Naša gospodarska organizacija. Vsi za enega, eden za vse! Če se ozremo v zgodovino ljudskega šolstva za 50 let nazaj in premotrujemo njega gmotno stanje, zapazimo, da se je moralo učiteljstvo ves ta čas boriti za skor- jico vsakdanjega kruha. Najslabše se je pa godilo učiteljstvu v dobi konkordata in nič bolje se mu zbog velikanske draginje in pa zbog brezsrčnih vladajočih strank do učiteljstva ne godi tudi dandanes. Te neznosne in obupne razmere so prisilile učiteljstvo, da je seglo po samopomoči in se začelo gospodarsko organizovati. Oglejmo si pobliže svojo učiteljsko gospodarsko organizacijo, nje ustroj, namen in razvoj. 1. Vdovsko učiteljsko društvo. V dobi konkordata je bil učitelj brezpravna para. Slabo se mu je godilo; stradal je in umiral gladu on in njegova družina. Ta je morala po smrti učitelja-očeta prosjačiti od hiše do hiše, zakaj učiteljeva vdova, četudi je bila oblagodarjena s kopico nepreskrbljenih otrok, je imela v dobi konkordata golih 48, reci: oseminštirideset goldinarjev, oziroma 96 kron pokojnine, ki ji jo je moral plačevati naslednik njenega pokojnega soproga! Te žalostne razmere so napotile tedanjega deželnega šolskega nadzornika d r. Frana viteza Močnika, da je z Andrejem Praprotnikom izprožil misel za ustanovitev ,,Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam". Poveril je tedanjega škofijskega šolskega ogleda Jurija Savaschnika, daje povabil potom posebne okrožnice učiteljstvo za pristop k društvu. Pravila za novo društvo je sestavil na podlagi podobnega društva, ki so ga imeli štajerski učitelji, učitelj tovariš Fran Gerkman,kiše danes živi v Ljubljani in se še vedno z največjo vnemo zanima za učiteljsko organizacijo. To je bilo leta 1860. Na prvem občnem zboru, ki je bil s škofijskim razpisom z dne 19. oktobra 1860. leta sklican, so bili izvoljeni v odbor ti-le tovariši: Andrej Praprotnik, FranGerkman (tajnik), Martin Ivanetič, Janez Zorin, Janez Eppich, Mihael Putrich (blagajnik), Leopold Belar in Anton Nedv e d. Namestniki so pa bili tovarišj: Jakob Schott, Josip Stockel, Josip Štupar, Leopold Cvek, Fran Raktelj in Karel Krištof. Društvo je začelo poslovati dne 1. novembra 1860. 1. Prvi predsednik društva je bil Jurij Savaschnik. Dasi je imel v odboru blagajnika, je vendar sam pobiral in shranjeval denar, ki ga je pa s svojim denarjem vred založil v trgovino tedanjega trgovca Josipa Gregoriča. Na odločno zahtevanje učitelja Mateja Močnika se je sklical občni zbor, ki naj da račun o imetju društva. To se je zgodilo: vendar Savaschnik ni užival zaupanja učiteljstva in je bil namesto njega izvoljen predsednikom ravnatelj Karel Legat. Ko je bil Legat imenovan kanonikom v Rudolfovem, je postal društveni predsednik prošt Anton Jarc, blagajnik pa učitelj Matej Močnik. Jarc-Močnikova doba je bila zlata doba tega društva, čeprav je Jarc nesrečno špekuliral z društvenim denarjem na borzi, vendar društvo ni bilo na izgubi. Za Jarcem je bil izvoljen predsednikom Srečko Stegnar, ki je bil s Praprotnikom, Gerkmanom, Zorinom in Močnikom vred organizator in probuditelj slovenskega učiteljstva. Za Močnikom je postal društveni blagajnik učitelj Josip Cepuder. Ko se je Stegnar preselil v Maribor, kjer še danes živi, je bil izvoljen predsednikom tovariš Juraj Režek, ki še danes opravlja to častno mesto s prirojeno mu taktnostjo in vestnostjo. Društveni blagajnik je danes tovariš Jakob Furlan. Društvo ima danes okroglih 130.000 kron imetja. Nakelski nadučitelj, tovariš Josip Traven, ki je dne 30. marca 1. 