Poitnino plačana t so»m>tni ^UAVNOTOŽiLSlIOvLJiiiiL. : l eto LXI V Ljubljani, v nedeljo 24. decembra 1933 Naročnina mesečno 25 Um, /,h inozemstvo *« L)iu — na-deljska izdaja celoletno ')b Din, za inozemstvo l'20 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III SEOVEMEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Ček račun: Ljub-I lana št. 10.650 id 10.149 za inserate; Sarajevo štv ?lbl Zagreb štv 19.011, PruKB-Ounaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2lJ92 NAŠ OPTIMIZEM Sleherni božič ni le spomin na prvi božični praznik v Betlehemu, ni samo odsvit tistega prihoda, ko je večna Luč razsvetlila temo zemlje, temveč je vsakokrat tudi obnovljenje te velike verske skrivnosti. Toda če ostane skrivnost, ki sveti iz onostranstva v naš čas, nespremen;ena, pa niso vsako leto enake zunanje razmere, v katerih obhajamo božične praznike. Kaj je posebno značilno za nai čas? V letu, ki gre h koncu, menda nismo o ničemer toliko govorili kakor o krizi. Pa dajmo, recimo še, da tudi naš letošnji božič nosi na sebi znake hude in vsestranske krize. Da, smo sredi hude gospodarske, družabne, politične in tudi duhovne krize. Vsi znaki kažejo, da bo letošnja zima prav posebno dolga in ostra, saj revnejši sloji so se že v teh tednih najedli dovolj mraza. V prejšnjih letih so pričakovali ljudje kake iniciative od politične strani. Če že niso imeli kaj jesti, jih je zaposlila vsaj dinamika političnega življenja, da so med političnimi iata morganami pozabili vsaj za nekaj časa na kruleče želodce. Tudi tega je sedaj konec. Ljudskih mas se polašča brezbrižnost in apatija. Ljudem ni več za to, da bi vodili in oblikovali življenje, ampak sprejemajo z resignacijo, kar jim prinašajo razmere in čas. Nič želje po podjetnosti, ustvarjali,u, napredovanju, le še nagonska skrb, da si ohraniš golo življenjsko eksistenco ako je mogoče. Isto utrujenost in brezbrižnost je opazovati tudi na raznih področjih duha. Skoraj ni mogoče iti več poti, ki bi vodila do kakega določenega cilja, težko je še kaj podvzeti, kar b obetalo zanesljiv uspeh. Razpad večnega reda je privedel do razpada osebnosti, njenega dostojanstva in njenih pravic. Naš človek je bil pahnjen ali pa je sam zataval v temno, brezzvezdno neč ... Toda niso postavljeni božji prazniki zato da bi v pesimizmu povešali glavo, temveč da se otre-semo vsaj za nekaj ur moreče vsakdanjosti, da se oveselimo in z novimi močmi in svežim idealizmom nadaljujemo boj z neprijaznim življenjem. Med vsemi prazniki je pa gotovo božični praznik še prav posebej piimeren, da sc napijemo novega poguma in nove življenjske energije. Ali ni božič že sam na sebi podoba največjega optimizma, ki ga pozna zgodovina? Vemo, kakšno je bilo človeštvo ob pričetku naše ere. Gotovo neprimerno bolj propalo, zable-delo in izmaterializirano, kakor pa je danes. Sploh sl nam je popolno razsulo tedanje človečke družbe težko predstavljati. In vendar Bog ni obupal nad človekom, ni ga zavrgel, ampak ga je šel reševat nu način, ki dokazuje brezkončnost božje ljubezni, dobrote in usmiljenja. Večni Sin večnega Boga je sprejel nase slabo človeško podobo, in se je kot brezmočen otrok rodil na svet, zato da bi s svojim naukom, delom in trpljenjem pripravil bednemu človeštvu večno zveličanje. Ali ni ta čudovita božična mkel izredno le»o todilo prav za naš čas, ko smo čisto zajeti od tisoč kriz in ne vidimo več zvezd nad sabo? Če Bog, ki fe sama Modrost, in ki je naprej videl vse gorje in zablode tedanjih in bodočih človeških rodov, ni obupal nad človekom, nad nar- i..potem tudi mi sami ne smemo zdvajati ne nad seboj ne nad družbo, v katero nas je posadila božja Previdnost. Božji optimizem mora potegniti tudi nas za seboj. Da mo verovati, da ni vse tako brez smisla, kar se odigrava okrog nas in po svetu; bodimo prepričani, da je za sencami, ki plapolajo okrog nas in nas plaše, tudi nekje luč, morda celo prav blizu. Da bi ves ta navidezen kaos ne imel nobenega smisla? Božični sorefem v Vat hanu Vatikan, 23. dec. Danes je sv. oče sprejel kolegij kardinalov, ki so tnu prišli voščit božične praznike. Sv. oče to pot, kakor je bil dozdaj običaj, tli odgovoril na voščilo z daljšim govorom. V razgovoru s prisotnimi pa je omenil sv. urad in svojo encikbko »Časti connubii«. Dalje je govoril o gospodarskem položaju sveta, glede katerega je prepustil sodbo finančnikom. Pristavil pa je. da je treba sedaj denarja zu mir in za dobrobit ljudi, knkor je svojčas Napoleon zatrjeval, da je denar potreben vojnam. Zdaj je treba moliti in se zateči k božji dobroti, kajti ljudje so potrošili že dosti nekoristnih besed. „He'l Hitler!" - mesto „HvaVen Jezus" Berlin, 23. dec Nemški notranji minister Frick Je izdal navodila glede pozdravljanja v šoii. Po teh navodilih mora vsak nemški učitelj, preden prične s poukom, pozdraviti učence z vzklikom: »Heil Hitler!« Tedaj mora,o učenci vstati in ponoviti: »Heil Hitler!« Prolesorja in učitelje učenci pozdravijo s tem, da dvignejo roko. Ni jim pa treba pri tem zakrcati: »Heil Hitler!« Židovski otroci niso primotani, da pozdravljajo po hitlerjevsko. Toda gospod Frick je šel še dalie. Pri vero-nauku so doslej pozdravi,ali s pozdravom; »Hvaljen Jezus Kristusi« Poslej se ta pozdrav ne sme več rabiti, temveč mesto njega naj se uporablja: »Heil Hitler!« Dijaki, ki so včlanjeni v hitlerjevskih organizacijah, lahko pridejo v Solo v uniformi. Posebni odbor za javni pouk je določil smernice za šolski pouk. Te smernice e tudi že odobril notranji minister. V smislu njih mora šola vzgojiti dijaka, da bo služil državi in narodu v narodno-so itlisličnem duhu. Smoter ki si ga je postavilo narodnosocialistično gibanje za časa revolucije, mora biti tudi smoter nemške vzgoje. Notranje in zunanje življenje iole se mora podrediti temu poslanstvu. — Na primer: Ali ne svetijo večne zvezde tem svetleje, čim gostejša je tema? Ali ni potrebno, da se ljudje, ki tako radi zamenjavamo, kar je večno in nespremenljivo, z dnevnimi relativnostmi, od časa do časa zna,demo v zagati, v slepi ulici, od koder si z lastno modrostjo ne vemo kam pomagati? Ali to, kar nam je božjega dano, ni v vedni nevarnosti, da je proianiiamo in istovetimo s človeškim, to je s samim seboj? Ali ne čutimo, da je koristno, da se od časa do časa čisto jasno loči sveto od profanega, vera od kulture, zato da se ustvari možnost za nove, bolj plodovite zveze? Mar ni včasih tudi negotovost koristna, zato da ozdravi ljudi od tiste absolutne zaverovanosti v obstoječe, ki more v dnevih velikih preizkušenj postati usodna? Ali niso potrebne preizkušnje, ki prečistijo značaje in odkrijejo tajne misli mnogih src? Ali ne doživljamo že danes, da so mnogim med nami znova zablestele zvezde večne resnice in večne medrosti, ker so zvezde napredka in kulture, v katere so absolutno verovali, tako žalostno zašle za obzorjem. Končno: ali ni veliki nemir in grozeča nevarnost novih oboroženih spopadov, kar je tako nasprotno naravnemu hrepenenju človeškega srca po mirnem življenju — glasen klic človeštvu, da ni mogoče miru na zemlji, dokler ne bodo narodi dali slave Bogu na višavah? Ali ie človeštvo že toliko dozorelo, da vendarle vse to uvidi? Ali je sredi kriz, ki jih preživlja, doseglo že tisto nižinsko stopnjo, ki iz zloma preteklosti more napraviti edinole gornje sklepe? Gotovo jih je mnogo, ki vidijo, česar preje niso videli. Sem bi mogli prištevati zlasti velik del mladine, o kateri pravi papeževa okrožnica »Caritate Christi« sledeče: »Resnično, mogočno valovanje Sv. Duha gre danes po vsej zemlji in navdušuje zlasti mlade duše za najsmelejše krščanske ideale in jih vodi na najvišje vrhove junaških žrtev. Božji duh je, ki drami vse duhove, tudi proti njih volji. Notranji nemir jim vzbuja resnično hrepenenje po Bogu, celo takim, ki se tega ne upajo priznati.« Gotovo stoji človeštvo v znamenju božičnega hrepenenja. Res je mnogo le zunanjega, zlasti s temle božičevanjem. ko mnogi žive le od umetne romantike, od narejenega božičnega razpoloženja, p.ičarancga z otroškimi spomini in božično pečenko. Srca pa bodo ostala prazna, brez božičnega doživetja, ako ni vere, ako ni Kristusa. Da, mnogo je takšnih rodernih Betlehemčanov, ki za Odre-šenika nimajo prostora. Oslepila jih je želja po uživanju, manjka jim čut za človeka, ki je v pomanjkanju, manjka jiin ljubezni. Zanje je utihnil slavospev Bogu na višavah, zato pa tudi v njihovih dušah ni prave božične sreče in miru. Zato pa so množice drugih, ki so svoje duše pripravili za OJrešcnika in mu v svojih srcih postavili z vso ljubeznijo tople jaslice. Za vsa ta verna srca je božič praznik velikega doživetja in sreče, ki je niti kriza niti izredno težke razmere, v katerih živimo, niso v stanu uničiti. V ponočnih in jutranjih urah se bodo zgrinjali s svojimi družinami okrog obha.ilne mize. Doživljali bodo družinski praznik, ki je lep v svitu onostranstva. Njim so angeli resničnost. Polnočna luč jim je podrla večne luči. Božiček je zanje Sin božji. Takšnih vernih krščanskih družin je med nami Slovenci še zelo mnogo. Kakor kadilo se bo iz njih srede dvigal slavospev Vsevišnjemu, ki jim bo v povračilo za zvestobo podelil mir, mir, ki smo ga v teh bridkih časih vsi tako zelo potrebni. In kljub krizam bodo tudi letos srečni božični prazniki! So&cortJL & ugodju. Brez ozira kakšnega izvora je bolečina. Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje. Vzemite lih brez skrbi! Pri nakupu pa* zite na Bayerjev križ. Ima ga vsak omot in vsaka tableta ASPIRIN BLAGOSLOV BOŽJI it VSEM NAšTM BRAVCEM, SOTRUDNIKOV! IN 1NSERENTOM OB PRAZNIKU KRISTUSOVEGA ROJSTVA UREDNIŠTVO IN UPRAVA VOJNA ALI MIR Jiigrfa k. i Zarrb. >2. CfcM s >«» ML«, išf ji* Odločni borci za mir so pred leti prišli na misel, naj bi se en dan v letu določil za j»raznik miru. l a dan naj bi se s propagando, ki bi uporabila vsa piopagandna sredstva od najpriprostej-šega predavanja v šoli do zvočnega filma, širila med državljani misel miru. iskali so tudi zaslombo pri katoliški Cerkvi, tej najsilnejši mednarodni organizaciji, ki že tisočletja prepoveduje vsem narodom bratstvo in spravo. Čemu nov praznik miru, so odgovorili v Vatikanu, ko pa ga ima ve« svet že 2000 let, odkar je namreč na sveti večer zadonel nebe-ški spev; »Mir ljudem na zemlji, ki so blage voljel« Božič |e naš praznik miru! Kako mogočen bi moral biti danes ta spev, da bi v naših srcih preglasil dvome in pomisleke, ki vstajajo v nas ob j»ogledu na današnjo Evropo? Ali je bilo kdaj v zgodovini toliko govora o miru in vojni kakor prav danes? AK ni prav to znamenje, da je inir res v veliki nevarnosti? Tomaž Ma-saryk je optimist: Za vojno je treba tudi denarja in tega denaria danes nimajo. Toda sam končno ofiozarja, da moramo biti pripravljeni na vse. K slavnemu francoskemu zgodovinarju so šli in ga vprašali, kaj misli o današnjem stanju v Evropi, o napadalnosti hitlerstva in fašizma sploh, o miru in vojni. Slavni zgodovinar jc naštel vse dobre in slabe lastnosti nemškega naroda, slabe in dobre strani demokracije, orisal je izvor hitlerizma in fašizma, vendar o vojni in miru ni hotel govoriti. Dejal je, da se noče zopet osmešiti, kakor se jc leta 1914, ko je po temeljiti proučitvi vseh danih deistev izjavil, da vone ne bo. Če kljub ti problematiki — in kako pogi«ito srečaš danes to besedo, ki ti glede vsake trditve vsebuje prav toliko razlogov za kakor proti, v lej>oslovju, v gospodarstvu, v politiki in vojni tehniki — obstanemo nekoliko ob vprašanju »vojna ali mir« in se ozremo nazaj do lanskega božiča, storimo to iz namena, da bi nam pregled najvažnejših mednarodnih dogodkov, ki so v zvezi z našim vprašanjem, utrdil v nas spoznanje, da je prav danes potreben odločnejši boj za ideje in, konkretno, za politične ideologije, ki nam jamčijo, da mir in z njim to. kar nam je prinesel, ohranimo. Medtem ko so se že pokazala znamenja gospodarskega boljšatija in so narodi pričeli kazati dobro voljo do gospodarskega sodelovanja, ki je tudi rodila gospodarsko konferenco v Londonu, jc zmaga hitlerstva zadala silen udarec evropski skupnosti; saj jo je Hitler izvojeval z geslom upora proti večini Evrope, proti obstoječemu stanju. Nc samo idejo o evropski skupnosti, kakor jo je oznanjal Briand in ki naj bi se oblikovala v Panevropo, temveč tudi idejo mednarodnega sodelovanja držav sploh, je hitlerstvo kot izraz skrajnega nacionalizma in narodnega egoizma silno udarilo. Čeprav se je pri fašističnih tovariših na eni strani prav iz nacionalnega egoizma porodil strah, da ne bi hitlerstvo kje zadelo živih italijanskih interesov (južni Tirol, Jadran in Balkan), so se v Rimu vendar razveselili zmage v Berlinu, ker so videli v njej zmago sorodne ideologije in so računali, da jim bo s pomočjo novih zaveznikov mogoče razdreti sedanji mednarodni red in zadostiti prav svojemu egoizmu. Hitlerizem je kot ideologija sile in oblasti, podprta s plemensko teorijo, takoj zadel ob Zvezo narodov, ki smo jo že ob drugi priložnosti označili za simbol enakopravnosti narodov neglede na njihovo gospodarsko in vojaško silo, ob to mednarodno pozorišče, kier odločata tehtnosl in upravičenost razlogov; o teh sodi ves svet prav demokratič. o na občnih zborih Zveze ali sc o njih izrazi svetovna javnost v svojem tisku. Hitlerjev imperializem je šel takoj po poti japonskega in Nemčija je stopila iz Zveze narodov v trenotku, ko se je pri razpravi o političnih pregnancih nenadoma znašla popolnoma osamljena ter je zapustila razorožitveno konferenco v času, ko so sc vse velesile, med njimi celo Amerika, sporazumele glede razorožitvenega načrta, ki naj bi ga bila Nemčija sprejela. Kakšen udarec ideji miru! Mussoliniia je nenadna Hitlerjeva poteza nekoliko osupnila, ker je vedel, da bo presenetila Anglijo, s katero je rad v najboljših odnosih, toda kmalu je prišel k sebi in danes že hodi za Hitlerjem, seveda v precejšnji razdalji, da Hitlerja lahko v pravem času zapusti. Glede Ženeve sta s Hitlerjem v bistvu istih misli, samo radi angleške neodločnosti je tudi duce bolj previden. Če Poljaki izjavljajo, da je bolje, da se Zveza narodov takoj razide, kakor da bi v njej po načrtih g. Mussoliniia ukazovale velesile, imajo popolnoma prav; saj bi potem postale male države samo predmet politike velesil, čeprav skupno predstavljajo ogromen kos zemlje. Zmagalo bi načelo sile, isto načelo, kakor v notranji politiki fašističnih držav, medtem ko je Woodrow Wilson videl v Zvezi organizacijo enakopravnih narodov Edino takšna organizacija lahko posreduje med narodi in mirno rešuje spure. Mussolini je mora! postaviti na dnev- ni red vprašanje reforme in izstopa Italije iz Zveze že radi tega, ker bi bil v sedanji okrn,eni Zvezi s svojo razdiraiočo politiko več ali manj osamljen; Anglija in Francija imata v Zvezi zagotovljene postojanke, prva s pomočjo glasov dominijonov, druga s pomoč,o Male zveze in Poljske. Toda prav tako je gotovo, da fašistom iz Rima in Berlina ženevska ustanova ne prija žc radi svojega demokratičnega duha in brezdvomno bi sc jiin bolj prilegala na pr. diktatura četvorice v Zvezi ali izven nje. Na vsak način moramo danes računati z oslab-ljenjcm vpliva Zveze narodov, kar nujno povečuje vojno nevarnost. Ko bi sc bila po odhodu Nemčije iz Ženeve ohranila med ostalimi državami enotnost, ki so jo pok azale v zadnjem trenotku, poj>rej, bi bil danes mednarodni položaj povsem jasen. Osamljenost Hitlerjeve Nemčije bi bilo najboljše jamstvo za mir. Toda žc v 24 urah se jc pokazalo, da je bila ta enotnost silno trhla. Anglija jc takoj šla na staro pot »pričakovanja« in Mussolini se je lahko takoj pričel ponujati Hitlerju v vlogi mešetarja. Trenotno visi razorožitvena konferenca v zraku Hitlerjeve zahteve so takšne, da Francija s svojimi zavezniki nc more pristati nanie, tako da od neposrednih pogajanj Francije in Nemčije ne moremo mnogo pričakovati. Danes šc vedno ves svet zre v London. Angleži se zavedajo svoje odgovornosti in dobro vedo, da bi iz prevelikega strahu, da bi se Francija preveč ne okrepila, lahko odprli pot dogodkom, ki bi jo utegnili postaviti pred isto iz-bero kakor leta 1914: nevtralnost ali vojna Francija je Angliji kot »saturirana« država manj nevarna kakor Hitlerjeva Nemčija s svoio staro zahtevo po kolonijah. Med angleškim tiskom se danes bije oster boj za tezo: ali Francija ali Nemčija. Bolj točno bi morali reči: ali intervencija na kontinentu ali nevtralnost. Prva bi se v dejanju izpre-menUa v podporo Francije in Zveze narodov, druga bi pomenila začetek mrzličnega tekmovanja v oboroževanju in podporo Nemčiji. V bistvu stoji Anglija žc danes pred isto izbero kakor leta 1914: nevtralnost ali vojna, ker pomeni nevtralnost danes vojno in intervencija potegovanje za ista načela kakoT napoved voine leta 1914. Nevtralnost je isto kakor umivanje rok nad vsem, kar se dogaja v Evropi in ludi — nad demokracijo. Najbližji dnevi bodo pokazali, kaj jc opravi! Simon v Parizu in v Italiji. Če bo Hitler vztrajal pri svojih zahtevah in če bi Francija dala dovolj jamstva, da ne bo podpirala sovjetske Kusije, potem bi med Londonom in Parizom v kratkem prišlo do kompromisa, ki bi lahko rešil razorožitveno konferenco in Zvezo narodov, vse to pod pogojem, da Anglija jasno pokaže svojo pot. Kako nai sicer Francija zaincnia rusko prijateljstvo z angleško po-Iliko — pričakovanja? Edino ena svetla točka sc blišči na današnjem mednarodnem pozorišču: utrjujejo sc zveze med Francijo in njenimi zavezniki. Tc države vedo danes povsem jasno, kaj hočejo. To je spričo splošne zmedenosti mnogo. Množice morajo danes imeti vtis, da naj nekaj v Evropi trdno stoji! G. Ferrero meni, da je Evropa razklana v dva dela. ki ju loči večii prepad kakor za časa reformacije in francoske rcvoluciie. Ne same Nemčija, temveč pol Evrope je zašlo pod diktaturo, kakršne svetovna zgodovina ne rožna. Zapadnim demokracijam bi moral izstop Nemči:e iz Zveze narodov odpreti oči. Kljub temu razkolu ni prišlo do katastrofe, ker imajo evropske legitimne demokracije v svojio rokah vse elementarne sile: vojaško moč, bogastvo in kulturo. Neparlanicntarne države so vse šibkejše in zaidejo v kratkem v barbarstvo neznania. Toda tudi položaj zapadnih demokracij se poslabša, ako bodo še nadalje prepuščale svet samemu sebi, računajoč, da sile nereda in sovraštva vrnejo svetu red. Ako nočejo prepustiti sveta samemu sebi, potem se morajo sporazumeti med seboj. Mi smo s Francijo na strani, ki brani red in mir pred ozmanjcvalci maščevanja in plemenske mržnie. Samo svet je treba še o tem prepričati Če v katerih izmed zavezniških držav vladavine ne ustrezajo čistini idealom demokracije, potem naj velja Masarykovo mnenje, da v določenih tre-notkih tudi demokracija, kakor druge ustavne oblike, zahteva avtoritalivncjšc režime samo zato, da se obvaruje demokracija in nove države konsoli-dirajo. Čc svet o tem prepričamo, potem smo lahko gotovi, da sc v kritičnem trenutku odločijo »zapadne demokracije« — med temi tudi Anglija — za nas. Lojbe. Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: Menjaje oblačno. Temperatura le malo spremenjena. Splošna vremenska napoved: V treh do petih dneh najbrž ponovno nastopi mraz. Zagrebška vremenska napoved: Najbrž bo zopet snežilo. Božična izjava našega zunanjega ministra Dr. Fran Mišic: V sveti noči nad Mariborom Zagreb. 