DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Iihaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. — Spili in dopisi naj se pošiljajo: uredniit.VH, naročnina in inscrati pa opravništvu „DOMOLJUBALjubljana, v semeniikih nlicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. za doostopno pctit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in 15 kr., če te tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. &tev. 15. V Ljubljani, 6. avgusta 1891. Imetnik IV. Kaj je novega po svetu? Mednarodna slavnost katoliške mladine vitima. Odbor za slavnostno potovanje katoliške mladine v Rim na grob sv. Alojzija izdal je oklic, v katerem vnema katoliško mladino V6eh narodov, naj se pridruži velikim slavnostim, ki se bodo vršile v Rimu od dne 27. sept. do 2. oktobra leta 1891. — Namen tej »javnosti, kakor poroča „Lh moniteur de Rome", je trojen. Mladina katoliška se vabi v Rim, da skaže sv. Alojziju svoje spoštovanje, da pokaže svojo vero in svojo pobožnost; vabi se v R m, da potrdi jedinost duha in srca, ki druži katoliško mladino vkljub raznim naroduostnim razlikam; naposled se vabi v Rim mladina v ta namen, da prejme nauk in blagoslov sv. očeta. — Oklic se završuje z geslom: Btgu uašo vero I Sv. Alojz ju naše spoštovanje I Cerkvi našo ljubezen! Sv. očetu Leonu XIII. našo sinovsko ueomahljivo vdanost! — Slovesnost se bode vršila po nastopnem redu: V nedeljo dud 27. septembra ob 4. uri popoldne obišče mladina grob sv. Alojziia v cerkvi sv. Ignacija. — V ponedeljek je ob 10. uri slovesna sveta maša v imenovani cerkvi. — V torek je avdijenca pri sv. očetu. — V sredo je mednaroden shod raznih društev katoliške mladeži. — V četrtek je sv. maša, katero bode daroval papež v vatikanski baziliki. — V petek »b 4. uri popoldne zahvalna slovesnost na grobu sv. Alojzija. — Neki dunajski šaljivi list prinesel je nedavno sliko, ki kaže prizor, kako se je vrnil državni poslanec med svoje kmetske volilce. Eni so mu gledali v klobuk, ali jim je pod klobukom kaj z Dunaja prinesel, drugi so mu stikali po žepih, toda nikjer niso mogli nič do- biti. Samo tolažilo, da bo že bolje, bilo je vse, kar so dobili od svojega poslanca. Ta šala ima mnogo zrna v sebi. Dasi so se naši poslanci vestno trudili kaj pridobiti svojim volilcem, dosegli so vendar bore malo vsled neugodnih razmer na Dunaju in tudi nobenega upanja ni, da bi se v bližnjem času kaj na bolje obrnilo. Z Dunaja torej nimamo Slovenci nič pričakovati, zato bi morali doma tem krepkeje delati v blagor svojega ljudstva. A doma ni druzega kakor prepir. Naši liberalci po svojih listih strastno bijejo po ljubljanskem škofu in duhovnikih, kakor da bi bili ti največji sovražniki našega naroda. S takim ravnanjem bodo več škodovali Slovencem, kakor vsi drugi sovražniki skupaj. Spodkopali bodo pri ljudstvu veljavo zakonite oblasti in več kakor duhovni bodo morali sami trpeti med duševno in gmotno propadajočim ljudstvom ; največ pa bo trpelo nesrečno ljudstvo samo. Nikar torej vzbujati strastij, ki se vzbujene ne dajo zatreti. Za „narodnost" dela le oni, ki se trudi, da si ohrani slovensko ljudstvo svojo vernost, pridnost in možatost. Kedor pa zabavlja veri, škofom in duhovnom, kedor vodi ljudstvo le na veselice in plese, kedor ga seznanja z dosedaj neznanimi in neumestnimi potrebami, tak pravo narodnost irf razdira, tak je njen uajnevarnejši sovražnik. In tacih rod naj izmrje med Slovenci! — Češko deželno razstavo v Pragi je že obiskalo več kakor milijon ljudij. Cesar pride v Prago sredi meseca septembra. — Madjari nameravajo v Buda-pešti napraviti 1.1895 veliko svetovno razstavo. — Mala deželica predarelska ima listno katoliško.' uči teljsko semenišče, katero je štelo v treh letnikih 87 pri- pravnikov; jednako semenišče so osnovali na Dunajo To je v sedanjih razmerah jedina pot pridobiti si vernih učiteljev. — Katol. šolsko društvo na Dunaju šteje nad 17.000 udov; število podružnic in udov se vedno in hvale vredno množi; veselo je tudi slišati, da nemški „šu!terajn" nazaduje. — Na Ruskem ljudem preti huda lakota vsled lanske in letošnje slabe letine. — Rusija se je v zadnjem času tesneje združila s Francosko, in v dokas temu so bile francoske vojne ladije posebno slovesno vsprejete od Rusov blizo Peterburga: car je odlikoval nekaj francoskih višjih vojakov. Odkar so Rusi in Francozi zvedeli, da se tudi Angleška približuje trodržavni zvezi, vedno bolj povdarjajo potrebo tesne zrMe med Rusi in Francozi. — Na Angleško je popo. toval italijanski kraljevič. — Sprejeli to ondi tudi po-stavo, da bo na Angleškem tadi f verskih Šolah poduk brezplačen. Pri nas pa davki ta šolski poduk vedno rastejo. — Mladi srbski kralj je popotovil na Rusko v Moskvo in Peterburg; nazaj gredo* obišče tudi našega cesarja v Išlo. — Kolera se i Afriki vedno bolj iiri, sedaj s« že bliža Kgipto. Nevarnost je velika, da jo Turki, ki so romali \ Meko, ne zaneso tudi v Kvropo. Bog nas varuj grozne kazni! Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. — Cestni odbor v Kranju je sklenil narediti pri S m 1 e d n i k u potreben most čez Savo, ki bi bil dolg 72 metrov; stroški so zračunjeni na 18.00(1 gold. — Pri ,Matici Slovenski" v Ljubljani je za prihodnje leto zopet predsednik izvoljen preč. g. profesor in čast. kanonik Jos. Marn, ki nevtrudljivo deluje v prospeh Matice. — Na S a v i ob južni železnici potrebujejo cerkvenika in organista pri farni cerkvi. — Iz Preži j nam pišejo, da zidanje božje-potne cerkve prav vrlo napreduje: dozidano je že sedaj prelepo pročelje, sprednji del cerkve je pokrit in zvonik se je že dvignil čez višino cerkve. — Na Brezovici pri Ljubljani praznoval bo č. g. župnik Jan. Potočnik dnč 9. avgusta svojo j zlato mašo. Blagega zlatomašnika Bog živi še mnoga leta ! — Dn<* 2. avgusta daroval je na I) o v j e m g. Valentin J a k e I j svojo novo mašo, česar na Dovjem ni bilo že 26 let. Oovoril mu je č. g. župnik Or. Jakelj o veselju in ialjo duhovnikovem, fiil je dan, ki ga je Gospod naredil. — Vreme se j t zboljšalo, česar se veseli vzlasti kfoci in grablievke „na rovtih", ker bodo vendar le mogli spraviti t« davno pokošeno seno. — VSodražieisodnr 26. julija slovesno praznovali praznik farne zavetnire sv. Magdalene. Pri slovesnosti je bilo slišali prav lepo cerkveno petje, ki dela čast pevovodji in pevcem. — V Št. Vidu nad Ljubljano so imeli lepe slovesnosti v zadnjem času ; ob sklepa šole slovesno prvo Listek. Beli cvetovi. Slika iz vojske. Spi5»l Fran Svoboda, h č-ei.-ine provel V. P Vzbudila me je mrzla, suha sapica. Okrog je bila tema. Nisem vedel, kaj se godi z menoj le podobe ,, ravno pretečemh sanj so mi rojile po glav,. Obrnil sem se z obrazom kviško in zdaj sem čutil debelo sukno svojega plašča ,n po obeh straneh speče vojake. SpomDi| sem 8e, da smo 05U)j po noči na prejšnjem mestu po hudem boju in da se zjutraj zadne nov boj. Odgrnil 8em si ovratnik p ašea z očinn gledal sem proti nebu. B.lo je temno »n rez zvezd. Zrak je bil mrzel. Zdaj mi je še-le pnšio v spomin, da naša stotnija leži „ okopa. ! P" 8ta" eerk^i. Hitro sem se spomnil včera -Soiega boja, belega zidovja cerkvice, križev , p . kopališča in desetnika Sime, ki je zadet s kroglo, zaklical milo nekoga izmed svojih dragih, in na misel mi je prišel Jirka, bojazljiv naš kadet, ki je spal zraven mene, in po noči, predno sva zadremali, mi pripovedoval o svojem dragu iz kadetoe šole, poručniku Salku, kateri je zblaznel in mahajoč i roko vedno govoril: „Tam malo naprej, tukaj nizaj !" (Imel je baje trdno misel, da pregleduje vojaško izbo in da gleda, če so postelje v eni vrsti.) Naslonil sem se na desni komolec in sem poslušal. Pod zidom je počasi korakala straža in zrak je dišal po tobaka. .Nekdo paši", pomislil sem si in bilo mi je nekako tesno pri srco. „J&rka, ali spiš?" vprašal sem kadeta, s ki-terim sem bil zadnje dneve jako »aapljiv. Bil je "»it v plašč ia kratko jo dihal. »Ne", odgovoril je tibo in se je vzdignil. .Kako si spal?* vprašal sem tresoč se m»»• „Slabo ... jako slabo!" »Zakaj? Mraz je bil, kaj ne da?" sv. obhajilo otrok in dne 2. avgusta novo mašo, katero je daroval g. Jakob M a t i j a n. V cerkvi mu je govoril vrednik g. Ign. Žitnik o delovanju duhovnikovem za verno ljudstvo. — V Š k o f j i Loki praznoval je svojo novo mašo g. Jan Kalan, pri kateri je cerkveni govornik pojasnjeval znamenje plemenitega duhovniškega stanu. — V C i r k n i c i vedno hnje razsaja živinska kuga; vsled tega je močno zastala lesna kupčija; celo za seno odpeljavati ni skoro dobiti vprežne živine. — Jezero je bilo sredi junija že skoro suho, a voda je zopet narasla vsled deževja in vzela mnogim nakošeno steljo. — Dnč 31. junija se je ponesrečil v gozdu 19 letni Jern. Mivec iz Rakeka pri sekanju drv ter umrl dn6 2. avgusta. — V Črnem Vrhu nad Idrijo je opravil dn(5 2. avgusta slovesno novo mašo gospod Al. Rudolf iz znane Dragotove hiše. Govoril je v cerkvi dr. Lampe; slovesnostjo bila lepo urejena in ostane vsem vdeležencem še dolgo v blagem spominu. — Na V o j s k e m je za župana izvoljen zopet trgovec in posestnik Andrej Car; svetovalca sta Val. Likar, Andrej Kogej, odborniki pa P. Ogri č, P. Lap aj ne, P. Likar, Pr. Tratnik, Mat. Ko g c j. — V St. Petru na Notranjskem imajo tudi živinsko kugo, posebno v okolici. Na svetega Lovrenca dan 10. avgusta imeli bodo drugi semenj. Z Vipave, 17. julija. Več časa se že govori in piše, da imamo r Vipavi iivo srebro. Veselili smo se že lepih tisočakov, katere je baje obetala neka tuja družba. Zalibog, da nam je ves up splaval po vodi. Dognana stvar je, da je v Mančah le toliko srebra, kol>kor ga imajo ondotni prebivalci v žepu. Prostor, koder so našli prve sledove o srebru, so „To nič ne dč . . . toda sanje . . . imel sem strašne sanje 1 Pa tako strašne, da jih ne bom pozabil svoje žive dni." »Kakšne?" vprašal sem in naenkrat se me je lotila močna razburjenost. Čuden strah me je prešinil in spomnil sem se pripovedke o strašni prikazni v starem gradu. »Poslušaj torej" — pripovedoval je JArka, za-vivši se bolje v plašč — „sanjalo se mi je, da smo na tem-le pokopališču. Ti, jaz in narednik ftiha. Trava na grobih je bila razteptana, suha in v sredi med grobovi je bil vodnjak — veš tak, kakoišen se večkrat vidi na deželi ... in okrog so poskakovali in žvižgali vrabei. Res čudno se mi je zdelo, da se na tem žalostnem in pustem kraju vrabci pode in razgrajajo. Sli smo proti mrtvašnici, ki je imela majhno okence brez stekla in široko streho sega-jočo skoraj do tal. Riha nas je prisilil, da vstopimo noter v mrtvašnico. Tamkej je bilo pusto in mrtvo. Skozi majhno okence je prihajalo malo svetlobe in zasuli in opustili. Poskušali so na to še na drugem kraju, v Dupljah, in zadnji čas tudi še v trgu „za Tabrom", a srebra do sedaj le ni; saj toliko ne, da bi se kopanje izplačevalo. Največ srebra in največo vspešno pomoč bi prinesla prebivalcem dobra vinska letina. Ta obeta biti letos, aico že ne dobra, pa vsaj povoljna, če nas ljubi Bog obvaruje take nesreče, kakor je v prete-čeuih dueh zadela Gočane, Erzelce, ManČane, Lo-žane iu deloma tudi Podražane in Gradiščane. Toča je namreč v prvih štirih krajih popolnoma pokončala vinski pridelek. Drugod, kakor tudi v Buda-njah, pač le nekoliko. Precej srebra požre marsikomu neporedna voda „ Vipava". Zelo smo se razveselili, ker bodo z njeno vravnavo menda vendar jedenkrat pričeli resno postopati. Dva