1906. umrl, je zapustil društvu 9000 K- Blag mu spomin! Danes ima društvo 112 članov ter podpira 31 vdov in 28 učiteljskih sirot. Vsaka vdova prejema po 200 K na leto, sirote ^pa po 60 K. Čast in trajen spomin njim, ki so to blagodejno društvo ustanovili in podpirali! 2. Učiteljski konvikt. Z ,,Vdovskim učiteljskim društvom" so dobile podporo v prvi vrsti učiteljske vdove; tem je to društvo tudi namenjeno. Sirote se podpirajo s tem društvom le s primerno malo vsoto, ki pa postane pri večjem številu otrok za vdovo, oziroma za sirote vendar blagodejna. A ta podpora je mnogo premajhna, da bi pošiljala vdova te uboge sirote v mesto v srednje šole. Da se pa učiteljskim sirotam in sploh učiteljskim otrokom pomaga tudi v tem oziru, zato je ustanovila sedanja učiteljska generacija ,,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", ki mu je namen, zgraditi v Ljubljani poslopje, v katerem se bo skrbelo za učiteljske sirote in otroke, ki se bodo šolali v Ljubljani, v moralnem in gmotnem oziru kakor v uravnanem očetovem domu. Misel za ustanovitev tega društva je izprožil 1. 1891. podpisanec, tedanji urednik nUčiteljskega Tovariša" Andrej Žu'mer, pa je to idejo z vso vnemo in doslednostjo podpiral v ,,Tovarišu". To je bil začetek za ustanovitev tega društva. Temeljni kamen so položili Moravški hospitantje, in sicer tovariši: Janko Toman, Matija Janežič, Fran Rojina, Božidar Čampa, Fran Razpotnik in Valentin Bernik. Le-ti tovariši so zložili ob priliki hospitacije v Moravčah deset kron in jih poslali upravniku ,,Učiteljskega Tovariša", rajnemu Frančišku Kokalju, da jih naloži za „Učiteljski konvikt" v hranilnici. To je bilo meseca junija 1893. leta. Drugo vsoto v ta namen, in sicer 106 K, je pa poslalo -Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja". Leta 1894. je sestavil podpisanec pravila -Društva za zgradbo učiteljskega konvikta". Na prvem občnem zboru, 1. 1895., je bil izvoljen predsednikom društva rajni Andrej Žumer, ki je opravljal to častno mesto z veliko požrtvovalnostjo in z največjim navdušenjem do svoje prerane smrti 1. 1902. V zgodovini tega društva ostane zapisano Žumrovo ime z zlatimi črkami. Blag mu spomin! Žumru so stali ob strani in ga podpirali z vsemi močmi Engelbert Gangl, Juraj Režek in podpisanec. JurajRežek je tajnik in podpisanec pa blagajnik ves čas, kar obstoji društvo. L. 1903. je bil predsednik Frančišek Gaberšek, I. 1904. Josip Cepuder, ki se je pa odpovedal in prevzel vodstvo društva prvi podpredsednik, Jakob Furlan, ki še danes načeluje društvu. Prvotno je bilo namenjeno to društvo samo za Kranjsko. Po prizadevanju podpisanca se je pa raztegnilo na vse kronovine, ki so zastopane v .Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Prvi pokrovitelj društva je rajni nadučitelj Josip Traven, ki je zapustil 1. 1906. društvu 7000 kron ter si zagotovil trajen spomenik v ~Učiteljskem konviktu". Blag mu spomin! -Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" ima danes blizu 80.000 K imetja in kadar pride do svojega smotra — do zgradbe konvikta — se začne nova, veselejša in srečnejša doba za slovensko učiteljstvo in njega sirote in otroke. Dal Bog, da pridemo skoraj do tega smotra! 3. Jubilejska ustanova. „Učiteljski konvikt" bo velika dobrota za učiteljske sirote in otroke in sploh za slovensko učiteljstvo. Zna pa Bog, kdaj postane učiteljstvo deležno te velike sreče in dobrote, ker uspeh je odvisen od dohodkov. Da bi pa tudi sedanji učiteljski rod imel nekoliko podpore za svoje sirote in otroke, smo ustanovili -Cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem." To se je zgodilo tako-le: Dne 28. decembra 1895. 