23. dec. c. Zunanji minister g. Jevtič se je odzval naši prošnji, da nam pri odhodu iz Zagreba, kamor se bo v kratkem zopet vrnil, poda svoje misli v balkanski politiki in na gledanje Male zveze z czirotn na skorajšnji sestanek Male zveze v Zagrebu. Minister je izrazil posebno veselje, da se bo Mala zveza seslala v Zagrebu, kjer so gotove že vse priprave za organizacijo tega sestanka. Na naše vprašanje o akciji in tlalekose/nosli balkanskega sporazuma, je g. Jevtič izjavil sledeče: Kar se tiče balkanskega sporazuma, Vam lahko rečem, tla smo to leto končali z gotovimi rezultati glede položaja na Balkanu, ki opravičujejo najboljše nade. Razna vprašanja bodo rešena v duhu sporazuma in sodelovanja, da hi se balkanskim narodom zagotovila lep--a boil čitost. Naša politika drugod in na Balkanu slremi po edinem cilju: za ohranitvijo miru in obnovitvijo zaupanja med narodi, ki so pretrpeli v preteklosti le/ke in tragične izkušnje in ki sedaj zaslužijo, da živijo v miru. Zdrav politični razum jim mora diktirali ozko povezanost in sodelovanje, da bi mogli br»z nevarnosti in z us|ie-iiom reševati v bodočnosti te/le naloge, ki jili bodo morali vsekakor rešiti. Na ■ cilj jc utrditev medsebojnega sporazuma med balkanskimi narodi in za ta cilj borno zastavili vse s v. .je sile v dobro vseli balkanskih držav. Lahko i/r,zi.;i svoje zadovoljstvo, da najx>ri vseh državnikov, katerim je pred očmi dobro Balkana, dosegajo ugodne rezultate, la politika ie v ne|30sredni evoluciji k ugodnim rezultatom, ki bodo vedno bolj vidni.• •Kako gleda na to Mala zveza?« *V kratkem se bo sestala Mala zveza v Zagrebu. kar me posebno veseli. Vem dobro, kako se tudi tukaj želi moč in čvrsta povezanost držav AVale zveze iz političnih in iz gospodarskih razlogov. Mala zveza je ustvarjena, da sc dokaže, kako slab iti nevzdržen jc bil sistem Podonavja, v katerem so bile povezane slovanske večine pod hegemonijo lujili središč in njihovih narodov, da pa jx> osvoboditvi i iu zcclinjenii1 li narodi s svoje organizatorično silo. s svojo realno politiko in pravilnim pojmovanjem modernih gospodarskih in narodnih problemov dajejo polno jamstvo zr. politiko miru in stabilnosti v srednji Evropi. Sistem Male zveze je odprt vsem, ki želijo, pozitivno politiko in miroljubno sodelo- 1 vanje, kar sc je tiaglasilo tudi ob objavi stalni,t Male j zveze. Politika Male zveze ima čvrsto in določ-.-iio linijo glede položaja v centralni Evropi in glede odnošajev na Balkanu. Delo za balkanski sporazum je paralelno politiki Male zveze v srednji Evropi in | je zvezano z njo radi balkanskih članov Male zveze, , i;i sta Romunija iu naša država. Sistem ene in druge : liolitike ima za cilj -pornnim in sodi i«-vanje me I narodi z glavno nalogo: ohranitev nuni. ki je p -I freben Balkanu in srednji Iatopi. SeMantk Male , zveze v Zagrebu se bo imel baviti s tekočimi poli- i | ličnimi vprašam i. posebno pa sem prepričan, da : i nam bo prihodnje leto prineslo tudi gospodarsko j j Malo anlanto, ki je toliko potrebna radi gospodar- i j skega polo/aia njenih držav, f udi ona bo s"r>o j obstoječih političnih vezanj nudila zelo realno p>: I • lago.-. §pani'a ponuja konu Državo nima ne učiteljev nc šolshih paslop-j Pariz, 23. dcc. Večina francoskih listov z zadoščenjem komentira prvo zmago španskega ministrskega predsednika Lcrrousa v poslanski zbornici. Izmed 473 glasov je bilo zanj oddanih 265, proli samo 53. Razprava v poslanski zbornici jc bila toliko bolj pomembna, ker so v njo j ludi katoličani zavzeli svoje stališč', nasproti Lerrottxu in nasproti republiki. Vršila sc je na podlagi Lerrouxove deklaracijo, ki jc bila sicer zelo prožna, a se. je vendar v bistvu razlikovala od izjav prejšnjih ministrskih predsednikov. Lcrioux se jc zavzel za sp-d-vo. Njegova vlada heče pomiriti državo in ii dati predvsem socialni mir. Potrebna jc rccrgamzaciia narodnega gospodarstva. Ljudstvo mora spo^e,a:i ustavo. Vlada hoče v vsakem pogledu * nacionalizirati« republiko in pobratiti vse Špance pod praporom zakona. Prav zakon sc mora uveljaviti. Vlada bo v načelu spoštovala delo ustavoddio-; s,' up ščine, toda n.eno glavno načelo pri agrarni rtior-mi je spcšto'aii|e zasebne lastnina. Tudi versko vprašanje ie treba rešili v znamenju sprave. S; r-štovati je treba zavest vsakega državljana. I.crnr x ie odločno zanikal trditev, da sedanji «oa ii poveljuje skrajna desnica. Ključ do -državne hiše ima on in vzeti si ga bo dal cdir.o z glasovi«. Vodja monorhistov Goicoechca, ki vodi svo o stranko pod geslom špan-ka obnova", je zahteval popolno amnestijo n konkordat z Vat kanom. Kritiziral je Lerrouxa, češ, da vlada vendar nima pu-guma, da bi odstranila socialistične zakone in laično šolo. Vodja monarhistov, ki sc prišteva med katoličane, jc posredno kritiziral tudi Ljudsko akcijo . ki jo vodi pogumni Gil Robles. Dejal je, da sc španskim katoličanom ni treba ozirati na navodila, ki prihajajo iz. Rima. (Znano c. da večina španskih katoličanov pod vodstvom Gila Roblcsa priznava republiko in je pripravljena z njo sodelovati, seveda pod pogojem, da vlada vpelje kurz, ki ga katoličani lahko sprejmejo; predvsem mora nehati protičerkv ena politika. Monarhistom to stališče seveda ni po volji.) I.crroti\ jc V svojem odgovoru med drugim de- jal, da je treba spoštovati prepričal. - • skega naroda. S Cerkvijo je treba ravnal; K ., , i-ko spošiljivo, kakor z drugimi usUviovam , .it vi (a ne bo t.pcla neumnih manifestacij aii!.'klerika!'znia. Nc vem, ali bomo sklenili konkoidat, jc dejal Lcr-roux. Vse oi. isi od pogajanj, ki jih bomo zar,» u s Sveto stolico. Katoliško Cerkev p.edstavlja v JVta-diidu nuncij s piivoljen.cm republikanske vlade. Pripravljeni smo. pogajati se s Cerkvijo, ako da ona pebudu za pog^unja. Španska vlada jc pripravljena poslušati sprejemljive prad!o;jc in sodelovati za vzpostavo duSncga piiru v državi. Posebno pozornost jc vzbudila izjava ministrskega predsednika, da vlada ne t:o mogla i -i v c -1 i novega šolskega zakona, ki prepoveduje \crslimt'ke drese hn In / ina 1 iu tople sukne Vse lo ikbili na ccitc/e pri Orai^O Schwafo/ '>><'k -HiVn.var »■»a«marMwiiij. Z dvora v Zagrebu Zagreb. 2:1. doc. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci ministra brez listnice • t r. Andjellnoviča in prosvetnega ministra Stankoviča. Popoldne se je Nj. Vel. kralj odpeljal na izlet v okolico Cmroka. odkoder so je vrnil ob 10.80. Popoldne je francoski institut v Zagrebu priredil božičnico, pri kateri je obdaroval nad T t K> olrok zagrebških ljudskih šol. ki se ure francoskega jeziku. Kraljica Marija je slavnosti prisostvovala. Po visokem nalogu Nj. Vel. kralja je upravnik kr. dvora v■•neral Vukovič nocoj izročil mestnemu načelniku dr. Krhcku znesek 1(M)000 Din, dn jili zn božične | raznike razdeli med siromake Zagreba. Kazen K ;_ i bo enak znesek ]>o visokem nalogu uprava kr. dvora razdelila tistim osebam, ki so se obrnile na Nj. Vel. kralja s prošnjami za podporo. > — cd Mi.: sftretvo -.ocijctu* 0aM'fa« norodnflgfl rdrafljfl <■: , !'i I, 1(1 O Japonska do'? i la p i e s (o1 o n dopoldne je t > - u f > H.diši-e razglasilo razsodbo v procesu zaradi ; ' ..- a nei.iškegn |iarlameilln. Van der Lubba je .e.lišre zaradi veleizdnje v zvezi s požigom jiom-.'iu:>i -.ii'iii prvak Topjler in bolgarski knmunisli 1 iuitrov. Popov in Tanev jia so bili oproŠfeni. Carine v Prekmurju llelcrad. 2". dec. A A. l inanfni minister je (.re ioi-al po>lop< k n ndprenii blaga čez ,u s(ri.i-kn i .i-nilje ua področju carinarnic v (Vnrnji Radgoni. ( anki vi in (iederovrih. Ce/. te carinarnice ndpsem-tii-iin tilns« ihmio carinske oblasti carinile n* urad-ni diilzn-i-ti in po liailrohnetii liclcžniku Za Iu bla ,i -c ne bo zahtevalo zavarovanje valute. * P.i '.','ad. 2'k dec. Kmetijski minlsler je dovolil i„,.Irwu i .Vl.l/lo Din za ureditev sreake drevesnice i, l.udbregu v savski banovini. Drobne vesiH rclgrnd. '_':!. dec. AA. '/. uredbo o iz.vainnju jav udi del je povišana državna trošarina z.a mešanico liencina s špiritom nn ii.oO Din za 100 k«:, za či.-li bencin pa na oOO Din za 100 kg. Belgrad. 23. dec. A A. Prosvetni minister je na jiodkuri pravice, dn daje obvezna tolmačenja o splošni vseučiliški uredbi, predpisal, naj slušatelji doktorskih tečajev, i,i so začeli polagali izpile po dosedanjih iirodpisih, tc dovrse po prejšnjih pre 1-jiisili, čeprav je 11. decembra stopila v celoti v veljavo nova uredba o vseučiliščih. Ta sklep oziroma tolmačenje prosvetnega nti-nislrn velja predvsem' '/;i jiolaganje doktoratov iz medicine in za polaganje doktorata na pravni fa-luilli li vseučilišča v Zagrebu, kjer se prej niso dajale leze. Belgrad, 23. dec. m. V dvorani za katoliško cerkvijo je danes obdarovala belgrajska občina za božične praznike 500 siromašnih katoliških vernikov, ki jim je v gotovini izplačala 40.000 Din, vsakemu jia je p.( leg tega nakazala še pol kubičnega metra drv. Razdelitvi jiodpor je prisostvoval tudi bclgraj-ski nadškof Rodič in župnik Matija Pellič. Belgrad. 23. dcc. in. Danes dopoldne so se zbiali v |ialaci belgrajske nadškofijc župniki vseh belgrajskiii katoliških župnij, ki so izrazili svojemu nadškofu prisrčne čestitke za nastopajoče božične liraznike nt novo leto. Nadškof Rodič se je za čestitke iskreno zahvalil iu čestital božične praznike svojim /upnikom in njihovim faranom. Vsa zbrana duhovščina se je nato napotila z nadškofom na čelu v apostolsko nuncijaturo. kjer jc nadškol čestital apostolskemu nunciju Pellegrinettiju božične liraznike in novo leto. Belgrad, 23. dec. m. Z odlokom ministra za socialno |*)li!iko in narodno zdravje jc imenovan dr. Božidar Skerl, uradniški pripravnik higijenske-ga zavoda v Ljubljani za pristava islega zavoda v 8. pol. skupini. Za sekundarnega zdravnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani jc imenovan v 8. p»1. skupini dosedanji uradniški pripravnik dr. Vladimir .Milavec. Zagreb, 23 dec. b. V Liki so sc pričela dela za očiščenje |iro^e. Proga jc že očiščena od Knina do Plavna. Ostali del proge od Gračaca do Knina pa je šc zamclen. Promet se še nadalje vrši od Zagreba samo do Oločea. Na drugih progah ni posebnih težkoč. Solun, 23. dec. b. Včeraj pojjoldne jc požar p>o-jxilnoma uničil v tukajšnji Inki francosko skladišče tobaka. Skoda znaša 8 milijonov drahem. Sofija, 23. decembra, m. V Sobranju je bil danes s 15 glasovi večine sprejet pri prvem čitnnju zakonski osnutek o razdolžitvi kmeta. Pri glasovanju jc prišlo med vladnimi iti opoziriotialnimi poslanci do prelepa, zaradi česar jc bila seja enkrat prekinjena. Tudi če bi luna ne sijala, bila bi ta naša sveta noč svetla, sijajna in jasna, ker jo jasno in sijajno razsvetljuje tisoč in tisoč velikih in malih žarnic, kojih prameni, množeč, prestrezajoč in križa oč sc, zlivajo v ozke mestne ulice, na široke cesle in v zasnežene vrtove, mestne drevorede in nasade, žive vrelcc, potoke in potočke, bajne uniefne razsvetljave, koje žar in čar občuduješ tem bolj, čim višje ,se nahajaš nad njim. In visoko nad njim stojiš, širino in vrtoglavo brezdno se odpira neposredno pod tabo, ko se naslanjaš na črno železno ograjo, s katero jc ograjen ozek hodnik, ki obdaja v šlirikolu stolni zvonik tik nad zračnim zvoni-ščem. Iz .njega sc čislo, glasno in vsakemu pobožnemu ušesu razumljivo razlega preko tega tajin-stveuega prizora razsvetljenih strešnih slemenov tja do zamišljeno resnega pohorskega vznožja, do razposajeno veselega Ko/jaka in do bisernih vinogradov Slov. goric milo zvonenje zvonov, ki v srcu slehernega poslušalca vzbua in razgiba najnež-nejše strune, da, razločno glaseč se, zapojo pesem: Slava Bogu v višavah iu mir ljudem na zemlji,« spremljajoč tako pesem, ki jo pr'naša Drava s Koroške. Pa ko se paz.no in vestno ozira'- na te dolge, xvcre-:ene vrste visokih in nizkih hiš, palač in koč, ki se ti zde na prvi jvvršni pogled vse ožar-i f n f n osvetljene od enega samega bož.čnega drevesa. po?'a vljene i[a semkaj v radost in veselje cel i'."-r <. c,- me-.lnega prebivalstva, kmalu opaziš tu pa I«»i obli mesta, pa tudi v njega sredini, okra s:. >zi i.nmra ne svetijo v to sveto boži'-no not nobei; a ': zvonerijein vseh zvonov slovo starega in nastop novega leta. Ko zadnji verniki pobožno zapuščajo cerkev in polnočnico in obmolknejo tucli zvonovi, v svil ti električne svetilke lahko bereš na njih znamenite vlile napise. Največji, prelit iz. tristo let starega počenega, s prejšnjim napisom: »Sar.cle loannes Baptista. Marbur-gensium patrone, ora pro nobis« je prvič zopet, vlit od »Zvonoglasa« pel Mariboru in njegovi okolici leta 1924. Predno se posloviš tudi ed njega in svete, boročne noči in naši stolnici, moraš, ako hočeš odili odtod v pravem razpoloženju našega prerano umrlega prijatelja dr. Antona Medveda besede, ki so — kot glas iz naše dobe — tudi v ta mogočni zvon vlite; takole se glase: Daj. mili Bog, da mojih pesmi glasi, Doneli preko let bi slo in sto, Nad Mariborom pa bi solnčni časi Sijali ,as.io v žaru svetlem kot zlato. r Ne mučite se s kašljem in bronhl-jalnim katarjem* vzemite takoj Uw« >1. 0 k t.fiif K R E S I V A L. {»jo iH KRESIVAL bistveno cenefšL Ssr*aj saino Din. 32.— po steklenici. Smučarji! Tečaj v smuških skokih pod vodstvom Norvežana v Ljubljani. Prvotni razpored tečajev so spro meni v toliko, da se tečaj no vrši v Ralečah, tem več v Ljubljani na skakalnici v Mostecu ter pričn« v torek ob 10 dopoldne. Tečaj I>o (rajal do 1. janu ! arja 193-1, od takrat naprej pa se bo vršil na ska | kalnici v Boh. Bistrici do sv. Treh kraljev. Vsi klu hi, ki pošljejo svojo tekmovalce na trening v Ljub Ijano, naj izroče v torek dopoldne na skakalnic pismeno prijavo vseh udeležencev tečaja doličnegi kluba. — JZSS. Sankaška tekma na Pohorju. Start na Štefano vo riti 13 |>i i Ruški koči, cilj v Rušah. Razglasite-rezultatov ob 10 v gostilni Mu lej v Rušah, isfotan razdelitev daril. Tekme prireja mariborski SSP Maraton. Smuški tečaj v Konjicah od 24. do 31. decem Ina t. 1. pod vodstvom dveh priznanih smuških učiteljev Otrokom in vsem onim, ki ne ljubijo visoki! gorii, priporočamo Konjice, ki le.ž.e ob vznožji lepega Pohorja. Informacije daje podružnirn SPI v Konjicah. Utrinki 17. UST POGANOV... »Eclio dc Pariš* poroča Aiu/lije ti zanimivem dogodku, ki se je pripeti! na odru nake velike angleške firme z izdelovali je filmov, '/.n rnw je, da filmske družbe ne rabi ju Indijancev oli zamorcev za uprizoritve iz divje Amerike oli i: vroče Afrike in da jim popolnoma zadostuje v Ic namene beli človek. In ga pu potrebi pretim rajo z ctiirn samim piskrimi barve. Todti tokrat jc filmska družba uiirlzurjola neko kitajsko sliko ili je proli svoji iiiirurli zu Iu /Morila tudi — pr/ire Kitajce s j ošernimi ormi in s pravimi dolgimi, kitami. Režiser ali vodja novega filma jc hotel upodobili sliko iz kitajskih barov, kjer sr Kitajci krati o-časijo s kaj t-njem opijitina. Ukazal je torej najetim otrokom, velikega Kitajo, naj pobere rsuk svojo pipo. ki so bile pred 't jim i naložene, in na j zorv kaditi. Toda Kil/ijci so sr nnjpreje spogledali nad seboj, na lo so vstali, pristopili b režiserju in mu rekli: spri nas na Kitajskem nc kadimo več o/■•/'-jitma in zalo mi tudi noči in" ii/rnli le vinar, ki hi sramotila naše rojake!' ln Kitajci .«<> mliV/ lahno domov! Če bi vsi igralci po mr iluih in m) pm/rirlskil, odrih naše ljube domačine posnemali Ic remi' l je bilo sram metodi blato nn sb<>/ narod, laku le)m hi izgledalo in kako navdušeno bi ploskal res naš našle,i narod, čc bi se nekega dur pripetilo, d i hi kakšen naši! igralcev, ki rim hoče režiser vsilili sramotilno rlum. ki mil hoče pitrrleli Vrinili c usta nečedne beseih, l:i mil hoče gledališko rcd lvu diktirali sramotilne kretnje, ki blatijo iti ponižujejo zirlj, nje irišegit doh'en/1 čelmt! sl"onine i<) i urin, či !•'■ kakšen naših igralccv poBwmnl te Kitajci' in solidaren : navalom in : njegovo kulturo obrnil hrbet režij in odru. Si' samo. da bi potem imeti (edve filme in ni onih neslanosti, ki bi radi ihtknzatc, da je ves božj; svet. sestavljen iz sum,h ban,v. da je zakon istoveten z ziikoiioluiiislvoiu. rla jc zločin, junaštvu i.i ■s lirne .. . Tudi naši u,lii. ki hi mor tih biti zrcal' našega kidluinegn življenja, bi poštah zopet las, naroda, ne pa njega sramotile/. Toda do elitne višini' leh londonskih Kihijfkor I,'ako dolga in mttkrpri!na jc pot... KI/O -Iti OIVORODH. cKHOSl.OVAKl.t I' l.idm ih Sovivah piše l\iii i l t upi k o raj nem- ministrskem predxedniku iu obuja predvsem jpohiiue iz vazgororuv. ki jili ie imet v Karlovih Varili iireteklrgir. septembra. r>rehla se je takrut lakoh' izrazil o ediiiosti črškosloraškcfin ljudstva: ■Mi moramo sknp'ij ilržuli. Mi moraini, i/lavi ■ ki/naj x-'innili, llanes se kregamo o leni, kdo vale boli osvobodil, nli nni zunaj aii mi doma. Men. sr lo prav iis!o nič ve zdi razno. V.cmc je bolj nuno lo. ila med nami ni bilo li-iihunr-.ui izdajalcu. I si su tukml vršili svojo dolžnost, niilieiti n ni odpovedal. niti I,met, niti delavce, nili meščan. Jaz sem tat" •>/ imt I obilo pasla s puHatji, s srnin tki in sličiiimi gosjimi i iz slure Avstrije: tiho sitiu bili, n.utn-iir besede ni. iii-'ie rekel, samo iz uri c uči smo si pogledali in že smu si bil, nu jasnem! Namreč, dn smemo drug dragemu ziiiniali! Pnt/I sedaj, kaj se je zgodilo v Nemčiji. I se se jc pušk vi Iti, kn sr jc pokazal kljukasti k i ž. Pri nus sum i miti obsedno stanje, pri nas su delovalo vojaška »odišiii in luhko rečem, dn ne pozna,m nobenega miti miru i. tri min takrat delali, ki bi nas hit nz-uitt 'til a ti l,i hi t ii manj storil, kot .smo od njega orirtiki-rali.i Polnočnica pri Svetem Roku Božične misli iz Zagreba Osem kriiev gorenjske grče Mogočno se je oglasil »veliki iz kraljeve cerkve* Oni veliki zvon, ki mu teže ne vem, a mii ,glas dobro poznam, ki vzvalovi vsak dan ob devetih s silnim glasom čez šumno zagrebško mesto, tako da preglasi celo hrušč in trušč Jela-čičevega trga in Ilice. V svečano tihoto svetonočnega miru, ki jfe ob el nocoj s svojo sveto skrivnostjo sleherno hišo in srce, ki je za nekaj ur omamil celo najtršega nevernika in bogatajca — v to svečano t hoto je za lonel »štefanski zvon« poziv k jaslicam in je razmajal mrtve glasnike božje resnice vse od Sv. Marka. sv. Blaža, Ivana, Antona, Petra... vseh božjih hiš zagrebškega mesta. Drug za drugim so oznanjali v skrivnostno noč vabilo k p.ečudni daritvi sveiega božiča Ponižno in molče je čakal drobni zvonček Svetega Roka, da se drugi preje do polnosti razmajajo, potem pa je še on vdaril svoje skromno povabilo. Kako bi se sirotek meril z mogočnimi brati. Kaj bo »mali«, ki niti zvonika nima. Šele po njem — malem, pa zato toliko bolj milem zvončku — se more njegove bivališče zvonik imenovati. — Saj je oni nazidek bolj prirejen strelovodu — kot za zvonik. Majhen je in skromen ta zvonček svetega f uka. Ne sliši se daleč in ne čuje ga vsak, ne čuje ga, kakor ne slišijo in ne vidijo skrivnostnih prikazni nepoklicani, marveč le tisti, katerim so namenjene. Zato