker je imel vrtec Antona Medveda lani presežek, kar pomeni, da starši očitno vplačujemo več, kot pa na koncu znaša dejanska poraba. Zato se mi že zastavljeno vprašanje, zakaj morajo biti kamniški vrtci dražji od tistih v okoliških občinah, vrača kot bume-rang. Da se ustvarja dobiček? Dogajanje pa me tudi skrbi, ker je to lahko šele prva podražitev. V gradivu za občinski svet vodstvo vrtca navaja, da »bo potrebno konec leta 2015 sprejeti nove, višje cene programov«. Tako se bojim, da je to šele začetek in da bo naslednjič uporabljen enak način -brez razprave, brez argumentov, le že sprejeto dejstvo, nabito na oglasno desko. Samo Trtnik Aktualno Več rojstev, manj gradenj Na Upravni enoti Kamnik so na redni letni novinarski konferenci predstavili svoje delo v letu 2014. Tega so imeli v primerjavi z letom poprej malenkost manj, a v duhu varčevanja je bilo nekoliko manj tudi zaposlenih. Rezultati Upravno enoto Kamnik že vrsto let uvrščajo med tri najbolj uspešne upravne enote v Sloveniji. Jasna Paladin Kamnik - »Na osnovi skrbne analize opravljenega dela upravne enote v letu 2014 ugotavljamo, da je bil program dela v celoti realiziran. Doseženi rezultati dela celo presegajo zastavljene cilje in to kljub izredno zaostrenim pogojem poslovanja, zmanjšanju proračunskih sredstev, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov in manjšem številu zaposlenih,« je minulo leto povzel načelnik Mihael Novak, ki Upravno enoto Kamnik, na kateri je zaposlenih 33 uradnikov, vodi že vseh dvajset let. Zadovoljni zaposleni in uporabniki In to več kot uspešno, kar iz leta v leto dokazujejo tudi rezultati anket. Lansko jesen so anketo izvedli med strankami, le-ti pa so delo zaposlenih ocenili s povprečno oceno 4,77, kar je višje kot leta 2012. Zadovoljni pa so, kot kaže, tudi zaposleni sami, ki so pogoje dela na svojem delovnem mestu ocenili z oceno 4,4. Kot je poudaril načelnik, je ta ocena pri vseh vidikih zadovoljstva višja od povprečne ocene v Republiki Sloveniji. V lanskem letu so na Upravni enoti Kamnik, ki pokriva območje občin Kamnik in Komenda, reševali dobrih 14 tisoč upravnih zadev ali osem odstotkov Načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak (desno) skupaj s svojim namestnikom in vodjo Oddelka za upravne notranje zadeve mag. Dušanom Žumrom manj kot leto poprej in več kot 32.700 drugih upravnih nalog. Skupno število zadev v reševanju se je zmanjšalo na prav vseh področjih dela, razen na področju kmetijstva, kjer so imeli dela precej več. »Rešili smo 99,36 odstotka vseh zadev. V poročeval-nem obdobju smo prejeli dvanajst pritožb uporabnikov, ki z našo odločitvijo niso soglašali. V ponovno reševanje smo prejeli samo dve upravni zadevi, kar predstavlja le 0,014 odstotka vseh rešenih upravnih zadev. Ob koncu leta nismo imeli nerešenih zadev, ki bi jim potekel zakoniti rok za reševanje. Po deležu reše- nih zadev, kot tudi rešenih v zakonitem roku, glede na vse zadeve v reševanju je Upravna enota Kamnik zadnja leta vedno med prvimi tremi upravnimi enotami v Republiki Sloveniji,« ocenjuje Novak. Upravna enota v številkah Na območju občine Kamnik se je lani rodilo 356 otrok, umrlo je 231 občanov, skupaj pa je občina imela 30.906 prebivalcev. Izdali so 211 dovoljenj za stalno in 415 dovoljenj za začasno bivanje tujcev, kar je manj kot v preteklosti. Na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, so prejeli 44 zahtevkov. Nekoliko se je zvišalo število sklenjenih zakonskih zvez, in sicer jih je bilo v uradnih prostorih sklenjenih 86, izven uradnih prostorov pa 68. Opravili so tudi tri registracije is-tospolne partnerske skupnosti, zabeležili pa so 34 razvez. Sto trideset oseb je lansko leto registriralo 175 kosov orožja. Na novo je bilo registriranih dvajset društev, iz registra pa izbrisanih osem, tako da je bilo na zadnji dan lanskega leta v obeh občinah registriranih 325 društev. Izdali so 48 odločb o dovolitvi javne prireditve. Prejeli so 48 vlog za spremembo osebnega imena, 152 občanov so obvestili, da ne posedujejo nobene veljavne javne listine. Kljub sprotni informiranosti občanov opažajo negativen trend pri zamenjavi vozniških dovoljenj, zato posebej opozarjajo vse, ki še imajo stara vozniška dovoljenja, naj ne čakajo do skrajnega roka, ki je 30. april 2018, saj se bodo lahko le tako vsi skupaj izognili dolgim čakalnim vrstam. Število izdanih gradbenih dovoljenj se zaradi gospodarske krize še manjša, še vedno pa se jih je 70 odstotkov nanašalo na stanovanjsko gradnjo. V letu 2014 sta postali pravnomočni dve obsežni denacionalizacijski zadevi, in sicer zadeva Šmid in zadeva Mejač. Nove pogodbe še niso podpisali Družba Velika planina je nedavno prekinila pogodbo z Društvom GRS Kamnik, in to zato, da bi medsebojno sodelovanje definirali na novo. A tik pred podpisom nove pogodbe se je zataknilo. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Kot nam je pojasnil v. d. direktorja Velike planine Leon Keder, je pogodbo z Društvom GRS Kamnik, ki jo je podjetje s kamniškimi gorskimi reševalci kot izvajalci reševanja na planini sklenilo 28. junija 2010, prekinil zato, da bi obe strani znova definirali sodelovanje in podpisali novo pogodbo. »Z GRS Kamnik smo že sklenili načelen dogovor o nadaljnjem sodelovanju, a pogovori o sklenitvi nove pogodbe še potekajo,« nam je povedal Keder in poudaril, da je vožnja z nihalko kljub vsemu varna, saj ima družba sama vso potrebno opremo, ki jo redno vzdržuje, prav tako so zaposleni v družbi jeseni sami opravili zakonsko obvezno reševalno vajo. Pogodba z GRS Kamnik sicer velja še do sredine aprila. In čeprav je na sestanku minuli petek že kazalo, da sta obe strani uspeli doreči skupno sodelovanje, pa se je zalomilo. Gorski reševalci se počutijo izigrane, zato so se na medije obrnili sami. Njihovo razočaranje se navezuje na izjave direktorja na enem od spletnih medijev, kjer je zapisal, da reševalci opreme niso nabavljali in da so znesek 1000 evrov iz pogodbe porabili za pijačo in jedačo in da bi tudi vnaprej znesek radi pobotali z zapitki v gostišču. »Prisotni smo na sestanku ugo- tovili, da družba Velika planina, odkar je bila leta 2010 podpisana pogodba o sodelovanju, Društvu GRS Kamnik nikdar ni plačala pogodbenih obveznosti v vrednosti tisoč evrov za zaščitno in reševalno opremo. Ker pogodbeni znesek ni bil plačan, sta se prejšnji direktor družbe in predsednik društva dogovorila, da se pogodbena obveznost družbe v letih 2010 do 2013 pobota za stroške prehrane v gostišču Zeleni Rob, ki so jo imeli člani Društva GRS Kamnik ob usposabljanjih in intervencijah v tem obdobju. Ker nam zdajšnje vodstvo družbe Velika planina prav tako ni plačalo pogodbenih obveznosti za leto 2014, smo mu - tako kot do sedaj - predlagali pobot,« pravi predsednik Društva GRS Kamnik Franc Miš. Ker so gorski reševalci prepričani, da so bile navedbe direktorja neresnične, zavajajoče in žaljive, so od vodstva družbe zahtevali, da navedbe prekliče, navede prava dejstva in se za to opraviči. A javnega opravičila še niso prejeli, zato do končnega dogovora in do podpisa pogodbe še ni prišlo. »V vsej zgodovini reševanja v gorah nad Kamnikom še noben ponesrečenec ni ostal v gorah in za vsakega smo poskrbeli in zagotavljamo, da bomo v tem duhu nadaljevali še naslednjih sto let, z ali brez družbe Velika planina,« zaključujejo gorski reševalci. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2015 SOBOTA, 7. 3. 2015 8.00 KRI2, pri Čubru 9.00 KOMENDA, pri KK Komenda 10.30 MOSTE, pri zbiralnici mleka 7.00-11.00 Veterina Kamnik. d. o. o., Perovo 20 PONEDELJEK, 16. 3. 2015 8.00 MOTNIK, pri Flegarju 9.00 ŠPITALIČ, pri trgovini 10.00 ZGORNJI TUHINJ, pri Kavsarju 11.00 LAZE, pri pošti 11.30 ŠMARTNO, pri Hvaletu 12.30 PŠAJNOVICA, pri Pestotniku 13.00 GABROVNICA 13.15 VELIKI RAKITOVEC, pri 2ibertu TOREK, 17. 3. 2015 8.00 SOTESKA, pri Zlati kaplji 9.00 SELA, pri Spruku 9.30 SREDNJA VAS, pri Ostanku 10.30 VASENO, pri Berlec 11.00 VELIKA LAŠNA, pri Zalazniku 11.30 VRANJA PEČ, pri šoli 12.00 SPODNJE PALOVČE, pri Kladniku 12.30 ZGORNJE PALOVČE, pri Remsu SREDA, 18. 3. 2015 8.00 ŠMARCA, pri Jeraj 8.30 VOLČJI POTOK, pri Frontiniju 9.00 PODGORJE, pri Rožmanu 10.30 TUNJICE, pri Jamovcu 11.00 TUNJICE, pri Slanovcu 12.00 GODIČ, pri Hribarju 13.00 NEVLJE, pri Novaku 16.30 BISTRIČICA 30, pri Rošu 17.00 BREZJE, pri Blažk ČETRTEK, 19. 3. 2015 8.00 SPODNJE STRANJE, pri Hromcu 8.30 ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša) 9.00 ČRNA, avtobusna postaja 9.30 PODSTUDENEC, avtobusna postaja 10.00 KRIVČEVO, pri Jurčku 10.30 GOZD, pri Mlakarju 11.30 ČERNIVEC, pri Mejašu 12.00 PODLOM, pri Romšaku PETEK, 20. 3. 2015 ZAMUDNIKI 8.00 MOTNIK, pri Flegarju 9.00 LAZE, pri pošti 9.30 SREDNJA VAS, pri Ustanku 10.30 KOMENDA, pri KK Komenda 11.30 ŠMARCA, pri Jeranu 12.00 ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša) Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro ter v soboto med 7. in 11. uro v ambulanti za male živali Veterine Kamnik, Perovo 20. Tel. 830 9 577 ali e- pošta: info@veterina-kamnik.si. Obiščete pa nas lahko tudi na www.veterina-kamnik.si ali [3 Veterina Kamnik. Steklina je smrtno nevarna in neozdravljiva bolezen živali in ljudi, ki se prenaša z ugrizom bolne živali. Največjo nevarnost za prenos stekline na domače živali in človeka predstavljajo lisice in necepljeni psi. Novi zakon prinaša strožji nadzor in globe, v primeru necepljenega psa od 125 do 499 EUR. Cepljenje, dehelmentizacija in vpis cepljenja v Centralni register psov: 31,42 EUR. Na cepljenje prinesite potni list psa in svoj osebni dokument. NOVO! MOŽNO TUDI CEPLJENJE NA DOMU PO PREDHODNEM DOGOVORU NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 051 626 941. Iz naših krajev Projekt Sadni mozaik Pokriti bazen bi zgradili v Snoviku V Termah Snovik so z dokapitalizacijo družbe zagotovili prostorske možnosti za izgradnjo pokritega olimpijskega bazena, a čakajo na odločitev občine, saj bi to moral biti skupni projekt kamniške občine in turizma. Ivan Hribar pred Termami Snovik, ki se bodo v prihodnjih letih širile z novimi vsebinami. Jasna Paladin Tunjice - Člani Sadjar-sko-vrtnarskega društva Tunjice v okviru projekta Sadni mozaik: spodbujanje razvoja podeželja v predalpskem prostoru s fokusom na Tunjiškem gričevju pripravljajo cikel izobraževalnih predavanj. »Namen projekta je že delno razviden iz naslova, vendar