Ciganka. Spisal Andrej Rape ¦ gradu v Boru vlada dancs zopet vcselje. B]aga grajska gospa in njcn sin živita srečno in zadovoljno. Ali pred leti je zavladala v prijaznem gradu neopisna žalost. Grajski Milanček se je igral zadi za gradom, in skrbna mati jc pazila nanj. AH poklicali so jo v grad, kamor je prisel nekdo plačat kupljcno seno. Ko se jo vrniia gospa, ni bilo vcČ tamkaj Milančka. Vse klicanje, vse iskanje je btlo zaman. Gospa Amalija jc mislila, da ji poČi rcc od žalosti. A Milana ni bilo . . . Pa čujte, kaj sc jc zgodilo pozncjc! I. Tisto soboto pred cvetno nedeljo je bilo. Gospa Amalija se je peljala v lepi kočiji iz mesta v svoj grad v Bora. olnce je plavalo že k zatonu. Njcgovi jasni žarki so lczli vedno nižje in bižje ter tzginjali. Solnce je zdrknilo za gore, topeč se v žarečih oblakih . . . ^ft »Kaj pomenja ta stok, France?« je vprašaia gospa svojega voznika. ^B Ustavil jc iskra konja. ^L Tam ob cesti pod krivenčastim, starim gabrom je ležala ženska. Zavita ^Hfe bila v zamazane cunje. Lasje so ji bili razpleteni. Ječala je . . . ^M Ko je zagledala bogato kočijo, ki se ]c ustavila polcg njc, jc dvignila ^Hproseče roke kriŠku. ^V Amalija je stopila z voza. ^B ^PVance, kaj jc nama storiti z ubožico? Zdi se mi, da je bolna in utru-^^Bfena do smrti.4 ^H[ >Ciganka je, milostna gospa. Najbolje je, da se odpeljeva daljeU meni ^^Koznik. ^^V »Tako mtsliš? No. jaz nisem tvojih misli. Sicer bi pa od tebc ne pri-^Kakovala takega nasveta.« In ostro ga je pogledala. >Pomagaj ji na noge in jo dvigni v vozU veli gospa. Xckaj trcnutkov potem je obstala kočija pred grajskimi vrati. 4* I -s-* 60 ¦*« II. Vesclo sc je razlegalo drugi dan zvonjenje v zlato jutro. Otroci. polni ' velikonočnega vcsclja, so ncsli lcpo okrašene butare v ccrkev k blagoslovljcnju. »Moja je večjal« • >A moja je daljŽa in lepša kot tvoja!«« — Tako so se pogovarjali in vedrih lic, pa nedolžnih src hiteli v božji hram . . . Vsa hiša božja jc bila danes v zelenju. Zdelo se je, kakor bi se raz-prostiral prcd očmi krasen pomladni vrt. In nad tcm zelcnjem in pomladnim ' cvctjem se jc vil dim h streznikove kadilnice. Slovesno so donelc orgle, ve-ličastno so se oglašali pevci na koru . . . Gospa Amalija jc scdela ta dan v gradu poleg postelje one ciganke. Prava Samaritanka! »Kjc pa sem?* je vprašala hipoma ciganka in zavzeto gledala okolo sebe. »Pri dobrih Ijudeh, nc bojte sc«, je odgovorila gospa Amalija. »Onemogla sem včeraj, in Vi ste me vzcli na voz. Nekako znan sc mi zdi ta kraj. Kako pa se imenuje?« vpraša ciganka. »Na gradu v Boru stel« odvrnc prijazno gospa. »Grad v Boru! . . .« Čudno je pogledala ciganka in umotknila. Z. lica ji jc izginila zadnja kapljica krvi. Zaprla je oči in globoko vzdihnila . . . Kmalu pa je prijela graščakinjo za roko ter rekla naglo: »Vcdcžcvala Vam bom, milostna gospal« »Ah, ne mučite se! Slabi ste, vrhutega v vedeževanje prav nič ne verjamem.« J >Dovolite, dovolite!« sili ciganka. »Uganila Vam bom preteklost in pri- 1 hodnost . . .« Tn pričela je gledati poteze na roki. I »Vaše srce je bolno. Velika žalost Vas je zadela pred nekaj leti, in Še " sedaj Vam krvavi srce po nekom, ki Vam je bil drag . . .* je govorila ciganka. Začudeno je posluŠala gospa. >ln prišel bo dan, ko se bo Vaše srce razveselilo, in sreČni boste zopet Njega, ki vzdihujete po njem že tako doigo, boste še pritisniii na srce . . .« je nadaljevala. »Moj otrok, moj Milan! . . .< In zjokala se je gospa Amalija . . . In ciganka je rekla: »Tako govore te poteze na roki . . .