so slišali ta mali klic tja gori v Joidanovec, tja čez Trnje, čez Kustošijo in v Ksa-versko dolino . . . vse naokrog — kakor onega »velikega iz kraljeve cerkve«... o saj tega so morda celo preslišali, ker zanje je pel le svetega Roka zvon, tisti, ki nam je tu v tujem mestu kakor skrivnostni odmev vseh onih zvonov, ki so nam peli nekoč doma, ki še danes pojo našim ... in tudi nam ... po tem malem zvončku gori od svetega Roka. Saj je ta glas kakor klic domovine, kakor odmev vsakdanjih spominov, ko smo doma sedeli za mizo ob jaslicah in ob božičnem drevescu, ko smo skozi zimo in sneg hiteli nasproti domačim zvonovom, hiteli da nam zopet vzradosti sTCe ona čudovita, večno lepa, pač najlepša pesem: Sveta noč, blažena noč ... Zaplula je živa reka ljudi, da napolnijo svetišča k polnočni slovesnosti. Pa kakor iz zadnjega členka kri kroži nazaj k srcu, tako so se motali vsi oni, ki jih je vabil sv. Roka zvon, skozi vrvež in živi tok. Od vseh strani, mimo mogočnih in častitljivih cerkva, razkošno razsvetljenih . . . hiteli so naprej in navzgor, gori, kjer me i drevjem na obronku, sameva skromna cerkev svetega Roka, skromna in ponižna kot njen zvonček in zvonik, . . . skromna kot naša slovenska domovina, skromna kot — Betlehemska štalica. Da, kot spomin tiste štalice se mi zdi ponižna cerkvica svetega Roka. Saj je čedna, ljubka, domača, nič velikega, nič mogočnega kot kaka skromna slovenska cerkvica, sestrica stoterih slovenskih svetišč, ki so zidana molitvi in srcu. Kakor pobožnost, skrila v srcu, toplo gorijo sveče in razganjajo noč ... ni elektrike. Pa zato sveče tem bolj veselo gore in potre-petavajo v pozdrav prihajajočim. Mali, večji in veliki, vse kar slovensko čuti, vse hiti tja gori. fudi mali, ki niso še nikoli čuli polnočnega petja slovenskih zvonov, tudi oni so začutili nocoj ob spominih očeta in matere, kako lep je sveti večer tam doma .. . občutili so zgodbo Jožeta in MaTije, ki daleč od doma iščeta prenočišča . .. Glava pri glavi. Do zadnjega kotička se je napolnila cerkvica. Oglasile so se orgle, skromno in ponižno, kot da so glas dobrega pastirja, ki narahlo trka na vrata človekovega srca in ga vabi na božjo pot, na strmo pot proti nebesom. Sla-hoten je njihov glas a vseeno polen miline, — tako poln nocoj, da je kar toplota prevzela stcc, ko se je oglasila ona prelepa melodija svetonočne pesmi. Poprijel je pevski zbor, zadonelo je po cerkvi in pesem se je prelila skozi okna in vrata ven v množico pred cerkvijo — Sveta noč, blažena noč... Kakor doma nekoč . . . Tajajo se srca ob doživetju miru, ki ga je angel oznanil, nekoč, ki ga trudoma iščemo, ki ga mnogi iščejo tam, kjer ga ni. . . O nocoj pač zasluti srce, da ni miru v vrvežu in gneči, da ni sreče in zadovoljnosti v prodanem poštenju in zapravljeni nedolžnosti... o, nocoj se odpira mnogim, mnogim izgubljenim ona pot, ki vodi iz teme nazaj k luči iz nesreče in obupa k mtru in sreči, iz revščine sveta do dušnega bogastva. 0, da bi bilo zopet, kakor nekoč, da bi zopet napolnilo srce ono sozvočje, kot ga je polnilo nekdaj . , . Ne samo nocoj, ker to je lepa pesem, ki bo izzvenela ... tudi jutri in naprej vsak dan. Vsak dan naj polni srce ta mir in toplota. O, veliko, veliko je tukaj ubitih src, zapravljenih nedolžnosti in izgubljenih poštenosti. Nocoj vabi novorojeni Zveličar vse. Srce se mehča, ke-sanje se oglaia, nova ljubezen klije iz razdejane in oskrunjene podobe božje. Da res: »razodela se je milost božja, ki prinaša zveličanje vsem ljudem« ... da trezno, pravično in bogoljubrvo živimo v upanju ... da pustimo brezbožnost .. . Naj bi bil sad te svete noči tudi ta, da bi vsi složno prijeli za delo in s skupnimi močmi vodili vztrajno in požrtvovalno — iz žrtev le raste uspešno delo — da bi vodili ta naš čolniček proti varnemu pristanu: Vsak iz ljubezni do drugih, nihče iz ljubezni do sebe — kakor je Jezušček prišel za nas, iz ljubezni do sebe — kakor je Jezušček prišel za nas, iz ljubezni do nas in ni iskal sebe in ne svoje časti. Nevarnosti d?belos*i M oyroža io zdrav e. /amaščenost srca vodi ka.i čestn do »rine kapi Nagnjenie debelosti no spešuie obolenja v jetrih, siaokorno bolezen, gihi. neredno i>rebavo. h navedenih razlogov na, vsi oni. ki so nagnjeni k prekomerni debelosti, odstranijo odvisno maščobo s SlotinshimitanietamizahujšanjB ki delujejo popolnoma sigurno in pr' t<'m so zdrav'U donela neškotlj ve Urez nadležnega stradanja, tn-/. »icu l.iv cem iu črevesju škod'jiviii posledic /nižaie • Slatinskimi tahletnmi za 'lujšanje težine svo-lega telesa že v enem etu za 8—14 kil. Mala doza, 100 tablet ... Din 47 — Velika dota. 2ti0 tablet ... „80 — Slatinski tablete za hui--anie dobite v vsaki apo teki v nasprotnem slučaju se pa obrnile direktno na proizvajalca: Lekornu Mr. BHiivec LJUBLJANA ^Keg. št 125911/'li VII 1982 < J Sv. Duh ob Boh. jezeru vabi Ob Bohinjskem jezeru je |>ovsod lepo. Kjerkoli ob jezeru se ustaviš, povsod te prevzema njegova veličastna lepota. Ali eno najlepših mest v tej k rasni okolici je kraj. kjer stoji prijazni hotel Sv. Duh. — Rajni gospod svetnik Berlic je izbral za hotel tako lepo mesto, dn mu ob Bohinjskem jezeru res ne najdeš enakega. Postavljen na prostorni terasi nad jezerom, iz daljave viden, kot bi bil sredi gozdov, nudi iz svojih prostorov tako lep pogled na jezero kakor noben druig hotel. Ni ti treba hoditi na jezerski breg, »rh lekarnah. Proizvaja F., i ANCOSMIO PARIŠ 0K rez. noil hr 19S16 ..H 30. X 1033 Na Štefanovo praznuje 80 letnico svojega roj-! stva gospod Papler Janez v Zg. Besnici nad Kranjem. 26 dolgih let je županoval občini Sv. Jošt in njegova zasluga je, dn ima vas Zg Besnica vodovod, vzorno popravljena občinska pota in v nemali meri gre njegovemu trudu priznanje, da ima vas električno razsvetljavo. Ko bo, kot prava gorenjska korenina še vedno čil in krepak, praznoval svoj jubilej, želimo tudi mi našemu zvestemu prijatelju, da bi ga ljubi Bog I ohranil zdravega in srečnega še mnogo let. Kanonik Cerjak na zadnji poli Slov. Bistrica, 21. dec. V ogromnih Irumah so prihajali Slovenjebi-stričani in okoličani kropit in poslavljat se od raj- j nega g. kanonika Cerjaka. V četrtek pa so mu pri- j redili pogreb, kakor ga naše mesto še ni videlo. 2e uro pred pogrebom so zapeli zvonovi vseh cerkva mesta in okolice svojo žalostno pesem. Točno ob 10 se je pričel sprevod. 30 duhovnikov, mnogi svetni odličniki in ogromne množice ljudstva so prišle, da pospremijo velikega pokojnika na poslednji njegovi poti. Vse pogrebne obrede je opravil stolni dekan mariborski dr. Maks Vraber, ob asistenci pokojnikovih študijskih tovarišev in prijateljev msgr. Vrežeta in vpokojenega župnika Ogrizka. V sprevodu so bili nadalje rajhenburški opat p. Plac.it Epalle, ptujski prošl dr. Ivan Žagar, konjiški arhi-dijakon Franc Tovornik, člani mariborskega stolnega kapitlja bogoslovni ravnatelj dr. Cukala. se-meniški ravnatelj dr. Mirt in mestni župnik msgr. LTmek, celjski gvardijan p. Ladislav Hazemali. su-perior samostana sv. Jožefa p. Flis. slovenjebistri-ški dekan Jožef Ozimič, kapelnik Gašparič. vsa duhovščina slovenjebistriške dekanije in vsi pokojnikovi bivši kaplani. Cerkveni pevski zbor je po blagoslovilnih obredih v sirotišnici zapel »Vigred se povrnem, nakar so truplo prenesli v župno cerkev. S prižnice je v krasnih besedah orisal pokojnikove zasluge msgr. Vreže, sv. mašo pa je daroval stolni j dekan dr. Vraber. fz cerkve se je vil ogromen sprevod na pokopališče. V sprevodu so bili razen du- ! hovščine: vse mestne šole z uč.itelistvom. predsed- ; nik sodišča dr. Vodušek. mestni in okoliški občin-ki odbor z županoma Kosom in dr. Pučnikom, vse odlične osebnosti mesta, požarna bramba in drugi. Ob odprli gomili so se poslovili od pokojnika stolni dr. Maks Vraber, v imenu Raihenburžanov tamošnji župnik Tratnik in slovenjebistriški župnik Ivan šolinc. Nobeno oko ni ostalo suho ob poslovilnih besedah govornikov in ob zavesti, da polagajo v j grob moža. ki je bil v življenju delaven, kakor malokdo ter pravi cče sirolam. Ok^li pol dveh popoldne so zagrmele mrzle grude na krstu. Povešenih glav so odhajali pogrebci s pokopališči. Spomin na pokojnega kanonika Cerjaka ho ostat trajno v naših srcih. M I M I IVI kraljica čokolade Speci ja I i tete so: MLEKITA mlečna (okolada KAVITA - mlečna s kavinim okusom M\SLITA — dezertna čokolada brez primesi SADVITA sadie v čokoladi. Zapomnimo imena, da m.iremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado Smučarji ubili divjega prašiča Kočevje, 22. dec. Preteklo sredo popoldne je odsmučalo pel smučarjev iz vasi Skrilj ua bližnje grebene. Kakik 700 metrov od vasi so krenili s poli in naleteli po par korakih na družbo divjih prašičev, deset po številu, ki so ležali pod dvema smrekama. Prašiči so se razleteli, smučarji pa prvi hip ludi niso vedeli, kaj bi napravili, ali naj pokličejo lovce ali nai udarijo sami za njimi. Ni bilo časa premišljevali, kar za njimi so jo ubrali. V meter in več globokem snegu živali niso mogle hilro bežali, tako da jim ni bilo težko slediti, dokler niso prišle v goščavo kamor s smučkami ni bilo mogoče za njimi, peš pa vsled globokega snega in goščave ludi ne. Par živali je tidrlo bolj na piano. Dva smučarja za njimi in dohitela sla eno žival. Toda. s čim se je lolili? Brej orožja, brez vsega sta bila. Ojunačil se je prvi in začel biti po prašiču s smučarsko palico. Nič ni gledal, kam pade. samo da je padalo po njem in ni mu bilo žal palice. Zadržal gn je za trenutek, da je dospel še drugi smučar. žal le. da la n' hil nič bnliše oborožen. S pestmi pa ludi ne gre. da bi se ga lolil Drugi junak, videč, da bo palic konec prašiča pa ne. da bo dosegel goščavo. kier hi bil skoro gotovo rešen, je začel prav s svojo glavo misliti. Pomagala si je škriljasta buča. snela z noge smučko in po niem Drugače ni kazalo Po prvem udarni je prašči kleenll in -e hotel zariti v sneg. pa je še padlo drugič. Iretjič. dokler ni "hležal. Morete si misliti, da je hil okrog mrtve živali pravi »halo . Pač edinstveni primer v lovski in tudi smučarski zgodovini, zato ne sme mitno nas kar tako. Z jermeni so mu zvezali noge. mu pretaknili med njimi palire ;n so krenili proti vasi. Kaplje krvi pe svežih smučinah pa so kazale smer rjavemu lisjaku, kje bodo tudi za njega koline Henko Henket-jeva soda za pranje In čiščenje Je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vso ostalo predpranje. Pazita vedno na naziv in omot z znakom leva. Jubilej zvestega Sloven-čevega naročnika Danes jc dopolnil 60 let g. Janez Dimnik, posestnik in gostilničar na Studencu pri Dev. Mariji v Polju. Rodil se je 24. decembra 187^. Petintrideset let je minilo, kar se jc poročil. V zakonu je bilo šest otrok. Skrben go- spodar je iz skromnih početkov svojo hi-o — dobro gostilno pri J.inčetu« — in gostilniške prostore moderno in okusno prenovil. Gostilno vodi že >2 let in ves ta čas je gostom na razpolago »Slovenec«, katerega naročnik pa je že skozi 55 let nepretrgoma. V občini je splošno priljubljen in spoštovan. Izvrševal je razne javne funkcije. Bil je skozi 17 let občinski odbornik in svetovalec, v k rajnem šolskem svetil je bil dolgo vrsto let. Naš jubilant je skozi poštenjak, praktičen katoličan in kremenit značaj, kakršnih nam ravno danes tako manjka. Naj ga Bog ohrani še mnogo iet. čilega in zdravega njegovi drugi družini in nam vaščanoin Sem in tia po Zagrebu Hoiitnica siromakom. Veliko je revščine med temi zidovi, še več se je skriva po tisočerih predmestnih barakah. Menda je vseh takih siromašnih delavskih stanovanj kakih 5000 — kjub temu da po vseh delih mesta vabijo hiše z napisom, da se dajejo v najem stanovanja. Sedaj za božične praznike se je pokrenila velika dobrodelna akcija, ki jo vodi mesto s podporo mnogih dobrotnikov. Razdelilo se je in se šo deli velike množine mesa. slanine, moke, kave. sladkorja, drv itd. Med vsemi darovalci je gotovo največji g. Brigljevič iz Velike gorice, ki ima prašičerejo v naiveČjem obsegu. On je daroval za zagrebške siromake 3500 kg mesa in 2000 kg slanine. Vsaka siromašna drušina dobi 10 kg krušne moke.. Tako. da bodo-vsaj za dan počutili malo olajšanja Je pa vsakovrstnih siromakov. Taki so, ki bi raje dobili denar kot gotovo blago... Brezposelnim je pa za najnujnejši zaslužek poskrbel Gospod Bog. ker imajo s snegom kar naprej dosti dela. Jtiva pokopano. Kar lasje gredo človeku kvišku pri taki besedi. Pa zgodba ni tako slrašna. Pokopavali so namreč, le pogrebniki. a dozdevna oseba Vsem svo im odjemalcem Slovenca. Domoliubn in Bogolmba želim vesele božične praznike in sre no novo leto in prosim,dn mi ostanete i v bodoče moji zvesti odjemalci /oJ?e Tomše prodajalec Slovenca. Domoljuba in Bogoljuba Sv. Itd Zagreli Tržnica je doma lepo mirno uživala bogastvo življenja Tu-ko-le se je namreč zgodilo: Pokopavali s" včeraj gospo Krešič. Priredili so ji jako častno spremstvo kot veliki dobrolnici potrebnih. Pa se je ugotovilo naknadno, da nosi več oseb isli priimek iu 'ak > su položiti v grob eno gospo Krešič, a dnrji guspej Krešič je bil na grobu govorjen govor. Dna ki ir bila govorniku v mislih, še vedno kljubuie smrti, lako da ji niti iz groba ni treba vstajati, čeprav so nekateri njo pokopavali Cerkvi sv. Voha je Naša Sloga podarila za božič lepe figure za jaslice, štalna bo pa ludi kmalu gotova. Neimenovana oseba ie pa darovala precejšen znesek za slanine preproge po tlaku, da nam ho v cerkvi manj zima kot je bilo Jezuščku v betle-hemski štnlc.i. — Ko se začno cevi ponpnjevati. drluie uporalvi naravne »Franz Josefove« arenčire nn redno izpra/njen|e črevesa in /uiah|šji naval krvi jsmm$ TcZftd imsirn tirano iii zmanjšano gibanju v zimskem rasu so glavm vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Kri cirkulira prepočasno po žilah. Stare bolezni se vsled mraza /opel izraziteje pojavijo. Poapnenje žil, henieroidi, zatnaščenost srca iu razne živčne bolezni. Posebno zrelejše in starejše osebe so leni nadlogam podvr/.ene. PLANINKA-CAJ-BAHOVEC urtičujb povzro- čitelje bolezni — obnavlja in čisti kri — urejuje krvni obtok ler tako deluje blagodejno na vse telo in na Va;e splošno zdravstveno stauje. Zahtevajte v apotekah in droge-rijah izrecno le »PLANIN I< A? CAJ-BAHOVEC, ki se ne prodaja odprlo, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20.— in /. napisom proizvajalca: apotek Alp. BAHOVEC. LJUBlJANi) I!.•(? ft. 12950 20. Vit. l!'53. LiubliansUe vesli: Predpraznično razpoložene Kaj bo danes? Opera: Zaprta, Drama: Zaprla. Kino Kodeljevo ob 15, 17 io 19: »Mati«. Nočna služba lekaren; Mr. Trnkoczy dediči, Mastni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. KAJ BO JUTRI? Opera: Ob 15: > Manoti« Izven, Znižane cenc. . — Ob 20: »Ličar Izven. Jniianc ceue. Drama: Ob 15: Mlinar in njegova hči.a Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Cvrček za peč-I jo... Izven Globoko znižane cenc. j Zvcčni kino Polje ob 15.30, 18 in 20: Dvojni božični spored; »Pat in Patachon kol coprnika« in ! ..Deklica na križu«. Zvočni kino Št. Vid-Vižmarje ob 15 30, 18 in 20: Ve«':!i film s čarobno glazbo »Čar valčka«. Kino Kodeljevo ob 15, 17. 19 in 21; Mati«. Nočna služba lekaren: Mr. Levstek, Resljeva 1, iur. Bohincc ded., Rimska 24, in dr, Kmet,. Dunajska 41. pri tvrdki J. MI \ ČEK na Aleksandrovi cesti štev. 12 kupite naibolj ugodno moška i n d e č j a oblačila Ljubljana, 23. dec. Naibolj se poznajo božični prazn ki na trgu. Na prostoru, kjer so spomladi prve poljske in gozdne cvetlice, je polno smrečic in zimskega zelenja. Preprosti ljudje se čudijo imovitejšim gospodinjam, da kupujejo toliko omele, namreč onega zelenja, ki raste- po tujih drevesih kot parasit. 7. nemškega sc je namreč tudi med nas zanesla navada, da obešajo takozvane boljše družine na strop omelo na božični večer. Slovenski običaj pa to ni in ga naše ljudstvo ne pozna. Seveda tudi božično drevo ni izviren slovenski običaj, vendar pa sc ie že povsem udomačil. To se po/.na zlasti na Kongresnem trgu, kjer ljudje v tem začasnem -. tne. Poslopje je bilo zacaroouno pri Vzajemni zavarovalnici. /.e v soboto tekom poiorn se /e cenilec Vzajemne zavarovalnice podrobno zavimnl za obseg šUode Vekom ponedehka. la t. m. in torka li>. t. m. je ves i as pos'elit podrobni ocenitvi. 7,e peti dan po jjo-:arn pa nam je Vzajemna zavarovalnica izplačata celo ndškodivno m to v gotovim. Hvaležnost nam narekuje, da točnost in kulant-nosl Vzajemne zavarovalnice > pur očimu javnost'. Vrnil ne naidemn besede, s katero bi se mogli tel naši domači zavarovalnici dovolj zahvaliti ca lako naglo in izdatno pomoč. Zalo pn jo trni topleje vsakomur kot domač m res z nesrečnim čuteči zavod priporočamo. Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani. Pi(6h< pojo, hakor da je maj (Petje bo prenašata tudi oddajna postaja Und in Ljubljano) Čudno se sliši sedaj, ko nam škriplje iu žvižga pod nogami, da se vsakemu mudi domov za peč... pa vendar jo res! ... Na razstavi v liceju (Bleivei-sova ccsla) nam bodo vse tri božične praznike peli in ubirali svoje mehke sirunice rumeno in zeleno-krili kanarčki — žlalilui vrvivčki. Razstavo priredi Društvo za varstvo ptic pevk in bo razstavljenih nad 120 najboljših pevcev naših odličnih rejcev i/, vse naše in nekaj ludi iz savske banovine. En dan pred razstavo bo tekma in ocena, za kalero jo določen poseben sodnik. Vsi plički so dobro slrenirani in sicer lako, da pojo, kadarkoli želimo. O tem so bomo lahko prepričali na razstavi in pa s posredovanjem mikrofona, ko bo ljubljanska radijska oddajna postaja na božič in šlefanovo prenašala petje najboljših pevcev. Komaj jih bodo postavili pred mikrofon in že bodo ubrali svoje mehke sirunice. da bo zve- in razne praznične oblike kruha k peku. Pogled v tako pekarno človeka kar gane. Saj so si še najrevnejše družine prihranile toliko, da so '-i mogle za praznike pripraviti vsai eno potico. Izložbe trgovin so tudi v tem prazničnem razpoloženju. V vsaki izložbi je smrečica, po nekaterih pa straši tudi omela. Neokusen pa je tako-zvani božični mož. Slovenski otroci, kakor vsi katoliški otroci božičnega moža ne poznajo, pač pa je doma med protestanlovskimi Nemci, ki nadomešča katoliškega Miklavža. Umevno je vpra- ' šanje nekega otroka, ki je pred tako izložbo vpra- ! šal svojo n-.amico: »Kaj pa dela sedaj Miklavž, ko i je vendar božič?« Med uradi pa ima nedvomno največ dela j mestni socialni urad, ki ga neprestano oblegajo j te dni pred prazniki revne matere in prosijo z:t razne podpore. Mestni socialni urad je nekod dobil nekaj premoga in drv ter ga je sedat razdelil med prosilce. Vsem seveda ni bilo mogoče ustreči, pač pa so listi sre-ni, ki so dobili drva, bili veseli, da bodo imeli loplo vsaj za praznike. Vsi potrebni pa so dobili nakazila za živila. Mučna bi bila misel, da bi bil za praznike kdo lačen v Ljubljani. Mnogo dela je nn socialnem uradu tudi za dve božičnici, namreč za eno za revne otroke, ki bo v unionski dvorani in drugo, ki bo za onemogle v zavetišču. POt liNI IN i-1M SmiiČHft&KI DRESI IN DHIVISKI'" Io pri Irvdki Drap© daru« 4 LJUBLJANA Miklo ic« vi> c< s a H>. prvo nadstropje uelo daleč daleč Ija v širni s\ct. Na lanskutel-ni božični razstavi se je ua liceju kav lilo ljudi pri * teli malih umetnikih in Io ni prav nič čudnega, saj pri ptičkih je vendar lako lepo in toplo, posebno še, če jih je toliko skupaj. Iz 120 grl bo zveiBjliv in i/, vseh tako pri je lilo toplo in mehko ... mar no bo (o lep božični pozdrav? ... Ptički vam kličejo na svidenje v božičnih praznikih na liceju in vas prosijo, da ne pozabite njih vabila, kajti tudi vaš prispevek na malenkostni vstopnini bo romal v Tivoli v ptičje krmilnice. Po žar na Tržasbi cesti Ljubljana. 