je bistvo v tem, da se ponovno vzbudi želja po pridelovanju zdrave domače hrane in s tem tudi ponudbe le-te na trgu,« pravi predsednik društva Valentin Zabavnik. Uvodno predavanje so v gasilskem domu v Tunji-cah pripravili že v soboto, 21. februarja, in sicer je Jan Bizjak predaval, zakaj (spet) pridelovati in uživati domače sadje. Sledita še dve predavanji. Jutri, 28. februarja, ob 9. uri bo na prostoru okrog šole v Tunjicah potekal prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo vodil Marko Babnik. Tretje predavanje pa sledi v soboto, 14. marca, ko bo od 9. ure dalje v gasilskem domu v Tunji-cah Mateja Reš iz Gorij pri Bledu prikazala predelavo sadja v vse mogoče koristne izdelke. Člani društva zaradi lažje organizacije predavanj prosijo, da svojo udeležbo najavite na številko 031 497 263 (Valentin). s I Jasna Paladin Snovik - V Termah Snovik so nedavno praznovali svoj trinajsti rojstni dan, a vizija, ki so si jo začrtali ob ustanovitvi, sega še bistveno dlje v prihodnost. Mnoge želje so bližje uresničitvi tudi po zadnji skupščini družbe, ko je 25 družbenikov (med njimi je s približno dvema odstotkoma tudi Občina Kamnik) soglasno sprejelo sklep o dokapita-lizaciji družbe in potrdilo velikopotezne načrte za prihodnje. Dokapitalizirali so se z dobrimi 630 tisočaki, skupaj z zemljišči. Območje term je zdaj večje za dodatnih 6600 kvadratnih metrov površin med potokom in cesto, ki jih je v družbo vložil eden od družbenikov Srečko Urankar, in obsega že približno 5,4 hektara. »Razvoj Term Snovik vseskozi poteka načrtno in vztrajno, vse to pa brez zavzetih družbenikov ne bi bilo mogoče. Če ne bi imeli takega pristopa, kot ga vsi skupaj imamo, te uspešne zgodbe ne bi bilo,« pravi direktor Term Snovik Ivan Hribar in dodaja, da dokapitali-zacija družbe z zemljišči zdaj omogoča izgradnjo pokritega olimpijskega bazena, ki ga v termah načrtujejo že dlje časa. »Idejni projekti so narejeni, zemljišče imamo, prestaviti bo treba le potok. Predvideli smo tudi vse potrebne dodatne objekte, če bi v Snoviku kdaj organizirali večja tekmovanja v plavanju. Ureditveni načrt je sprejet, kanalizacija in vodovod sta zgrajena, po kakovostni termalni vodi smo tako ali tako že znani. Če ne bo še kakšne gospodarske krize, bi bazen lahko Jasna Paladin Gora pri Komendi - »Letošnja prireditev je bila ena lepših v zgodovini gorjanskih poletov,« se organizatorji ozirajo na letošnji dogodek, ki je v nedeljo, 1. februarja, privabil 58 tekmovalcev v šestih kategorijah, ki so tudi zgradili že v prihodnjih treh, štirih letih. S tem bi zagotovili učinek razvoja športnega turizma na Kamniškem in širše, ki bi prispeval k sinergijskemu učinku gospodarskega razvoja okolja in nadgradil že uveljavljeno ponudbo. Pri realizaciji projekta računamo na pridobitev evropskih sredstev. V nadaljevanju imamo plan zgraditi tudi dva dodatna hotela - enega s 100 in drugega s 350 posteljami, zato glede odločitve lokacije izgradnje pokritega bazena upamo na modro odločitev vseh občinskih struktur. Za učinkovit izbor kapacitet olimpijskega bazena bi bilo potrebno zagotoviti angažiranje iz celotne regije oziroma različnih športno-rekre-ativnih dejavnikov,« je odločen Hribar, ki je terme brez dvoma uspel pripeljati do enega večjih turističnih subjektov daleč naokoli. Samo v letošnjem letu so v svojih apartmajih našteli že skoraj devet tisoč nočitev. letos skakali z alpskimi smučmi, in številne gledalce, mnoge prav iz kamniške občine. Tablice z oznakami za dolžino skokov - te organizatorji že vseskozi iz decimetrov spremenijo kar v metre - so bile letos postavljene vse do 250 (d)m, kar je bilo za tri Da bazen potrebujemo, ni dvoma V Snoviku so zelo zadovoljni, da je občina nedavno uredila prepotrebni izvoz z regionalne ceste, potrebno pa je še zgraditi pločnik in javno razsvetljavo. Toda, ali Občina Kamnik podpira tudi njihove načrte v zvezi z gradnjo pokritega bazena v Snoviku? Za odgovor smo prosili župana Marjana Šar-ca. »O kamniškem bazenu se govori že zelo dolgo. O tem, da ga potrebujemo, ni nobenega dvoma. Žal se v proračunsko boljših časih zadeva ni premaknila z mrtve točke. Že 30 let se samo govori o bazenu. Obstoječi bazen Pod skalco bo kmalu neustrezen za vsakršne aktivnosti in bo potreben obnove. Že v mojem prejšnjem mandatu smo si ogledali bazen v Radovljici in ugotovili, da bi bil to lahko pravi model za nas. Ni razkošen, zadostuje pa potrebam plavalcev in (d)m dlje od rekorda skakalnice. In organizatorji so predvidevali prav. »Skoki so bili zelo dolgi in že v poskusni seriji je padel rekord skakalnice - 235 d(m). To daljavo je najprej dosegel Damjan Lahajnar iz SSK Krnice, nato pa jo je v finalni seriji ponovil domači matador, rekreativcev. Ustanovili smo tudi sklad za pokriti bazen, a kot rečeno, časi so finančno zelo neugodni. Kdor malo spremlja zadeve v zvezi z občinskimi financami, mu je lahko hitro vse jasno. Ni nepomembno povedati, da vzdrževanje bazena pomeni precejšnje stroške, saj je bazen predvsem energetsko zelo zahteven porabnik. Smiselno bi bilo zgraditi bazen z zasebnim kapitalom, saj je to najhitrejša pot do cilja. Vprašanje pa je, kdo bo izkazal tako močan interes. Malo me zmotijo zgolj načelne izjave, da bazen potrebujemo, a treba je povedati, kako. Zaenkrat se ne tare ljudi s potrebnim kapitalom in ponudbami, zato naj bo tole moje mnenje tudi neke vrste poziv javnega interesa zasebnim vlaganjem. Ne potrebujemo zasebnikov, ki bi gradili ob finančni pomoči občine, temveč obrnjeno,« nam je odgovoril župan. član našega društva Marko Pogačar. Sledila je prva serija skokov, nato pa še finale, kjer so bile dolžine še daljše in do konca nismo vedeli, kdo bo veliki zmagovalec letošnje tekme. Na veselje domačinov je skupni zmagovalec postal Marko Poga-čar,« nam je povedal Jože Šimenc iz Društva skakalni komite Gora. Pri dečkih je zmagal Jošt Osolnik, pri dekletih Sara Štebe, pri mladincih Gašper Škerjanec, pri članih Marko Pogačar, pri starejših članih Damjan Lahaj-nar in pri veteranih Matjaž Štebe. KS Volčji Potok-Rudnik ima novo spletno stran Volčji Potok, Rudnik - Z novim mandatom sveta krajevne skupnosti je Volčji Potok z Rudnikom dobil tudi novo podobo na spletu www.volcjipotok.eu. Spletna stran je namenjena približevanju dela sveta KS svojim krajanom, nudenju informacij o kraju v sklopu turističnega društva in seznanjanju z vsemi dogodki, ki vplivajo na lokalno okolje. Nov svet krajevne skupnosti bo skušal z informiranjem prek te spletne strani delo opravljati čim bolj transparentno in v korist vseh krajanov. Vsi občani so tudi vabljeni, da se v dogodke aktivno vključijo s komentarji in prispevki, ki so zanimivi za kraj. Za več informacij, tudi o delu v svetu KS Volčji Potok-Rudnik, pa smo dosegljivi na info@volcjipotok.eu. Samo Jerman Med donatorji tudi Bencinski servis Tuhinj Češnjice v Tuhinju - Zveza prijateljev mladine Domžale se je pred kratkim razveselila odločitve Petrolovih servisov, da pomagajo eni od družin z dvema majhnima otrokoma in staršema, ki zaradi svoje bolezni le težko dobita delo. Za nameček družina živi še v hiši z veliko vlage, ki je neprimerna za bivanje. Petrolovi servisi so Zvezi prijateljev mladine Domžale v ta namen donirali 1200 evrov, ki bodo družini vsaj malo pomagali izboljšati bivanjske pogoje. V dobrodelni akciji je sodelovalo šest bencinskih servisov, med njimi tudi Bencinski servis Tuhinj. J. P. katarina Juvančič ena na&oliših slovenskih kantavtoric i novo ploščo in razširjeno ¿^¿io na Koncertu oi Jnevu ¿ena petek* 6. marec ot> 10.00 © kulturni tí > CJ o O VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Sobotfl, 7- marec, ob J 8.00 Opera HNK Zagreb B. Smetana! PRODANA NEVESTA Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb Odhod avtobusa s Homca v Zagreb ob 13.30. Prijave: gosticevi.dnevi@gmail.com, 051 319 675. Nedelja, 8. marec, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore J. G. Albrechtsberger: Missa in D Consortium musicum Nedelja. 8. marec, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana Rezervacije: blagajna@kd-domzale.si, 01 722 50 50 Nedelja. 22. marec, ob 16.00 SNG Opera in balet Ljubljana G. Bisets CARMEN Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Rezervacije: blagajna@opera.si, 01 24 15 959 Informacije: 051 319 675 www.gosticevi-dnevi.net 2.18.110.116. mar MAREC 2015 PRI PORO ČAMO l Ida / drama / režija: Pamet Pawlikowski / igrajo: Agata Kule-sza, Agata Trzebuchowska, Dawid Orgodnik, Jerzy Trela, Adam Szyszkowski/2013, Poljska, Danska/80' Poljska, leto 1962. Annaje I med vihro druge svetovne vojne izgubila starša. Odrasla je v podeželskem samostanu, kjer naj bi kmalu tudi sama stopila med redovnice. Na zahtevo predstojnice pa se mora pred tem seznaniti s svojo edino še živečo so-rodnico, materino sestro Wando. Toda ob srečanju s svobodomiselno intelektualko privrejo na dan temačne skrivnosti Iz družinske preteklosti In ženski se morata soočiti s pretresljivo resnico. Oskar 2015 i za najboljši tujejezlčni film. EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD 2 22.123.129. The Second Best Exotic Marigold Hotel / komedija, drama / režija: John Madden / igrajo: Maggie Smith, BillNighy, RichardGere, DevPatelJudi Dench, David Strathairn /2015, Velika Britanija/ 122' Zdaj ko je Najboljši eksotični hotel Marigold do zadnjega zaseden s stalnimi prebivalci, soupravitelja Muriel Donnelly in Sonny Kapoor sanjata o razširitvi. Uresničitev sanj najdeta v Eksotičnem hotelu Marigold 2, prav kmalu pa ju bo skupaj z ostalimi stanovalci hotela doletela tudi čiato prava Indijska poroka. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl CL MestnîKino | Domžale sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnikino.domzale Orkester za zahtevnejše skladbe Člani Pihalnega orkestra Delavsko kulturnega društva (DKD) Solidarnost so minuli petek pripravili že svoj 2. Valentinov koncert. Jasna Paladin Kamnik - Večer pred Valentinovim so si številni obiskovalci Doma kulture Kamnik letos popestrili z odličnim, zdaj že skorajda tradicionalnim Valentinovim koncertom, s katerim je navdušila pestra zasedba Pihalnega orkestra DKD Solidarnost. Orkester ima svoje korenine v letu 1919, ko je bilo ustanovljeno samo društvo DKD Solidarnost, a se je takrat imenoval še Godba na pihala. Nato so se osamosvojili, v sedanji sestavi pa delujejo vse od leta 2012. »Pihalni orkester je bil ustanovljen z namenom združevanja akademskih glasbenikov, študentov akademije za glasbo in dijakov srednje glasbene šole, ki bivajo na območju občine Kamnik in izjemoma tudi širše, glede na potrebe orkestra. V orkestru igrajo tudi nekateri učenci Glasbene šole Kamnik, vendar samo tisti, ki se udeležujejo državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj. Veseli smo tudi glasbenikov, ki ne sodijo v našteto skupino, so pa pripravljeni vaditi več in tako dosegati želeno kakovost. Starost glasbenika ni pogoj, pomembna je želja za kakovostno muzici-ranje in želja za izvajanje Pihalni orkester DKD Solidarnost združuje same odlične glasbenike. / foto g orazd Kavčič zahtevnejših skladb,« nam je zasedbo, v kateri smo lahko opazili zelo izkušene glasbenike kot tudi tiste, ki so še ne tako dolgo nazaj prestopili prag osnovne šole, predstavil njihov dirigent Uroš Gorenc, diplomirani akademski glasbenik in profesor klarineta, ki ta instrument poučuje tudi na Glasbeni šoli Kamnik, prav tako tam vodi Mladinski pihalni orkester. Kot je še poudaril, je Pihalni orkester DKD Solidarnost odprt za vse kakovostne glasbenike, ki si želijo resnega dela in izvajanja nekoliko zahtevnejših skladb. Prav po nekoliko zahtevnejšem programu se nam- reč najbolj razlikujejo od klasičnih godb na pihala, poleg pihalcev in trobilcev pa imajo v svojih vrstah tudi tolkalce, občasno pa tudi glasbenike na brenkalih in godalih, če je za posamezno skladbo to potrebno. Na letošnjem Valentinovem koncertu, ki ga je povezovala priljubljena radijska mode-ratorka Ivjana Banič, so tako zaigrali skladbe Jacoba de Haana, Bojana Adamiča, Giuseppeja Verdija, Leroya Andersona, Johna William-sa in Franza von Suppeja. In kje bomo orkester, ki vadi v lastnih društvenih prostorih nad Kavarno Veronika, v kratkem še lahko slišali? »Orkester ima poleg Valentinovega koncerta že kar nekaj tradicionalnih nastopov, kot so Srečanje solidar-cev vsako leto v aprilu, Srečanje pevskih prijateljev v novembru. Poleg tega pa tudi nekaj nastopov v nekoliko manjši zasedbi. Načrtujemo pa tudi večje projekte za soliste, zbor in orkester,« doda Uroš Gorenc in zaključi, da so pri njih dobrodošli vsi glasbeniki, ki si želijo resnega dela in pri tem uživajo, še najbolj pa bi bili veseli igralca na fagot, saj je zdaj to edini instrument, ki v zasedbi še ni zastopan. Odlični mladi glasbeniki in baletniki Učenci Glasbene šole Kamnik so na 12. baletnem tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev ter na 18. regijskem tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja dosegli izvrstne uspehe. Neža Gruden Kamnik - Doroteja Gorjan, varovanka učiteljice Ane Trojnar, si je v Lendavi z baletno točko iz Minkusovega baleta Don Kihot, v koreografiji svoje učiteljice, priplesala odlično srebrno priznanje. Tekmovanje citrarjev je potekalo v Glasbeni šoli Kamnik in naša učenka Eva Poglajen je pod mentorstvom Tomaža Plahutnika dosegla največje število točk (96), prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo marca v Idriji. Kvartet saksofonov v zasedbi Filip Majcen, Peter Gregorič, Matic Tonin in Gašper Tonin je svoje moči pomeril v Trbovljah, prejel Nagrajeni učenci Glasbene šole Kamnik skupaj s svojimi mentorji / foto: aleš s enozetnik zlato priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje v Tolminu. V kategoriji violončelo sta tekmovala dva naša učenca. Andrej Šuštar je v najmlajši kategoriji pre- jel srebrno priznanje, Doroteja Šink pa je v lb kategoriji prejela zlato priznanje in tudi njo v mesecu marcu čaka še tekmovanje na državnem nivoju v Novi Gorici. Mentorica obeh učencev je Mirela Rihtar. Vsem svojim srebrnim in zlatim učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! Mladi Dan za bodoče dijake V petek in soboto, 13. in 14. februarja, so se devetošolci in dijaki četrtih letnikov širom Slovenije odpravili v šole, ki bodo zaznamovale njihovo mladost in učenost. Informativni dnevi so v Kamniku potekali na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra in v Ciriusu. Bojana Klemenc Kamnik - Razpisi za vpis v srednje šole in visokošolske zavode so znani, zdaj morajo odločitev sprejeti mladi. Pri tem jim bodo pomagali podatki, ki so jih pridobili na informativnih dnevih. Tudi v Kamniku je potekal tako na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer so na treh predstavitvah bodočim dijakom nazorno predstavili možnosti izobraževanja v programih gimnazija, ekonomski tehnik in predšolska vzgoja, kot tudi v CI-RIUS-u, kjer izvajajo devet prilagojenih strokovnih poklicnih programov. Ravnatelj GSŠRM mag. Šemso Mujanovič je v uvodnem nagovoru osnovnošolce prijazno povabil, da najlepša leta svojega življenja preživijo v kamniški šoli, v šoli, ki ima dolgoletno tradicijo, odlične, a hkrati zahtev- Predstavitev zanimivih programov v šolski avli ne učitelje in dobre pogoje dela. Vsem zbranim je zagotovil, da v kamniški šoli dijaki v zanimivem in ustvarjalnem okolju lahko razvijajo svoje potenciale v okviru rednega šolskega dela, poleg tega pa so vsem dijakom na voljo pestre interesne dejavnosti, mednarodne izmenja- ve, poučne ekskurzije in projektni dnevi ... Da je zanimanje za kamniško srednjo šolo še vedno zelo veliko, je znova pokazal nadvse živahen utrip na šoli. Šemso Mujanovič pravi: »Letos smo na informativnem dnevu zabeležili večji obisk, deloma zaradi našega dobrega dela, kot tudi nekoliko številčnejše generacije. Veseli me, da so obiskovalci bolj radovedni, več sprašujejo in se zanimajo za šolsko delo. Za vse naše šolske programe smo zabeležili večje zanimanje kot v preteklih letih. Vsi trije programi so dobri, kvalitetni in trudimo se, da bi jih še izboljšali oz. dvignili na še višji nivo. Dobrodošla novost v novem šolskem letu je nov modul v programu ekonomskega tehnika - športni management. Na gimnazijskem programu in programu predšolske vzgoje ni bistvenih sprememb, pri obeh delamo na širini, znanju in povezovanju teoretičnih in praktičnih znanj, kar bo pripeljalo do večje stopnje uporabnih znanj. Spodbujamo inovativnost, ustvarjalnosti. To pa ne nazadnje pričakujejo od nas tako fakultete in kot tudi delodajalci.« Ravnatelj Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra mag. Šemso Mujanovič je v uvodnem nagovoru bodočim dijakom predstavil pomembne informacije o šoli in šolskih ter obšolskih programih. Zanimanje za vpis v kamniško GSŠRM je še vedno zelo veliko. Pogosto se ena izmed najzanimivejših predstavitev na informativnem dnevu dogaja v kemijskem laboratoriju, kjer dijaki osnovnošolcem pokažejo nekaj eksperimentov, obenem pa učiteljica spregovori o prisotnosti kemije v našem vsakdanu. Tako lahko kar naenkrat kemija postane bolj zabavna! Novičke iz GSŠRM Prostovoljci v OŠ Stranje Slovenska filantropija je v sredo, 11. februarja, predstavila prvi priročnik v slovenskem prostoru, namenjen prostovoljstvu. Na predstavitvi so sodelovale štiri šole, ki se lahko pohvalijo z odlično organiziranim prostovoljstvom - tudi Osnovna šola Stranje. Jasna Paladin Zgornje Stranje - Priročnik Abc prostovoljstva v šolah je luč sveta ugledal v Mestni hiši v Ljubljani, tja pa so se odpravili tudi mladi prostovoljci in njihova mentorica Martina Ozimek iz Osnovne šole Stranje. »V OŠ Stranje se prostovolj-stvu posvečamo od šolskega leta 2004/5 naprej. Pobudo za krožek prostovoljstvo sem dala sama, saj je moje poslanstvo vzgajati mlade v pozitivnem smislu za življenje. Leta 2006 smo svoje delo prijavili na Zavodu za šolstvo kot inovativni projekt, svoje aktivnosti pa smo začeli objavljati tudi na šolski spletni strani. Svoje pro-stovoljstvo smo nato nadgradili z delovanjem v Zavodu Oreli, ki združuje tudi sta- Mladi prostovoljki iz OŠ Stranje skupaj z mentorico Martino Ozimek na predstavitvi projekta v mestni hiši v Ljubljani / Foto: OŠ Stranje rejše prostovoljce,« nam je povedala Martina Ozimek. In zakaj so jih v Slovenski filantropiji izpostavili kot eno od štirih najuspešnejših šol na tem področju? »Ker smo na področju šolstva in prostovoljstva razvili nov model VIZ in ga uspešno peljemo; obenem smo ga v teh letih nadgradili v aktivnosti za srednješolce, študente, odrasle in starejše.« Kdo torej so mladi prostovoljci v OŠ Stranje? Združeni so v več skupin (vrtec, oddelek podaljšanega bivanja, Cirius, starejši in akcije), v katerih deluje od pet do dvanajst članov, ki jih vodi izkušeni prostovoljec. Srečujejo se enkrat tedensko na t. i. supervizijah in različnih delavnicah. Kot sami pravijo, delujejo v dobro sočloveka in za svoje delo ne zahtevajo plačila. V skupinah se naučijo poslušati, slišati in ozavestiti same sebe, upoštevajo in spoštujejo pa vse, ki so drugačni. Tako se družijo z invalidi in starejšimi ter pripravljajo različne dobrodelne akcije v svojem kraju. In kar je najpomembneje -učenci, ki se s prostovolj-stvom srečajo v osnovni šoli, svoje dobrodelno poslanstvo nadaljujejo tudi kot dijaki in študentje. VENDAR PETI ON NE JENJA Pod tem naslovom smo na GSŠRM počastili slovenski kulturni praznik ter Prešernu v slavo in vsem nam v razmislek pripravili prisrčen in ganljiv recital. Združeni v umetniški besedi so za nas - in popoldne še za zunanje goste - pod vodstvom mentoric Vesne Fabjan in Ive Ciglar nastopili dijaki in nekaj črvičkov z osnovne šole. Pa niso sanje doma le v umetnosti - to nam je pokazal naš februarski gost, nekdanji uspešni košarkar in športni komentator Peter Vilfan. V več kot zanimivi predstavitvi svoje karierne poti je dijakom položil na srce predvsem eno -sledite svojim sanjam! Sam je tudi kot športni komentator oral ledino, zato je prepričan, da se s pridnostjo in trdim delom lahko sanje tudi uresničijo. Ledino bomo orali tudi sami, in to že v jeseni, ko v programu ekonomski tehnik dodajamo izbirni modul menedžment športa. Ker bomo prva izmed slovenskih srednjih šol, ki se bomo lotili tega vedno bolj aktualnega področja, so nam nasveti in spodbude gospoda Vilfana, ki se je s športnim menedžmentom ukvarjal tudi sam, prišle kot naročeno. Nekaj sanj se je že uresničilo našim dijakom, zmagovalcem številnih tekmovanj, ki so se odvijala v predpustnem času. Ekokviza se je udeležilo 12 gimnazijcev in 17 dijakov srednje strokovne šole. Vsem čestitamo za sodelovanje, Leonu, Maji, Ingrid in Lizi ter Klari, Mariji in Ani pa bomo držali pesti še na državnem tekmovanju. V