1. je poročal podpisanec na občnem zboru ,,Slovenskega deželnega učiteljskega društva v Ljubljani", kako praznujmo 501etnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Predlagal je, da začne učiteljstvo zbirati prostovoljne doneske za to ustanovo. Nabralo se je v treh letih okroglih 2800 K, in dne 2. decembra 1898. 1. se je izplačala učiteljski siroti Bogomili Osana ustanova 80 kron. Darovi za ustanovo so še vedno dohajali in vsako leto se je pripisalo eno tretjino obresti k glavnici. L. 1906. je pa rajni nadučitelj Traven zapustil za to ustanovo 4000 kron. Danes znaša vse imetje ,,Cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za učiteljske sirote na Kranjskem** okroglih 8000 kron, ki so last ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" vLjubljani. Obresti dveh tretjin glavnice se porabijo vsako leto za ustanove po 80 K; ena tretjina obresti in slučajni darovi se pa nalagajo za novo ustanovo. Danes uživajo ustanovo tri učiteljske sirote po 80 K. na leto, ki lajšajo kolikortoliko skrbi sebi in ubogim materamvdovam. 4. Jubilejska samopomoč. Težko, jako težko se prerije učiteljstvo s svojimi nizkimi plačami skozi življenja boj. Gorje pa učiteljstvu, če pride bolezen v družino, in trikrat gorje, če vzame otrokom smrt očeta ali mater. Kolikrat se pripeti, da družina ob smrti učitelja-očeta nima niti za sol, kamoli, da bi plačala pogrebne stroške. Da se v taki hudi stiski in nesreči pride nesrečnežem na pomoč, je ustanovilo učiteljstvo, združeno v ,,Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", 1. 1898. v spomin na 50 letni vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I. društvo -Jubilejska samopomoč", ki izplačuje takoj po smrti vsakega društvenika (učitelja, njegove soproge ali učiteljice) dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor ima društvo članov. Pravila za društvo ,,Jubilejska samopomoč" je sestavil tovariš Luka Jelenc. Prvi predsednik je bil tovariš Avgust Kleč, ki je pa po enem letu odložil to častno mesto. Njegov naslednik je bil podpisanec, ki pa zaradi premnogih drugih poslov ni mogel več ko dve leti opravljati posle predsednika. Sedanji predsednik je tovariš Fran Ksav. Trošt, nadučitelj na Igu, ki s priznano mu pridnostjo in požrtvovalnostjo opravlja posel predsednika v splošno zadovoljnost. Društvo ima nad 200 članov ter nad 10.000 K imetja. 5. Učiteljska hranilnica in posojilnica. Izprašani učiteljski kandidat nastopi svojo prvo službo navadno praznih rok in praznih žepov. Nabaviti si pa mora obleke in oprave. In kje dobiti denar? Izposoditi si ga mora — če ga dobi —¦ na visoke obresti pri privatnikih ali pa si nabavi potrebne stvari na obroke, kar pa seveda blago zopet podraži. Na ta način zabrede mladi učitelj v dolgove ter izgublja kredit in zaupanje v občini. Je pa še več drugih prilik in neprilik, ki zaradi pomanjkanja denarja izpodjedajo učiteljstvu ugled in mu grene življenje. Taki in enaki razlogi so napotili sedanje voditelje slovenskega učiteljstva, da so ustanovili „Učiteljsko hranilnico in posojilnico". Prva sta izprožila to misel tovariš E. G a n g 1 in p o d p i s a n e c, ki sta ob priliki otvoritve hrvaškega učiteljskega konvikta v Zagrebu preštudirala upravo -Hrvatske učiteljske štedne in predujamne zadruge". Ker imenovana dva zaradi preobilih vsestranskih poslov v učiteljski organizaciji nista imela dovolj časa, da bi izproženo misel o ustanovitvi učiteljske hranilnice in posojilnice čimprej spravila v meso in kri, jima je priskočil na pomoč tovariš ravnatelj zavoda za gluhoneme pokojni Štefan Primožič, ki je izdelal pravila, katera je 1. 