23. dec. Davi okrog tričetrt na 4 je izbruhuil mi tržaški cesti velik požar, ki \.sciu prizadetim od 27. decembra 1933 do všlcv-i 5. januarja 1934 na vpogled. 0 Velikodušen dar revnim učenkam. lopo lHi/ieno darilo je naklonila rodbina g. I'relilia revnim deklicam I. dekliške osnovne šole. V počastitev spomina blagopokojne učiteljice ženi Pillerjevc je izročila šolski upraviteljiei Din 1000, naj ta razveseli starše na jsiromašnejšili učenk s primernim darom, šolska iipraviteljko kakor tudi ves učiteljski /bor se blagi rodbini g. Freliha najibkrenejšč zahvaljujeta /u velikodušni dur. UU&L3ANA, STAR) TRG ST 14 So idna nos-režof Sire enta c st Klobuki ti ooararl Nizke cene f) Policijska ura na sveti večer in Silvestrovo. Banska uprava jc na prošnio Združenja gostilniških podjetij dovolila za območje mesta Ljubljane splošno podaljšanje policijske ure za gostilne in kavarne na sveti večer do 2 ponoči, na Silvestrovo pa do 3 ponoči. Tudi vse gostilne in kavarne v občinah: Vič, Moste, Zgornja Šiška, St. Vid nad Ljublano, Jezica, D. M. v Polju, Kudrnk, Štepanja vas in občine Dobrunie in trg Vrhnika 6mejo imeti na Silvestrovo odprto do 2 ponoči. Za sveti večer pa v leh občinah podaljšanje policijske ure ni dovoljeno. _ . 0 Občinstvo opozarjamo, iščancev velja do 35 Din. Iz l Odkrita beseda revmatično bolnim! Da Togal pri revmatizmu resnično pomaga, dokazuje sledeče: »Ko bi mi bile Togal tablete žc poprej znane, koliko bolečin bi mi bilo prihranjenih pri mojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bilo preprečenega! Zelo sem srečen, ker morem odkrito reči, da so Togal tablete res izboruo delujoče zdravilo brez vsakih postranskih pojavov na želodcu ali srcu. Rad ga priporočam vsakomur. Se enkrat hvala! S. Stojanovič, službe-nik uprave vodovoda O. G. B., Belgrad, Kn. Mihaj-lova ulica 3.« Togal tablete uspešno in hitro delujejo proti revmatizmu, protinu, išiasu, hripi, živčnim boleznim in prehladu. Več kot 6000 zdravnikov priporoča v službeno potrjenih ocenah uporabo Togala. Dobi se v vseh lekarnah. Odobr. Min. soc. pol. i nar. zdr. S. Br. 18145 od 22. oktobra 1932. Bosne so pripeljali na trg okrog 100 puranov, cena je bila različna. Zelenjava je še dražja, kakor je bila pred tednom: goriška karfijola velja 8 Din kilogram, radič 1.50 Din merica, zeljnatc glave 1 do 2 Din, solata pa je skoraj zginila s trga. Jabolka so 5 do 6 Din kilogram, orehova jedrca so se šc odrazila od 32 na 3-1 Din kilogram. — Stiska in uda kriza se seveda očituje tudi pri mesarskih stojnicah, ki lelos še daleč niso toliko oblegane, kakor je bila to od nekdaj navada pred božičnimi prazniki. Cene govedine na trgu so zadnje mesece precej stalne: L vrste 8 do 12 Din, II. vrste 7 do 10 Din, 111. vrste 5 do 8 Din; teletina I. vrsto 14 do 16 Din, II. vrste 10 do 12 Din. Prešičevo meso velja 12 do 18 Din, domača slanina 13 do 14 Din, hrvaška slanina 14 do 15 Din; salo ie po 16 Din, mast po 18 Din, gnjat po 22 Din, prekajeno meso po 16 do 20 Din, Vam v veselje, a nam v čast služi obleka iz naših Ikouin izdelaua v našem ateljeju. Vab mo Vas da si našo ubno ogledate. Ugajala Vam bo. Jos. Roiina, Ljubljana, Aleksandrova c.3. Cerkveni vestnih STOLNICA Nedelja, 24. dec.: ob pol 3 slovesne pete večernice, ob pol 4 krščanski nauk, ob. 4 pop. sklep devetdnevnice, slovesne litanije in zahvalna pesem. Ob 11 ponoči se začno slovesne pete litanije m Božič. — Božič: Ojiolnoči slovesna _ škofova pontifikalnu sv. maša. Med sv. mašo iu |>o sv. maši se bo delilo vernikom sv. obhajilo, kdor hoče takrat pristopiti k sv. obhajilu, sc spodobi, da je od 8 ali vsaj od 10 zv. teše. — Ob pol b, pol 10 in pol 12 ni pridige, temveč tihe sv. maše. — Ob 10 je slovesna škofova pontilikalua sv. maša. — Zadnje sv. mašo bodo ol> tričetrt na II, takoj liato druga in tretja ob pol 12, pri kateri se bo na koru pelo. Popoldne ob 4 bo božična pridiga in nalo slovesne pete litanije M. B. — Praznik sv. Štefana, torek ob 10 slovesna sv. maša. CERKVENA GLASBA V STOLNICI ZA BOŽIČ Pri polnočnici se bo izvajala Gollcrjev« Missa »Beati paciliei« za bariton, mešani zbor in orgle, Premrlov gradual in Chlondovskega molet »Hac-nocte«. Pred mašo Vavknova pesem »Zveličal- preljubi rodi se noc-oj«, po maši pa Cvckovu lunin j. človek inoq«. Na Sv. dan ob desetih sc bo izvajala Bro-sigova maša v L-molu in D-duru, za mešani zbor. orgle iti orkester. Premrlov gradual in Filkejev ofertorij. Pred inašo Premrlova »Po koncu narodi«, po maši Rihurjeva »Zveliear nam je rojen zdaj«. Na praznik sv. Štefana ob desetih: Filke-jeva maša »Orieus e.\ alto«, Foersterjev gra-dual in Miillerjev motet jO Deus, ego amo ie«. Po maši Premrlova božična »Zveličar preljubi«. CERKEV SV. JOŽEFA Dan es v polnoči sv, maša, med katero se pojo slovenske božične pesmi s spremljevanjem instrumentov, kakor tudi pri 8. maši z blagoslovom na sv. dan. CERKEV M. B. V KRIŽANKAH Na sv. dan ob potil slov. sv. maša. Izvaja se Instrumentalna »Missa solemni-« zl. Jos. Gruber, Graduale: »Viderunt omnes« zl. P. Griesbacher, po ofert, »Hodie nobis coelorum rex« zl. 1, B. Benz. Po maši: »Noč božična« zl. p. Hug. Sattner. . Praznili sv. Štefana: Ob pol 11 po pridigi sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo slovenske božične pesmi s spremljevan,em inštrumentov. Prazniki ljubezni božje, ki smo jili zopet doživeli, nas opozarjajo, da se v hvaležnosti (io božjega Deteta spominjamo tudi onih otrok, katerih ne obsevajo še žarki božje milosti, ker tavajo v temi poganstva. Naša mladina, ki se zaveda sreče otroštva božjega, se združuje v mladinski misijonski ustanovi za rešitev poganskih otrok, ki se imenuje »Dejanje sv. detinslva Jezusovega«. — V četrtek, 28. dec., se spominjamo betlcheinskili otrok, katere je zadel meč Herodove krutosti, da so prelili mlado kri /a Kristusa, iu dan se bo ljubljansko misijonsko ntidalinjena mladina zbrala ol> osmih v uršiiliiiski cerkvi k sveli maši, ki se bo darovala /u žive dele/niče in deležnike »Svetega detiustva«, in k božičnemu petju: obenem pa bodo na j prid ne jši darovali ludi sveto obhajilo za rešitev poganske mladine. Da obvarujejo sebe in se utrdijo v krepostnem življenju, bodo pa deležniki in dele/niie »Dejanja svetega detiustva« isti dan popoldne ob štirih v nunski cerkvi ob jaselcali prejeli izredni blagoslov iu slišali kratek nagovor, da se o k repe v misijonski misli. — Starši, opozorite! Vestnik »Dejanju sv. detinstvu Jezusovega«, ki je dotiskan in ga poverjeniki ter vsi goreči pospe.sc* atel ji inisijonstva dobe >grutisc v prodajalni Ničman« v Ljubljani, — dokazuje, da mladina naše škofije kljub pomanjkanju drobi/a xendarle ui izgubila misijonske zavesti, m da so se gg. poverjeniki /. vso požrtvovalnostjo trudili /u prospeh mladinske misijonske organizacije. Hvala jim. Božje Dete naj stotero povrne! škofijski voditelj III. koiig. x Lichtcuthimiovcm zavodu ima sestanek dne 2". dec. ob 3 (»opoldne. Pridite poluoštevilno! Duhovne vaje za akadem. izobražene žene se prieno v četrtek 4. jan v uršulinskem samostanu v I jubljani ob 6 zvečer. Prijave o/.ir. odgovore vljudno prosimo — čc le mogoče do 28. t. m. IGNACIJ NAROBE, TAPETNI«, GOSPOSVETSKA CESTA STEV, |« ipRl LEVU). Iz „kranjske Sibirije a Letošnja zima je tudi v Kranjski gori vsaj mesec prekmalu pričela. Ze koncem oktobra, ko je bilo še listje na drevju in mecesen svojih igel še ni odvrgel, je snežilo. l'a so rekli: zginil bo. ker je padel na mokro zemljo, a ne, pridružil se mu je še nov in vedno več ga je bilo. Kmetje niti slelje niso mogli pripravili. In zdaj, kdo ve, kdaj ga bo konec. Imamo ga že nad 1 meler, mraza pa vsak dan pod 10"C. V sredo opoldne se je pa le obrnilo na boljše, takoj za 10 stopinj in še več. Po svetovni vojni tu 5e nobeno leto nismo imeli posebno veliko snega, da so se ljudje čudili, češ, ali se je svel obrnil, tla ni anega kakor pred vojno. Lela 1029 prve mesece je .bil sicer oster mraz, kakor povsod, a snega pa ni bilo. Med svetovno vojno je bilo veliko snega lela 1917, še aprila ga je bilo nad 1 meter ,a pozneje je kmalu skopnel. Največ ga je pa bilo, kar pomnijo sedaj živeči ljudje, v zimi 1869-70. Na Razingerjevi hiši Podkorenom, kjer se je pred več kakor sto leti večkrat nudil angleški naravoslovec Sir Humphry Davy — umrl leta 1929 —■ je zazna- J£hya pristna terpentinova krema za čevlje se uporablja na domačem trgu kot priznano najboljša že 25 let Slomškova družba Zborovanje Slomškove družbe bo, kakor smo že enkrat poročali, dne 27. decembra t. 1 v Ljubljani. Spored: Ob jx)l 9 sv. niašii v frančiškanski cerkvi. Ob 9 pričitek zborovanja v unionski beli dvorani, kjer bodo imeli predavanja dr. .losip Jeraj, učit. Krista Hafnerjeva in šol. uprav. Pero Horn. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali, zalo naj člani opozorijo drug drugega ia zborovanje. K udeležbi vabimo tudi vse, ki se zauiinajo za stremljenja »Slomškove družbe«. Koledar Nedelja, 24. decembra (4. adventna): Adam in Eva; Hermina, devica. Ponedeljek, 25. decembra: Božič. Rojstvo Gospodovo. Torek, 26. decembra: Štefan, prvi mučenec; Marin, mučenec. Sreda, 27. decembra: Janez Evangelist, apostol. 2 vsel) sUelj Novi grobovi doni pesem o uspehih zdravljenja s Pistyansko naravno blatno kompreso «Gnmax Idealno zdravljenje renme. išiasa na domu. Dobi se v vsaki lekarni Poiasnila: Dro-gerija Gregorič. Ljubljana. Prešernova ulica 5. f V Ptuju je umrl v starosti 60 let splošno znani in spoštovani g. Anton B rumen, šolski upravitelj v pokoju. Pogreb jiokojnika bo v torek, dne 26. t. m. ob pol 16 iz hiše žalosti. Gruberjeva ul. 8 na mestno pokopališče. Blag mu spomini žalujočim naše sožalje I — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 103 od 23. t. m. so objavljeni »Predpisi za izvajanje betonskih zgradb-«, dalje »Pravilnik o nezgodnem zavarovanju učencev«, »Pravila o šolskih postajah'« in »Popravki v uredbi o zaščiti denarnih zavodov, uredbi o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij in uredbi o maksimiranju obresti«. Prsni čaj »Triglavska roža" pri vseh pljučnih obolenjih zlasti pri kašlju. naduhi, katarja, bronhij, hripi. vnetju sapnika. 1'nspeAuJc tudi nrnsnovo. 1'ospeienn presnova -krajša propps zilrnvljonJa 'Trluluvskn ro/ji- se tl»l>i v vsaki Inknrnl samo v originalnih ziivitkili po 1" Oln. Nnrof-I! HprMjmnn »Trln-I«»«lr!» rnfn« |.In 1,1-igna, nnfttnt prntlnl 1 Oilobr, uiiit. 7.U9UC. pot. iu nar. idr. U. 2U.j42/33 movano. koliko ga je naletelo vso takratno zimo. Že 10, oktobra 1869 ga je padlo tri čevlje in sedem jialcev, torej nad 1 meler in potem vsak mesec precej, za iii|i& je snežilo 23. marca 1870. Vsega skupaj je naletelo 20 čevljev in 5 palcev, torej blizu šesl metrov In zima je litjala do malega pol leta. Sicer so pa poštene zime pi i nas ljudje veseli, z živili in drvm' so preskrbljeni, tudi dovolj gorke obleke imajo, ker redijo veliko ovac. V pravi zimi morejo zvoziti les s hribov in iz gozdov, pa smučarji pridejo. Vendar, če je pa premrzlo ali prejužno, sani in smu'-i ne 'ečejo rade. Veliko v mrzlo I i trpi zverjad v hosti. Lelos so našli lovci že več srn zmrznjenih. Divje koze so odpornejše, ker lažje hrano dobe. Lansko leto so nas božični prazniki goljufali: ni bilo ne snega ne smučarjev, letos kaže. da bo vsega dovolj, saj je že precej smučarjev priglašenih. Zakaj pa tudi ne: božične počitnice vabijo na lepe smučarske terene, ki jih ie na izbero. Pričakujemo torej zadovoljivih božičnih praznikov. Osebne vesli = Za strojnega inženjerjn je bil diplomiran na univerzi v Brnu g. Viktor Sav ni k, član akademskega društva Jugoslavija v Brnu, sin vcletrgovca g. Ivana Savnika iz Kranja. — Mlademu inženjerjn častitamo! = Iz finančne službe. Za pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini je napredoval računski pripravnik Emil Lazar. BUFFCT ..PRI IVANU" ALEKSANDROVA CESTA 5 DVORIŠČE nud' za božične praznike po najnižji cent 'voja novo došla prvovrstna vina. — Topla iu mrzla jedila na ra/.po ago IVAN ŠENICA. Ostale vesti — Odbor »Katehetskega društva« s sedežem v Ljubljani je sklenil, da se skliče redni občni zbor dne 8. januarja 1934, t. j. v ponedeljek ob treh popoldne v posvetovalnici Jug. tiskarne. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Predavanje: a) Kosmos v novi luči. (Dr. Gregorij Pečjak.) b) Kako doseči vzoren red pri dijaški službi božji. (Svetn. A. Ažman.) 3. Ogled nekaterih učil. 4. Snov za mariborske kaleh, konference v počitnicah. 5. Slučajnosti. Vabi odbor. — Prof. Josip Plečnik v odboru za zgraditev novega trga v Sarajevu. Mestna občina sarajevska je s|)rejela jiredlog tamkajšnje sekcije »Društvu inženjerjev in arhitektov«, da se v odbor za zgraditev novega trga v Sarajevu, ki bo nosil ime po kralju Petru, imenuje tudi arhitekt-urbanist. Kakor j>oroiujo hrvatski listi, je občina imenovala v ta odbor našega mojstra prof. Josipa Plečnika. Trgovec gleda na denar. Gledajte torej tudi Vi na znamko, katero kupite ... Mala poraba toka in velika svetlobna moč — to je ekonomična žarnica TUNGS — Semenj v Kočevju, ki je določen za dne 31. decembra I933 se bo po odredbi banske uprave vršil dne 30. decembra 1933. — Organizacija diplomiranih tehnikov ponovno poziva vse gradbene, strojne in elektrotehnike, da se javi|o na naslov: Gradaška ul. 8-1, Ljubljana. Za vsako uspešno intervencijo moramo predvsem .ideti za številčno in socijalno stanje naših vrst. — Avtobus nn progi Ptuj —Makole—Polj-čnnc dne 25. decembra n e vozi. — Vsem lovcem in izletnikom kakor tudi vsem domačinom naznanjamo, da bo Klara, re-nomirana gostilna pri Repanšku na Homcu pri Kamniku, z novim letom zopet orprta. in brušene šipe dobite naicenee pri MIRKO MIŠKEC, LJUBLJANA VII Medvedova 38. Šiška, - Takojšn a dobava. -• Cene brezkonkurmčne — Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu. kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. Mudi se sigurna eksistenca! Ugledno, več let obstoječe podjetje išče v svrho izpopolnitve svoje organizacije v srezkih in manjših mestih zanesljive, agilne osebe iz srednje-premožciijskih sloiev in moralne, kvalificirane, ki bi zastojsali njene interese. Delo s|>ada v novinsko stroko. Razen agilnosti in točnosti v delu se ne zahteva nobeno strokovno znanje. Prednost imajo bivši trgovci, uradniki, upokojenci, ki so bili v sedanjem bivališču službeno nastavljeni in ki se morejo izključno samo zastopstvu posvetiti. Javijo naj se samo reflektanti. ki razpolagajo z gotovino od 1000 do 2000 Din (napram veličini mesta) in ki imajo obsežno osebno poznanstvo s trgovskimi posestniškimi krogi Interesenti si morejo že po nekaj mesecih začetnega dela zasigurati trajno, znatno rento z boljšim prijetnim delom. Obširne ponudbe poslati pod šifro »Rentabilno zastopstvo« na oglasni zavod JUGOMOSSE, Zagreb, Jelačičev trg 5. Opozorite svoje znance na to edinstveno priliko! — Nagrajena orožnika. Kakor je sporočil komunike banske uprave v Zagrebu dne 17. I. m., je tretja neznana oseba, ki je sodelovala istega dne pri uboju nekega policijskega agenta in drugega ranila, pobegnila iz Zagreba. To osebo je še istega dne ujela orožniška patrulja v občini Novočice v okraju Velika Gorica. Patruljo sta tvorila orožnika velikogoriške orožniške postaje kaplar Mika Pu-škario in prijiravnik orožnik Štefan Potočnik. Ujeta oseba je izjavila, da mu je ime Ivan Tomič in da je iz Gospiča ter da 17. t. m. sploh ni bil v Zagrebu ter je pokazal krive dokumente. Vendar pa se orožnika nista dala zavesti njegovim lažnjivim izjavam ter sta ga prijela ler ga odvedla na orožniško postajo. Tam so ugoiovili, da je aretirancu ime Peter Poreb. Mijad iz Vele Luke, v korčulanskem okraju ter da je 17. t. m. okoli 7 ubil v Zagrebu nekega policijskega agenta in drugega ranil ler nalo takoj jiobegnil. Ceneč uspešno in vestno delo te orožniške patrulje, je g. minister notranjih zadev nagradil orožniškega kajilar.ja Puškariča in pripravnika orožnika Potočnika vsakega z 10.000 Din. Poveljnik savskega orožniškega polka v Zagrebu je včeraj izročil na svečan način nagrajenima orožnikoma lo nagrado g. ministra no'ran.jih zadev. Za puloverje pristna Angleška volna Toni Pafier L,iubti»ni> Dvorni trg I — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja i uporabo na-•avne »Franz-Josef« grenčice Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Od leta 1S13 odličen bel Sifon — Zakladnica trajne vrednosti so Ivana Cankarja Zbrani spisi, dosedaj 16 zve/kov; obsegajo že skoraj celotno delo našega največjega pisatelja in najodličnejšega branilca narodnih pravic in družabne poštenosti. Vsak zvezek ima temelji* uvod in opombe. Cankarjevi spisi «o v resnici najlepše darilo za božič in novo leto. Dobe se tudi jiofianie/ni zvezki. Celotno delo se daje tudi na delno odplačevanje pri Novi založbi v Ljubljani. OTvLJENE SCETKE (KRTAČICE) za vse vrste električnih strojev in aparatov dobavlja domača tvrdka IV/IIM PASPA I SINOVI ZAGREB 1. PRKIINAC 6ojavlja v povprečni življenski dobi preteklega in sedanjega stolelja. — Z napredkom zdravniške vede najiredujo tudi človeška življenska sposobnost. Človeški razum, ki je uinel odkriti naravne sile in jih staviti v svojo službo, je znal še celo smrt prisilili, da se čedalje kasneje pojavi. — Odkar se ve, da se življenje vzdržuje od neprestane obnove najmanjših slanic, ki sestavljajo organizem ter dn sama naravna smrt nastopi šele po mnogih letih počasnega umiranja leh slanic, ki so mrežasto povezane z vsemi telesnimi organi, kateri organi so prav za prav ravno lako sesiavljeni iz lakih najmanjših stanic — od lakral se stremi za tem. da se že v mladih in zdravih dneh z rednim čiščenjem telesa in 7, zasipuranjem pravilnika krvneera obtoka prepreči oslabljenio teh slanic ter da se z odstranitvijo v telesu nastalih sirupov zopet omogoči pravilna funkcija celokupnega onraniztna. Tako funkcijo vrši v telesu znani PLANINKA-ča'-Bahnvec, ki se proizvaja iz najboliših zdravilnih planinskih zelišč, čijih koristni vpliv je v znanstveni medicini že zdavna priznan. »Planinkn'-faj-Bnhovcr je odličen naraven re"iilalor za čiščenje in obnovo krvi ter zanesljivo učinkuje pri vseh motnjah v prebavilih kot tudi pri ranih boleznih, ki so nnslale vsled nerednega delovanja želodcu in čreves. nepravilnega krvnega obtoka, nsdnlie tudi pri ieternih, Živčnih boleznih itd. PLANINKA-č,ii-Bnhnvec «e prMzvnia v anotekl mr. Bahovec v 1 'nbliani in se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. — Kupite si stanovanje v solastnini v stanovanjski hiši v Ljubljani. Ponudbe sprejema: »Zadruga*, Ljubljana, poštni predal 307. — Strastni kadilci trpe največkrat na kroničnem katarju v grlu. Gleichenberški zdravilni vrelec učinkuje dražeče-blagodejno iu olajšuje izmeček. Dobi se v lekarnah, drogerijah itd. — 1'oslati vitek ni več problem, ki bi se ne dal 7. lahkoto rešiti. — V današnji napredni dobi ni niti malo potrebno, da se dame ali gos|>odje čutijo v družbi radi svoje debelosti zajiostavljeni, da jih druge vitke osebe motrijo t. nasmeškom na ustnicah ter da se mučijo z onimi miiogobrojnimi motnjami v zdravju, ki jih povzroča prekomerna mast ravno v najvažnejših telesnih organih. Kdor se dandanes hoče na hiter in enostaven način ter brez napornega športa rešiti le preobilne maščobe, jemlje vsak dan po nekaj Slatinskih tablet Bahovec in bo na ta način v kratkem Času zmanjšal svojo telesno težo v žel jeni meri brez najman ;ših motenj. Slalinske tablete za hujšanje, ki so pristne seveda le z imenom Bahovec. sc dobivajo v vseh lekarnah, a proizvaja iih ajioteka mr. Bahovec v Ljubljani, ki Vam na Vašo zahlevo pošlje brezplačno vsa potrebna navodila o načinu, kako se brez stradanja in brez napora doseže shu jšan ie v žel'eni meri. — Pri revmali/mn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu 'I le\enseluiss) se uporabila nnravnn »Frnn7 Josefovn« voda t. velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanaln Celie j?r Služba božja o Božiču. Na Sveti večer ob 11 v opatijski cerkvi slovesne pele jutranjice, nato ob 12 slovesna po'nočnica Na božič bo ob 9 dopoldne v Marijini cerkvi slovesna svela maša, nato slovesna sveta maša ob pol 11 v opatijski cerkvi, popoldne ob pol 3 v opatijski cerkvi pridida, darovanje za uboge in litanije z blaijoslovom. Pri kapucinih bo polnočnica ob 1 zjutraj, pri Sv. Jožefu pa ob 12. Vesele božične praznike in sreče i olno novo leto svojim cenjenim odjemalcem ANION FAZ ARI*. C Cf.lie & Smrt stare CePanko. Včeraj je umrla v celjski javni bolnišnici v 80. letu starosti gospa Oechs Karolina, vdova po tajniku okra;ne bolniške blagajne. Pogreb bo na Božič ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. N. v m. p.! 0 Osebna vest z magistrata. Občinski tajnik gosp, Vinko Krušič stopi s 1. januarjem 1934 v stalni pokoj. Cenjenim damam nudim veliko izbiro crep georgeta in satena, crep de china že od 30 Din naprej. Kolbezen F., Celje, manufakturna trgovina. 