šolskem izbirnem tekmovanju iz biologije so tudi na temo divje zveri s svojim znanjem najkrepkeje zarjuli Zala, Ariana, Maj in Maša. In spet smo pri umetniški besedi - na regijskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje si je srebrno priznanje priborilo 10 dijakinj in dijakov, za najboljše - Nino, Ano, Neli, Gašperja, Ajo, Lizo, Teo in Danijela - pa bomo držali pesti na državnem tekmovanju konec marca. Kot da petek, 13., in zatem pust, ki si je delil soboto z Valentinom, ne bi bili že samo po sebi dovolj, smo ta dva dneva uspešno izpeljali še informativni dan. Nadvse veseli smo bili ukaželjnih osnovnošolcev, ki so zvedavo prisluhnili ter si ogledali vse, kar smo zanje pripravili. Če se je komu katera izmed predstavitev programov vendarle izmuznila, si jo lahko ogleda na naši spletni strani. Če rajši prebirate iz elektronskih medijev, pa tam najdete tudi šolsko brošuro. Potem je sledil seveda širokoustni pust in šolsko rajanje s podelitvijo nagrad. Dijaki in profesorji so pokazali veliko vesele ustvarjalnosti, prvonagrajeni Jamaica Bob Team bo svojo spretnost lahko dokazal tudi na bovlingu, vsi skupaj pa kličemo: ZIMA, SPOKAJ SE! Še pred tem pa so zimo odganjale dijakinje programa predšolska vzgoja, ki so z avtorsko igro Mesto mask obiskale otroke vrtca in osnovne šole Gornji Grad. Po obilici petja, plesa in izdelovanja mask verjamejo, da bo narava prav kmalu zacvetela. Če smo začeli, pa tudi še sklenimo z umetniki: dijaki, ki se pripravljajo na maturo iz filozofije, so obiskali ekscentrično razstavo Salvadorja Dalija, znamenitega nadrealističnega slikarja in enega največjih umetnikov 20. stoletja. Napovedujemo: goste iz sedmih evropskih držav, ki bodo v okviru dogodka YPAC Kamnik za en teden v marcu spremenili v središče alpskih dežel. A o tem veliko več prihodnjič ... Na info dnevu se poleg programov predstavijo tudi številni krožki. îo Šport Z zlomljenim palcem do brona Lan Balantič je na državnem prvenstvu za starejše dečke v judu osvojil bronasto medaljo. Prednost daje biatlonu Lovro Planko iz Nevelj je navdušen ter zelo uspešen športnik. Rad kolesari, teče, igra košarko, vesla in tekmuje v triatlonu in duatlonu, a največje uspehe dosega v smučarskih tekih in biatlonu. »Želim uživati v športu in postati eden najuspešnejših biatloncev. Najprej pri nas, potem pa , « pravi mladi trinajstletnik iz OŠ Frana Albrehta. Lovro Planko je v svoji starostni kategoriji že eden najboljših biatloncev in smučarskih tekačev pri nas. Janja Lamut Slovenska Bistrica - Dne 31. januarja je potekalo državno prvenstvo v judu za starejše dečke in deklice pod 14 let (U-14). Judo klub Kamnik pod vodstvom trenerjev Janje Lamut in Boštjana Veinhan-dla se je v tej starostni kategoriji prvič udeležil državnega prvenstva in že požel uspeh s kolajno. Tekmovala sta dva predstavnika kluba: pri starejših deklicah do 63 kg Pia Lambergar in pri starejših dečkih do 60 kg Lan Balantič. Prvenstvo smo začeli zelo spodbudno, saj se je Pia odlično borila in dosegla lep uspeh s 5. mestom, v borbi za bron pa je morala priznati poraz. Pia je dokazala, da je velika borka in potencial, ki pa se mora še ogromno naučiti, saj je vadbo juda pričela šele v lanskem letu. Lan Balantič, ki tekmuje v kategoriji do 60 kg, napreduje iz tekme v tekmo in v velikem slogu opozarja, da je up, za katerega bomo še slišali. Na svojem prvem državnem prvenstvu je uspel z veliko Jasna Paladin Kamnik - Triindvajsetletni kamniški kegljač Peter Jan-tol je februarja s slovensko kegljaško reprezentanco nastopil na svetovnem pokalu v nemškem mestecu Hirschau, kar je bil njegov drugi nastop za reprezentanco. Tekmoval je v mladinski konkurenci in dosegel odlično 7. mesto. Zelo suvereno je nastopil že v kvalifikacijah, kjer mu je žreb namenil Estonca. V zelo napeti in izenačeni tekmi za uvrstitev med osem najboljših na svetu je s svojo mirnostjo in zbranostjo v ključnih trenutkih uspel s 3:1 v setih in z rezultatom potezo priti do medalje, kljub veliki smoli, ki ga je doletela v drugem boju proti domačinu Lončarju, ko si je v žaru boja zlomil desni nožni palec. Lan je prvenstvo sicer začel odlično z zmago z ipponom proti Žla-htiču (Bežigrad), ki je kasneje tudi prišel do brona skozi popravne boje. Sledila je dokaj gladka zmaga nad Lončarjem (Impol) in med bojem poškodovan nožni palec. Zdelo se je, da si je palec le izvil, in dobro smo mu imobilizirali prste na nogi, saj si je Lan želel dobiti tudi polfinale. Proti zelo izkušenemu in močnemu tekmovalcu Kacu (Ravne) mu je poškodba oteževala boj in to ga je stalo zmage in tako tudi finala. Kac je na koncu postal državni prvak, Lan pa kljub bolečinam v prstu ni želel izpustiti še zadnje priložnosti za prvo medaljo na tako pomembnem tekmovanju in brez težav v boju za bron premagal Juršiniča (Ivo Reya) ter si priboril bron na državnem prvenstvu! 612:590 premagati Romuna, v tekmi za polfinale in medaljo pa mu je zmanjkalo športne sreče in premoč je moral priznati srbskemu tekmovalcu. Izkupiček dveh zmag in enega tesnega poraza ter uvrstitev na 7. mesto v svetovni mladinski konkurenci so kljub vsemu rezultat, na katerega so Peter Jantol in vsi v njegovem klubu lahko zelo ponosni. Odlično kegljanje pa ga utegne kaj kmalu popeljati tudi med osem najboljših članov, ki jih čaka svetovno člansko prvenstvo v Nemčiji. Če se bo uspel pridružiti članski reprezentanci, bo Peter Jantol izvedel že v začetku marca. Jasna Paladin Nevlje - Lovro Planko je biatlon začel trenirati pred tremi leti in pol, in to poleti, ko sta ga starša prijavila na poletni biatlonski tabor na Pokljuki. Že po nekaj dneh je vedel, da bo ta šport treniral, in letošnja zima mu je že prinesla nekaj odmevnih rezultatov na državni ravni. Ker v Kamniku primernega kluba za to nimamo, je Lovro član nam najbližjega S K Ihan. Čeprav poleg izkušene Andreje Mali v Kamniku nimamo drugih tekmovalcev v biatlonu, si Lovro želi, da bi tak klub ustanovili. »Ko sta bila moja starša otroka, je bila pri S K Kamnik tudi nordijska sekcija, kjer je bilo kar nekaj biatloncev, in vem, da bi tudi danes ta šport marsikoga navdušil,« pravi mladi biatlonec. Biatlon je tesno povezan s smučarskim tekom. Tudi ti tekmuješ v obeh disciplinah. Katera ti je ljubša? »Začel sem kot biatlonec in tek na smučeh je sestavni del tega športa. Na tekaške tekme smo začeli v klubu hoditi za trening, ker pa mi Jasna Paladin Kamnik - Emil Tahirovič je ime, ki je ljubiteljem plavanja pa tudi širši javnosti dobro znano. Nekdanji vrhunski plavalec in repre-zentant, udeleženec dveh olimpijskih iger, večkratni finalist svetovnega prvenstva in prejemnik medalj na evropskih prvenstvih, se je od tekmovanj poslovil lansko poletje, a je s plavanjem ostal povezan. Pridružil se je trenerskim vrstam in se sprva preizkusil v PK Ratito-vec Železniki, januarja pa se je odzval klicu vodilnih iz Plavalnega kluba Kamnik in prevzel mesto glavnega trenerja. Kot priznava, je šlo za splet okoliščin, a svojega dela se je lotil tako resno in ambiciozno kot nekdaj v vlogi tekmovalca. »V Kamniku treniram prvo selekcijo, ki je v klubu najboljša in najizkušenejša. Pod mojim okriljem je devet plavalk in plavalcev, dvakrat tedensko pa opravim tre- gre dobro, sedaj kar zavzeto tekmujem. Prednost dajem biatlonu, uspešen sem pa v obeh športih. Letos se preizkušam tudi v klasični tekaški tehniki, a mi manjka še precej treninga. Najljubša disciplina mi je sprint, na skupinskih startih se počutim še malce nerodnega.« Kateri so tvoji največji športni uspehi te zime? »2. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu, 1. mesto na državnem prvenstvu v teku, 2. mesto na mednaro- ning tudi z mlajšo selekcijo, ki šteje šest plavalk. V klubu so sicer še trije trenerji, brez katerih ekipe ne bi bilo, in moja naloga je, da z njimi kar se da najbolje sodelujem! Moramo se zavedati, da je podmladek, ki ga ustvarjajo ostali, izredno pomemben za klub, sam pa lahko delim le najboljše izkušnje in vse svoje znanje, kar ga v plavanju premorem. Dobil sem ekipo mladih plavalcev, ki je v začetku pokazala veliko naklonjenost in zanimanje za plavanje. Če obetajo veliko, še ne morem odgovoriti, dejstvo pa je, da se odrekajo mnogim stvarem. Otroci se pozimi vozijo na treninge v Radovljico, s čimer žrtvujejo veliko svojega časa. Trenutno jih lahko pohvalim ter jim zatrdim, da se vsako delo slej kot prej poplača,« pravi Emil Tahirovič, ki je mlade kamniške plavalce v le nekaj tednih uspel zelo motivirati. Tudi tako, da jih uči postati ekipa. »Čeprav dni tekmi No borders cup v Sappadi v Italiji, ena zmaga, dve drugi mesti in eno tretje na tekmah v biatlonu za državni pokal Comite ter dve zmagi in dve drugi mesti v državnem pokalu Slovenije - vse v prosti tehniki.« Koliko, kako in kje treniraš? »Treniram petkrat do šestkrat na teden. V zimskem času (ko je na Pokljuki sneg) grem po navadi trikrat tedensko iz šole na Pokljuko, vračam pa se okrog 19. ure. Dvakrat na teden pa treniramo v Ihanu gre za individualen šport, bo vsak člen uspešen le, če bodo uspešni vsi.« In kakšne cilje si je zadal kot novi trener Plavalnega kluba Kamnik? »Cilji so zmeraj odvisni od dobrega sodelovanja celotnega kadra in ne samo enega človeka. Že kot vrhunski športnik sem imel visoke cilje in tudi zdaj jih po slabi dve uri. Ob koncih tedna ponovno opravim vsaj en trening, pa še kakšno tekmo. Ko ni sezona, treniramo največ v Ihanu, kdaj pa tudi na Pokljuki. Takrat so treningi suhega teka, rolk, streljanja in tudi moči. Letos sem prišel v biatlonsko selekcijo in vsak mesec odidem na priprave, ki se pet dni odvijajo na Pokljuki.« Imaš med športniki kakšnega vzornika? »Naštel bi jih lahko veliko, najbolj pa občudujem Jakova Faka, Martina Fourcada in Ole Einarja Bjorndalna.