Sredniešolske vesff. Z nem_ke glimiazlje v Ljubljani. Po- godbenlin potom so od Narodne vlade zo~ pet sprejeti za tekoče šolsko leto v službo na državni ghnnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani: ravnatelj dr. Lovro Tretter, profesorji dr. Josip Bischof, Ivan liille, dr. Oton Jauker, Joslp Lob, Josip Nerat in Hugon Podrasek, namestni učiteljl Arnold Gratze, Valter Rizzi, dr. Bruno Stetinger in dr. Alojzij Schimanlo. Vodstvo zavoda obdrži prof. dr. Josip Jerše, kot pomožna moč za uradniške posle je prideljen ravnatelj dr. L. Tretter. Profesor Adrijan Achitsch se ne more sprejeti v službo, ker so vsa mesta oddana. Razpisane učiteljske službe. Na državni gimnaziji in na državnem moškem učiteljišču v Mariboru se razpisujejo na~ slednje stalne učiteljske službe z zakonito določenimi službenirni prejemki: 1. Na dr2avni gimnaziji: a) služba stalnega učitelja za nemščino kot glavni predmet v zvezl s katerimkoll predmetom; b) služba stalnega učitelja za risanje; c) služba stalnega učitelja za telovadbo. — 2. Na državnem moškem učiteljišču: a) služba glavnega učitelja za zemljepisje in zgodo vino; prednost imajo prosilci, kl "»o izprašani iz nemščine kot postranskega predmeta; b) dve službi vadniških učiteljev; prednost imajo prosilcl z izpitom za meščanske šole; c) služba stalnega učitelja za telovadbo in d) služba glavnega učltelja za risanje. — Vsl prosilci morajo biti izprašani iz slovenščine kot učnega jezika. Redno oprei^iijene prošnje vložijo prosilci predpisanlm potom na višjem šolskem svetu v Ljubljani najkasneje do 15. svečna 1919. Pozneje došle prošnje se ne bodo sprejemale. Vsi stalni učitelji, kl so nameSčeni v smislu § 62. službene pragmatike za državno učiteljstvo bivše Avstrije z dne 28. julija 1917. naj prosijo za razpisane -lužbe, da se jim določi službeno mesto. Zob za z.b! Srednješolski profesor nam pise: Po vseucilišcih Nemške Avstrije besni n<jmsko nasilje: vse naše dijake so izključili in jim tako onemogočili nadaljnji študij. Zdi se mi umevno samo bb sebi, da tudi pri nas takoj zaključijo semester za nemške srednješolce in njih profesorje. Kakor Nemci z nami — tako mi z njimi! Stališče dunaj-ikih in graških visokošolskih senatov nas uci, da moramo v vseh naših srednjih šolah uvesti francoščino kot nbvezen predmet. Dajmo Nemcem mir, a svojim diiakora omogočimo študij na zaoadnih visokih šolah. Odprimo vrata zapadni kulturi! Nu.no vpra&anje. Še pred vojno sr d'>b'vali ptinoči potiebn su, lenti od 40 A< 80 K podpore iz postbnega fonda, ki jt j.l v ta namen ra raz^i lago bivšfmu c. kr. deželnemu šolskemu s-etu v L ubi ani Te podpore so med vojno pop 'Inoma usahnile, Morda je us-hml tudi imenu a u f n>i ali pa je šel de^ar v druge n<»mene. Re>mca je, da ja\nust in priz.deii m.eai drugtga ne vedo, kalor sarr.o to, da m več podpor. Mogoče se dobe kje tried _np-aštnin i akti seznamki, ki utegnejo pojasn ti to zadevo. Prcsimo pojasn la I