0 Na osnovni šoli pri šolskih sestrah je bilo razdeljeno včeraj med siromašne učenke 340 m blaga za obleko in perilo, razne drobnarije in peciva ter 28 parov čevljev. Drž. zaščita dece in mladine v Celju je prispevala 3250 Din. Vsem darovalcem se uprava šole naj'epše zahvaljuje. & Mestni avtobusni promet. Avtobusi mesta Celja ne vozijo na proijah Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami in Celje—Podsreda. Na ostalih progah avtobusi obratujejo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem B. PUŠNIK, domača industrija pletenin, Celje, Cankarjeva ulica 4. Vojnik. & Sodnijskj izpit je napravil pred izpitno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubliani gosp. Josip Fister .sodnijski pripravnik pri okrožnem sodišču v Cel|U. Čestitamol Kamnih Za dom dobite pristno primorsko črnino in drugo izvrstno vino jx> 6 Din pri »Zlati kaplji« na Vrhpolju. Trbovlje VESELE B02IČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita Alberta in Kart Zupane, delikatesa in špecerija. tslovo mesto Sven Hedin ne bi šel tako rad — na povabilo kitajske vlade — raziskovat puščavo Gobi če ne bi imel s seboj PHILIPS radio aparata. Dobi sc na male obroke edino pri zastopniku M. W A H T E R , URAR, NOVO MESTO. Kranj „Prešernova hlei" Anton Kraljic, Kranj nudi za praznike razne vrste najboljših novodošlih dalmatinskih vin, kot: belo, črno, opolo, prošek, sladko iiiirirano, dalje domače vinsko žganje in ohvno olje, vse last. pridelka in po najnižjih ccnah. Iskrena voščila za Božič -in Novo leto \ boiliiiiiiist U cilju stopaj, nrrt'a > i 11, ■ u nn •iikiu * 11 -111 je /. zgradbo oiicin-k iii -i.; im au |-kili lii. tIo pridobila. I/ /.tipu m-ciu svojec 'Sile predmt.-ine ulice ji1 poslala naenkrat moderna. lepo •ure-jenu ccAtii. I.i bi ol- /u/.idnv i ju/iu ;:u civiiifftti roba imela izgled najlcp-c mariborsko-avenije. Občina je v celoti /gradilu v >iium i iiovi ulici h hišnih objektov m sicer dve trinailstropiii in štiri dvonadstropne hiše v Vrini ulici pa .Ivi dvonadstropni siavlii. \ v ^ < ■ 11 je s> moderno in deloma w> udobno-: jo opieinljciili stanovanj. \ -.fli voj,- sluliš, e »SO -I .i lo ii). no jc euu ju smo že j;u il tnk urcdlii;;. jasnili. Cn ; pri tem opii slej * hišami Se ve /.a hiše je imel i lijaki iai ima jo, okoli 7 milijonov vsoto >'<).(i(i Din iinlorli/nei j i taci jo gradu 1 i k o meil i/l sojili, pa Iii I0.9.30.944 J >iu \ i ne mora .1 i:u -I.-lili je občina od odplačaI;i. Ponov-btiini proda. Knkor ii". :icni reilu /opel 111 o k Idili) /e pp--I n 1 • " in Ivi občine pa n,i dej -tv. ' i j - ilčill!) |H 1 st ivila \ - i i ■ l"ic> /n adiip-ck, ki iii p. iln-eLiiii / rnst- naj . Pn :upiekr>n» ter nuj porabila n<-.".m;Ttl/initumi |>n-■:a ziirndnjo zasilnih . hovanj. ker I,i tir prebitek po vaeuiiti strokovnjakov /iia-al ua jnian j I milijon dinarjev. In se u a tii način lahko1 /itrudili *o tovo -prejela in se bo ■Aia ■ k i ii:kem /gradila. \ rednost ineslnili hiš bo rs tem gotovo /nutuo porushi. Zato ji; iu
  • 4.051.872.41 Din. K temu pridejo se nekatera posojilu, ki iso se najela v teku leta 1933 in sicer pri Državni hipotekami banki 700.000 Din. pri Javni lior/i delu brezobrestnih |)in 000.000 pri drugih zavodih v svrho nakupnih stroškov pri nakupu gradu Din 1,770.000, lalco da znašajo občinska posojila skupno Din ()".3_'I.S72.4! Din. Vse anuitete do znesku Din 2811.000 so plačane. Kovačev študunt. Mariborčani se že pripravljajo na Silvestrov večer. Slovensko pevsko društvo -Maribor« je za ta večer pripravilo /hano spevoigro »Kovačev študent«, ki je predelana in bo v novi obliki gotovo vse zadovoljila. Sodeluje godba »Danice«. □ Nc —: Brezposelni izobraženci, ampak >Kfdnič1'» zajednica« bo postavila na Trgu Svobode vel'ko božično drevo, pri katerem se bodo nabirali prispevki za brezposelne. Toliko pojasnila k tozadevni notici v predvčerajšnji številki našega lista. G Oče radi telesne poškodbe, sin radi umoru. Na tukajšnjem okrožnem sodišču sta se vršili včeraj dopoldne dve rapravi, ki sta vzbudili neobičajno pozornost: zagovarjala sta se oče in sin, Martin in Alojz Petek, prvi pred malim, drugi pa pred velikim senatom. Obravnavala pa se je v obeh slučajih žalostna zgodba smrti obeh bratov Lajhov, ki sta bila ustreljena dne 12. oktobra na Petkovem domu v Braclavcih Brata Lajha sta bila znana ponarejevalca denarja in rogovileža. Prišla sta usodnega dne k Petku, ga prosila, da jima posodi denar in spravi ponarejevalski materijal. Petek je lo odbil, pač pa je pogostil z vinom, r2- t ; il V / s Oliv F " ^ čk ...... Staremu očetu proti povapneniu tli rogaško slatino. Star) materi proti zsoeki — rogaško slatino. Gospodarju za dobro prebavo — rogaško slatino. Gospodinji za okrepitev — rogaško slatino. Stricu za posladUanjt k vidu - rogaško slatino. Hčerki za zboljšanje krvi — rogaško slatino. Sinčku za okrepitev kosti in ratl zob — rogaško slatino. Ce boste vsi redno pili rogaško slatino, boste leto oiorej veseli in zdravi praznovali v življenju najsrečnejši božič. katerega sta se brata nalezla ter postala nasilna. Napadla sta starega Petka, ki se je branil s koso ter enega bratov resno poškodoval. Zval je še na pomoč sina, ki je že ležal v postelji. Ta je zgrabil nabito karabinko, odjeknila sta dva strela in brata Lajha sla se valjala s prestreljenimi telesi na tleh. Rani sta bili pri obeh smrtni ter sta kmalu izdihnila. Alojzij Petek je bil obsojen radi prekoračenja silobrana na štiri leta strogega zapora, Martin Petek pa je bil oproščen. □ Posestno gibanje. Posestnik Peter Zupančič iz Lobnice proda Irancu Tancerju hišo v Plinarniški ulici 29 za 50.000 Din in posestvo v Lobnici istotako za 50.000 Din, Halbarth Val-ter. tovarnar, proda Ilermini Hecher posestvo v Košakih 27. za 90.000 Din. Anton, I'rane in Edvard Merčun so prodali Maksu Merčunu hišo v Čopovi 21, za 69.100 Din. G Nevarna ženska se je približala v neki gostilni v Vetrinjski ulici upokojenemu železničarju Martinu B. ter mu neopaženo izmaknila iz žepa rjavo listnico, v kateri je bilo 212 Din, in razen tega še srebrno žepno uro z verižico. G Vsi kupujemo in prodajamo v Grajski starinarni, ker tam je najboljše. za praznik mirti I Našim zvestim članom, živečim v skromnosti kmečkih domov ali v bo ni in delavskih kočah, trgovcem, meščanom, obrtnikom, možem izobrazbe, ženam gospod.njarn, vsem našim fantom in dekletom, športnikom, našim sodelavcem in prijateljem po vsej naši domovini - bodi govorjena: En prvo: Srečen Vam božič in pristne radosti bogat! R srečo kuj, človek, po božji volji si - sam! .Za drugo: Iz zemlje smo naše izšli, iz naših potreb in naših stremljenj. Ljubezen do naših ogroženih domov, do človeka našega, stoterim nezgodam in neprilikarn izpostavljenega, nam je mati- Za tretle in £adtlje: V ms je volja poštena, da Vam pomagamo. - V nas je odločnost neupogljiva, da Vas zaščitimo. -V nas je ljubezen, ki nas sili v dobro za Vas! v Ljubljani* Gospodarstvo Zaposlenost v novembru 1933 Slabo vreme je zaposlenost delavstva v novembru precej oviralo. Prirast članstva OUZD napram lanskemu letu jc znašal samo 489 napram prirastku 807 v oktobru. Tudi sezija jc v novembru že preccij popustila. Od oktobra je padlo članstvo OUZD za 863. Največji absolutni prirast izkazuje tekstilna industrija in sicer +2260 zaposlencev. Njej sledi »gradnja železnic, cest in vodnih zgradb« z absolutnim prirastkom -1-807 zaposlencev. Razvesclivo je dejstvo, da sc je začela naša lesna industrija popravljati. Letni prirast »gozdno-žagarske industrije« znaša +301. Največji absolutni letni padec izkazuje stavbarstvo. »Gradnje nad ženil o« so padle zadnje leto za 1525 zavarovancev. Trgovina izkazuje padec —793 zavarovancev, tu jc zapo.pndcno tudi prestopanje trgovskih nameščencev k »Trgovskemu in bolniškemu podpornemu društvu« v Ljubljani. Zanimiva je ugotovitev, da je »industrija za predelovanje lesa in rezbarstvo« padla od ni vem-bra 1932 za 649 zavarovanih delavcev, dočim ie »gozdno-žaffarska industrija« v tem času napredovala za +301, kakor je zgorai omenieno Ta pojav nekoliko spominia na razmerje med oblačilno in tekstilno industrijo. Porlrobnciši konjunkturni in scziiski razvoi posameznih naših industrij kaže sledeča tabela prva številka podmeni povprečno število zavarovanih delavcev v novembru 1933, druga pa prirast » + «, oziroma padec »—« od oktobra 1933): Koncentracija v jugoslovanskem zavarovalstvu FUZIJA ZAVAROVALNIH DRUŽB »VARDAR«, »HERCEG-BOSNA« IN »TRIGLAV«. Izvedeli smo, da so se vršili dne 16. t. m. občni zbori zavarovalnih družb »Herceg-Bosne«, »Triglava« in »Vardar-ja« ter je bila na njih soglasno sklenjena (uzija imenovanih družb, ki bodo svo]c bodoče poslovanje nadaljevale pod skupnim imenom »Zedinjena zavarovalna delniška družba Varder—Hcrceg-Bosna—Triglav«. Pozdravljamo v interesu ojačenja domačega zavarovalstva, kakor tudi racionalizacije v našem gospodarstvu la uspešen zaključek pogajanj, ki so se delj časa vodila med temi družbami v cilju skupnega delovanja. To vest o skupnem delovanju teh znanih domačih družb bodo zavarovanci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vprašanje racionalizacije poslovanja nima morda v nobenem gospodarskem področju tako velike važnosti, kot ravno v zavarovalnem poslovanju. Radi skupnega vodstva poslovanja so doseženi mnogi prihranki, ki gredo v prvi vrsti v korist zavarovancev Nc glede na možnost cenene uprave pri razširjenem poslovanju, je treba uvaževati tudi to, da ie vsaka od treh sedaj zedinjenih družb radi zaslombe na glavno oporišče svoje organizacije, imela tudi različen uspeh v posameznih krajih. Dočim ima »Vardar« glavni posel v Vardarski, Savski in v Dravski banov ni, a »Herccg-Bosna« je najbol:e vpeljana v Dunavski in 'tfrbaski banovini, ima »Triglav« svoj glavni posel v Primorski, Moravski in Zetski banovini. Z zedinjenjem teh treh družb je doseženo, da se poslovanje družb enakomerno razširi na celi teritorij naše države, a radi razširjenega poslovanja so riziki idealno porazdeljeni ter jc omogočeno družbi, da postane v večji meri neodvisna od pozavarovateljev in da vodi svojo samosto no poslovno politiko. Radi združene glavnice in rezerv je omogočena stvorba znatnih jamstvenih sredstev, a ena sama uprava omogoča tudi najpovoljnejše in najzanesljivejše obrestovanje. Zavod ima štiri moderne palače v Belgradu, Zagrebu in v Novem Sadu v vrednosti Din 15,OCO 000. Zavarovalni kapital v življenjskih zavarovanih presega znesek Din 200,000.000, dočim lastna jamstvena sredstva (rezervni fend in druge rezerve) dosegajo vsoto Din 80,000.000. Letni prihodi na premijah, ki jih družba projema v direktnem poslu, presegajo v življenjskih zavarovanjih znesek Din 10,000.000, a v elementarnem poslu Din 30,000.000, k čemur je prišteti šc znaten prihod na premijah iz deležev mik Rudarstvo Gradnja žel., cest, vod. zgradb Občinski obrati Tekstilna industrija Poljedelstvo Den. in zav, zavodi, sam. pisarne Industrija tobaka Industrija papirja Gradnja prevoznih sredstev Industrija kože in gume Gozdno-žagarska industrija Industrija hrane in pijače Hišna služinčad Grafična industrija Industrija kamenja in zemlje Kemična industrija Kovinska industrija Gostilne, kavarne in krčme Gledališča, svob. poklici, razno Oblačilna industrija in čiščenje Higi:ena Zasebna prometna podietia Pred. kože in njenih surogatov Javni promet Ind. za predelovale lesa, rezb. Centrale za proizvajanje sile in preskrbo z vodo Trgovina Gradnje nad zemljo Skupaj 7 + 5 3136 + 5 1390 + 22 11676 + 342 635 + 11 561 + 11 961 — 1 1888 _ 2 291 — 8 1593 _ 26 6288 — 114 3655 + 38 8300 + 140 1116 _ 10 3244 — 383 1614 + 35 6254 + 42 2810 — 9 1134 + 15 4333 + 162 1612 _ 56 833 + 13 3252 + 124 566 + 10 3450 — 51 520 + 4 3394 — 29 3364 — 1153 77877 — 863 na pozavarovalnih pogodbah v inozemstvu. Po svojem razčlenjenem obsegu poslovanja ter znatnimi sredstvi se prišteva »Zedinjena zavarovalna delniška družba« med največje in najmočnejše domače zavarovalne zavode in nudi z ■ ozirom na svojo finančno moč, kakor tudi radi svo:e«Ja močnega ozadja pri svojih velikih pozavarovalen*1, največje jamstvo za dalini uspešni razvoij. tako da moremo smatrati to fuzijo v vsakem pogledu za zelo uspelo in zelo koristno celokupnemu narodnemu gospodarstvu. 15057 Plenarna seia Zbornice za TOI V torek 25. decembra se bodo vršile v Zbornici za TOI v Ljubljani seje odsekov, ki , bodo razpravljali o vseh aktuelnih vprašanjih, ki jih bo obravnavala zbornična plenarna seja. ki se bo vršila v četrtek, 28. decembra. Dnevni red te plenarne seje je naslednji: I. Naznanila predsedstva. — 2. Poročilo o delovanju zbornice v dobi od zadnje plenarne SPj(., Zbornični proračun zu leto 1954. — 4. Zbornični poslovnik — 5. Službena pragma-' tika in Pokojninski pravilnik zborničnih nameščencev. — 6. Pravilnik /a zbornično razsodišče. — 7. Pravilnik za povračilo potnih stroškov zborničnih svetnikov. — 8. Zbornične takse. — 9. Predlog zn izpopolnitev zakona o zborničnih doklmlnh. — 10. Predlog za izpremembo zborničnega statuta. — I!. Samostojni predlogi zbor-! ničnih odsekov ju svetnikov. f?orz« Denar Dne 23. decembra. V. z.: »JUGEPA« k. d., Zagreb, Gajeva 32. Oglas jr rcjisir. pod S. Ur. 19HJI od 4. XI Ulj ttft «1,1—i—i iiHrtnnlifci.1 ■■mm. ml wm.ii............. i«n i-----^MMMMMMMfcMft^MMM—MM Promet na ljubljanski borzi je bil ta teden nekoliko manjši in je znašal 1879 milj. Din v primeri z 2.018, 1.948, 1.414 in 1934 milj Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v šilingih in dinarjih. Curih. Pariz 20.27. London 16.915, New York 331.25, Bruselj 71.90, Milan 27.15, Madrid 42.40, Amsterdam 207.85, Berlin 123.425, Dunaj 72.85 (priv. 58.15), Stockholni 87.20. Oslo 84.95. Kopenhagen 75.50, Praga 15.37, Varšava 58, Atene 2.95, Carigrad 2.45 Bukarešta 3.05. Hmelj Žatec (ČSR), 21. decembra. Na deželi jc bilo zabeleženo živahnejše nakupovanje (večinoma za kritje). Cene so ostale v glasnem neizpreinenjene nd 1500—2050 Kč. frortrnnts l*o>r(»o-ILisi>brr<:'SM«j > Nedelja, 24. dec.: 8.1" Poročila. S."0 Gimnastika (Pustišek I\ ko) 9.00 Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). 9.50 Prenos cerkvene gl. iz franč. cerkve. 10.00 Zavarovanje starih in onemoglih delavcev (R. Smersu). i().50 Pevski koncerl gdč. Zupanove in g. lianovca s spremi je-vanjem Kiulio orkestru. 11.30 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12.00 ra.s. božične pesmi, zvonovi in orgije v lepioduciiani glasbi. 16.00 lligijen.a kmetskega ilonia (ga. Gruinova). 16.30 Oktet »Ljubljanskega Zvona« poje starosloven-ske narodne božične pesmi. 17.15 Plošče. 18.00 Prenos zvonenj« iz cerkve Sv. Petra. 18.15 Božični otroški govor (Mančn Romanova) 18.40 Radio orkester izvaja božično glasbo. 20.00 božični govor (dr. Janko lavzes) JO."50 Versko predavanje (g. Jagodic). 21.00 Prenos /vonenja iz Betlehema. 21.15 Božične pesmi poje mešan zbor. 22.00 Recitacije (dr. Magajna). 22.30 Citre solo (g. Mezgolits). 23.00 lleproilucirana božična glasba. 24.00 Prenos polnočnicc i/, cerkve sv. Petra. Ponedeljek, 25. dccembra: 8.15 Poročila 8.30 Orgelski koncert g. Arnič 9.C0 Religiozna glasba na ploščah 9.30 Prenos iz razstave kanarčkov-vr-vivcev (liccj) 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Ra'io orkester 12.00 Cas, godba na pihala, operni zbori v reproducirani glasbi 16.00 Božične pesmi po e g. Marjan Rus 16.30 Čajkovski VI (na ploščah) 17 15 Duet citrašev Ahačič 20.00 Vijolinski konccrt g.' Mirka Honerleina 20.30 Vokalni koncert gospe Zlate Gjungjcnac-Gavella 21.15 Radio orkester 22 Radio-jazz. Torek, 26. dccembra: 7.45 O negovanju gozdo\ (inž. Tavčar Karel) 8.30 Reproducirana glasba 9 (K Predavanje društva Šola in dom: Beseda o šolstvu (dr Lor.čar) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 Prenos z razstave kanarč-kov-vrvivccv (liccj) 10.30 Vokalni koncert g. Be-tetta s spremljevanjem Radio orker.lra 11,15 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester 12.00 Čas Tla so namazana, polka ukazana (repreducirani stari in novi plesi) 15.00 Prenos iz ljubljanske opere »Pri belem konjičku« 20 00 Slovanski plesi (Dvo-fak), prenos iz Prage 21.45 Čas, poročila 22.00 Naši kvarteti in okteti pojedo na ploščah 22.30 Angleške plošče. Drtirti prnrtrami ; Ponedeljek 25. dcccmbra: Bclgrad: 17.