« Kakšni so še tvoji načrti za letošnjo zimo? In kakšni športni cilji nasploh? »V tej sezoni, ki se konča v začetku aprila, hočem priti med prve tri uvrščene v skupnem seštevku tekaškega in biatlonskega pokala. Poleti pa na rolkarskih tekmovanjih želim zasedati najboljša mesta. Verjetno bom šel čez dobro leto na športno gimnazijo v Ljubljano, ker bi rad treniral naprej. Želim uživati v športu in postati eden najuspešnejših biatloncev. Najprej pri nas, potem pa « imam. Načrti so jasni: izboljšati vse, kar se izboljšati da! Dokler bodo stvari urejene, Kamnik lahko računa name,« nam še pove Tahirovič, ki je svoje varovance med zimskimi počitnicami popeljal na priprave na Pokljuko, kjer so kondicijo in moč nabirali tudi s tekom na smučeh. Na državnem prvenstvu sta tekmovala Pia Lambergar in Lan Balantič. Peter Jantol odličen na svetovnem pokalu Plavalci v dobrih rokah Januarja je mesto glavnega trenerja v Plavalnem klubu Kamnik prevzel nekdaj odlični plavalec Emil Tahirovič, ki po končani tekmovalni karieri svoje izkušnje kot trener prenaša na mlajše. Kot pravi, so cilji, ki si jih je zadal s kamniškimi plavalci, visoki. Kamniške plavalce in njihovega novega trenerja smo obiskali na treningu v Radovljici./ Foto: Tina Dokl Šport /TEKME odbojke sobota, 28. februar// 20.00 //ŠD Kamnik Prva četrtfinalna tekma končnice DP-žensk CALCIT VOLLEYBALL : KEMA PUCONCI Tekma 7. kroga 1. DOL - Modra skupina CALCIT VOLLEYBALL : PANVITA POMGRAD Vstopnine ni. VLJUDNO VABLJENI! Namiznoteniška tekmovanja Za zlati cepin nominiran tudi Marko Prezelj Kamnik- Na širšem seznamu nominiranih vzponov za zlati cepin za najpomembnejši alpinistični vzpon na svetu v letu 2014 so tudi trije vzponi slovenskih plezalcev, med njimi je tudi član AO Planinskega društva Kamnik Marko Prezelj, ki je to priznanje doslej prejel že dvakrat. Nominirani so: vzpon naveze Luka Krajnc in Luka Lindič - smer Rolling Stones v severni steni Grandes Jorasses (prva prosta ponovitev), vzpon naveze Luka Lindič, Aleš Česen in Marko Prezelj v severni steni 6657 metrov visokega Hagshuja v indijski Himalaji ter vzpon Domna Kastelica in ameriškega alpinista Sama Hennesseyja v zahodni steni šesttisočaka Chuguima-go. Razširjeni seznam sicer obsega 58 različnih vzponov, 23. podelitev te prestižne alpinistične nagrade pa bo med 9. in 12. aprilom 2015 v francoskem Chamonixu in italijanskem Courmayeurju. J. P. Odbojkarji za prvo mesto? Lokostrelci pometli s konkurenco Tri kroge pred koncem modre skupine v prvi moški ligi so odbojkarji Calcit Volleyballa na dobri poti, da ta del prvenstva končajo najmanj na drugem mestu. Po minimalnem porazu proti ACH Volleyju so namreč premagali tako Astec Triglav kot Salonit. Še eno državno prvenstvo je za nami, in sicer dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu, ki ga je sredi februarja letos organiziral LK Orel iz Kočevja. Blanka Štrajhar Tjaša Žibert Duplica - V počastitev kulturnega praznika so v ŠD Šmartno pripravili lep na-miznoteniški, že tradicionalni dogodek v soboto, 7. februarja. Štiri igralke in 22 igralcev naše občine je tekmovalo na izredno kakovostnem turnirju. Že drugo leto zapored je zmagal Damjan Durič v moški in prvič Maja Močnik v ženski kategoriji. Zanimivost sta bila kar dva poraza občinskega prvaka Toneta Starca, ki veliko povesta o kakovosti in izenačenosti kamniških na-miznotenisačev. Na Prešernov dan so marljivi delavci iz NTK Kamnik izvedli mladinski turnir v OŠ Marije Vere. Triindvajset mladincev iz Prebolda, Komende, Trbovelj in Kamnika je prikazalo srčne boje in odlično znanje. V starejši kategoriji od 12 do 15 let je zmagala Lena Potrbin iz Trbovelj, v mlajši do 12 let pa 6-letni super talent Luka Jokič iz Kamnika. Prvenstvo občin Kamnik in Komenda za učence osnovnih šol je potekalo v OŠ Marije Vere v sredo, 11. februarja. V organizaciji zavoda za turizem in šport je na tekmovanju sodelovalo 61 igralcev iz šestih osnovnih šol. Tekmovali so v štirih kategorijah. Občinski šolski prvaki za leto 2015 so: - Učenke od 1. do 5. razreda: Kaj a Krapež (OŠ Toma Brejca) - Učenke od 6. do 9. razreda: Eva Šobar (OŠ Frana Albrehta) - Učenci od 1. do 5. razreda: Dejan Jokič (OŠ Marije Vere) - Učenci od 6. do 9. razreda: Luka Uranič (OŠ Stranje) Ekipno je zmagala OŠ Toma Brejca v postavi: Marjeta Stražar, Taja Štefanič, Danijel Bojič in Matej Prezelj. Najboljši na mladinskem turnirju v OŠ Marije Vere Miha Štamcar Kamnik - Varovanci Marka Brumna nadaljujejo z dobrimi predstavami v modri skupini prve slovenske lige. Tri kroge pred njenim koncem imajo praktično že zagotovljeno drugo mesto, ki jim bo v končnico do morebitnega finala prineslo prednost domačega igrišča. Ob najbolj ugodnem razpletu so lahko tudi prvi, vendar le v primeru, če do zadnjega kroga, ko se bodo pomerili z ACH Volleyjem, ne bodo izgubili niti točke, nato pa prvič v letošnji sezoni na kolena spravijo najboljšo slovensko ekipo zadnjih let. »Čeprav z izjemo ACH Vol-leyja v modri skupini še nismo izgubili, nisem še najbolj zadovoljen z našimi igrami. Na zadnjih tekmah resda kažemo bolj kakovostno igro, vendar imamo še veliko rezerv, je pa res, da to velja tudi za druge ekipe. Na nekaterih tekmah smo imeli težave s pristopom, kar se nam do konca prvenstva ne sme več dogajati. Ampak kot rečeno, spodrsljajev za zdaj nimamo in upam, da Kočevje - Odlični rezultati, super vzdušje in bučno navijanje je pripomoglo, da smo se iz srca veselili uspehov naših članov in članic. Naši fantje in dekleta so slovenski lokostrelski javnosti zopet dokazali, iz kakšnega testa so, in v disciplini ukrivljeni lok od kadetov naprej dejansko pometli s konkurenco. Že v soboto je bilo polno naše lepe kamniške modrine na strelni liniji, ko so se streljale kvalifikacije. Tekmovalo je kar 23 naših članov in članic z ukrivljenim lokom in en član z golim lokom. Naslove državnih prvakov so osvojili: Jaka Ko-močar med člani, Gašper Štrajhar med mladinci in Žiga Ravnikar med kadeti. Druga sta bila Den Habjan med člani in Matic Tonin med kadeti, tretji pa: Klemen Štrajhar med člani, Ni-kolina Haring Jugovič med mladinkami, Luka Gjurin med mladinci in Jakob Weingerl med kadeti. Absolutno državno prvenstvo v nedeljo je pri ukrivlje- Dvoboj med ekipama Kamnik 3 (Jakob Weingerl, Luka Arnež in Gašper Tonin) in ekipo LK Mins Postojna nem loku potekalo v kamniških barvah, saj se je med najboljših 16 uvrstilo kar deset Kamničanov, ki so bili na absolutno DP prijavljeni, drugače bi jih bilo še več. Eliminacije so bile zelo razburljive. Doživeli smo zares vrhunske dvoboje in ob našem bučnem navijanju je absolutni državni prvak postal Luka Arnež, tretje mesto pa je pripadlo Gašperju Štrajharju. Odlični so bili tudi dvoboji ekip. Prijavljene smo imeli tri ekipe. Veselili smo se zmage naše najuspešnejše ekipe (Jaka Komočar, Den Habjan in Klemen Štrajhar), ki pa je v finalnem dvoboju za las porazila Kamnik 2 (Gašper Štrajhar, Žiga Ravnikar in Luka Gjurin). Ekipa Kamnik 3 (Luka Arnež, Gašper Tonin in Jakob Wein-gerl) je začela odlično, potem pa je v polfinalnem dvoboju morala priznati poraz ekipi Mins Postojna. Kamničanke prikazale odlično igro, zmagale s 3:2, zato so z veliko mero optimizma odšle na povratno tekmo v Maribor. Žal tokrat njihov optimizem ni imel realne osnove, kajti ob velikem številu lastnih napak je bil poraz z 0:3 neizogiben. Ob prevelikem številu lastnih napak smo bili za nameček še premalo učinkoviti v napadu, da bi lahko računali na zmago proti Mariborčankam, ki so bile sredi drugega niza neverjetno uspešne na svoj servis. Na koncu je izid, kakršen je, odbojkarice Branika so bile tokrat boljše od nas in lahko jim samo čestitamo ob osvojenem naslovu. Svoje moči in misli bomo zdaj preusmerili v končnico državnega prvenstva, kjer bo prvi cilj, da se uvrstimo v finale," je poraz v Mariboru komentiral Ribič, ki bo že jutri s svojimi varovankami igral prvo letošnjo tekmo Calcit Volleyballa v državnem prvenstvu. Pomerile se bodo z ekipo Kema Puconci, ki je zmagala v zeleni skupini 1. DOL ženske, v primeru zmage pa jih na poti do finala končnice čaka še obračun z Luko Koprom. Domen Kotnik, odbojkar Calcit Volleyballa bo tako še naprej. Ker nas do nove tekme z Ljubljančani čakata še dve, in sicer jutri v Novem mestu in prihodnji teden v svoji dvorani s Panvito Pomgradom, o Ljubljančanih še ne razmišljamo. Na zadnjih medsebojnih tekmah nam je proti njim vedno manjkal majhen korak, da bi se veselili zmage. To pomeni, da smo na pravi poti in da se jih da premagati, hkrati pa smo tudi njim dali vedeti, da nas ne morejo kar tako zlahka pre- magati,« se je do zdaj prehojene poti v modri skupini dotaknil Domen Kotnik, ki v letošnji sezoni postaja vse bolj pomemben člen v ekipi Calcit Volleyballa. V Mariboru jim ni šlo Po prvi finalni tekmi srednjeevropske lige so bile kamniške odbojkarice zelo blizu ubranitvi lanskoletnega naslova. V prvih dveh nizih je bila boljša Nova KBM Branik, v nadaljevanju pa so Zanimivosti Zimsko-športne igre upokojencev Vsako leto razpiše ena izmed gorenjskih občin zimsko-športne igre za člane in članice društev upokojencev Gorenjske. Večina se odloči za tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih. Marjan Schnabl Srednja vas v Bohinju - Letošnje igre so potekale v organizaciji DU Bohinjska Bistrica, in sicer na smučišču Senožeta pri Srednji vasi v Bohinju 10. februarja. Na osnovi izkušenj je bil določen tudi rezervni datum tekmovanja, vendar je bilo letos vreme naklonjeno organizatorju, saj so udeleženci ves dan uživali na snegu in soncu. Kamničani že od vsega začetka uspešno sodelujemo na teh igrah in kar je zelo razveseljivo, vsako leto nas je več. Sprva se nas je zbralo za en osebni avtomobil, kasneje za dva, naslednja leta smo potovali s kombijem, zadnje dve leti pa nas je že za cel avtobus. Spisek smučarjev - upokojencev DU Kamnik - je še precej daljši, vendar vsi nimajo vedno časa za udeležbo. Ko smo dobili razpis za tekmovanje, smo povabili vse svoje smučarje, člane smučarske sekcije pri DU Kamnik, na sestanek in se dogovorili o vseh podrobnostih glede prijav, načina prevoza, ure odhoda in seveda stroš- vanje je potekalo točno po programu, tekoče in z minimalnimi odstopi. Neuradne rezultate smo spremljali na semaforjih in ekipi DU Kamnik je kazalo dobro, čeprav nismo imeli tekmovalcev v vseh kategorijah, posebno pri smučarskih tekih ne. Ampak naše prepričanje je še vedno: važno je sodelovati in ne zmagati za vsako ceno. Čas se je prevesil že v popoldne in vse bolj smo nestrpno čakali na uradne rezultate. Medtem smo se izdatno okrepčali s pravim vojaškim pasu-ljem, ki je na svežem bohinjskem zraku še posebno teknil. Zakaj so uradni rezultati tako zamujali, smo izvedeli tik pred razglasitvijo, saj so dve ekipi tekmovalcev morali diskvalificirati zaradi neurejenih evidenc in plačila članarin. Kamničani smo se na takšna presenečenja in pa poštenost dobro pripravili in že pred tem opozorili člane, da morajo imeti poravnano članarino in s