« Umolknila je . . . m. Ko so šli istega dnc popoldne ljudjc iz cerkvc, so obstajali na ccsti in radovedno gledali tam v jarku star, malonc polomljen voz. Ogenj je gorel poleg njega. Plamen se je dvigal visoko v zrak, visoko in je zopet pojemal. Dva cigančka sta vrtela na ražnju lep kos mesa. Malo od voza na zeleneČem trav-niku so kričali ostali cigančki. Raztrgani in razgaljeni so bili, zarjavelih iic, temnih las in kakor oglje črnih oči. Cudno je odmevalo to kričanje iz gozda: >Vija, vija, hu, hu! . . .< Razposajen je bil ta drobiž, da je bilo kaj! Le eden je bil mcd njimi miren in tih, in na licu se mu je brala otožnost. Poleg ognja so ležali na konjskih plahtah bradati mozje in so kadili iz pip. Cigani so to, cigani! -* 61 H«- IV. I Vstajenje, vstajenje! Kako to ogreje vsakega človeka v srcu! f Na zemljo se vsipljejo topli solnčni žarki in jo zbujajo v novo, cvetoče L življenje! Iz tal sili zelenje in cvetje. Priroda vstaja . . . ¦L Veliki teden je . . . Ej, ti dnevi so vam žalostni, kaj ne? — A za njimi Hfe nekaj, kar nas vse veseli. To ^e tisti lepi dan vstajenja, ki nam prinaša ^hruhov, to je dan Velike nodil ¦ Veliki petek je . , . ^L V gradu v Boru >e Še naša ciganka. ZamiŠIjena je vedno, in od onega ^fene, ko je vedeževala gospž, ni spraviti nobcne besede veČ iz nje. ^B Noč je pndla na zemljo. Ta noč pa je vzela tudi ciganko iz gradu. ¦ V' ^V Šotor ciganov še stoji tam, kot smo ga videli cvetno nedeljo. ^B Tiha in mirna noč ga obdaja. Zdi se, da nebo žalujc ta dan, zakaj po- ^ktiIo se je z oblaki, in nobene zvezdice niso prižgnli angeli na nebu. Drobcn Hdežck piši iz oblakov. H Okolo ciganskega Šotora se oprezno plazi ženska postava. H »Jutri«, ji Šepečejo ustnice. H »Piruhov dam dobri grajski gospe za VeJiko noč, kakržnih sc nc na- ^ueja«, govori dalje sama zase. ^K Splazila se je v šotor. Na uho ji je dohajalo krepko smrčanje spečili ^ftiganov. A tam sredi šotora je scdel star cigan, naslonjen ob koleno in ni Ke ganil. ^H »Tudi straža spi«, je žepetala ciganka. ^m Plazila se je dalje. Kmalu je obstala ob kopi otrok, spečih na otepu slame. ^^ »MilošU je zaklicala in rahlo prijela za roko dečka, starega kakih oscm ^Ket. Zbudil se je in si mcncal oči. H >Tiho, Miloš, tiho bodil Nocoj te popcljem k tvoji materi, o kateri ti Be pravila že stara Nuša . . .< Hr In vzdignila ga je. H^ Stražnik se je premaknil . . - Sapa je zastala obema . . . Ali stražnik ^Be spal dalje. ¦ »PojdiU ^V In plazila sta se tiho mimo njega. ^ft Grajska ura je bila dvanajst, ko sta prišla \z šotora. B In hitela sta, kolikor so ju nesle noge. ^B^ K vstajenju so pritrkavali zvonovi. Vsa vas je bila praznična. Povsod ^Breselje! Z neba jc zopet jasno sijalo soince. ^B »In vstal Gospod je in živi! . . .* je odmevalo iz krcpkih grl pevcev v ^¦lelikonoČnem izprevodu. ^K Gospa Amalija je sedela ob oknu in zrla v ta lepi, veliki božji dan . . . L -^ 62 ¦«- Aleluja! ... »Ah, vstane li tudi meni dan veselja?« je vzdihnila gospa Amaiija in se zamislila. Vstajenje je minilo. Ljudje so se vračali v svoje domove, a v grad v Boru se je tudi vračalo veselje. Gospa Amalija je ravno odprla vrata svoje sobe, ko ji pride po hodniku naproti ciganka, ki je izginila sinoči. Ob nji je stopal deček. Sladka slutnja je obšla graŠČakinjo. »MiloŠ, glej tvoja mati!« pravi ciganka dečku. In razprostrla je grajska gospa roke, pa pritisnila na srce zopct svojega sinčka. »Moj Milan, moj otrokU In neskonČno radost je občutilo njeno srce. »Vstajenje, o, moj Bog, vstajenje!« je veselo klicala srečna ma^ti. »Tudi meni je zopct vstala sreča!« Tiho se je umaknila ciganka. Dve solzi veselja in notranje zadovoljnosti si je otrla in naglo odšla iz gradu. Tisti dun pa jc izginil tudi ciganski Šotor.