strokovnjaka se bavita zadnji čas s to zadevo. Bog daj obilnega in izdatnega uspeha. Se jedna zadeva je, ki bi gotovo zelo pospešila naše ne preveč veselo blagostanje. In to je zdravniško vprašanje. Skoro neverjetno je, da v dobi, ko se tako goreče skrbi za „na gobcih in parkljih" obolelo živino, nima cela Vipavska dolina svojega stalno uameščenega zdravnika. Pač imamo izvrstno zdravniško moč, a kaj se hoče, ko je posebno uboinejši klicati ne morejo iu ne upajo. Skrajni čas je že, da merodajni krogi stoie svojo dolžnost. Reči se sme, da smo v tej zadevi preveč popustljivi. Toliko za danes, da ne bodete mislili, da vži-varno mi v „raju Kranjske" rajsko življenje. S Koroškega. (Naše šole.) „Šola pa, če prava ni, je boljše, da je ni," pisali so že rajni vladika v sredi je bil majhen altarček, na katerem so gorele sveče. Zrak je bil težak in dišalo je po gnilobi. V kotu med stebri so bila temna tajna vratica. Od začetka se nismo posebno zmenili za to čudno poslopje, a kmalu nam je prihajalo bolj tesno pri srcu. ,'te', spregovoril je ftiha naenkrat votlo, tako, da se nam je zdelo, da njegov glas prihaja od nekod daleč, ,ko bo dvanajst ura, odpro se ta-le vratica in pride notri smrt. .. smrt!' ponovil je s poudarkom. ,In kdor izmed nas ima umreti, tega prime za roko in ga pripelje pred ta-le altarček!' Ozrla sva se ustrašena na altarček in tebi je lice otemnelo." „Meni?" spregovoril sem in srce mi je zatrepetalo. Osupnil sem nekako in vroče mi je prihajalo. „Pa zakašljal si trikrat", nadaljeval je J&rka, dihajoč zdaj nagleje kot prej. »Zdaj se nas je strah lotil in gledali smo nepremično proti temnemu vhoda. V začetku smo hoteli uiti, a nismo mogli, A M Sk««fc T* r«j* pofri^a * ***** i;«bk:b koh ^ f* ** rifr i« * po »j-k M ' «*»" vsej čl»v*ii i " " F" fT'a- i«* k T * bUu. ku p: " t;'™** Kjnttm t« fcbb ;<-3sk k ti*U. ua;0 ii Kini de** * " T P''1" ^10 b!**ea* (r»eaaki** t Z sa:-? = "dom « uko «K<« IH« tkteUS t^T. u Hk frfaiiiJ krni ie pisan. « P^ ^ kar We.-.\ t si m««,. «««' mnsenh i:tu*;-) > u oeiaa- iiB ii Mntda reŠih «n4ior .r breies k*>ra »XI ijtditio u kk ncsti. ^.-irirt« j) '-oi*) m-:« priM-ibe o iti h -isi-h k ji. t ffiL:f*m c žira lilo bi boij«, ii bi ui:a ki spkh ne bilo. — Neakvar: :s Etenki i:tre da. W-:r :x» mudi k tis*. tega je tsdi prkodaost. Zj:-: p* ^ r« =•:< hTiljaj: scd*E.-) liberalno. t j. krenem v ko is s* ix krp!;* branijo. di bi se p-: teh k ji ii prvaartd k. V« toibe :n mnoge presaje k reških Skrence*. oaj se poduk t Ijodakih feUh cruti lj .edino pran p<>dl*gi. d* »e Mor« iloieaikj ovc«f. podačo^jo v M ©j i m»u?riaičioi. t. j slotenkim, pi t n,;m nerazumljivej nemščini, c*uk io dodaj ie bob cb »i<>la. Novice iz Risu Trs«-' — — žs^tzt* t L ji s » meste. * je i*da;i e*® pre<čj iiprauilo. Kior k količkaj ciegne. j>:more si v uplke ah v hribe. Prav pviaa da je nastopila vročina pasjih dni. tki ena>te ure dopoludne je in nekaj življenja p.' ulicah potem pa do štirih popoludne ne gre it hiše. kdor nima posebnega opravila. 1*1011 fiken še-k >e ulice ič'pet ožite, kajti takrat pouegac hladni veter od morja sem in ohladi celo okojko. aekaka aev:dn» moč na» je stka la v sredi mrv vaša «. Čakil: »o. toma; dihajoč, kc ura odbi;e ob£t. »kij je p-xrki! m>tno ai »ratie*. Dobro tem HtiL i* u tu ni ji kakor če trkaao mi iivi. aapai jamjfc. ia priio mi je na da rta ian t golim, ko«« m kaiakem. Biha je pcgiedal aims ia i:« m, j* ^ b-olj obie-delo. T: si bil tAo reiaobea. pripravila, aai h uodi. karkoli ho«, ia pr«ti. ko s« j« potrkalo, a polso ukl eai •Nom!- Ia ukviijal ti. V mrtvaiai« j« stopila ann. Ne velik čokat, aeaatadno konjak krofa h bokov ia ram Giava m a je biia aeaav^ao veiika in kosu črakaste' m roke nekoliko predolge a pmtfcke. toniK smo w proč pnha;ajoči smrti in T« •■o se po tvojem ^ ^ š a poč*«:, jako resaoboo. kimajoč i glavo ia reda» aas gledajoč s črnima luknjicama, kateri je imela namesto oči. Jax sem oči pobesil in gledal ajeae močne, široke noge io n* njeno hojo, katera me je spomiajala hoje strogih, visokih dostojanstvenike* t eiciališču. Stopila je tesno pred nas. M: smo >e vnovič priklonih, tresoč se ne reč uko strahu, kot spoštovanja in poboinosti. Smrt nas je gledala nekaj trenotkov, od eaegt na dragega se je obračal njen nevidni vid v prašnih lakajieah. ia potrm je nekoliko minul pretnifljevala-M; smo suli naravnost, po vojaško, pnčakojoč. k»l bo storil močan kostenjak. Naenkrat se je smrt odločila, pristopila je tesno k meni, prijela me u roko in peljala me pred »I-i*reek. aa katerem so idaj sveč« veliko jasneje u-"rele. Storilo se mi je uko milo in otožno pri sreo. da k n>koli uko. Celo moje iivljeaje » je pokatalo v največji lepoU in prijetnosti in pričanje, da moram kmalu umreti, vse up^' Tem, da ste radovedni, koliko vročino imamo tu na sredi Italije. No povem Vam, da ni tako silna, kakor so mi poprej pripovedovali. Zjutraj ob osmih se upr6 solnce trdo v okno moje sobe, ali ker je previdno zaprem, nimam nikdar čez dan hujše toploto, kakor 22° R. Toliko toplote pa se sedaj tudi pri Vas najde marsikje. Ali bode pri tem ostalo tudi meseca avgusta, tega pač ne morem povedati. — Dežja se skoro več ne spominjam. Meseca julija imeli smo le enkrat par kapelj. Od „kapau seveda ni priteklo. Gromenja in bliska celi mesec nisem čul in videl. Ali bojim se, da porečete: ta nam samo o vremenu iz Rima prorokujo. Zatorej kaj druzega. Zal mi je, da »Domoljub" ne zmaga toliko prostora, da bi Vam mogel v njem naslikati dostojno, kako slovesno so tu praznovali tristoletnico sv. Alojzija. Na kratko Vam povem, da takih slovesnosti še nisem nikjer videl, pa si jih tudi predstavljati ni mogoče; — kaj tacega je samo v Rimu mogoče. Se