seboj na dan tekmovanja prinesti osebni dokument in člansko izkaznico s plačano članarino DU. Omenjena diskvalifikacija je kamniški ekipi prinesla še Dobitnice kolajn (z leve): Nada Tišler (Kamnik), Milena Dolčič (Tržič) in Nina Osolin (Kamnik) kov, saj del stroškov nosimo udeleženci sami. Sestavili smo prijavo z upoštevanjem »favoritov«, ki naj bi imeli boljše startne številke. Kasneje smo ugotovili, da ima organizator svoj princip žrebanja, kar pa nas tokrat ni motilo, saj so bili pogoji tekmovanja ob odlično pripravljenih progah za vse tekmovalce skoraj enaki. Po prijetni vožnji od Kamnika do bohinjske Srednje vasi je vsak pri sebi izdelal tekmovalni načrt in se po prihodu na Senožeta, prejemu startne številke in bloka za prehrano mirno podal na ogled proge. Vodja smučarske sekcije Marjan Schnabl je vsem še na avtobusu zaželel prijeten zimsko-športni dan, dobro počutje in veliko tekmovalnega duha brez poškodb. Organizator je pripravil dve ločeni progi za veleslalom in eno tekaško progo. Tekmo- dodatno eno srebrno kolajno v ženski konkurenci in smo odločitev žirije toplo pozdravili. Tako smo v skupnem seštevku vseh točk pristali ekipno na osmem mestu med 25 ekipami s tem, da je tudi letos naša ženska ekipa prispevala 36 točk, moška pa 23 točk. Poleg omenjenih kolajn smo prejeli tudi zlato kolajno za najstarejšega tekmovalca v veleslalomu in s tem pokazali prisotnim, kdo smo, od kje smo in da bodo morali na nas še dolgo računati. Po končanem uradnem zaključku smo se kljub dobremu razpoloženju vračali preko Bleda z grenkim priokusom, saj smo imeli po tekmi neljubo poškodbo roke enega od svojih stalnih članov v moški ekipi. Upamo in želimo, da bo kmalu vse nared in bo lahko začel s treningi za prihodnjo smučarsko Sedemdeset let od požiga Živahna in jasnih misli mi je 84-letna Stanka Hribernik iz Golic, rojena pri Tončevih (Voljkar) v Zgornjem Tuhinju, pripovedovala, kako so pred sedemdesetimi leti gorele hiše v njeni rojstni vasi. Marinka Mošnik Kako se spominjate tistega 6. januarja 1945, ko ste ostali brez doma? »Kot bi bilo včeraj. Začelo se je pravzaprav že na novega leta dan, 1. januarja 1945, ko so čez vas prišli, ne vem, usta-ši ali kdo, ne Nemci. Pri Pe-trovčevih je bilo polno partizanov, eden od njih, domači sin Janko, pa je z brzostrelko v roki stopil na prag domače hiše. Vnel se je boj, padlo je, ne vem, koliko, mislim, da sedem partizanov. Čez nekaj dni, 5. januarja, je proti večeru prišel k nam Zasnikov Rafael z novico, da bo naslednje jutro sredi vasi sestanek, kjer bo en Nemec nekaj povedal. Šle so v glavnem ženske, saj so bili možje in fantje večinoma v partizanih. Zvedele so, da bodo ob devetih začeli požigati izbrane hiše.« Kako izbrane, kdo pa jih je izbiral? »Tisti, ki so bili bolj premožni in so dobro znali nemško. Stanka Hribernik iz Golic, rojena pri Tončevih (Voljkar) v Zgornjem Tuhinju Zasnik in Potisk. Tam so vaščane klicali po priimkih in jih razporedili ene na levo, druge na desno in povedali, da bodo hiše tistih, ki so na levi, požgane. Izbrane so bile le hiše bajtarjev, samo bajtarjev, nobena bogata hiša. Ljudem pa je bilo naročeno, da morajo zapustiti domove in oditi v Šmartno. Večina se je odločila, da ostane doma. Zasnik ali pa Potisk, to sedaj ne vem več, je ponujal Hribn-kovi mami 20 mark, rekoč: Lepo te prosim, pojdite v Šmartno, če ne, bomo zaradi vas tudi mi tako nesrečni, kot ste vi. Hribnkova mama, ki ji je nekaj dni prej mož padel v partizanih, je glasno odgovorila: Kar bod , če smo mi, bod pa še ti! Po sestanku je mama prijokala domov, začeli smo pakirati najnujnejše. Kmalu za njo so prišli Nemci in nam vzeli edino svinjo iz svinjaka. Čeprav jih je mama lepo prosila, naj jo pustijo, je eden kot opozorilo, naj utihne, z nožem zamahnil proti njej « Koliko hiš je pogorelo? Kam ste šli? »Skupaj mislim, da jih je pogorelo 18. Zvečer so prišli nazaj, in ker se število pož-ganih hiš ni ujemalo s seznamom, so zažgali še Štefanovo, pa Kožlakarjev in Šančev kozolec. Naša, Ton-čeva hiša je bila lesena, držala se je je štala - vse je pogorelo do tal. Otroci smo ves dan tavali po vasi kot zgubljene ovčke. Sosedova Erzarjeva mama je že zjutraj v krušni peči spekla klobase in nam jih je prinesla ven pod hruško. Bližal se je večer, bila je zima, praznik treh kraljev. Kam naj gremo? Vseh šest: staro mamo, mamo in štiri otroke, stare od tri do 14 let, po vrnitvi iz partizanov tudi našega ata, so pod streho za tri leta, dokler nismo vsaj za silo zgradili nove hiše, vzeli Erzarjevi, ki so bili zelo dobri do nas, še posebej mama. Imeli smo eno sobico, nekaj nas je spalo na podstrešju. Ko sem šla leta 1946 k birmi, še nismo bili doma, vrnili smo se leta 1948. Ampak pri Erzarjevih smo se imeli res dobro, res.« Ob tem se je še danes, po sedemdesetih letih, hvaležno nasmehnila In se spomnila še številnih težkih vojnih in drugih dogodkov. Ce želiš biti zdrav, migaj! Besede dr. Nikolaya Grishina, idejnega vodje in ustanovitelja društva Šola zdravja, znotraj katere deluje 50 skupin po Sloveniji in ima 1230 registriranih članov. Kar štiri skupine s približno 30 člani delujejo tudi v Kamniku. Katja Uran kar Kamnik - Dr. Grishin je v svoji zdravniški praksi ugotovil, da se ljudje premalo gibajo, nezdravo prehranjujejo in imajo slabe življenjske navade, zato se je domislil vaje 1000 gibov, t. i. sklepne telovadbe, s katero v zgolj 30 minutah razgibate večino sklepov in mišic. Skupine se dobivajo na prostem, vsako jutro ob 7.30 (razen ob nedeljah in praznikih), ne glede na vremenske razmere in v vseh letnih časih. Člani so različnih starosti, tako moški kot ženske, nemalo pa jih je starejših od 80 let. Vadbo vodijo usposobljeni prostovoljci, ki dajejo osnovne napotke za zdravo in čim boljše življenje. Vadba se izvaja stoje in ni zahtevna; primerna je za vsakogar in ne potrebuje predhodne kondicijske pripravljenosti ali drage športne opreme. Z njo se ohranjajo funkcionalne sposobnosti, doseže boljša gibljivost in okretnost telesa ter izboljša splošno ravnovesje. Kamniške skupine delujejo v Keršmančevem parku, na Steletovi ulici, na Vrhpolju in v Podgorju. Pridne člane boste prepoznali po oranžnih oblačilih društva, še bolj pa po izjemni energiji, pozitivizmu in dobremu počutju. Šola zdravja namreč celostno vpliva na človeka: poleg jutranje telovadbe se člani udeležujejo tudi predavanj o zdravem življenju, hodijo na izlete ter se družijo ob dobri kavi ali čaju. Obiskali smo skupino v Keršmančevem parku, kjer so nam malo za šalo, malo zares povedali, da kdor telovadi pri njih, mlad umre in zelo dolgo živi, saj je večno mlad. Kot pravijo, jih mraz ne moti, uživajo v brezplač- ni vadbi v naravi, na svežem zraku, ki jim prebudi telo, uživajo v medsebojni družbi, polni smeha. Po vsaki vadbi zapojejo še svojo himno, prirejeno po skladbi Veselo v Kamnik. Kdor bi si želel dobre družbe in boljšega počutja, lepo vabljen v eno izmed kamniških skupin; izberite vašemu domu najbližjo! Zanimivosti, križanka Odlično leto za golfiste Člani Golf kluba Arboretum smo v svoji dvajsetletni zgodovini lani zabeležili najuspešnejše leto doslej. Ponosni smo na kar osem državnih prvakov. Miran Žebaljec Volčji Potok - V lanskem letu smo praznovali dvajsetletnico kluba, na slavnostnem turnirju je sodelovalo preko dvesto igralcev golfa. Na pestri večerni prireditvi smo podelili častna priznanja pionirjem golfa v Arbo-retumu: Alešu Ocepku in Janezu Naratu (očeta našega igrišča), Mihu Urbaniji (klub je bil ustanovljen v vili Prešeren), Ivanu Neradu (z njim smo dobili klubsko hišo), Marijanu Jurencu (v Arboretum je prišla Severi-na) in Andreju Kozelju (tekmovalni golf je naporna reč). Ob tem bi želeli posebej omeniti, da smo v lanskem letu dosegli na področju tekmovalnega dela izjemne rezultate: ponosni smo na osem državnih prvakov, kar sedem mladih golfistov pa imamo v državni selekciji. Primož Poeschel je postal državni prvak v kategoriji mid-amaterjev, Max Popovič je naslov državnega prvaka osvojil v kategoriji U-12, Matic Zalokar, Domen Primec in Luka Braz so postali ekipni državni prvaki. / Foto: GK Arboretum Taša Torbica, ki je tudi stalna članica ženske reprezentance, pa v igri Match play. Ema Grilc se razvija v eno najboljših igralk in je državna prvakinja postala v absolutni mladinski kategoriji. Kristjan Burkelca je eden najmlajših igralcev golfa, ki se je uvrstil na Svetovno amatersko jakostno lestvico (decembra je dopolnil 12 let). Postal je državni prvak do 16 let, absolutni zmagovalec pokalnega tekmovanja za sezono 2014 (brez poraza), zabeležil pa je tudi vrsto odličnih rezultatov v tujini (večinoma nastopa v višjih kategorijah). Z vestnim pristopom in velikim veseljem do golfa niza rezultate, ki mu jih zavidajo tudi poznavalci golfa v golfsko razvitih deželah. Matic Zalokar, Domen Primec in Luka Braz so postali klubski ekipni državni prvaki; na evropskem prvenstvu so osvojili odlično šesto mesto med petindvajsetimi ekipami stare celine. Ob zavidljivih tekmovalnih uspehih svojih golfistov smo bili v lanskem letu tudi zelo uspešni tudi na področju družabnih in tekmovalnih dogodkov, saj smo izvedli nekaj več kot sedemdeset turnirjev, srečanj in organiziranih izletov. Kot edinemu golfskemu klubu v Sloveniji nam je prav tako uspelo povečati članstvo, in to za kar 60 odstotkov. Tako smo postali daleč največji in najuglednejši golfski klub v Sloveniji. Smo na pravi poti in gledamo z velikim optimizmom tudi v sezono 2015. V letu 2014 smo imeli v Mali šoli golfa sedemdeset mladih golfistov (od 3 do 10 let). Golf klub Arboretum je najmlajšim omogočil brezplačno vadbo golfa od maja do oktobra. S to tradicijo bomo nadaljevali tudi v letu 2015. Planinski kotiček Bojan Pollak Licenčno usposabljanje vodnikov PZS Po nekaj letih je bilo 14. in 15. februarja ponovno na Mali planini redno licenčno usposabljanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Teorija je bila v domu, praktično delo se je pa odvijalo na relaciji Domžalski dom-se-dlo v Kisovcu-Sušave-Pir-čev vrh-Kisovec-Domžalski dom. Teme izpopolnjevanja so bile poškodbe zaradi mraza in prva pomoč, orientacijska priprava in izvedba snežne ture (peš in s smučmi), vrvne ograje v snegu in uporaba mobilnega telefona v gorah in planinah. Razmere za praktično delo so bile skoraj idealne - me- gla je bila ravno prav gosta in tudi sneg je bil pravšen. Iz kamniškega planinskega društva so se izpopolnjevanja udeležili Miran Jereb, Franc Obreza, Bojan Pollak, Miro Uršič in Janez Volkar. Alpinistična šola bo Na zadnjem sestanku sveta alpinističnih inštruktorjev alpinističnega odseka PD Kamnik je bilo sklenjeno, da se bo letošnja alpinistična šola začela 19. marca in bo trajala predvidoma eno leto. Tako se bo nadaljeval sistem usposabljanja za alpiniste, ki je nedvomno gotovo eden najuspešnejših v svetu, saj je v preteklem obdobju dal tudi v Kamniku nekaj svetovno priznanih alpinistov. Na sedlu v Kisovcu sta se združili poti pešcev in smučarjev. Nagrade: 5-krat vstopnica za ogled slapa Savica. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 11. marca 2015, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. Vsak torek in petek banke? "V Novi KBM si HCnega dviga denarja ^ov ne želimo in upa-bo prišlo, bomo v slda-slovanja izpla- mii vozniku doslej zasegli po eno vozilo, največkrat avtomobil. A najdejo se tudi izjeme, je pojasnil Keder. lani so tako nekemu vozniku najprej zasegli tovorno vozilo za prevoz mleka, kmalu zatem pa Se BMW 530. 'Vozila, ki jih zaseže-mo, so sicer različnih znamk in cenovnega razreda. Zasegli smo že vse od Opla Corse do Audija A8," pojasnjuje Keder. Po Številu vozil je bil lani "rekorder" šestdesetletni moSki iz okolice Nàklega. Zasegli so mu pet osebnih avtomobilov znamk Ford Fiesta, Škoda Felicia (dvakrat), Renault Clio in Citroen ZX. Šestdesetletnik se vozi brez vozniškega dovoljenja in z neregistriranimi avtomobili, na katere namežča druge registrske tablice. Gorenjskim policistom je znan tudi nepoboljšljiv prekrškar, ki so mu zasegli že štiri vozila, enemu so jih zasegli tri, desetim pa po dva. lo (ne £^ede na to, je!), če je bil dveh letih naj pravnomočno hujSe prekrške. Mi sodijo prekoračitvi dovoljene hitrosti za več kot 30 kilometrov uro, zunaj naselja za več kofl 40 kilometrov na uro, na av-1 tocesti ali cesti, rezerviram za motoma vozila, pa za več kot 50 kilometrov na uro. Med hujše cestnpprometne prekrške štejejo tudi vožnjo pod Za informacije o naročnini pokličite po telefonu številka 04 201 42 41 ali pišite na e-poštni naslov narocnine@g-glas.si. SESTAVIL: F.KALAN MLEČNI IZDELEK LETNA GLEDALIŠKA KARTA SEME V KLASU BISTVO NADSTROPJE ČRTOMIR IVANŠEK ŠAHIST ADORJAN TROPSKO DREVO GORENJSKI GLAS JADRANSKI OTOK ROBERT L0GGIA AFRIŠKA MRZLICA SUKAR JAMA JAPONSKA SLIKARKA (Y0K0) DESKAR FLANDER MANJŠI LOVSKI PES 16 PREDAH OBRITI DEL KOŽE (KNJIŽNO) 20 IT. PEVEC 5 GR. OTOK, IKARIA SKODLA 1 PRENOS IZ NIŽJEGA NA VIŠJE 10 Z MORJEM OBDANO KOPNO REKA V ANGLIJI SLIKARSKA TEHNIKA MODEL VOZILA FIAT SONČNI SU 4 0LIVER 11 MOČNO NAVDUŠENJE TV VODITELJICA (BERNARDA KONJIČEK RENE MLEKUŽ GL. MESTO KUBE LAJANJE ORGAN V USTNI VOTLINI LEŽEČE TISKARSKE ČRKE ŠPANSKI VELETOK 17 KOSTNICA 13 IGRALKA GARDNER UČENEC Z ENKAMI KRAJ PRI ŽIROVNICI ALADAR BAJA KIKLADI OSARU URANJEK ROMAN JANKA KERSNIKA EBENOVINA VOTLA MERA FRANCU FIZIKALNA KRIVULJA LUKA V ITALIJI MESTO V DALMACIJI MESTO V BOSNI MADŽARSKO MESTO GORSKI ZRAK 2 HVALNICA POVRŠINSKA MERA UGANDSKI DIKTATOR AMIN DADA PEVSKI ZBOR 18 MADŽ. MOŠKO IME TIBETANSKO GOVEDO ENOTA ZA OSVETLJENOST GRŠKO OTOČJE 8 NAŠ KEM. ELEMENT (lr) 9 (TOMO) EDI ŠELHAUS LANTAN NAS SLIKAR (ROMAN) 3 14 NA0ČARKA 6 JEZIKOVNA SKUPNOST V AFRIKI ABAKUS ANIMA HRVAŠKA IGRALKA (NINA) 15 POUDAREK POBOJ, POMOR ŽIVALSKI VRTV ZAGREBU 7 1 2 3 4 5 6 7 GRŠKA ČRKA ORODJEZA KOŠNJO 19 8 9 10 11 12 13 14 REKA NA TAJSKEM 12 ZVUAČA 15 16 17 18 19 20 Naročniki Gorenjskega glasa so pri plačilu letne naročnine deležni 25 % popusta, pri polletnem 20 %, pri rednem mesečnem plačilu pa 10 % popusta. Gorenjski Glas Prireditve Odpira se Zavod Gradimo prijateljstvo Jasna Paladin Trzin - Marca bo v Trzinu začel delovati Zavod Gradimo prijateljstvo, namenjen otrokom z motnjo v duševnem razvoju, kamor ustanoviteljica Tanja Pančur toplo vabi tudi otroke in njihove starše iz kamniške občine, saj v Kamniku organiziranih prostorov v ta namen zdaj nimajo. Na različnih aktivnostih in ustvarjalnih, glasbenih in likovnih delavnicah se bodo otroci s posebnimi potrebami (aktivnosti bodo najbolj primerne za otroke od 10. leta starosti naprej) srečevali dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih med 17.30 in 19. uro, po potrebi tudi več, svoje prostore pa jim je Občina Trzin odstopila v Jefačenkovi domačiji v starem delu Trzina, ki je prilagojena tudi gibalno oviranim osebam. Zavod Gradimo prijateljstvo deluje nep-rofitno, zastavili pa so si vrsto dolgoročnih ciljev, med drugim bi tovrstne prostore radi uredili v okoliških občinah, tudi v Kamniku. Za več informacij pokličite 041 336 411 ali pišite na tan-ja.pancur@gmail.com. DKLimbarskoGora vab ina tradicionalnoprireditev 27. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 155. marca 20015 Za najbolj zgodnjeob 9. uri MAAA v cerkvi sv. Valentina Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Za z abavo bodo skrbeli ANNAMBEL JURETA ZAJCA EVAČERNE SKUPINA BOJSI Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče Pridite po svoj nageljček in preživite tretjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! Prireditve v februarju in marcu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si Kamni ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 28. februarja, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu Tržnica Okusi Kamnika podeželje in EKO TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K Nedelja, 8. marca, ob 14. uri v Budnarjevi domačiji Kruh moj vsakdanji Predstavitev knjige Klemna Koširja in delavnica peke kruha MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Torek, 3. marca, ob 19. uri v dvorani Matične Knjižnice Kamnik Milan Hervol: Predavanje o štirih tipih prehrane, eko pridelavi, zdravju Sreda, 4. marca, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik Zoran Furman: Mali in Burkina Faso Potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik Torek, 10. marca, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik Jože Urbanija: Antonija, ostani v Komposteli, pogovor o knjigi Dr. Jože Urbanija, teolog in bibliotekar, Kamničan, je avtor romansira-nega potopisa po znameniti romarski poti v Santiago de Compostela. Sreda, 11. marca, ob 19. uri v knjižnici Komenda Meta Kurent in Gregor Golob: Hladno-vroča Indonezija Potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Torek, 10. marca, ob 18. uri v salonu gradu Zaprice Postindustrijski večer: Tovarna Svilanit v sklopu razstavnega projekta Kam so šle vse fabrike Razvoj podeželja v Srcu Slovenije LAS Srce Slovenije je bila med prvimi aktivnimi lokalnimi akcijskimi skupinami pri nas, po šestih letih pa se uvršča med najuspešnejše v državi. »V proračunskem obdobju, ki se končuje, je bilo izpeljanih 83 projektov društev, podjetij, kmetov in posameznikov iz šestih občin, tudi kamniške. Na območje je bilo lansirano preko 1,8 mio evrov sredstev Leader in razvojnih sredstev lokalnega sofinanciranja,« pravi Ana Savšek iz Razvojnega centra Litija in dodaja, da bodo z delom nadaljevali tudi v programskem obdobju 2014-2020. J. P. DOM KULTURE KAMNIK Torek, 3. marca, ob 20. uri v Klubu Kino dom Klemen Bučan s prijatelji Večer stand up komedije, vstopnina: 3 evre Četrtek, 5. marca, ob 19. uri v Klubu Kino dom Refleksije na čas, ki ga živimo Pogovorni večer bosta iz oči v oči oblikovala oče in sin - Silvo in dr. Andraž Teršek. Organizator: Lista Dušana Papeža Vstop prost! Petek, 6. marca, ob 20.30 v Klubu Kino dom Galabeya Party, otvoritveni večer festivala Nawar Vstopnina: 8 evrov Sobota, 7. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani Nawar, gala večer Festival orientalskih in indijskih plesov Vstopnina: 13 evrov v predprodaji/15 evrov na dan dogodka Nedelja, 8. marca, ob 19. uri v Veliki dvorani Help! A Beatles Tribute Band Koncert za dan žena z eno najboljših Beatles tribute skupin Vstopnina: 8 evrov v predprodaji/io evrov na dan koncerta Torek, 10. marca, ob 18. uri v Veliki dvorani EnKnapGroup: Take a Chance on Dance/Ujemi ples Sodobna plesna predstava, primerna za obiskovalce od 12. leta starosti naprej. Več informacij na: www.domkulture.org MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 27. februarja, ob 21. uri Yoyo Power, Rok Bu z gosti Hip-hop & RnB party Vstopnina: 2 evra ali dva prehrambena izdelka z daljšim rokom trajanja - zbiramo za Anino Zvezdico Petek, 6. marca, ob 21. uri Era of Hate & Morost Žanrsko pisan večer težkih zvokov. Vstopnina: 3 evre Torek, 10. marca, ob 18. uri Predstavitev in delavnica: Erasmus+ mladi v akciji Prijave na ŠKK: 041 753 572 ali info@kotlovnica.si Petek 13. marca, ob 21. uri Wow! Signal: psytrance Rakkaani, Intip Churin (Flying Carpet) Mogočni in globoki mistični ritmi psihedeličnega tranca Vstopnina: 2 evra. Več informacij na: www.kotlovnica.si Mednarodni festival orientalskega plesa Nawar V Domu kulture Kamnik se bo med 6. in 8. marcem odvijal 5. mednarodni festival orientalskega plesa Nawar, edini tovrstni festival pri nas, ki ga bosta organizirala Mateje Mikulan in KUOD Bayani. Festival bo letos ponudil osem plesnih delavnic z mednarodno priznanimi plesnimi pedagogi, plesne nastope, animacijo in modno revijo kostumov za orientalski ples. Sklepni dogodek festivala bo Gala plesni večer v soboto, 7. marca, na katerem se bo predstavilo skoraj 100 plesalk različnih orientalskih plesov. J. P. NOVO SALSA solo ali v paru 9. marec ob 19.30 in 20.30 TECAJi DRUŽABNEGA PLESA V KAMNiKU Začetni tečaj: sobota, 21. marca, ob 19.00 Nadaljevalni tečaj 1: petek, 20. marca, ob 19.00 PRiJAVE iN iNFORMACiJE: www.plesniklub-art.com ali 041244244 Okrepčevalnica na novi lokaciji Kamnik - Okrepčevalnica odnosov za starše in partnerje, ki jo ob podpori Občine Kamnik že vrsto let izvaja kamniški Zavod Vezal, se zaradi velikega zanimanja seli na novo lokacijo. Srečanja se bodo odslej odvijala v prostorih Osnovne šole 27. julija na Tomšičevi ulici v Kamniku. J. P. Pogovorni večer z nadškofom Zoretom Kamnik - Člani Kulturnega društva sv. Jakoba Kamnik vabijo na pogovorni večer z nadškofom p. Stanetom Zoretom, ki bo v petek, 27. februarja, ob 19. uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Pogovor bo vodil novinar in urednik Igor Jurič. Vstopnine ni. J. P. Zahvale POGREBNIK d. o. o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREB-NE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil dragi Janez Rems iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem za vsa izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi ZD Kamnik in župniku za lep obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žena Greta, sinova Andrej in Tomaž z družino S ponosom ga je navdajala domovina s svojo spokojnostjo gozda, oglašanjem divjega petelina, čarobnostjo Kolpe, rodovitnostjo prsti in slovensko pesmijo. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 63. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in dedi dr. Miran Čas univ. dipl. ing. gozd. Od njega se bomo poslovili v petek, 27. februarja 2015, ob 14. uri na pokopališču Podkraj pri Velenju. Pogrešali ga bomo: žena Silva, sin Gaber, hči Katarina z Ladom, hči Vita z Jernejem in vnučkom Oliverjem, sestre Bernarda z družino, Alenka in Marjeta ter ostali domači ZAHVALA Ne točite solz za mano -za moj večni mir prosite. V 93. letu se je od nas poslovila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Marija Uršič po domače Mklavova mama iz Zagorice nad Kamnikom 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tonetu Prijatelju, pevcem in trobentaču za lepo darovan pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Februar 2015 ZAHVALA Dne 4. 2. 2015 se je na mengeškem pokopališču po težki bolezni poslovil od nas Franc v Černigoj iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so nam izrazili besede sočutja in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za cvetje in sveče. Zahvala dr. Logarju, onkološkima bolnišnicama v Ljubljani in na Golniku, prevoznikom Meri--Impex, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in trobentaču. Njegov predčasen odhod je del nas, ostaja spomin na skupaj preživete dni in vera v ponovno združitev, ko naše oči izgubijo lesk. Naj počiva v miru! Miša, Grega, Gorazd, Petra s Katjo in Tjašo, sestra Joži in brat Marjan z družinama Kamnik, Trzin, Utah, Frankfurt, Ajdovščina www.gorenjskiglas.si ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož in oče Franc Jagodic po domače Zakovnikov Francelj iz Zakala 4 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja ter tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Posebej hvala sosedu Mihu in g. Zavolovšku za pripravo pogreba, ge. Bodlaj za zvonjenje, sosedom iz Zakala, Studenc in Lenarta, nosačem, trobentaču in pevcem za zapete ža-lostinke. Zahvaljujemo se zdravnici Niseri Bajrovic in medicinskemu osebju Bolnišnice Golnik za vso skrb in pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Februar 2015 ZAHVALA »Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu.« 1 Jn 5,11 V 85. letu življenja je Stvarnik poklical k sebi Milana Potočnika upokojenega pleskarja iz Mekinj pri Kamniku Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo, sočutje, izrečena sožalja, za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala duhovnikoma Pav-letu Piberniku in Franciju Aliču za lep pogrebni obred, sestram uršulinkam za vso pomoč in podporo, hvala osebju iz Doma Marije in Marte v Logatcu za prijazno in ljubečo oskrbo. Hvala vsem, ki ste pokojnega Milana imeli radi, in vsem, ki se ga spominjate v molitvi. Žena Minka in hči Silva ZAHVALA Bremena življenja te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Dobrosrčnost tvojih rok nikoli ne mine, čas pa ohranja lepe spomine. V 85. letu nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica, teta, svakinja in tašča Frančiška Hočevar roj. Pavlič, iz Buča v Tuhinjski dolini, upokojenka tovarne Titan Iskreno se zahvaljujemo dr. Bogdanu Logarju in sestri Tatjani ter patronažni službi ZD Kamnik za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi dr. Planinčevi in osebju infekcijske klinike. Zahvaljujemo se tudi sosedom, posebno Stržino-vi mami, Janezu in Štefki. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem NLB - poslovalnica Domžale se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in sv. maše. Zahvala tudi g. župniku Simonu Lorberju za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Šmartno in trobentaču Timiju Štritofu. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Februar 2015 ZAHVALA Vse do zadnjega dne in ure si upal in verjel z nami, da bolezen to premagal boš. A pošle so ti moči in prerano zatisnil si oči. V 88. letu življenja nas je zapustil Matevž Baloh iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna soža-lja, podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govornikoma ZB NOB Kamnik in DU Motnik - Špitalič, praporščakom, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala, naj bo srečno tvoje potovanje, pogosto vračaj se nam v sanje. Od nas je tiho odšla draga mama, stara mama, prababica in tašča Antonija Galin Šterova mama iz Kališa Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ne reci, da je smrt, saj to preveč boli, so le blage sanje, dolgo, mirno spanje. (Elka Podbevšek) V svojem 94. letu nas je zapustila Gabrijela Podbevšek - Elka Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in sorodnikom za spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za prijazno nego in pomoč, da je bilo v zadnjem obdobju njeno življenje lažje in lepše. Vsi njeni Kamniški OBČAN Pustno rajanje na Duplici OŠ Marije Vere in ŠKUD Verine zvezdice sta v soboto, 14. februarja, organizirala že tradicionalni 5. pustni karneval po Duplici. Pustne šeme so se letos že sprehodile tudi po Duplici. / Foto: Mojca F. Lukežič Helena Brezar Duplica - Na pustno soboto so se po Duplici sprehodile pustne šeme iz OŠ Marije Vere pa tudi nekaj njihovih staršev in mlajših bratcev in sestric. Pred šolo so nam najprej ob poskočnih ritmih stranjske godbe in godbe Glasbene šole Kamnik zaplesale kamniške mažoretke. Nato smo se v sprevodu z gasilci na čelu sprehodili po dupliških ulicah. Sprevod se je končal pred šolo, kjer smo se posladkali s krofi in sokom ter razglasili najlepše in najbolj domiselne pustne maske. Strokovno komisijo, našemljeno v sodnike, so sestavljali učitelji, učenec in predstavnik staršev. Nagrado za najboljšo skupinsko masko je dobil 7. b, ki je predstavljal kamniško urgenco. Za izvirno masko in super pustno vzdušje pa so zaslužni tudi športniki 7. c. Tri najboljše posamezne maske, ki so jih učenci ustvarili sami in s pomočjo staršev, pa so bile minjon (Katja Verlin-šek), hudič (Katja Bernik) in tradicionalna slovenska maska laufar (Jernej Jaklič). Navdušeni smo nad tem, da se nam vsako leto pridruži vse več našemljenih staršev. Čeprav se je pustno rajanje končalo z nekaj kapljami dežja, upamo, da nam je uspelo pregnati letos že tako bolj milo zimo. Trgovina SAM v KAMNIKU NOVOl sam Sam d.0.0. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Spoštovani kupci, obveščamo vas, da bomo na Medvedovi 15c v Kamniku (bivši Gaber), v ponedeljek, 2. marca odprli trgovino> kjer boste našli vse, kar potrebujete za gradnjo, obnovo in nego doma. Odpiralni čas: PONEDELJEK - PETEK: 7.00 - 19.00 ure SOBOTA: 7.00 - 13.00 ure Kamnik preplavile mašlcare Tradicionalnega Kamniškega karnevala se je v torek, 17. februarja, udeležilo rekordno število maškar in obiskovalcev, ki pa zime kljub dobri volji še niso uspeli pregnati. Jasna Paladin Kamnik - Pustni torek je že dopoldne na Glavni trg privabil najmlajše pustne šeme iz Vrtca Antona Medveda Kamnik, enot Sneguljčica in Marjetica, ter učence iz Osnovne šole 27. julij. Vrhunec pa se je v središču mesta odvrtel popoldne, ko je v organizaciji Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, Mladinskega centra Kotlovnica in Plesnega kluba ŠinŠin točno ob 17. uri izpred šutenske cerkve krenil karneval pisanih maškar. Pot od Šutne do Glavnega trga je maškaram - mladim in starim - utiral kar sam mamut, za njim pa so se zvrstili razposajeni in domiselno našemljeni kamniški godbeniki, mažoretke, učenci kamniške glasbene šole, klovni, princeske, indij anci, različne živali, Shreki, celo kamniška urgen-ca, pa morje, roboti, faraoni, Kremenčkovi, gasilci, Pike Nogavičke Nekatere šeme so se peljale celo z vlakcem, skupaj pa se jih je zbralo več kot tisoč, kar je največ doslej. Kljub hladnemu vetru si jih je z zanimanjem ogledalo tudi lepo število gledalcev, vsi skupaj pa so druženje zaključili na Glavnem trgu, kjer so se maškare posladkale s pustnimi krofi, najbolj zanimivim in izvirnim pa so podelili tudi nagrade. V tekmovanju za najlepši Veronikin repek je zmagala maska Kamniški vitez, najlepša družinska maska je bila družina Shrek, nagrado za najbolj izvirno skupinsko masko pa so prejeli Kuhani bistriški raki. Letos je bila nagrajena tudi najboljša množična maska v sprevodu, in sicer je nagrado prejela Osnovna šola Marije Vere za masko Kamniška urgenca. Za pravo vzdušje so letos poskrbele predvsem plesalke Plesnega kluba ŠinŠin, ki so udeležence ogrele s pravo malo karnevalsko plesno šolo. V pustne šeme so se oblekli tudi člani Mestne godbe Kamnik. / Foto: Primož Pičulin Za najboljšo množično masko je bila nagrajena Kamniška urgenca. / Foto: Primož Pičulin Karneval si je pot po Šutni utiral kar z mamutom. / Foto: Primož Pičulin Na Glavni trg so se pripeljali tudi Kolinarji iz Stranj. / Foto: Primož Pičulin www.peugeot.si PEUGEOT 208 STYLE VRHUNSKA STIL&CENA že za 10.990 c KASKO lc ¿LETA* IvinHIiaiBB ^T JAMSTVA B PE U G e OT «iponoti TOTAL * Ponudba velja za peugeot 208 STYLE 1,2 PureTech60 kWs kovinskobarvo, samodejno klimatsko na pravo, LE D žarometi ter po pus to m v višini 1.000 € ob na kupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer informativnega izračuna finančnega leas ing a Peugeot Financira nje za vozilo Peugeot 208 (Style 1,2 PureTech, 5 V, kovinska barva, avtomatska klimatska naprava, LED dnevni žarometi) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonus om Peugeot Financiranje je 10.990 EUR; mesečni ob rok je 119 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 11.02.2015 znaša 7,9 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %; financirana vrednost 7.693 EUR; skupni znesek za plačilo 12.950 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financira nje si pridržuje pravico do izb ire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolična. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 L/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.0.0.. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014