1903., občni zbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" odobril. Leta 1904. je začela -Učiteljska hranilnica in posojilnica" poslovati, ki vrlo napreduje in je velike važnosti in koristi za učiteljstvo. Prvi predsednik je bil rajni Štefan Primožič, ki je z veliko spretnostjo in navdušenjem vodil ta zavod do svoje preselitve v Dobrepolje. V zgodovini ,,Učiteljske hranilnice in posojil nice" ostane Primož iče vo ime nepozabno in učiteljstvo mu ohrani blag spomin! Za Primožičem je prevzel predsedstvo njega namestnik, tovariš Ivan Bernot, ki je znan strokovnjak v hranilničnih in sploh v zadružnih stvareh. Duša zavoda je pa njen blagajnik, tovariš Alojzij Kecelj. Načelnik nadzorstva je tovariš Fran Gale. Prva dva deleža za to našo prekoristno zadrugo je vplačal pokojni tovariš Josip Traven, ki je bil tudi odbornik zadruge. Zavod vrlo napreduje in je že mnogim učiteljem, učiteljicam in drugim pomagal iz stisk in zadreg, ki bi sicer morebiti prišli v oderuške roke ter zavedli v nesrečo in pogubo sebe in družino, učiteljskemu stanu pa škodovali na ugledu. Zato pa: Učiteljska hranilnica in posojilnica: vivat, floreat, crescat! Rezervni sklad je narastel na 6000 K, prometa pa ima letos naša hranilnica 250.000 kron. Vsakoletni čisti dobiček jenamenjen nUčitel jskemu konviktu"; tako se je sklenilo na ustanovnem zborovanju in zato je oficialni naslov našega denarnega zavoda: -Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani". 6. Učiteljska tiskarna. Misel o učiteljski tiskarni se je porodila v glavi tovariša Engelberta Gangla, ki jo je najprvo razodel podpisancu. Bilo je to tiste dni, ko je praznovala v Ljubljani svojo desetletnico ,,Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" (1. 1898.). — Čakali smo na ugodno priliko.da nam je bilo mogoče to misel, ki se je splošno odobravala, uresničiti. Ta prilika se nam je nudila leta 1905., ko je bila na prodaj KJeinova tiskarna. Porabivši to priliko, je sklical tovariš Luka Jelenc v -Narodni dom" učiteljski shod, na katerem je poročal o pomenu in važnosti ,,Učiteljske tiskarne". Jelenčevo izvrstno poročilo je vzelo prisotno učiteljstvo z velikim navdušenjem na znanje ter poverilo učiteljske voditelje, da čimprej ukrenejo vse potrebno, da pridemo do lastne tiskarne. Pričela so se pogajanja z lastnico Kleinove tiskarne, vdovo Kleinovo. Stavile so se ponudbe od obeh strani. Trajalo je to do 20. maja 1906. Ta dan se je po tehtnem preudarku sklenilo sporazumljenje. To se je zgodilo v posebni sobi pri -Zlati ribi", kjer so se zbrali predsedniki okrajnih učiteljskih društev in drugi učitelji. Pogodili smo se za ceno 48.000 kron in sicer na polletne obroke. Poslovati je začela Učiteljska tiskarna dne 1. julija 1906. 1. s štirimi stavci. Manjkalo je razne potrebne oprave in manjkalo je črk in raznovrstnih okraskov. Vse to je bilo treba nabaviti. Danes je opremljena tiskarna z vsemi najmodernejšimi tiskarskimi potrebščinami in lahko konkurira z vsako tiskarno. Dela ima tiskarna, hvala Bogu, vedno dovolj, čeprav ji je sedanji deželni odbor odtegnil svoje tiskovine ter jih oddal v tisk -Katoliški tiskarni", ki nam je letos začela konkurirati tudi s šolskimi tiskovinami. Stavcev ima tiskarna danes od 15 do 20, kakor se kaže potreba, in vsega tiskarniškega osobja je pa 37, ki zasluži vsak teden od 1000 do 1200 kron. Izpočetka