sedaj, ko je več ko mesec dni preteklo, odkar se je slavuost končala, še vedno časniki poročajo ob onih, ki so vsaj spomine poslali v slavnostnih dneh. In kateri dan koli greš k oltarju sv. Alojzija v cerkvi svetega Ignacija, vedno najdeš novih pobožnih romarjev, ki od blizu in daleč priromajo na grob tega svetnika. Čuvši pa, kako ste tudi v domovini slovesno praznovali tristoletnico in videvši, kako se katoličani raznih narodov udeležujejo redke to slovesnosti, Slovenci tukaj živeči nismo mogli in smeli zaostati. Ker poprej ni bilo mogoče, izprosili smo si 14. julija oltar sv. Alojzija v naše posebno romanje. Tistega dne pak smo se zbrali zjutraj ob polsedmih v cerkvi sv. Ignacija. Daroval sem sv. mašo v čast angeljskemu težilo me je neizrekljivo grozno. Nisem vedel, kaj bi storil, tresel sem se kakor dete, gledajoč s solznimi očmi na srebrni svečnik in plamen najbližje sveče. Milo bi se bil zajokal, a nisem mogel zaradi velikega razburjenja. Čutil sem veliko močneje, kako lepo je življenje, kako neizrekljivo krasno, zdelo se mi je, kakor bi duhal prijetno vonjavo bogatih travnikov, njiv in gozdov ... pa nisem vedel svčta, ne pomoči. Veroval sem, da moram umreti in to prepričanje je bilo grozno. Slednjič se mi je milo storilo in milo sem se zajokal. Potem sem slišal, kako so 6e vratica zaloputnila ; ozrem se, in videl sem tebe in fiiho, kako k meni prihajata, in sočutje 8e je vama kazalo na licu. Meni se je olajšalo nekoliko, a moja žalost je bila bolj resna. Smrt je izginila. Mrtvašnica se je zdela temnejša in dišalo je po sežganih svečah. Molčč smo šli ven. Bila je noč, a ne temna. Zrak je bil mrzel, zimsk, akoravno smo videli na grmih listje. Naenkrat se nam je zdelo, da vse mladeniču in v blagor slovenske mladine. Naši bogo-slovci pa so mi stregli pri sv. opravilu, in med sv. mašo sprejeli sv. obhajilo. V svesti smo si bili takrat, da jih je na tisoče v domovini, ki bi se radi udeležili naše slovesnosti, in goreče smo prosili sv. Alojzija, naj milostno prosi za blagor slovenske mladine . . . Zadnji čas pri Vas nekateri tako radi očitajo duhovnikom, da so „brezdomovinski," da nikakega »rodoljubja" ne poznajo. Da se s tem krivica dela našim dobrim duhovnikom, to je Vam tako dobro znano, kakor meni. Ko sem bral taka očitanja, me je britko v srce zabolelo; mislil sem si, sedaj tudi najboljši in najbolj navdušeni Slovenci niso gotovi pred bridkimi puščicami sumničenja in zalezovanja. In to je žalostno. Kdo pa je pred kakimi tridesetimi iu več leti še hotel Slovenec biti, kakor duhovniki in ž njimi drugi dobro misleči izmed ljudstva? In sedaj naj bi ravno tisti skoro več ne smeli bivati med svojimi rojaki? Tisti, ki so nas mlajše probudili k zavesti, naj bi bili zavrženi med »staro šaro srednjega veka?" Kdo pač bi bil tako nehvaležen, kaj tacega dopustiti? . . . In mlajši duhovniki, ali ti morda niso vsi vneti za blagor našega dobrega slovenskega ljudstva? Danes na jutro imeli smo Slovenci v Rimu zopet prelepo ganljivo slovesnost. Iz daljne domovine priromal je sem na grob sv. Cirila darovat prvo sv. mašo č. g. E. Steska, novomašnik ljubljanske škofije. Res, da nas ni bilo mnogo svatov danes v cerkvi sv. Klemena, ali pomenljiva je ta slavnost gotovo vže zato, ker jih je malo, ki bi na tako daljnem kraji obhajali svojo novo mašo. okrog nas postaja belo in svetlo. ,Moj Bog, kaj je to?' vprašal si z žalostnim glasom ,Sneg je!' odgovoril je ftiha jako tiho in utrgal neko cvetlico. ,Ah ne', opomnil sem naglo, ,to so sami beli, krasni cvetovi! Le poglejte — tukaj — in tamkaj tudi! Sam cvet in sam cvet! Pa tam tudi in tam tudi!' Iu v resnici so to bili beli, zvezdasti cvetovi in so pokrivali vse, kar je bilo pred nami. Pripognil sem se, utrgal jih polno perišče in raztrosil jih okrog sebe. Predno so padli ua tla, spremenili so se v nove in nove bele cvetove. Vonjave pa nismo čutili nobene. Kmalu potem mi je neki mrak zagruil oči in zdramil sem se. V prsih so mi ostali vsi neprijetni, nenavadni občutki, in zdaj mi je tako tesno pri srcu . . . čuj, Pol&k, jaz danes padem!" »Ne bodi neumen!" rekel sem odločno, da ga potolažim. Pa nikakor se nisem mogel ubraniti nenavadnega Čutstva, katero je provzročilo v meni njegovo pripovedovanje. Tako vročo mi je prihajalo, da sem se spotil in h koncu sem veroval, da mora jiaBti:: ■ »I * 3H«aBttaw: r-: = arr^ 1 J * " -ut m. ti. trs* r*r>Tii ^ -i ^ , D«. TTG T- : W 2U t «E J* mil«- * »««* " 1813:1 lutamue« »on OTSTla: iJC L 13 BETH2. »1 - " -i n " im-a«. - -pj— __: —- ix. ■bhmu r - um- -• -— - i cr - *-T» Ei- « T» ' JZii--Žfct--'!- — -- _ _ - 3H rci: r - ■— ; :2HE " '" Ti — L i * " -i. ■ ' 3. .-i- £1 - —i.--. r n&n-čii z,3sebn5 MTEZBEZ i nesavsav *msan&. i - ~ v * a _ii : >na__:. t i r- --a. rL.:-i - 3 ■ .- •—•^■».•a! ir-" . : L*- T2 _ j - . - ■ i ■ • J - i ; i 1 t" i- .X a. F^-lTI rs* L«f» m — • • -i. '2. - — T: ^ r. imbcv - -rti a ' ~ — 3..-T - -£.1 ".UU UC<"*X h : ij-^sr^nj -si a Mfnini * rr-ih—' srh -3 ims-: - ta ura ta?. Trara; i; — -Lzr-t" * t ncsu -it t» oenammm uiiei m** KKU « » Jir^bci p-*, i^c-Hjii iri»uri>-kii«i • ift " ' !-« Imtr*nxnx t « V*. S-: ^ - -4 TI . ? ir**rix "f • . iri I i" ! . JM- . } —lili fj 1 :U'*-i-t tl^-t"! «rj, ;; : - m n -v 'tr-tic T.isat c n. .n-ii •• M aui nn-. siv « S :* •«: • u. i.;.« • • - *»tl i TI u# . ki. i ti.* n« m » -r it •h.sttC Irt ZU. M '-"*rur HW«CI:tn 1 r • L2.DIU. r-.i • T M.trrfcn .1 .iruiil«. 1. a i u i«^ i a liMf^itei i--* črta* 11 i- siij-n itir; ca si.: -ui:n - " i h-* t * ti i • i. ■ t< r-.-il U Čillr r - M ur; _ tu .n.. an:«c»-«Lk.t -i ii.i srr: rfaao n..i: E-C I-Ur- II . bOCC TL chcsl - »amaii »»n «, .-r: ^r^č t-- en.- u fc.Ui. i ^ .