( 0 Božične melodije na cilrah 19.30 Preludiji 20.00 Opera »Faust« (Gouno-d) na ploščah — Dunaj: 10.00 Koncert zbora dunajskih dečkov 11.00 Orkestralni koncerl 15.30 Koncerl pihalnega orkestra 19 00 Vokalni koncerl 20.00 Opereta »Vc-, sela vojna«, Strauss — Beromiinslcr: 20.00 Zbo-j rovski konccrt: Božične pesmi — Budimpešta; 12.45 Koncert opernega orkestra 17.40 Konccrt cerkvenih pevskih zborov 20 30 Opereta »Knc^inja čar-daša«, Kalman — London: 20.45 Koncert vojaške godbe — Miinchcn: 12.00 Orkestralni konccrt 16.OC Koncerl duhovne glasbe 20.00 Ooera »Božična vi'a« (Pfitzncr) — Praga 12.15 Koncert vojaške godbe 19.30 Opera »Čarobni strelec«, Wcbcr — Rim: 20 40 Lahka glasba 21.45 Koncertni večer — Varšava: 17.C0 Poljuden orkestralni konccrt 21.15 Klavirski konccrt. Aleksandru Kutiuianuva: OJIsUMi (Radio cev, ki ustvarja čudeje Zahtevajte v vsaki boljši radio-trgovini novi cenin Xi-33 s prakt eno tabelo primerjave in karakteristik Glavni zastopnik za Jugoslavijo: F L. R05ENFELD Beograd. Tooiičin venac 7 PLETILNA INDUSTRIJA MODIH KONFEK* I A PLEIENIN KOS. LJUBLJANA immnn KO" O D ŽIDOVSKA ULICA 5 VELIK \ ZALOGA VSAKOVRSTNIH PLETENIN KOLEKCIJA ELEUANINIH MODNIH NOVOSTI A l* A It T NT KROil — OKUSNI KAK V NI DES t NI GROS O S. 9 F* 1\' EN DETAIL e k '■n k Dijaštvo, ljubezen, Čeka m smrt 15 novembra 1918. Pri predavanjih se je že parkrat pripetilo, da Je kak profesor od lakote pal v nezavest. Učenjaki pač niso ustvarjeni z.:i praktično življenje. Zdaj je mogoče živeti le, če si kdo zna živila preskrbeli. Samo našemu docentu se godi razmeroma dobro. Jekaterina Pavlovna si prizadeva na vso moč, da čim več ulovi zanj. V najbolj oddaljenih vaseh zamenjava svoje stvari, da dobi za eno kosilo. 18. novembra 1918. Dijakinja Valja Rogožnikovn je danes pri predavanju poleg mene omedlela. Ko so je zdramila, je povedala, da že skoraj štiri dni niso ničesar jedli. 19. novembra 1918. Na vseučilišču ne kurijo. Dijaki in dijakinje sede v kožuhih, rokavicah in valenkih (čevlji iz klobučevine). Kljub temu skoraj nihče ne izostalo od predavanj. V naših časih študirati je pač junaštvo, ki mu ni enakega. 20. novembra 1918. Danes so nnm prinesli v knjižnico vprašalne pole. Med mnogimi vprašanji je tudi: H kateri stranki pripadate? Kdor zapiše drugo kot komunistično, gn takoj aretirajo. V pisarni, kjer služi moja sestra, jc nekdo navedel: k socijalno demo- kratični. Brez odloga so ga zaprli in od tedaj ni bilo nič več slišati o njem. Običajno je, da pišejo: ne pripadam nobeni stranki, simpatizirani s komunistično. Na vprašanje: Zakaj? pišejo: Ker vodi ljudstvo do blagostanju. Tako dobe komunisti čruo nn belem, da njihovo stranko odobravajo, v resnici pa vsak preklinja ta režim, razen »par-tijcklh samih, ki večinoma žive sijajno in veselo. 21. novembra IS)1!S. Nt: moremo si več misliti, da je mogoče spati razpiavljen, govoriti drugače nego šepetaje, živeti vsaj trenotek brez slrahu, da bi te ustrelili. Ali so res na svetu še ljudje, ki jedo bel kruh in sladkor, pravi, pristni sladkor? 22. novembra 1918. Predvčerajšnjim ponoči su zaprli železniškega uradnika Andrejeva. Najprej je bila pel ur hišna preiskava; potem se jc izkazalo, da je pomota, da velja in ž e n j e r j u Andrejevu. Ko ga pa kljub temu niso izpustili in je ubogi železničar protestiral, so inu odgovorili: »Pa snj je eno in isto, železničar ali. inženjerl Saj vas bi itak v prihodnjih dneh aretirali k Včeraj so že oba ustrelili, železničarja in in-ženjerja. Grozno zlodejstvo je, da svojce večinoma no obveščajo točno. Danes pravijo, da je bil ujetnik prepeljan v to mesto, jutri v drugo. Dokler se končno ne izve. da že davno ni več živ, da so ga, kakor se pravi, »odnesli«. 23. novembra 1018. Danes sem srečala na ulici mojo drago učiteljico matematike .luljo Mihnjlovno Zdravosini-slovo. Kar ustrašila sem se je; bila je videti najmanj deset le! starejša Aretirali so jo, zaprli, topli in ji skoraj vse lase populili. Ko o je nekaj mladih čekistov posililo, so jo odvedli v mestni gozd. kjer je ležalo vse polno ustreljencev, ukazali so ji, naj poklekne, zavezali ji oči in nanjo ustrelili salvo. Bila je pa slepa salva in ko se je uboga .1 ulja Miliajlovnn zopet zavedla, ji je dejal čekist Tanov porogljivo: »Tako, to je bila kazen za lo, ker sto moji hčeri dali ,eno' v izpričevululc Misli se peljati v Moskvo in se pritožiti; svetovala sem ji pa, uaj tega ne stori, dži, naj nikomur ne govori o svoji nameri. Zakaj če pride Tanovu kuj na uho, bo že poskrbel, do ne dospe do Moskve. 30. novembra 1918. Vendar enkrat pismo od Vadima. Dolgo, žalostno pismo. Čuti se osamljenega iu zapuščenega in se boji bodočnosti. Prvič v življenju. Pismo me je strlo. Ko bi bil lo že zopet pri menil L decembra 1918. Dijak "v knjižnici, ki mi je tako ginljivo razodel ljubezen, je obolel za pegastim legarjem. .le v bolnišnici. Njegovi starši, star osemdesetleten duhovnik in njegova dosti mlajša žena, sta čisto zapuščena, župijnni no dajo za cerkev skoraj nič, ker sami nič nimajo; sicer so se dogovorili, da jima bodo izmenoma prinašali kosilo, pa dosti krat ne drže obljube, in tako starčka dobesedno od gladu umirata. Danes sem šla k njima, zakurila peč in jima prinesla nuilo jesti. Obljubila sem, d«i pridem vsak dan. 3. decembra 1918. V vasi se mi je posrečilo douiti odojka. Kadi lega vludu velijo veselje, tako uuino vendar imeli božičnega prašička. o. decembra 1918. Beli su, pravijo, že čisto blizu. Da je res, beremo komisarjem, ki pri nas stanujejo, z obrazov. 0. decembra 1918. Silno hrepenim po Vadiniu. iMeniui, Kra-sina« odločno izjavljata, da od prehlada na ladji ves čas ni bilo ne nahoda, ne bronhitisa, ne pljučnice ne kake druge take bolezni. Če so pri 50"C mraza prenočevali v snegu in pod milim nebom, to navadno nikomur ni škodovalo. Celo takim ni škodovalo, ki so prvič bivali v tečaj-skih krajih. To vse dokazuje, Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje*. O, ko bi vsi ljudje mogli v Betlehemu moliti in prepevati in — verovati! Toda -luč je svetila v temi in tema je ni doumela«. »Prišel je v svoje, toda njegovi ga niso sprejeli.« To je bilo tedaj pred 2000 leti in je še danes po 2000 letih! Kak«, pravi papež Pij v svoji misijonski okrožnici »Rerum Ecclesiae«: »Če pomislimo, da je na svetu še okrog tisoč milijonov nekristjanov, potem nimamo v duhu nobenega miru več in nam je, kakor da bi tudi na nas bila naslovljena beseda: Kliči glasno! Kakor pozavna dvigaj svoj glas!* Tudi mi bi danes vsem, ki ne verujejo — doma in v tujini — radi glasno zaklicali, tako, da bi nas slišali tudi sredi največjega hrupa svojega življen/a: »Svet dan nam je zazoril, pridite in molite Gospoda/« Danes bi slehernemu izmed človeških otrok radi govorili z besedami preroka: »Raduj se gla sno, glej, tvoj kralj prihaja k tebi. Sveti. Odrešenik sveta« (Cah. 9, 9) in z lznijem: >Otrok nam je rojen Sin nam je dan. na njegovih ramah počiva gempodstvo sveta« (Iz. 9. 6). »Razodel je Gospod svoje zveličanje, pred očmi narodov je odkril svojo pravičnost* (Ps. 97). Zato pa: Pridite vsi in molite Gospoda! o w ti • f• • Srečne oci, hi viaifo... Lk: 10, 24 »Pokliči deco!< rele možu žena; s police vzame lonee izza kota, z žerjavico do srede ga napolni. Poklile ole jih stojel na pragu: »Otroci skupaj! Pojdemo s kadilom)« Otroci niso slišali poziva. Nocoj se sliši pesem angelska. Kdor ni krivice komu storil kdaj, zasliši v srcu pesem angelsko. Postavi ole se na vogel hiše: >Otroci, hitro! Pojdemo s kropilom!< Otroci niso slišali povelja. Nocoj se vidi v daljni Betlehem. Kdor vidi v svojem bratu Jezusa, zagleda v dalji božji Betlehem. Pogledat stopi ole v konec vrta: »Otroci, lujlet Blagoslov božiten!< Otroci niso slišali vabila. Nocoj odpira sveto se nebo. In kdor pod njim je tistega srca, odpira sveto se nebo nad njim. Bojela mati in zamišljen ole. oba sta deco šla iskat okoli in našla sta jo v sobi pri sosedu. Pastir Tomaž je deco zbral ob peli; pripoveduje jim skrivnost božično: Resnico živa raste iz povesti. Iz stare selske kronike. Svete misli v sveti noči Betlehem pomeni: »Hišo kruhov«; kje drugod bi mogel primerneje priti z nebes: >2ivi kruli?«: Prvi betlehemski zvonovi, ki so v zbranem krogu peli slavo Bogu in mir ljudem, so bil' angelski glasovi. Na betlehemskih poljanah so v spanju zadrhtela pšenična polja in po betlehemskih gričih so v sveti noči zatrepetale vinorodne trte: kakor v sladki slutnji svojega bodočega plemenitega poklica. Iz betlehemske votline so po deviški roki Kraljice zdravja in miru pritekli čisti studenci časne in večne sreče. Pomlad, odeta v belo cvetje, no bi dala lepšega okvira za rojstvo Gospodovo iz brezmadežne Device, kakor ga je oklenila zima krog in krog zagrnjena v jasnotali plašč. Vsa znamenja nedolžnosti so se v betlehemski votlini zlila v eno snmo živo nedolžnost: Rožje Dete, deviška Mati. prečisti varuh, nebeški angeli in preprosti pastirji. Božje Dete se je rodilo sredi jasne, tihe polnoči, da so bile neštevilne zvezde le molčeča zgovorna znamenja skritega sonca in v človeško podobo skritega Boga. Samo nedolžna Devica je mogla postati mati božja in sama ponižna Dekla Gospodova ga je mogla z veselo ljubeznijo sprejeti in položili v jasli. Samo pravičen mož, kakor je bil Jožef, je mogel prenesti krivico, s katero so se mu zapirala srca in vrata v Betlehemu, v njego vem rodovnem mestu. Kako majhna sta se morala videti Marija in Jožef v svojih lastnih očeh, da se jima je Rog, ki se razodeva malim, odkril pred vsenv drugimi v božični skrivnosti. Samo Bog je mogel svojo kraljevo vladar »tvo prevzeti ln nastopiti kakor krotek otrok. Božje poslanstvo, ki ga je Petru izročil r besedo: »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce!« je Gospod upodobi! že v sveti noči, ko so jo rodil med jpastirji, med jagnjeti, med ovcami.< »smem*/.** -nt himmiiiii BELA ROKAVICA Pred nekaj tedni ie na našo samostansko porto prinesel nekdo malone novo damsko rokavico. Siv-kastobele barve, zelo skrbno izdelano s tistimi Širokimi manšetami, ki so sedaj v modi, in brez gumbov. Na notico v časopisu se ni nihče javil in do danea ni nihče vprašal za to rokavico, ki je ven-dai bila nekega človeka last. In ta človek, morda komaj dorasla deklica, morda samostojna dama morda žena, ki ie vsa v zadregi isliala svojo desno rokavico, se jezila in naposled kupila drug« ... Mogoče, mogoče . . . Tisoč možnosti je in vsaka zase bi bila nad vse mikavna zgodba. Ko sem tako mislim dal prosto pot, sem se naenkrat spomnil zgodbe, ki mi io je pripovedoval na Dunaju eden naših patrov. Pater M., rojen grof F., je bil sin odlične rodbine in je po tradiciji bil odločen že kot otrok za častniško karijero. Res je postal ulanski častnik, kasneje pa je v moških letih vstopil radi nekega dvoboja v frančiškanski red in poslal vzoren redovnik. Imel je izreden dar pripovedovanja in takole na večer se mu je razvezal jezik. V njegovi govorici je dobila sleherna malenkost svoj poseben blesk in živahne kretnje so dale besedam še neko odlično slikovitost. Neki rimski večer me povabi v rvojo celico. Videl sem, bil je slabe volje. Tedaj je rad poslušal naše študentovske skrbi, pa tudi sam je rad kaj pokramljal. »Se vara ljubi poslušati zanimivo zgodbo?« »Seveda, kdo rajši kot jaz. In jutri je biblioteka zaprta, torej ravno prav.« »In vi mi boste vmes kuhali čaj.« Kot star in nlo zaslužen redovnik je imel to posebno pravico. Brž sem »pristavil« čaij in ob tistem prijetnem plamenu je počela teči beseda. »Za časa moje službe pri ulanih sem imel dobrega prijatelja, ki je pred nekaj leti umrl. Tedaj me je tudi klical k sebi, da sem mu podelil zakramente za umirajoče. Priporočil mi je ob tisti priliki, da se od časa do časa pobrigam malo za njegovega sina, ki je pravkar začel svojo zdravniško prakso in je imel že tudi izbrano nevesto. Ko sva se midva pogovorila, je poklical v sobo tudi svojega edinega sina in njegovo zaročenko ter čisto po vojaško zaukazal, naj poklekneta, da jima bo dal svoj očetovski blagoslov. Nato pa se je obrnil proti meni in dejal: ,Sedaj pa še ti po svoje!' In nato z izmučenim glasom še naročil obema: ,Theo in Hilda, tu vama predstavljam svoiega prijatelja iz mladosti. Ko mene ne bo več, se v vsakem primeru obrnila nanj. On vaju bo tudi poročil.' Segli smo si v roke in jaz sem ostal sam z bolnikom, ker je tako želel. Še tisto noč je v mojih rokah umrl. Kmalu za tem sta se dr. univ. med. Theo D. in Hilda T. na tihem poročila. Poročne obrede sem opravil jaz v schonbrunnski kapelici in oba sta bila srečna in do ušes zaljubljena. Veste, to zadnje, mi ni bilo čisto všeč. Seveda je naravno, da se dva novoporočenca iz srca ljubita. Samo tista pretirana želja imeti dragega čisto in samo zase, to ni zdravo. To mi pravi moja pamet in izkušnja. Imela sta zelo lep dom, ne ravno razkošen, pač pa z izrednim okusom izbrano pohištvo Ln tisti svojstveni vonj neke negovanosti, ki g? imajo posamezne družine. Večkrat sta me povabila in bili so prav prijetni večeri, zlasti kadar je ona zaigrala -na klavirju in zraven zapela kake prav preproste pesmi. Dobro je vedela, da jaz drugih sploh nc maram. Da boste imeli bolj točno sliko o obeh, naj vam še orišem njuno zunanjost. Dr. Theo je bil visokorasel mož, mogoče za svo>jo velikost malo prešibke rasti, ona je bila nekoliko manjša, zelo vitkega staaa in v obrazu je imela nekai na moč prikupnega, posebno če se je malo nasmejala. Lase sta imela oba kostanjeve. Omeniti moram še to, da jc imel izredno tople oči, ali kako bi dejal, recimo take, da so se otroci, če jih je pogledal na cesti, ozirali za njim in seveda mamice tudi včasi. Vendar pa dam še danes roko v žerjavico zanj in za njegovo brezmadežno poštenost. Kbijentela mu je vidno rasla in čez kratek cas je skoro zaslovel, kar na Dunaju nekaj pomeni. Dobr" leto kasneje se jima je rodila zdrava hčerka in sreča obeh se je zdela vsem, ki so ju z me.ioj vred poznali, zavidanja vredna. In tu. moj mladi prijatelj, se prične tudi za vas in vašo neizkušenost prav podučna zgodba. Veste, nikoli nc zaupajte preveč popolni sreči dveh, zakaj tako gresta skozi življenje kakor raztresen profesor, ki sc za vsakim vogalom kam zadene, ali pa mesečniki, ki v omotičnem spanju varno hodijo po vrhu streh, en sam košček opeke, ki se odlušči, pa zadostuje, da se zbude Ln omahnejo v globine z razbitimi udi. Taka sta bila tedaj moja varovanca. Samo: moja Hilda, in zopet: moj Theo. Moje očetovske in malce modre misli so šle mimo, kakor meglice na julijskem nebu. Alii pa sta se smejala, ko sem jima enkrat pripovedoval o Polikratovem prstanu. Hilda je vzela celo mojo kapico, se zavrtela proti Klavirju in zapela neko dunajsko popevko: ,0 du mein lieber, alter Griesgram.' Seveda sem se ji tudi jaz smejal, ampak moja je bila pa le prava. Žc nekaj časa je hodila k Theotu neka mlada pacijentka, nekoliko starejša od Hildc, zelo bogata in bolj za kratek čas bolna kot pa v resnici. Zaeno so pričele prijateljice Hilda praviti, da ima lepega in interesantnega moža. Sprva to taki mladi ženici strašno godi, kasneje pa se reč sprevrže in ženica, če ni prav utrjena v dobrem, začne postajati ljubosumna. Poleg tega se dobe povsod v velikih in majhnih mestih pa tudi po vaseh »prerokinje«, ki vidijo stvari, ki jih ni nikjer, razen v njih skvarjenem srcu in na njih zopernem jeziku. Diplomati so ničle proti takim prerokinjam. Ena je dobila mojo varovanko v pest. Takole neko nedeljo dopoldne. Hilda jc šla k maši in nato je služkinja pripeljala v park malo Roavito, in mamica ter otrok sta pila zadnie novemberske dni vase. Veste, taki dnevi so na Dunaju edinstveni. Nikjer ne morete doživeti enake jeseni, kakor je na Dunaju. »Dobro jutro, gospa doktor!« »Dobro jutro!« »Ali je to vaša mala? Kako pa je ubožici ime?« »Zakaj ubožici?« »Ja, gospa, ali ste vi edino slepa, da nič ne vidite! Mar ne veste, da vaš mož hodi z gospo B.? In da ie vsak teden dvakrat pri njem v ordinaciji . . « Hilda je bleda in zre srepo v oči daljni znanki. »In odkod to veste?« »Ja, gospa, saj mi je pravila vaša dobra prijateljica, kako sc ji smilite in ta ubogi srčkani otrok . . .« Hilda je morala sesti... »Prerokinja«, la človeški strup, pa gre mirno dalje in niti ne ve, da je uničila mlado neskaljeno srečo. Ko se vrača domov, je vsa razburjena, hoče se premagati in ostati do običaine ure, pa menda sam satan pomaga takim strupenim jezikom Ko gre proti domu, kaj mislite, koga vidi? Svojega moža in ono pacijent-ko B. v živahnem razgovoru. Hilda obstane kot ukovana s svojim vozičkom in vsa bleda gleda v ta prizor. Da, sedaj sta se ločila, toda ali je videla prav, njen Theo je za hip pridržal njeno roko v svoji in se nato globoko skloni ter ji roko poljubi... V navadnem življenju navaden akt vljudnosti, za Hildo se je odprlo peklo Nog ne čuti več. nad njo ni več razpeto sinje novembersko nebo, zanjo obstaja le še bolečina prevare in dokazane nezvestobe. Dobrih pet minut pred Theom je doma. Sama ne ve, kaj bi začela. In seveda ji pride na misel največja neumnost, za obed pripravljeno mizo popolnoma opu-stoši, zase in za otroka da ser vira li v mali sobici in na začudeno vprašanje služkinje kratko odvrne, da bo gospod doktor sam jedel v ohednici. Hip na to pozvoni in Theo ve« veder stopi v salon in zakliče kakor zmeraj: »Hilda, moj Dušek I Kje si?« Nobenega odgovora. Prižge si cigareto in potrka previdno na vrata spalnice. Nobenega odgovora. Gre v kuhinjo in vpraša, če je gospa že doma. »Seveda so, samo ne vem . ..« »Kaj ne veste?« »Tako čudno so razburjeni...« »Kje je?« »So rekli, da bodo s ta malo posebej jedli.« »Takooo?« Theo prvič v zakonu čuti, da se zbirajo nevihte in viharji nad mlado srečo. S sklepoim, ostati miren, potrka na vrata male sobe. »Hilda, kaj pa je s teboj? Ali si bolna? Kaj i ti je zgodilo? Hilda!« Nič. Naposled čuje pritajeno ihtenje in čez čas se prikaže Hilda vsa izpremenjena. Take Hilde Theo še ni bil videl: sicer tako jasne o6i, polne neke nepopisne miline, so metale razsrjene bliske, ustnice, ki do tega trenotka za Theota niso imele žal besede, so postale hudournik poln besnih valov in iz tega slapa besedi je bilo razumeti le dvoje: ali naj on Hildo zapusti, drugače bo pa ona njega... Kdor je že katerikrat okusil ali vsaj od blizu gledal peklo in muke od ljubosumja strtega srca, bo to dobro razumel. Theo ie ves bled poslušal, ko mu je Hilda zabrusila v obraz: nedolžna sem prišla v to hišo in danes mi je žal za to, sicer pa še ni vseh dni konec. . Če že pol Dunaja govori o njegovem razmerju z gospo B., naj pa še o njenem. .. Da, ona že ve ... Čeprav ni prav nič vedela. Medtem je zajokala Rosvita. Theo je hote! iti mimo Hilde k otroku, toda kerub v raju ni mogel bolj strogo in odločno zavrniti raz nebeški prag ubogega Adama. »Kaj, ti se boš dotikal naju dveh? Nikoli! Lahko božaš gospo B.!« Nobena žena ne ve, kakšne rane useka lahko s par besedami, izrečenimi v navalu ljubosuniia, najbolj zvestemu srcu. In ko bi se dalo to vselej popraviti! Theo prvikrat v zakonu sam obeduje. Sili se, da bi ostal miren. Toda pri tem si izprašuje vest: sem mar res taka grdoba? Pa nič takega si ne more očitati. Naposled kol zdravnik vendar nc more biLi naravnost odljuden. Pri kavi pa se spomni na patra M. Saj res, če kdo, bo brez dvoma on vedel pameten nasvet, Takoj po kosilu se odpravim. Veste, moj mladi prijatelj, ko se je pri meni raztožil, ga nisem prav nič pomiloval. Veste kaj sem mu dejal? — Nc verjamem, da bi utegnili uganiti. Dejal sem mu: »Prav ti je, Theo. Pa njej tudi. Kakor mesečna sta hodila okoli. Hvala Bogu, da je prišlo malo vetra in viharja. Samo milovanje! Ali jc to zdravo? Sedaj boš lepo pri meni počakal, jaz pa pošljem slugo s pismom k njej, da pride semkaj, Sc bomo skupaj pogovorili.