je bila nastanjena tiskarna v Kleinovi hiši v Štritarjevi ulici, danes ima pa svoje prostore v Gradišču št. 4. Načelnik upravnega sveta je tovariš Luka Jelenc, ki je tudi sestavil pravila za to našo zadrugo; podnačelnik je tovariš Karel Wider in načelnik nadzorstva je podpisanec. Prvi delež za tiskarno je podpisal in plačal pokojni dobrotnik slovenskega učiteljstva, nadučitelj Josip Traven, ki se je v svoji oporoki tudi spomnil ,,Učiteljske tiskarne" in ji volil 2000 kron. Slava mu! Svoječasni čisti dohodek, ki ga bo donašala »Učiteljska tiskarna", se bo uporabil v podporo učiteljskim podpornim društvom, institucijam in zavodom. 7. Učiteljska bolniška blagajna. Uboštvo, ki gospodari v učiteljskih družinah, je že marsikoga iz našega stanu pognalo v prezgodnji grob, ker mu je manjkalo ob bolezni postrežbe in zdravniške pomoči. Te žalostne razmere so napotile podpisanca, da je pri zadnji skupščini naše »Zaveze" v Mariboru stavil predlog za ustanovitev društva v podporo obolelemu učiteljstvu. Skupščina je predlog soglasno sprejela in poverila podpisanca, tovariša I. Križmana in tovariša A. Gnusa, da sestavijo pravila za to novo podporno učiteljsko društvo, ki naj bo združeno z ,,Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Pravila so že sestavljena in se bodo predložila upravnemu odboru naše ,,Zaveze" v odobrenje. Gotovo bo ta naša nova institucija v veliko korist učiteljstvu, ki mu bo ob bolezni v podporo, tolažbo in uteho. 8. Učiteljsko morsko zdravilišče. Težko, izčrpajoče delovanje učiteljstva je vzrok, da ogromni del učiteljstva umira že v mladih letih na pljučnih boleznih, nervoznosti ali onemoglosti. nMarsikdo izmed nas potrebuje v ozdravljenje svojih dihalnih organov in svojih zrahljanih živcev jasnega južnega solnca in čistega morskega zraka." Tako piše ,,Učit. Tov." v 9. številki 1. 1. Baš zaradi teh žalostnih razmer je seglo -Osrednje društvo učiteljskih jednot na Moravi" po samopomoči in postavilo na otoku Rabu v Dalmaciji zdravilišče in zavetišče bolnemu učitel jstvu. Uprava zdravilišča je izročena priznani organizatorici in neumorno delavni koleginji Steyskalovi. Zaradi posredovanja MAvstrijske slovanske učiteljske zveze", katere član je tudi ,,Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", se sprejemajo v to zavetišče tudi slovenski učitelji in učiteljice, ki so združeni v naši ,,Zavezi". Stanarina z vso oskrbo je jako nizka. Vsa eventualna vprašanja je naslavljati: Ravnateljica gospodična Marija Steyskalova- v Brnu, Falkensteinerova ulica, č. 31 (Morava). -Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" pa deluje na to, da dobi v nji združeno učiteljstvo znižano vstopnino še v nekaterih domačih in avstrijskih kopališčih in zdraviliščih. 9. Učiteljska zavarovalnica. Učiteljske plače so sramotno nizke; zaraditega so tudi učiteljske pokojnine tnajhne, ki postanejo še občutnejše pri učiteljskih vdovah in sirotah. Učiteljski stan se rekrutuje večinotna iz ubožnejših slojev, zato so jako redki slučaji, da bi učitelj po svojih starših podedoval kakršnokoli imetje. Skrben učitelj-oče pa vendar teži po tem, da bi na stara leta ne stradal ob svoji pokojnini, zato se v svoji mladosti zavaruje na doživetje. Zopet drugi hoče pa svoji družini preskrbeti boljše življenje ter se zavaruje tako, da se izplača zavarovana vsota po njegovi smrti njegovi družini. Tretji učitelj ima hčerko. Dandanes pride deklica brez imetja težko do kruha. Učitelj-oče pa nima denarja. Kaj storiti? Vsakemu svetujem, da svojo hčerko takoj pri rojstvu zavaruje za primerno vsoto do dvajsetega leta. Kje pa naj se zavaruje učiteljstvo ? Svoje zavarovalne banke nimamo; zato pa je stopila .Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v zvezo z banko »Slavijo" ter sklenila z njo posebno pogodbo glede zavarovanj iz učiteljskih družin; banka -Slavija" plača namreč od vsakega tisočaka zavarovanega kapitala naši -Zavezi" enkrat za vselej 174%> to je 1250 K. Poleg tega plača banka ..Slavija" naši -Zavezi" tudi še od vplačanih letnih premij vsako leto 3°/0. Zaradi teh ugodnih prilik, ki nam jih nudi banka ,,Slavija", je ta banka učiteljska zavarovalnica toliko časa, dokler bo izpolnovala dogovorjene pogoje napram naši -Zavezi". Vsak učitelj pa, ki zavaruje sebe, ženo ali otroka za kakršnokoli vsoto pri banki -Slaviji", se blagovoli javiti vodstvu ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". 10. Učiteljska gospodarska zadruga. Učitelj mora vsak vinar desetkrat preobrniti, preden ga izda. Družinskemu očetu postajajo vsakdanje potrebe vedno večje in s potrebščinami raste tudi draginja. Ni čuda, če gleda, kje bi potrebščine za vsakdanje življenje ceneje dobil. Zato se ukvarjajo učiteljski voditelji in organizatorji, združeni v naši -Zavezi" že nekaj časa z mislijo, da ustanove za učiteljstvo »Učiteljsko gospodarsko zadrugo", ki bo dobavljala svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo, kakor konfekcijsko, manufakturno in špecerijsko blago, vino, poljske pridelke i. t. d. Za zdaj imamo pogodbo s tvrdko Fran Ksav. Soiivan, ki prodaja učiteljstvu manufakturno blago za 5°/o ceneje in poleg tega daruje ta tvrdka od izkupička še 5°/o za Učiteljski konvikt. Enako pogodbo imamo tudi s tvrdko Gričar & Mejač za konfekcijsko blago, s tvrdkama Č a d e ž in Soklič za klobuke in modno blago. Poljske pridelke, kolonialno in špecerijsko blago, bizeljska, dolenjska, istrska, dalmatinska in goriška vina pa dobavlja za učiteljstvo pod posebno ugodnimi pogoji osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga ,,Agro-Merkur" v Ljubljani. To je začetek .Učiteljske gospodarske zadruge", kijoob priliki gotovo ustanovimo ! Iz teh desetih točk sestoji učiteljska gospodarska organizacija. Ta naša organizacija je na razpolago vsakemu učitelju in vsaki učiteljici, ki želi dobro sebi in našemu stanu. Lahko smo ponosni na to našo organizacijo, ki je dokaz naše požrtvovalnosti in zavednosti, ki dela čast učiteljskim organizatorjem in sploh učiteljskemu stanu. Kdor more, naj se izkaže s podobnim delom na gospodarskem polju! — Trajen spomenik si je pa postavil med slovenskim učiteljstvom nadučitelj tovariš Josip Traven, kijev učiteljske namehe zapustil 36.000 kron. Poleg zgoraj nave- denih legatov je volil Josip Traven še -Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu" 5000 kron, -Učiteljskemu društvu za kranjski šolski okraj" 5000 kron in ,,Narodni šoli" 4000 kron. JosipTraven jebil rojen 1839.1. na Klancu pri Kranju. Svojo prvo službo je nastopil v Ribnici. Odtod je prišel v Naklo pri Kranju, kjer je ostal do svojega vpokojenja. Pokoj je vžival v Ljubljani, kjer je dne 30. marca 1906. 1. umrl. -Slovensko deželno učiteljsko društvo" mu je postavilo lep nagroben spomenik, še lepši in trajnejši spomenik si je pa postavil sam s svojim mecenskim darilom slovenskemu učiteljstvu. Opravičeno ga je nazval tovariš E. Gangl nGavriloviča slovenskega učiteljstva". Blag in nepoza ben bodi spominblagemu dobrotniku slovenskega učiteljstva, nadučiteljuJosipu Travnu! Jakob Dimnik. Josip Traven. han Lapajne.