- a. ^ i -"—i T^rTT-3: * —1 i- * ^-u - L£aiur t- M " JI t< 1-^jbj, e . -- K i M _ spnitiEi " Smmau «ai « ia -.Mala san^a osa. l..,-^ . sai r-c — n T« n.ir -—h. tt3r. : fBC. Li * 1» Diir-n i m..--; * etnan« • tt i^tnii!« i- — s oian * ' m aut i'-r[ ri tttiijr -rut a .* KifiBi. BJU witcj * n>~- f rnri ir^l ^Llii 1 K- Tf-.ltkTfc; r^PU -llSMT"««!"**- . 'tU Mit C» JUT" («.1»,, t3tir tU.!'« * •api^nri u^ a » s*'- "»i T »i«--« m t t« i.jiir.iu ttu ' bjs;-i u" i*< n-t-asa« u nuaKK. » na m tu* i- tiL. iktuml mrn Judtv* <* n. >t t^itKu-rih. .s* m i iiI!tt vtd mc^kr*.' ^ Biisii smu s n.ian it t^triasrčiii J"® ti uuur.i iaiiti » ^ ain s Ra-arr a ; t B a Razne (Shod katol. polit, društva na Bledn.) V nedeljo po Velikem Šmarnu, dne 16. avgusta t. 1. napravi katoliško politično društvo volilni shod na Bledu pri »Petranu" ob 5. uri popoldne. Na ta shod so povabljeni udje katol. polit, društva in volilci gorenjskih kmetskih občin. Na shodu se bodo pojasnjevale sedanje politične in vzlasti gospodarske razmere. Razgovarjalo se bo tudi o bližnji volitvi za deželni zbor, pri kateri postavijo Gorenjci za svojega poslanca preč. g. župnika Mesarja. Bolj časti vrednega in zaslužnega moža bi Gorenjci skoro ne mogli poslati v deželni zbor za svojega zastopnika. — Želeti je, da se shoda udeleži prav obilno volilcev in društvenikov. (Družba sv. Cirila in Metoda) imela je dne 23. jul. svoj šesti redni občni zbor v Kamniku. Zbralo se je blizo 200 društvenikov, katere so Kam-ničani prav slovesno vsprejeli. Ob 10. uri so imeli sv. mašo v dekanijski cerkvi; ob 11. uri se je pričelo zborovanje v mestni hiši. Iz lepega poročila tajnikovega posnamemo, da šteje družba že 98 podružnic in nad 8000 članov. Dohodkov je imela družba v preteklem letu 7505 gld., troškov 5874.; v blagajnici je ostalo koncem leta 10.044 gld. Pri volitvi so bili poprejšnji odborniki zopet izvoljeni. Dal Bog velekoristni družbi, trudeči se v prospeh domače šole, obilno svojega blagoslova, narod slovenski pa mnogo podpornikov! (Iz Ilajhenbnrga) se nam poroča o lepih slovesnostih, ki so jih v zadnjem času ondot obhajali. | In v spomin mi je prišlo, kako se je rad v ognji skrival za drevesa in kako nerad je jedel slabo kuhano meso, ki smo ga večkrat v dežju na ognju skuhali, in smilil se mi je ta bojazljivi kadet tako zel6, da so se mi kar solze vlile. Bilo je še daleč do jutranje zarje, ko smo že vsi vstali. Vsaki stotniji so prinesli vojaki sod rudečega vina in suhorja. Hitro smo zijutrkovali in vrnili se potem na svoja mesta. Vojaki neso bili danes tako veseli in gostobesedni, kakor sicer. Od daleč se je slišal zdaj pa zdaj strel, kakor znamenje bližajoče se bitve. Začelo se je daniti, tako da smo razločevali obrise cerkvice in bližnjih poslopij, a na ravnino pred vasjo se ni še videlo, prešinljiv, suh mraz je uplival na nas jako neprijetno. Jarka ni pil vina. Stal je klaverno pri zidu in strgaval s sabljo malto. novice. V lepem spominu ostane vsem vdeležencens slavnost sv. Alojzija s slovesnim prvim sv. obhajilom. — Dn^ 4. julija delili so mil. g. knezoškof nad 700 otrokom zakrament sv. birme. Prijaznost in gorečnost prevzv. nadpastirja ostala bode v hvaležnem spominu v srcih Rajhenburžanov, ki so kar mogoče slovesno sprejeli svojega škofa. — Dnč 26. julija imeli so v farni cerkvi novo mašo, katero je daroval P. Marijan Z e m Ij a k. Cerkveni govornik P. H u g o 1 i n razlagal je preuzvišeni pomen sv. maše in mašniško čast. Bila je prelepa slovesnost, ki nam ostane še dolgo v prijaznem spominu. (Na sv. Višarje) dospelo je s posebnim vlakom, ki se je odpeljal v soboto, dn<5 18. julija, nad 2000 udeležencev iz raznih krajev, največ pa iz Štajerskega in Dolenjskega. Radi prevelike teže pohabil se je na postaji Dovje železnični stroj ter prouzročil štiriurno zakasneje. Vkljub izrednemu številu romarjev je bil red vzgleden; vreme bilo je še precej ugodno. Prečast. g. dekan žabniški oskrbeli so potrebno za razna cerkvena opravila. V nedeljo bila je slovesna velika sv. maša s pridigo o zgodovini te po vsem Slovenskem tolikanj sloveče božje poti. Popoldne bile so litanije, na to slovesen sprevod v procesiji z banderji. Pri sv. križu ob poslovljenji bil je sv. blagoslov, nato odšli so romarji z nad 2000 metrov visoke gore proti Trbižu, kjer jih pričakoval posebni vlak, kateri jih je odpeljal na razna svoja domovja. Gotovo bode vsakemu udeležencu ostalo to romanje v trajnem spominu. — Na razna vpraša- „Se zmiraj misliš na to?" vprašal sem ga, nabijajoč puško. »Na to in na vse!" odgovoril je pobito. »Poglej, kako je to danes čudno. In kazal je okrog sebe. »Moj Bog, prvi sneg!" vzkliknil sem, čut6i na licu hladne snežinke. Jarka je pogledal kvišku. Nebo je bilo temno. »Naletava," rekel je klaverno in zakašljal. »Zdaj bodo slabi dnevi!" rekel sem. »Za-me ne več!" naglo in nekako razdražen odvrne Jarka. Nisem več odgovoril. Obmolknil sem in premišljeval, koliko tisoč jih stoji zoper nas, koliko tisoč nas vsak dan pade, in življenje se mi je zdelo ta trenotek ničvredno. Ni bil še popolnoma dan, ko se je boj vnovič vnel. Sovražnik je zopet udaril na nas. Okrog vasi v temnem jelševju grmeli so streli in od daleč so doletavale sem krogle. Razločevali smo ie posamezne oddelke sovražnikove, pomikajoče se z nena nia javlja potovalni odbor, da se odpelje dne 5 septembra še jeden in sicer zadnj, etošn , posebni vlak po joko znižam cen, na sv. ^'^Prebivalstvo na Kranjskem) znaša po zadnji štetvi 49S.95S oseb, in sicer 238.011 moškega >n 260.947 ženskega spola; po 100 let so stan štir,e, in sicer 1 moški in 3 ženske; 4 osebe so stare po 97 let, 1 oseba 96 let, 2 osebi po 95, 10 oseb po 94 12 oseb po 93, 17 oseb po 92 let, 31 oseb po 91* in 