« »Jaz ne bom mogel. Preveč me jc užalila.« »Tiho,« sem rekel, »in lepo potrpi, da pride ona.« Pet minut, vam rečem, ni sedel na enem stolu. In ko je pozvonilo, je hotel biti vratar. Komaj sem ga pravočasno prijel za roko: Hm, und die bclei-digte Wiirdc? — Nalo se je dal pregovoriti. Ko sem z njo opravil Ln ji dokazal, da ima naravnost zlatega moža, mi je med smehom in solzami rekla, da to tudi sama ve, ampak: »Prav, prav zato mora biti samo moj . . .« Pa sem ji reke) prav trdo: »Kakopak, pod glaž ga denite!« In tako smo tisti večer že nekam prijetno umirjeni preživeli. Ampak vsak novec ima dve strani. In tega sem čakal. Zakaj poznal sem Theota. Bil jc zelo obziren, celo mehak. Toda prav v tem je bila skrivnost njegovega ljubeznivega nastopa. In ona je to ljubila zase, pri drugih pa bi naj del tc svoje narave naravnost zatrl. In to, veste, dragi moj prijatelj, sc ne da. Za Miklavža jc Theo kupil Hildi krasne rokavice, izredno fino duna.jsko ročno delo. Sama mi jih je prišla pokazat in se zahvalit, da sem jo »tedaj« obvaroval nespametnih korakov. Hilda je sklenila dati Theotu za praznike svoj portret. Vedela je, da ljubi originalne slike in še imenitno se ji je zdelo, biti portretirana. Tako jc hodila dvakrat tedensko k znanemu slikarju. Zna la je vse tako sipretno urediti, da bi vse ostalo popolnoma skrito, da ni vmes posegel slučaj, ki ni zgolj slučaj. Nekega dne je namreč po »seji« pri slikarju zavila tudi v našo cerkev in opravila kratko pobožnost. Ker pa imajo sedaj ženske tiste torbice in Bog sam vedi kakšne zavojčke, menda sploh ne čuti več, če ima kaj več ali kaj manj i roki. In res je tisti večer srečno pozabila rokavico v cerkvi. Pa ne v klopi, temveč padla je prav med dve klopi, ki jih nc odinikajo pri vsakdanjem čiščenju. Slučajno: Theo jc tisti večer prej doma. Ko Hilda pride, takoj opazi, da ima malone večerno toaleto z izrednim okusom izbrano. In še njena najljubša sinja barva, ki jo dela v lice tako prikupno. Kaj le tiči za tem? »Kje pa si bila danes popoldne?« »Nič posebnega, par opravkov; bila sem pri modistinji, zatem sem imela nekaj opravkov v mestu in še v cerkvi sem bila sedaj na večer.« »A tako! In kje si pozabka svojo desno rokavico?« »Kje, v plašču bo prejkone,« se dela Hilda brezskrbno, pa se vendar glasu pozaia rahla zadrega. »Ne, v plašču je ni, sem že sam pogledal Sploh pa se mi čudno zdi, da hodiš navaden zimski popoldan k modistinji v večerni toaleti in po opravkih v mesto, prav li, ki si drugače tako zelo tenkočutna za take stvari. Bi res rad vedel, zakaj, ni še dolgo tega, kar mi je rekla moja žena, da še ni vseh dni konec . ..« »A tako me sodiš? Tudi prav. Mislim, da še nikoli nisem stikala po tvojih žepih. Če pa je taka moda od danes naprej, naj gospod doktor kar izvolijo. Jaz se še nisem tako izpozabila Ln sc ne bom.« Hilda zna dati takim izjavam sijajen poudarek. Molk, ki je poln neizrečenih trdih, žaljivih besedi.,. »Sicer me greš pa spet lahko tožit k patru M. Samo Hilda ni več otrok, Če sem tako odveč in na potu, lahko tudi grem ...» Sama sebi se je zasmilila in krčevito j« zaih-tela. Če bi recimo Theo tedaj za las popustil io bi jo lepo pomiril, bi bilo vse dobro, tako pa je hotel ostati mož beseda samemu sebi in vrhu vsega ni mogel pozabiti tiste nedelje... Tisto takrat je bilo obrekovanje, Hilda pa niti noče povedati, kje je bila in zakaj ima večerno toaleto na »ebL Že je pričel dvomiti, in ko je Hilda pričela zopet t tem, da njo povsod radii sprejmejo, je Theota to tako zjezilo, da je odšel brez besede iz sobe, Ln Hilda, seveda užaljena za smrt, si misli svoie in sklep je storjen. V prvem navalu razžaloščenega in užaljenega srca jame zbirati par drobnih stvari, vzame iz svoje šatulje par bankovcev, odpre vrata v otrokovo spalnico, ga bežno in s solzami poljubi, in že je zunaj vrat. Ko Theo to sliši, bi rad na ves glas zavpil: Hilda... toda grlo je suho, niti besedice ne reče, samo to čuti, da mu je čelo potno in v zrcalu ne prepozna svojega obraza. Hilda pa je šla naravnost k meni zatožit Theota in razjokat se. K sreči je bila porta že odprta in tako j. dosegla, da me je vratar poklical v govorilnico. Mirno sem poslušal. Na koncu atoriije sejn pa rekel: »Veste, gospa Hilda, da je tako moralo priti. Za danes samo tole: Vi boste šli k moiji sestri grofici L., ki stanuje v tretjem okraju blizu cerkve svetega Karla. Seboj vam dam pismo; zelo ljubo vas bo sprejela Ln vi tačas lepo potrpite, dokler jaz ne bom govoril s Thcolom. In nobene besede! Lahko noč — vratar vam prinese pismo.« Theo je preživel noč, kakršne kasneje menda nikoli več. Ves bled je prišel drugo jutro k meni, no, in sedaj sem njemu vest izprašal. Kar majhen je postal in priznal, da je bolj take prilike čakal, da povrne milo za drago, kot pa, da bi res dvomil. Le ko ni hotela priznati, kje je bila, in je vsako vprašanje izbegavala, je postal negotov in tedaj samega sebe ni več poznal. Mogoče bi jo celo udaril. »Sam Bog me je tega obvaroval.« »No, ne vem! Dvakrat ne rečem, da bi Hildi bila ljubša moževa klofuta, kot pa prezir, ki ga je videla v tem, da si jo tako lahko pustil od sebe.« »In kje je sedaj? Vsem sorodnikom vendar ne kaže pisati in telefonirati. In če se ji kaj primeri? In jaz bom kriv .. .« Tedaj sem videl moža, ki je jokal. Ne, to ni bil več otrok, to je bil sedaj mož, ki je le še trpe! neznosne bolečine očitkov, ki niti niso bili tako zelo opravičeni. Tedaj sem razumel Tomaža Kempčana besedo: »Magna res est amor — Velika stvar je ljubezen.« Vedel sem pa tudi, da bo sedaj težje ta dva človeka trajno umiriti. Vsaka malenkost bi lahko po- žar ienova zanetila. Ln 4e mi slučaj n« pomaga, te se pravi po moje: dobra božja roka, res ne vem... Pa mi jc pomagala. Naš zakristan zelo ljubi lepoto cerkve. In tako je teden dni pred božičem dal cerkev temeljito pomesti in v zakristijo so prišli majhni roženvenčki, drobne molitvene knjižice in vmes — desna damska rokavica. Jaz sem šele tri dni pred božičem zvedel zanjo. Brž sem šel k sestri in tam jc medtem Hilda postala zelo ponižna Ln imela eno samo žeLjo: k Theotu in k Rosvitil Ko sem dodobra vse povedal, kar sem sproti zvedel od Theota, sem ji lepo naročil, naj se vrne domov. Naj vse potrpi, da jc Theo ves bolan, ker je nima pri sebi. Mislim, da me je samo moja obleka tedaj očuvala objema. Na sveti večer sem si pa dovolil še tole: Hildi sem naročil, da portret da prinesti šele pozno v večer. In nato bom pa še jaz nekaj zelo lepega za oba poslal. Pri sestri sem dal napraviti zavitek izbranega južnega sadja in na vrh sem dal lepo zavito fiildmo rokavico, s pristavkom, da je bila vendarle najdena v cerkvi in nikjer drugje... Kasneje sem zvedel, da je ta rokavica bila predelana v amuleta za Theota in Hildo. Od tistega večera se nista nikoli več sprla. Bila pa je potrebna ta bolečina za zdravje dveh src, ki sta se morda celo preveč ljubili.« Bila je že pozna ura. Pater M. je še dejal: »Veste, nič nc de, da sva se malo zagovorila Je dobro vedeti tudi take reči. Pa: Lahko noč, moj mladi prijatelj!« Griša Koritnik: SVETI VEČER Nocoj je y le p večer, Des bel, zasanjan, tih — tako ni bilo še o teh časih žalostnihI Nu gorah zvezdni soit, na nndtih božji dih, na licih naših up in o dušah rajski miri Nocoj mir, srečo osem, kar družno vos žioi pod božjim znamenjem, pod zoezdo polnoči. Nocoj si meni brat celo ti, gozdni škrat, in bela brezica si moja sestrica. Ozri se sem, mejaš: končaj prepir se naš! Pokloni se, zemljan: >Oj Dete, dober danit O lep je ta večer — a lepši še bo Dan, ki Jezus razprostre nanj svojo mehko dlan. SZKOPINE V PALESTINI POTRJUJEJO SVETOPISEMSKA POROČILA V zadnjih lotili so odkrili tnko v Palestini kakor v drugih bibličnih deželah številne izko-pine. ki potrjujejo zgodovinsko verodostojnost .svetopisemskih poročil in obenem nudijo točen vpogled v življenje in običaje izraelskega ljudstva. šest narodov — tako piše p. Odilo Sta rek O. S. B. v »Rciclispost« — se jc združilo z namenom. da z izkopavanjem nu številnih gričih odkrijejo morebitne spomenike, ki so jih zagrnili peščeni nanosi. Znanstveno odkopavanje razvalin je omogočilo vpogled v življenjske razmere vsakdanjih prebivalcev Svete dežele. Danes nam je možno dosti natančneje označiti dobo. v kateri so se Izraelci preselili iz Egipta in zavzeli Obljubljeno deželo, številno moč prebivalstva kakor ludi civilizacijo in kulturo starih bibličnih mest. Dosnano je, kako so živeli takratni naseljenci, Kakšno je bilo njih delo in kakšne zabavo. Jeriho Izkopine v jerlhi so pokakzale, da je bilo mesto uničeno na trojni način: deloma ga je tipopelil ogenj, deloma se je ugreznilo, deloma so gn porušili napadalci I.e-ti so ponekod iz-podkopali mostno obzidje iu zagrmadili v izkopanih rovih lesa in <1 račja, ki so ga potem ob kričanju in trobentanju zažgali. Okopi so se naglo sesuli, ker so se vdrla izpodkopana tla. k čemer so znatno pripomogle požgane grmade. Palača kralja Ahaba V Samariji so izkopali slonokoščeno palačo kralja Ahaba. le-ta je pivu judovska palača, katero .se je dozdaj posrečilo odkriti. Med številnimi izkopanimi predmeti so prišli nia dan tudi vrči zo vino ln olje, nn katerih je s slaro-hebrejskimi črkami napisano mesto, kjer so pridelovali imenovane tekočine. V Beth-Semešu, kjer 6o Filistejci shranili ugrabljeno skrinjo zavivze, so prišle na dan obsežne razvaline. Odkrili so velik del tega mesta in raziskovalci mislijo, da so našli tudi skalo sredi Jozvetovega polja, na kateri so Izraeici Bogu v čast darovali dve kravi, ko je skrinja zaveze zopet prišla v njihove roke. Naziv Kirieth-Sefer pomenja »mesto knjige ali »knjižnico«. Med drugimi so tu odkrili ploščice iz žgane gline z napisi podobno, kakor so jih našli poprej v Babiloniji. Mesto je bilo večkrat porušeno, pa znova pozidano. Tudi Jozvc si ga je osvojil in sv. pismo poroča, da ie Kabel, eden Jozvetovih podpovpljnikov, obljubil svojo hčer za ženo tistemu, ki prvi prebije nep-ri-jateljske vrste. Na gori Alel v Jeruzalemu so poleg sedanjega obzidja odkrili cesto, ki jc peljala od mestnih hiš k ribniku Silva. Tu jt. ozdravil Kristus slepo-rojenega, kateremu je pomazal oči z blatom, pomešanim s slino, ter inu rekel, nuj gre in se umije v kopeli Silvi. Ta čudež je povzročil med ljudstvom veliko pohujšanje, ker gn je Zveličar napravil v sobotni dan. Na tistem mestu v Jeruzalemu, kjer je stala Kajfova palača, so našli veliko šlevilo mer in uteži, ki potrjujejo mnenje, da so bile pri Judih v rabi raznovrstne mere tako pred babilonsko sužmistjo kakor po njej. Na tu način so liani pojasnjene dozdevne netočnosti ra/nih zgodovinskih poročil. Kralj Senaherib je razglasil, ovsod gozdovi. Sploh je bila dežela tako redko obljudena, da je ločila jx> več dni hoda posamezne vasi ali kmetije. Jezus Kristus je hudo zmrzoval. Bil je preslabo oblečen, in to se je godilo v največji zimi, prav na Sveti večer. Trije potniki so bili tudi ločni, a nikjer naokrog ni bilo videti nobene koče, .skednja ali človeka. Povsod je bil sam gozd in puščava. Potniki so bili utrujeni, a niso smeli počivati, kajti volkovi in druge divje zveri so njim sledile za petami. Zavijali so tako, da so se jim naježili lasje. Sv. Peter si je nafKvsled odrezal debelo gorjnčo, in je Juda pobral kamen. A Jezus jima je rekel: Kaj sta boječa! Saj sem z vama. Sv. Peter in Juda nista bila boječa, a zver je vendarle zver. Oborožen koraka človek bolj pogumno in brez skrbi naprej. Šele pozno zvečer so prišli do neke kmetije v upanju, da se bodo notri ogreli in odpočili. A kmet je bil neusmiljenega srca. Zaporil jih je takoj izpred vral nazaj v gozd in mraz. Sv. Peter je bil tako hud, da je že dvignil gorjačo in hotel udariti po kmetu. A Jezus je rekel: Potrpita malo. Saj ne vedo ljudje, kaj storijo. zato so tako neumni in slabi. Hoditi moramo vedno naprej, dokler ne bomo našli sočutno srce. To je naša usoda, in nikoli ne bo drugače na svetu. Odkorakal je naprej in na tihem nekaj govoril ali molil. Sv. Peter in Juda sta Mu sledil« vedno naprej. Mraz je pritiskal. Bila sta vedno bolj lačna. Še dolgo so hodili in naposled prišli do krčme. Vstopimo, — je rekel Jezus, — Saj moramo prej ali slej naleteti na dobre ljudi. Tisto že. — je odgovoril sv. Peter, — a kaj pomaga, o. Gospod, če niman niti rejiarja prevrta nega v žepu. Jezus je obrnil svoje žepe, a so bili tudi prazni. Postal je hudo žalosten, a se nasmehnil in rekel: Tudi jaz sem brez denarja. Morebiti imaš ti, Juda, vsaj nekaj grošev. Posodi nama kai. Samo en tolar imam, o. Gospod, — je od- Jfovoril Juda. V resnici je imel dva svetla to-arja, a se mu ni ljubilo vse oddati. No, jw Mi posodi tvoj tolar, če že nimaš več. Jezus je dobro vedel, da se Juda laže. A Juda je privlekel ven vrečico z denarjem, odštel 28 grošev ter rekel: Tolar ima 30 grošev, a dva proša sem izdal malo poprej. — Mislil je na tihem: — Zakaj ne bi zaslužil zraven vsaj ta dva groša ... Jezus je vzel denar, in vsi trije so vstopili v krčmo. — Hvaljen l>odi, Jezus Kristus! Na vekomaj, amen. Dober dan, dobri ljudje. Odkod prihajate? (»daleč, o, gazda. Hudo zmrzujemo in lačni smo. Morebiti nam boš lahko s čimerkoli postregel? Komaj vlečemo noge. Vsaj kruha nam daj, krčmar. — je dodal sv Peter. — Nimam nobenega kruha. Lopa reč! No, imaš morebiti vsaj malo sira ali klobaso? Tudi tega nimam, dobri ljudje. Potem pa boš vendar imel vsaj malo krompirja nli zelja? Tudi tega nimam. Ničesar mi ni ostalo. Pred eno uro so se oglasili pri meni drugi potniki in jx)bnsali vse moje zaloge.. In žganje? Žganje imam, a ne vem, če vam bo dišalo. Preostalo mi je samo nekaj slabega jeruša. Ali ga bomo? — je vprašal Jezus. Juda je samo pljunil, toda sv. Peter je rekel: Hm... kuka osminka mi menda ne bi škodovala. Želodec se mi obrača, in tudi dobre volje nimam preveč. Imate morebiti vsaj slanike? — je vprašal Juda. ker so slaniki poceni. Nimamo. Kaj pa hočemo, uiboga moja prijatelja? — je vzdihnll Jezus. Če lahko plačate, — se je nasmehnil krčmar. — no vam moja žena postregla s pečeno gosko. Bomo plačali, če je tndi draga. — je odgovoril Jezus. — Le prinesite gos. da jo bomo videli. Krčmar jeva žena je stopila v klet in prinesla pladenj z zaklano gosko. Juda jo je ogledal prvi, ker je bil nekoč trgovec in se razumel na kupčijo. Dvignil je gosko v zrak in rekel: Snma kost in koža I Se znme bi tega bilo premnlo. a kaj hočemo z njo trije. Ni vredno govoriti. Sv Peter si je samo popraskal glavo, ker tndi zanj Iti bilo premalo tega kosila. Le pripravite so>sko. moti. — je rekel lezns gospodinji, — in povejte nam. kdaj bo pečena. - Ozrl se te potem na »voja tovariša in vpra šn 1: Ali ui res. o. Peter, da bo premalo ene goske za nas tri? Seveda, o, Gosjxk1, Če bi vsaj imel m zani-karni krčmar skledo zelja ali dva hlebčka kruha, |x>tein bi dobil vsak nekaj za pod /obe, a na ta način ... ie/.us se je malo zamislil in dejal; >obro. Napravili bomo tako. Najprej gremo vsi malo zadremat, da bomo pozabili na glad. Med tem nam bo gospodinja spekla gosko. Ko bomo vstali, dobil bo pečenko oni izmed nas, ki bo imel najlepše sanje. Vsi so zlezli na peč in zasjiali. t'no ali dve uri pozneje se je Jezus zbudil in poklical: Vstanital Kaj si sanjal, o. Peter? Sanjal sem, o. Gospod, da sem postal ivoj vratar. Zaupal si meni vse ključe od tvojih skladišč in soban in meni naklonil celo lastno hišico pred vrati, ker sem Ti bil zvest služabnik. Dobro si sanjal, zvesti služabnik! — je rekel Gospod in |>ol>ožal s sveto desnico sv. Petra po glavi. — Ites boš moj vratar in nad-pastir. Bil si mi zvest pri malih opravkih, in ti bom zaupal tudi velike. A jxislušaj. kaj sem jaz sanjal. Zdelo se mi je. da ni več na svetu nobenih slabih in nesrečnih ljudi, da ima sle-heni kmet zadosti polja, da vsem dobro gre in vsi so dobri kristjani. Potem pa je gosika tvoja, o, Gosjjod, ker 6i imel boljše sanje od mene, — je odgovoril sv. Peter. In čeprav ie umiral od lakote, ni Gospoddu zavidal goske. In kaj si ti sanjal, o Juda? — je vprašal GosjkkI rdečelasca, ki jc pravkar stopil s peči, se nategoval in si mencal oči ko da bi bil hudo zaspan Jaz... oprosti, o, Gospod. Sanjal sem samo, da sem na tihem vstal pa pojedel gosko. — je tiho odgovoril Juda in obrnil pogled proti peči. Tudi tvoja sanja ni slaba, — se je nasmehnil Jezus. — Prinesite nam zdaj pečenko, mati. Gostilničarka je prišla in rekla, da je pojedel rdečelasec gosko že eno uro jx>prej in ni pustil niti kosti. Jezus je žalostno in prijazno pogledal Judo ter rekel: Torej nisi zaman sanjal, da si pojedel gosko, o, Juda? Tvoje sanje so se uresničile .. Res sem tako sanjal, o. Gospod. — je na-polglasno odgovoril Juda, si pogladil rdečo Drado in pobesil pogled v tla. Če si tako sanjal, o. Juda. ostal boš tuKaj. Zate bo vedno veljalo: rajši drži ga, knkor lovi ga... A jaz in Peter l>ova odšla naprej. Poiskala bova ljudi, ki nama bodo dali jesti, a naju ne bodo osleparili. In Jezus s Petrom je odšel po jjoti naprej. W. St. Reymont. Težki sivi oblaki 6o nepremično viseli nad debelo zasneženim gorovjem. Burja je ječala tn piska la otožno pesem; t neba pu so se usi-pale goste snežinke ter popolnjevale belo odejo, s katero so bile pokrite skale in čeri tirolskih vrhov. V dolinah je že vlegal mrak, a tudi na skalnatih vrhovih v nel)o kipečih snežnikov se je krčila ter bolj in bolj jiojemala svetlo!« dneva. Sv ečan mir je zavladal po postojanki baterije. še preti četrt ure je hrumela bitka, topovi so grmeli, da so se tresla tla, granate ječale skozi sive oblake — sovražnik je napadal. — bil je odbit. Topovi so zdaj molčali, topničarji se razšli. Utihnili so klici, zamrla so povelja. S topničarjem Piebrom, mladini 19-letnim fantom sva čistila top in hitela z delom, ker je naju noč priganjala. »Ah, pustiva, saj je dobro in sveti večer je nocoj« — se mu bolestno izvije iz prsi. Od prvih dveh liaubic, ki sta stali nekoliko nižje od ostalih, prideta: kaprol Wobl in predmojster Christandl. »Kaj še nisi gotov?« vpraša Wobl. ko pride do naju. »Takoj !>ova! Kar malo počakaj, greva skupaj.