37 oseb po 90 let. Nad 70 let je starih 17.714 oseb. (Nova pristojbina pri brzojavkah.) Do sedaj pobirala se je v tuzemskem prometa (Avstro-Ogerske) temeljna pristojbina 24 kr. in zraven še besedna pristojbina 2 kr. od vsake besede. Od 1. januvarija 1892 naprej pa v prometa avstro-ogerskih dežel med seboj, in tudi v prometu med Avstrijo in Nemčijo odpade temeljna pristojbina in plačevati bo le tolikrat 3 krajcarje, kolikor besedi bo imela brzojavka. A manj ko 30 kr. ne bo plačati nikoli. Ako bo v brzojavki n. pr. 30 besedi, plačati bo 90 kr., bodisi da iz Ljubljane telegrafuješ v Kranj, ali na Dunaj, ali pa v Berolin, Kolin, Draždaue. Ce pa brzojaviš od novega leta 1892 naprej le 6 besedi, ne boš plačal le 18 kr., ampak 30 kr., ker bo to najnižja pristojbina. (Iz blejske okolice) se nam piše: Dne 22. t. m. je šel 16letni pastir Valentin Z:dar v gorah pod Klekom nad Pokluko vračat živino in je tako nesrečno padel čez skalovje, da si je razbil glavo. Dobili so ga v soboto in pripeljali na dom v Zgornji Laze, v ponedeljek pa v mrtvašnico. Akoravno smo vadno naglostjo naprej. Snežilo je vedno gosteje in kraj je dobil popolnoma novo, nenavadno lice. Jarka je gledal čez zid pokopališča na oddelek dragoncev, kateri so se v divjem diru umikali svin-čenkam sovražnikovim okrog vasi. Njih rudeče kape in močni konji zginili so kmalu za gričem. Začeli 6mo streljati. Sovražnik, stoječ ne daleč od nas, začel je močno streljati na V8eh straneh. Pa na našo stot-nijo je streljal jako malo, ker smo bili dobro zavarovani. Glavni naskok je bil n&merjen na desno stran, kjer je bila razvrščena cela naša divizija in od koder so najbolje streljali nanj. Mi smo streljali nenavadno naglo in nekako veselo. Jarka je sedel na zidu i kazal s sabljo, kam naj merimo. Naenkrat smo obstali. Doli, v neposrednji bližini, na pustem vrtu starega poslopja pokazala se je ogromna množica sovražnikovih pešcev. Ustrelili so. Nad našimi glavami so zafrčale svinčenke Nekatere so udarile v zid, druge so se odbile na njeea že v nedeljo naznanili gosposki lo nesrečo, dobili smo še le v torek zvečer na brzojavno ponovljeno vprašanje odgovor, da smemo pokopati ponesrečenci. Vprašam torej, kaj je tdra?ju bolj Škodljivo: čemr-liča drugi dan po smrti ta eno uro prinesejo v cet. kev, ali če mora več dni v taki vročini čakati t mrtvašnici? — Odkar so se začele počituice, pri. haja vedno več tujcev v naše kraje, dasiravno s* T Bleda pritožujejo, da jih ni toliko, kakor druga leti. Morda je temu kriva velika draginja? — V Gorjah že 14 dni biva na počitnicah mil. gosp. Frančišek Zottmann, rodom Bavarec, bivši škof v Saratovu ob Volgi na Ruskem. Odpovedal se je škofiji uradi bolehnosti. Po zimi je navadno v Gorici, po letu t kakem mirnem in hladnem kraji. Ker govori dobro ruski ia poljski, privadil si je za eilo že tudi slo-veuščini. — Blejska okolica bode v pir letih imeli novo krasno šetališče. Ui brvi nad Sumom sekajo t skalo nad šumečo Radolno pripravno stezo, ki bo t prijetui senci peljala potnika najprej ob dednem bregu, potem pa čez lesen most ob levem bregu m strmo stran. V dobrih treh urah bo mogoče priti iz Bleda čez Zasip in Hom k slapu in potem po novi stezi ob Radolni na strmo stran in čez Spodnjo Gorje naiaj v Bled. Delo vodi jako spretni gospod Žumer, župan gorjanski. Steza bo lepši, kakor cm pri Trebižu nad Žlico. (V Begnujah pri Cerknici) je bila due 21. juliji konkurenčna obravnava in ob enem koiavdacijt (pregled) novega farovža; zbrani so se dogovorili, da se stroški pokrijejo z dokladami m direktne davke, plačuje naj se štiri.leta. Obravom je vodil c. kr. okr. glavar logaški, blag. gospod površja. Nekdo je zavpil milo in koi potem j« »' donelo, kakor če pade nekaj na tla. Ozrl sem se n» u stran. — Na travi ozkih dveh grobov vznak je Jarka, popolnoma raztegnjen in glavo je imel r«' streljeno. Od ust se ma je kadila še zdaj zmrzujoč* sopara. Hotel sem bežati k njemu, a nisem mogel, ker moral sem streljati na sovraiuika. Streljali smo skoraj deset minut, predno s»« zapodili sovražnika iz vrta. Kraj je bil že ves bel, pokrit s tanko sneženo odejo. Bilo je dano povelje, da ee umaknemo. Ko smo zapuščali pokopališče, ozrl sem m m enkrat po Jiirki, ki je ležal na belem povrfija pokopališča. OJ ust se mu ni več kadila sopara. BIJ' mrtev. — Ta trenotek, ozirajoč se po ogromni, xMDeie1' planjavi, spomnil sem se J&rkovib sanj obellhC* tovih. Ležal je zdaj med njimi, tako hladen, ^ oni, in novi in no?i so padali na njega in Sanje so bile resnične. — Počivaj v miru prijatelj! — Na svetu vse urno mine! Del Cott. Pri tej priložnosti se je tudi izražala želja, da bi se že skoro napeljala dobra pitna v od a v vasi Begunje in Bezuljak ter v Cerkniški trg; saj, kakor so izvedenci lansko leto zraerili, studenci pri vasi Selščku so dosti močni, polovico vode iž njih bi zadostovalo. Navzoči gospod glavar je obljubil, da bo po svoji moči pospeševal zadevo. — Veseli nas, da je tudi deželni odbor poslal k nam v Menišijo svojega inženerja g. Vika zarad vode; upamo, da nam na pomoč priskoči dežela in tudi država, ko se bo delo pričelo. Hvaležni smo tudi državnemu poslancu g. Povše-tu, ker se je spomnil zapuščene Notranjske in na Dunaji vlado opozoril na to nujno potrebo. (Svetli cesar pride v Celje) zjutraj dne 30. avgusta, t. j. na angeljsko nedeljo; pri tihi sveti maši bode v cerkvi-podružnici, ki je posvečena bla-ženej Devici Mariji in se nahaja biizo poslopja c. kr. okrajnega glavarstva, kjer bo prebival preblagi vladar naš do dne 1. septembra. (V Mariboru za duhovnike posvečeni) so dne 25. julija bili gospodje: Cileušek iz Žalca, Časi od sv. Frančiška pri Gornjigradu, Kansky s Češkega, Lah iz Pilštanja, Monhart iz Kamnice, Pintarič od sv. Tomaža pri Ljutomeru, Skorjanec od sv. Pavla ob Savini, Šoba z Vidma, Višnjar iz Celja, Vurkelc od sv. Pavla ob Savini, Weixler iz Slovenjigradca, Zdolšek s Ponikve ob železnici; Cestnik iz Cem-šenika na Kranjskem, Gregorec od sv. Vida pri Ptuji, Kardiuar od sv. Križa pri Ljutomeru, Kržišnik od sv. Lenarta na Kranjskem. (Na Dobrni) je topličarica, gospa Rosenberg iz Zala-Egersega na Ogerskem, naprosila nekoliko mla-dinoljubnih oseb, da so v topliškej dvorani zvečer 18. julija igrali in popevali — v prid vbožuim učencem tamošnje šole. Na ta način je dobrotljiva gospa skupila okoli 60 gld., da bodo lačni otroci po zimi ob poldne dobivali toplo hrano. (V Kostrivnici pri PoljčAnah) so farniki oskrbeli nove zvone za cerkev, a rodoljubi ustanovili so braluo društvo. (Nesreče na Štajarskem.) Trtno ušico zasledili so v okolici Skorošnjak v Halozah pri Ptuji. — Toča pobila je dne 16. julija po občinah: Velikanedelja, Kunčje, Sodinci, Leskovec, vse blizo Ptuja. — Po nesreči se je pri kopanji vtopil v Dravskej strugi Poljančev hlapec Pfeifer v Središči. — Strela udarila in usmrtila je dne 16. julija Lahovega hlapca v Senežicah, pisal se je Miha Mihec z Gorenjščaka. — Dikaučiču pri Cirkovicah blizo Maribora pogorel je mlin, škodo cenijo za 1500 gld. — Posestnik Kovačič iz Trnovca je pod voz padel tako nesrečno, da mu je kolo združnilo vrat. — Ob cesti pri Ra- dencih blizo Mure so vozniki našli ležati v jarku grdo razmesarjenega in mrtvega mladeniča Kežmana iz Orehovca. — Strela zažgala je poslopje Krhljan-kovo v Pretrežu pri Pojčdnab, ob enem sta bila zadeta in ubita posestnik Stefanič in pa Magda Cirek. — V Savini pri Celji sta pri kopanji utonila: vojak Pregrad in pa kapucinski mežnar Zapušek. (Petindvajsetletnica bitke pri Visn.)Dne 20. jul. je minolo petindvajset let, ko je mlada iu slaba avstrijska mornarica pod poveljništvom pogumnega admirala Tegetthoffa slavno zmagala |po dveurnem vročem boju pri otoku Visu mnogo močnejše italijansko brodovje. Naša mornarica je štela 27 ladij, med temi je bilo ie 7 oklopuic, 532 topov, 7851 mož; italijanska je štela 34 ladij, 746 topov in 10.886 mož. Ob polu 11. uri pričel se je strašen boj, ob 2. uri popoldne bil je za našo mornarico iu vso državo srečno in slavno končan. Sovražnik je zgubil več ladij, med njimi se je pogreznila na duo morja orjaška oklopnica „R6 d'Italia" s 550 mornarji. Ta dan na Visu slovesno praznujejo to slavno zmago ler se spominjajo tudi onih junakov, ki so due 20. julija 1866 pali za cesarja in domovino. (Migljeji materam za vzgojo otrok.) Otroci morajo mater spoštovati in to si pridobi mati z modro vzgojo, pri kateri naj tudi na te-Ie migljeje ne pozabi: Otroci ne smejo nikoli biti brez dela. Skrbi, da se ali igrajo ali kaj druzega delajo, postopati ne smejo nikoli. Leni v otrok je čmeren, trmast in nevljuden; priden, delaven otrok pa je vesel in dobrosrčen. Pusti otrokom, da skačejo in letajo, ne bodi huda, ako so otroci tudi glasni pri svojih igrah. Telo so razvija, ako otrok leta in skače. Nikoli ne pusti otrok brez varha! Ako ste odraščeni skupaj in se razgovarjate o različnih stvareh, pelji otroke v stran; sicer marsikaj slišijo, kar je bolje za nje, da ne ved6; ako bi jih gostje želeli videti, pripelji jih, a nikar ne pusti, da bi jih vpričo hvalili, še manj seveda smeš to ti sama storiti, ker skromnost je pač za otroka najlepša lastnost. (Dve nogi.) Časnik „Lahrer Auzeiger" na Ba-denskem pripoveda sledečo prigodbo: Minolo je dve leti, odkar so neko nedeljo zvečer na polu iz kraja Achern v okolici Sasbach (na Badenskem) našli mrzki poškodovano razpelo ali križ, in - sicer tako, da sta kipu križanega Vzveličarja bili odtrgani obe nogi. Hudobnega človeka, ki je povzročil toliko pohab-Ijenje na križu, so orožniki marljivo iskali, toda brez vspeha. Onidan je pa iz Amerike doposlala v Sasbach tukaj znana žena pismo, v katerem pri-občuje, da je njenemu možu stroj ali mašina zgrabila iu zdrobila obe nogi ter da je na smrtnej postelji pred svojo soprogo obstal, da je on tisti človek, ki je pred dvema letoma na poti iz Aeherna v Sasbacb kipu križanega Vzveličarja odtrgal obe nogi. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 7 gld. .0 kr. rž. 6 gld- 50 kr., ječmen 6 gld. 40 kr.. oves 3 gld. 70 kr., koruza t) gld. 40 kr., proso ti gld. 60 kr.. hajdina 6 gld. 10 kr., krompir 2 gld. — kr.. vse po hektolitru; kilo fižola 12 kr.. leče 2b kr.. graha 24 kr.. kumina 32 kr., sij i v 32 kr.. čebula 7 kr. hrena 16 kr., masla 1 gld. masti 64 kr., slanine povojene 64 kr., sveže 56 kr.. putra i'0 kr; liter mleka svežega 10 kr., pometega 8 kr: jajce 2 kr., Prihodnja številka ..DOMOLJUBA izide dne 20. avgusta. Tržne cenc \ Ljubljani dne 5 avgusta. el kr ti ur Pšenica. hk Ječmen. r ! 3 41 Jajce, jedno „ — 2 Oves. 3 •l Mleko, liter . — i> Ajda. 5 4 Goveje meso. — 60j Proso, 5 bi Telečje „ , _ 54 Koruia. „ 5 Svinjsko „ , . — 62 Krompir, „ o 60 Koitrunovo „ —1 4" Leia, l". — Pišanec . _ Grah. 9 _ Golob .... _ 16 Fiiol, 9 _ Seno. 100 ktr . . 1 60 Maslo. kgr . — SO Slama. „ „ . , 2 14 Mast. fl — 68 Drva trda. 4 Q mir. 6 40 Speh svei. • 60 „ mehka. „ 4 •■10 Štefan Gade t, podobar in pozlatar v Dupljah, p. Podbrezje, se priporoča prečast. duhovščini za n-Llonitev po-dobarskih del po primerno nizki ceni. Zalivala. O priliki smrti m pogreba velečast. g. i upuika Andreja Pavllča pri.-rctio zahvaljujem v imenu sorodnikov in svojem vladnega stetnika blagorodii"ga gosp. J. Mabkct-a, preč. duhovščino, si. vodstvo vevške papirnice, ki se je udeležilo pogreba m vsemu tovarniškemu osobiu dovolilo k pogrebu, občinski odbor, šolsko vodstvo, vevške ognjfgasce, — vse darovatelje krasnih vencev s trakovi, namreč: vodstvo vevških papirnic, rodbino Haumgartnerjevo, rodbino hmarjevo, poljsko občino, poljske tarane. deželno blaimco ua Studencu, goreuje Kaš-Ijane, Suebrce, delavke iz tovarne, sosede in druge. Sploh zabval|U|em vse za prisrčno sočutje, t se. ki so spremili raujkega ua zadnjem potu. iu tako pripomogli, da je bil pogreb kljub slabemu vremenu tako Veličasten. I). M. v Polju, 27. julija 1801. (D Ivan Mtiller, kapelan. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! moblli, trleure. .naillnioe ilte, ■troji z* robkanje turiioe, .lamoreznloe, stroji za trenje iiU, ta rezanje repe, u mlenje ln mečkanje ladja, z* »tiskanje | gjozfl* ia oliv, peronoipora-aparati, i »troji za lupljenje ovočja, auiilnloe za ovodje ln zelenjad, .mrki (pompe) u tehtnice, tehtnice za ilvlno, mlečni »eparatorll Priprava za vzdigavanje »od?v, .troji za vrtenje, avtomatično delajoče «ti-tkalnice.ladkekrme,.troji zaiehtanj" f-r-c- . (20—12) tre.llce itd. (20-11) lT.V«e|Mj|>oljoBlZdel«no „<>;„ajnl* Ji tovurniAkl ceni. Jamstvo;! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! f Zaloga kmetijskih ii, vlnorejakili krojev IG. HELLER, H, Dunaj, Praterstrasse 78 se povsod osnujejo. 9 X ! « 0 A 1 b i i -r r. * — c S4 t- JO '2 JI 7. 3 H S a n co t. x « « * us — >a - r-" « t«? x ec 3 rt .o — t- ^ n n a ? x « X tO OJ tn »J n -i M 5 &6|>) " S, 2. .2, ■* > -« BJ « 91 !>l _ S „ O «• v * „ Ešt«IC « A O 1-3 h H (CO-1S) (00-47) 9 katero iz kine&ke rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,prl angelju' v Ljubljani, jo mehko, toda ob onem uplivno , delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodeo, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Kazpoftilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 65 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 6*26. Poštnino plafa naročnik. Zbirka DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom ^loveftkojfft tolos.i. Dobiti je t Celju pri založniku Dra-trotlnu Hribarju. Cena 40 kr., s pošto 45 kr. — Na prodaj je tudi v »Katoliški Bukvami", J. Giontini-ju mM. Ger-ber-ju v Ljubljani. 2 (3—H) Prekupei dobijo popust. ■sKwizdova Korneuburška živinska redilna štupa za konje, govedo in ovoe. Vže skoro 40 let z najboljšim vspehom rabljena v premnogih hlevih pri pomanjkanji Ješčosti, slabem prebavljanji, da dajejo krave boljie mleko in v večji meri; bistveno utrjuje naravno moč živini proti oknievalnlm vplivom. Cena '/, škatljiei 70 kr., '/, škatljiei 35 kr Pravi z gornjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drozerijah v Avstriji in na Ogerskem. Vsak dan pošilja po'poŠti glavna zaloga (10-G) Franc Iv. Kwizda, c. In kr. avstrijski in kr. rumunskl dvorni za-iagatelj, okrožni lekar, Korneuburg b. Wien. Prav lepo ozimno rž za seme (i) d o b i s e p r i mo Antonu Vilfan-u, posestniku na Jezici pri Ljubljani. S kalendarijem 3 gld. 75 kr. Cena 2 gld. 95 kr. »m.< lira z in zvončkom, ^ki se po noči sveti.vis. 18ct» ^^jf vokrovu iz kovine, je dobiti v tovarni EMIL MATER na Dunaji, I, Banernmnrkt, IS. {12—12) Ura ■ kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi ka- __zalci 8 gld. Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezpltčno, če se zahtevi priloži poštna marka za (13-13) iivinski kugi, piena prašičev, muham v hlevih, mrčesom vsake vrste, gnjilobi in oštorjenju lesa, hišni in zidni glivi, mokrim zidovom itd. priznano iinJl>o\j£ii Varstvo proti Barthel-ov izvirni (16-12) carbolineum hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz za lesene predmete, kateri potem 3—4krat dlje trpi. X S Mg. po pošti gld. l'SO, 100 Mg. X gld. 16'— na Dunaju. X Troški majhni — korist stoterna. X Prospekti in vsa druga pojasnila zastonj in franko. * MIHAEL BARTHEL L Co. * Dunaj, X., Keplergasse 20. (Ustanovljeno 1781.) (») Zalogo Imata brata Eberl-a v Ljubljani. Dopisuje se slovenski. [XXXXXXXXXXXXXXXKX pfffffrfrf WWW^^^WWWWWWWWWWWWWWWWWWWW Pril>oro^ilo ? Podpisani se priporoča velcčastiti duhovščini za izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev, burnu- sov itd. Tudi imam vedno najbolje inozemsko s u k n o, t o s k i n g, 1 a -sting itd. v zalogi ter zagotavljam točno in solidno delo. nizkih cenah. Spoštovanjem i po mogoče Št. 161. F. Casermann, Šelenburgove ulice 4 Ljubljana. Simon Dolinar, Izdelovatelj harmonik in harmonijev v ftkofji I^oki, (3_2) priporo'a v nakup več sToj-ročno iz^otcnlj«nih 90r harmonijev z jeklenimi jezički in prav močnim gla*om. — Tu.ii ročne harmonike » Ireini in Atirimi vrstami so dobivajo, pri meni po najnižji ceni X 500 goldinarjev se zagotavlja vsakemu bolehajočemu na plučih. komur ne pomaga svetovnoznanl mnltozni izdelek. — Kaielj, bri- pavost. naduha, plui-ni in Kapniški katar, izmečki Itd prenehajo že v malo dneh Na stotine jih je to zdravilo rabilo le z vipehon Maltoza ni tajno sredstvo, napravljena je z vplivom nlnjt in koruie. Spričevala najvišjih avtoritet ie lahko ogledajo — :t stokleniue z zabojem gld 3 —, i! steklenic gld. !> —, 12 rt«-gld. 91 AlheH yonknM. (li izumitelj maltoznih preparatov v Berolini. najnižji reni. Blago se dobiva v Ljubljtli Gradišče, igriške ulica it. 8. (.S' t) Obrabljene pismene marke 3® Zoohniajor, Nflrnberg. WtT Obrazol zastonj. (20 -10) ifiJ! ______________________ idUU ^ R ° b ° * »a xx glavo, -gai XX ,VUaatI to v "Jra.UdM.Jilia bojah, platno, kotonina, XXXX , hlačevina, volneno blag« («> XXXXX *****_____mo6no< dvojne šlroko.tl, meter po 50 kr ln više XXXXXX .................. ....** XX XX X X X X X X S 4 it £ I C 3 XX XX XX XX XX XX XX Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim blagom v Ljubljani, ŠpitaUkc ulice ii Tiaka ..Katolilka Tiikaraa'