« S Piebrom sva že zagrnila top z veliko plahto, zastavila krog njega maskirungo, vrgla še par smrekovih vej po vrhu plahte in se molče odpravimo eden za drugim po globoki gazi proti naši baraki. V nizki, ozki iz hlodov zloženi baraki, od katere se iz snega ni drugega videlo kot vhod. ie bilo živo ko v čebelnem f>anju. Snnitejca Bnloh in Lichtenstein sta na vso naglico pometala, vegaste enonadstropne tesno druga nad drugo stisnjene prične. Drugi so z lopatami strgali ozek robat hodnik, na katerem je bilo na debelo s čevlji nanešenega snega. Tretji pa so po grčavih stenah in špranjah zatikali smrekove vejice ter vsak po svojem okusu lepšali naše borno prebivališče — za sveti večer. Tam v kotu jwi sta ognjičarja Pappler in Pirscli ter tojiovodje Scliliigel, VVeingerl in Schiffrer drgnili in čistili naboje od pušk zn okrasek božičnega dreveščka. vrli od smreke, ki ga je sam Bog ve kdaj podrla sovražna granata. Artilerijski mojster Kischer je rezal in strgal z nožem izolacijo italijanskega kabla ter odvijal tanke bakrene žične niti. jih previdno s sukneno kupo gladil, da so se svetile in lesketale v močni svitlobi knrbidne luči, kot samo zlato. Po skromni večerji posedemo jio pričnah. Zunaj pa je tulila burja, vzdigovala krhki, suhi sneg v zrak, ga vrtinčila in usipala »kozi špranje v barako. Fischcr je gologlav pristopil k dreveščku in pričel prižigati sveče — nastojiila je tišina. Vse oči so se ujirle v božično drevo ter z bolestnimi vzdihi spremijevale migljajoče sveče po vejah, med katerimi so se v neštevilnih barvah lesketali naboji in bakrena žica. Zdaj pa skoči raz prično VVeingerl ter sredi barake zapoje »Tiha noč. blažena noč«... za njim vsi ostali. Več kot 60 mladih grl je prepevalo prel.epo božično pesem, daleč proč od svojih domov, daleč proč od svojih dragih — pod globoko snežno odejo, pod katere težo je je ječolo tramovje barake. Vlegel sem se jjo prični. Moje srce je bilo žalostno, prazno Roka mi seže po pismu, ki se in ga zadnje dni prečital že neštetokrat. Plimo je bilo od doma, od — matere. In moje misli so zaplule, gnane od silnega domotožja, daleč tja čez vrhove večnih ledenikov v domači kraj. v rojstno hišo. Provensaiska sveta noč Tujec, ki ga na predbožični dan zanese pot v katero izmed provensalskih mestec, se bo komaj prerinil skozi množice kmetov, pastirjev in gospode, kmetskih deklet in odličnih mestnih dam. ki se zbirajo okrog stojnic in f>obožno poslušajo prodajalce sohic za jaslice. S prodirljiviin. močnim glasom ti vedno znova prifiovedujejo, kako je bil prišel »Ubožec« — Poverello — in napravil jaslice, in vsak izmed njih skuša dokazati, da so samo njegove jaslice do pičice take kakor so bile Ubožčeve. Čena se ravna po dostojanstvu, ki jo posamezna sohica pona-zoruie. Predpravico najlepših jaslic inia tukaj kmet. Preprost gostilničar v Arles u ima najlepše in največje jaslice v Provence-i. Jaslice zavzemajo vso širino velike dvorane in predstavljajo vpodobljeno kulturno zgodovino Provence. Nad 500 podob se pomika proti betleheniskemu hlevcu. Papeži iz Avi gnona in kralji s svojim spremstvom, tuniški kor zarji in grenadirji velike armade, Ubožec s svojo materjo, ki je bila Provensalka, in župniki, ki so ži veli v tej vasi, pastirji s svojimi čredami, kmetje, rokodelci in rod tistih ki je živel v lej hiši. odkar so v njej jaslice, trgovske karavane z blagom iz Ki-taja in od onstran oceana. Prav na koncu -pa vleče nemški vojak s pikačo ranjenega francoskega vojaka k jaslicam. Provensalcc jx>stavlja v jaslican spomenik vsem, ki so mu kdaj dobro storili. Kmelje in pa stirii kleče s svojimi domačimi pred jaslicami in molijo z razprostrtimi rokami. Zametnotenmo se boči svetonočno nebo /lato blesteče zvezde gredo svojo pot. Kakor orjaki, ki stoje na straži, potnežikujejo strme skalne čeri skozi sinjo kopreno, ki jo je sveta noč razproslrla nad po krajino. Zvonovi celokupne Provence se zlivajo v eno samo božično jiesem. Sinjebelo blesteč trak se pomika na goro. Ovce so ua |x)tu v svoje borjače Najprej deset, poleni sto in za njimi tisoči, ki se stiskajo kroe svojih pSstirjev; ti pa, v svojih dolgih Maščih, grabijo pot pod noge s svojimi dolgimi pa icami in pred vsako kapelico se ustavijo, da opravijo svetonočno pobožnost V arleški cerkvi praznujejo sveto noč pastirji. Kor je razsvetljen kakor podnevi. Žive jaslice po-nazorujejo veliko čudo Na zlatorumeni slami počiva ljubeznivo božje Dete iz voska. Najmlajša ženin in nevest« klečita poleg kot Jezus in Marija. Marija je zavil« v belo velo. ki lije z njenih vranje črnih las nizdol po sinjem oblačilu Rjav volič in majhen osel se tiho in mirno stiskata drug ob drugega k« W d« bi s« zavedala svojega pomena. Pastirji in I" In kmetje v svoji pisani noši, gospodje v smokingu, kmetske žene in mestne gospie sloje okrog jaslic. Tedaj se skozi množico odpre f>ot, in na njej se prikaže pastir, ki vodi z desnico svojega osedlanega konja, na levi j>a svojo nevesto. Tema slede drugi pari zaročencev iz Arlesa in okolice. Vsak se globoko prikloni pred jaslicami in jx>loži ]>rednje svojo košarico z jajci in sadjem in vsem drugim, kar jim je bil Bog dal, da se razdeli med uboge. Na visoki strmi skali, ki se dviga iz sinje noči jx)d nebo kakor utrjen grad, sanja ob šumljanju temnih cipres majhna cerkvica. Ze stoletja obhajajo tu sveto noč provensalski kmetje. S prostranih romanskih oblokov vise zelenozlati lestenci, ki razsvetljujejo cerkvico kakor podnevi. Na velikem oltarju gori in daje svojo prasketaiočo luč dvanajst debe lih, visokih sveč. škrlatno rdeča preproga se mehko zliva po stopnicah do estrade, ki loči oltar od ljudstva. V svoji zlali zvončasti kazuli začne mašnik s svojima belima strežnikoma sveto darilev. Enolično in zamolklo bijeta dva kmetska sinova po svojih globokih bobnih. Žive jaslice spominjajo na sveto uro. Po evangeliju sede mašnik ob vznožje oltarja in drži na kolenih rožnato božje Dete. Med resnim provensalskim zbornim jietjem, ki mu trancosko odgovarjajo čisti, izbrani otroški glasovi, prihaja po cerkvi navzgor sprevod, počasi in slovesno. Belo jagnje vleče majhen voz, na katerem gore tri piramide zelenih sveč. Za njim gredo kmetje v svojih dolgih pelerinah; v eni roki drže gorečo svečo, z drugo vodijo svoio ženo ali hčer. Dostojanstveno, kakor bi šle v avclienco. korakajo te v svoiih dolgih nlečih plaščih z navzgor zavihanimi krznenimi ovratniki. Pari si slede jx) starosti. Sprevod zaključujejo maihni. belooblečeni angeli z visokimi pero) m i Strežniki razprostrp pred rnašnikom škrlatno preprogo in polo/e nanjo belo jagnje. Najstarejši kmet dvigne jagnje, se trikrat prikloni nred svojo tovarišico in duhovnikom, poljubi Jeztiščkn noge in ga izroči svoji lovariširi. Tako gre lagnje iz rok v roke. Slovesno poteka ceremonija ob udarjanju bobnov. Po duhovnikovem obhaiilu pokriiejo jagnie s kopreno in ga polože na oltar Hčere domače dežele pokleknejo na škrlatno preprogo in pokrite z belim velom. prejmejo sveto obhajilo. Marsikak gosj»d in dama sta prišla iz veleme sta semkaj iz gole radovednosti. Molče in tiho od ha jata — provensaiska sveta noč se jima jc dotek nila srca. Oh pol devetih, ko smo se najmanj nadejal zagrmi jo topovi gorske baterije, ki je stala za nami visoko gori v skalovju ludi mi smo planili k topovom Z jezo položi top ni čar Pieber granato v cev to|>a, za njo za rine še putrono. »Satan!« sikne. »Niti nocoj ne daš miru« — ter zavrti kolo za vzdigovanje revi. »Salva'« klikne povelje... Bledi blisk ožari vso turobno okolico, tla pod nogami se za/ihljejo. bobneči grom zatuli po skalovju in pretresljivo ječanje granat odmeva v sveto božično noč. Oddali smo še dve salvi, potem je bila pavza. Stali smo pri lopovih, ter čakali nadalj-nih povelj. »Razhod« «ikliče čez četrt ure poročnik Prokop. »Ostanite v strogi pripravljenosti. — Sovražnik se prijiravlja za napad. Idila naše božične noči je bila uničena. Devet je kazala ura. Sovražnik je pričel streljati z težkimi tojiovi na našo baterijo. Granate so se z groznim pokom razletavale v bližini tojx>v, lin so .se zibala kot ob polresu, tramovje barake se stresalo kol travnate bilke. »K topovom!« zavpijejo telefonisti. In mi deremo drug čez drugega skozi težak črn dim, ki se je valil po postojankah, na svoja mesta. I o Ca m po Mulli /a h ru m i zdaj silen vihar. Kot bi tisoče in tisoče konj drvilo j>o /mrzli zemlji; bobni, grtni jok dveh 30.5 možna rje v. Topovi gorskih in pol jskih baterij, stoječih po grebenih Monte Longare in Monte Mellette zatulijo v /boru kot tolpa gladnih volkov. Težki in lažji, dalekonosiii, sika jo, besnijo. Motorne in naše haubice strahotno brundajo. Zbudila se je še »Debela Berta« pri »Barikadi« in s svojim strašnim rjovenjem stresala vrhove gora. Deset je bila ura. Sovražnik je umolknil. Naša baterija je ogenj ustavila. Topovske cevi so bile razbeljene — čisto bele. Vrnili smo se potrti v barako in jiosedli po pričnah. Nihče ni govoril. Vsak je bil zatopljen v globoke misli ter nemo poslušal krohotanje strojnic iz strelskih jarkov. Gorska baterija pa je streljala »Stražnc uro«. Vsakih deset minut strel. Čez pol ure smo bili zopet pri topovih. Baterija je nastopila stra/o in streljala »uro« — točno nn pet minut, strel iz tO|>a. Zjasnilo se je in pritisnil jc strašen mraz Že poldrugo uro smo stali do pasu pogreznjeni v snegu. Obleka na meni je bila popolnoma zmrzla, trda, burja j»a neusmiljeno brila ter ledenila nam inozek v kosteh. Bližala se je |>olnoč. O polnoči je imela oddati hauhica strel. Pogledal sem na uro. ozrl se na Piebra, ki je na nasprotni strani topa trepetal z vrvjo v rokah. Razumel me je. Aa-gazil je Jinr korakov vstran in nategnil /mrzlr vrv. da bi top sprožil. Vse je mirno, noben topovski strel ni pretrgal tihote svete noči. še sovražni lopovi, k! so ves večer tako divje streljali, so zdaj utih nili, umolknili. Le tam spredaj v strelskih jarkih ni bilo miru. Zdaj pn /daj je zakrohotalf strojnica, počile puške, katerih jok je voth odmeval v gorovju. Polnoč je. Ognjičar Pappler se je sklonil nad mojo uro. ki sem jo dr/al v rokah, hotel je dati z roko znamenje za strel — ko zadoni visoko gori v pečinah, srebrno čist, tako lep. tako mil glas trompete, melodijo: »Tiha noč, blažena noč«... Piebru se vrv povesi. Pappler se skrušen sesede na lafeto, glava sc mu skloni na prsa in zaječi ob dušo pretresajoče milih glasovih, ki so odmeli daleč na okrog po fronti. Vsa fronta je ostrmela, prisluhnila ... Naslonjen na kolesu topa. sem drhtel, trepetal, poslušal rajsko lepe zvoke, ki so plavali nad natni. Skozi solze v očeh sem gledal ostale, kako so jim te drsele čez uveneln. upadla lica — saj premnogi so poslušali božično pesem — zadnjikrat v življenju. Niso še zamrli j>oslednji odmevi tromj>ete po globelih in prepadih večnih ledenikov, ko se navali sovražnik na naše jarke. Vnela se je strašna bitka nn življenje in smrt. Vse gore so ječale v silnih eksplozijah sovražnih granat. vsi vrhovi žareli v bledi. svitlobi ognjs naših topov. Boj je trajal vso noč. do belega dne... Šest mesecev pozneje, v juniju 1918 je našla cela nnša baterija na prelazu med Coll de Rossa in Monte Sisemollom skupni grob. po«1 razvalinami naših topov. In ko bodo na sveto noč zapeli v Campo-nelli v Ronhe, v Gallio in v Asiagi božični zvonovi. naj po jo tudi mojim tovarišem in naj jih zazibljejo v večnoslndek sen božične noči... Tri ladie,,. Po angleški božični nnr. pesmi1 Tri ladje so priplavale božični dan, božični dan, božični dan takoj zaran. A kdo se pelje p ladjah treh? Zoeličar z božjo Materjo. A kam te ladje plavajo? Namenjene so o lietlehem In vsi zvonovi jim zvone in anfielci prepevajo in svete duše molijo. Zatorej se radujmo psi božični dan, božični dan božični dan takoj r.aran S iij>s,s. ol mtcJsk ti'.^- mmmmm t tam* Mfi' 'J ii; V vsakem lovu na divjo zveri udobno odpočil. Vedel je, da je kraj zelo nevaren, ker -•o v bližini irtieli svoja lovišča Indijanci iz plemena Siou.N. Pa ni Bili zastonj slovel kot hraber lovec, zato so rdečekožcev ni jirav nič bal. Ko bi jaz ko te ovčice smel Mu božati ročice bi poljubil inn obraz. ^fK!JSPt V ZNAMENJE NA NEBU Veličina tene ni v njeni ienslci naravi, v razlikovanju in dopulnjevunju moškega, ampak v duhovnosti, v tem, kolikor se t duhom in srcem dviga nad surovo tvornost in razodeva človeško osebnost in dostojanstvo (»Slovenec8. dec. 11133.) Tisočletja so šla mimo žene. vržene a človeške višine, uklele v svojo spolnost, ne poznavajoč drugega cilja, drugega namena, kakor biti možu ljubica iu mati njegovega potomstva. Samstvo je pomenilo zanjo sramoto in popolno brezbrambnost, neplodne so kamenjali ali vsaj zametali kakor nerabno orodje, ničvredno cunjo. Kaj čuda, če je žena ob takem položaju vse svoje prizadevanje in hotenje usmerila na pridobitev in ohranitev moškega, stavila nanj vse svoje upe in se ga oklepala z vbo-mi nitmi svoje telesnosti in duševnosti. Zanj se je lepotičila, zanj se pogrezala v najgloblje globine poltenosti, zanj izmišljala vedno nove slasti, samo d? bi mu stregla, ga obdržala in mu potem s prestola strasti tiransko ukazovala. V boju za moža, ta edini pogoj svojega obstoja, ta edini smoter svojega življenja, se je žena naučila lagati, se hliniti, laskati (a zadaj praskati!), spletkariti, praznoto svojih ur in svojega duha polniti 7 opravljanjem in obrekovanjem. Ko je prišla v leta in jo je narava sama izključila iz uioškega interesnega kroga, ji dostikrat ni ostalo drugega, kakor te njene slabosti, ki so se še stopnjevale, tako da ni bila samo v zasineh, ampak tudi v strah ... Taka je bila na splošno usoda žene vsa tisočletja, ko je bila zgolj ženska, uklenjena v su-ienjske spone svoje spolnosti, ko je prejemala vse iz moževih rok in ni nikjer posegala na njegovo področje. In vendar je svet vedno zuova zdrevel v pogubo, kakor drvi tudi zopet sedaj. Zdaj vstajajo mnogi in pravijo: Na svetu j« zato vse narobe, ker je ženska nehala biti ženska, sili x doma, tekmuje z moškim v borbi za kruh in vsepovsod vdira na poprišča njegove dejavnosti. Nel Žena ni kriva današnjih tegob in pogube, tega je kriv mnterializem. Ta pa ni od danes ali včeraj in ga ni zasejala žena! Zajel je pač tudi njo, a njegov obraz se ne kaže v stremljenju po Izobrazbi in osebni samostojnosti, marveč v telesnem kultu, zabaveželjnosti in beli kugi. Dobrih par desetletij je tega, kar so se zganile žene in začele terjati, da se jim prizna človeška osebnost in dostojanstvo, ki ga jim je sicer krščanstvo že pred dva tisoč leti priznalo, a v družbi to priznanje ni prodrlo. Tega stremljenja, tega boja ni bil mogel zanetiti materializem, marveč le najčistejši, heroični idealizem odpora proti materializmu. Dejansko so se žene — mimo cerkve —' v javnosti prve zavzele za obnovo družine, za etično višino zakona, za odpravo prostitucije, za varstvo mladine, za zaščito otrok in mater pred Izkoriščanjem po materialističnem kapitalizmu; izobražene žene so bile, ki so dvignile glas in z dejanji podprle zahtevo po etičnih zakonih v javnem življenju, po zaščiti in ljubezni do slabotnih in bednih. Le tod in tam se pomeša v ta idealni boj ena ali druga materialistična zmota, a se navadno kmalu zopet izloči. Zato najdemo v tem boju tudi velik del katoliškega ženstva, dasi v ločenih vrstah. Ne, žene, ki stremijo za svojo pravo veličino, ki »ni v ženski naravi, v razlikovanju in dopolnjevanju moškega, ampak v duhovnosti, v tem, kolikor se z duhom in srcem dviga nad surovo tvar-nost in razodeva človeško osebnost in dostojanstvo« — te žene niso krive sodobnega gorja, marveč so le krik, močan in zdrav odpor proti njemu. Samo eno je žalostno: da je med ženstvom, tudi med šolanim, še toliko takih, ki se ne zavedajo, v čem je prava veličina žene, v čem njena TROJSTVO DRUŽINE Dolgo so jo prezirali, zasmehovali in na njen račun zbijali šale; dolgo so jo zanemarjali, jo puščali, da živi ali životari kakor ve in zna ali pa tudi pogine — saj to bi bilo po mnenju marsikoga še najbolje. Kaj pa je je treba: druiine in njenega jarma? »Ljubezen* ne potrebuje nobenih verig in za njene žive sadove naj skrbi država in hiralnice. Nam se hoče le življenja, življenja — slasti kn užitkov. Zdaj, ko leži družina bolna, smrtno nevarno bolna, je prišla iztreznitev, spoznanje, da je ta ustanova ipak vogelni kamen kulturnega človeškega občestva, da bi se moralo brez nje vse zrušiti. Okrog bolniške postelje se zbirajo razni zdravniki in dajejo svoje nasvete. Večina je silno daleč od resnice, saj hočejo še bolj razrahljati vezi med zakonci in otroci; nekateri hočejo družimo brez očeta, drugi hočejo poljubno izključevati otroka. In vendar je moč družine v njeni trdni medsebojni povezanosti, ki ne sme popustiti v nobenem viharju in jo more raztrgati le smrt; »m vendar je družinska enota možna in popolna le » trojstvu: oče — mati —dete. Ce se žena ne posveča družini vsa, je zlo. — Enkratno zlo, če jo razmere proti njeni volji silijo v pridobitni poklic, a je inače skrbna mati in žena, ki skuša svojo odsotnost kar najbolje nadomestiti in dati družini, kar je njenega; dvnkratno in trikratno zlo, če žena sicer nima pridobitnega poklica, pa trati čas in dennr za lepotičenje in zabavo ali pa morda tudi po raznih »sejah« in v »javnem delovanju« dvomljive vrednosti ali pa enostavno s postajanjem in praznim govoričenjem z znankami in sosedami. Nič ne pomaga, če je žena tudi ves dan doma, pa nima pojma o gospodinjstvu, se ne zna nobenega dela prav lotiti, nobenega denarja prav porabiti, ne ravnati z otroci, ne postreči v bolezni. S tem, dn se žena vrne iz tovarn in pisarn v dom, k družini, s tem samim družina še nikakor ne bo rešena. Ženam treba tudi vzgoje in šolanja za družinsko življenje, za materinski in gospodinjski poklic. Vzgoja in izobrazba za ta poklic mora biti tako resna in popolna, kakor le za najizbra-nejše poklice. Saj mora biti mati modra in pobožna ko svečenik, izvedena ko učitelj, dnlekovidna in prevdarna ko narodni gospodar, sposobna lečiti dušne in telesne rane kakor dober zdravnik Časi, ko je zadostovalo, da je bila mati le dobra, za vsako žrtev slepo pripravljena, so minuli. Zena-mnti zn časom ne sme zaostajati, sicer ne ume moža In otrok. ?»e več: žena-mati mora mimo preteklosti in sedanjosti poznati in gledati v bodočnost, svoje otroke vzgajati zn bodočnost, da: v svojih otrocih bodočnost oblikovati. Da se bodočnost ne bo zgrinjala nadnje slepo in nenri- flvtjenja, neprelomljiva božja zapoved, ki ima svojo oporo v milosti. Kako malo je še prodrlo med nas krščanstvo, da enoženski zakon vedno znova postaja vprašanje! Ce hi že enkrat zmagala v javnem, kolektivnem mnenju, kolektivni morali veljava (i. in 0. zn povedi dekaloga, kakor je n. pr. zmagala 5.1 Saj kraja človeku ni nič manj »prirojena« — otrok in divjak pa žival si vzame, kjer mu kaj ugaja, kjer kaj najde in ne vpraša po tvojem in mojem. A med kulturnimi in tudi le napol kulturnimi ljudmi velja kraja za nedopusten, sramoten zločin. Vsaj matere naj bi dosledno vzgajale svoje sinove v zavesti, da je samo ena ljubezen lepa in za pravega moža sprejemljiva: ljubezen z izvoljeno ž e e o, izmed milijonov izbrano, ki ne pozna drugega moža mimo njegu, svobodne medsebojno daio-vana in posvečena ljubezen, ljubezen na življenje in smrt z vsemi posledicami. Dn, z vsemi posledicami. Kajti tretji v družini je otrok. Eden iz dveh, nosilec njune krvi, njune osebnosti, njunih stremljenj — dobrih in zlih! — za nove rodove, vez med preteklostjo in bodočnostjo Kjer tega nočejo, tam ni družine, tam tudi ni pravega zakona, marveč le zakonska obstret za nebrzdane gone mesa in koristoljubja. Oče — mati — dete, šele to je prava družina, trdna in zdrava družina, sveta družina. CE STARI JOČEJO Eno najtežjih vprašanj in eno izmed najžalost-nejših poglavij našega slovenskega življenja je pre-užitek naših starih. Kako izročati zemljo in krov od roda do roda, ne da bi bili mladi preobremenjeni in ne da bi se starini godila vnebovpijoča krivica, da bi bil po naših kmetskih domovih božji inir in božja dobrota in božji blagoslov, ne pa sovraštvo, hudobija in prekletstvo? Socialno zavarovanje za starost tudi ua deželi, bi biln golovo ena pol, toda kje so zdaj ti načrti! Ko kmet niti davkov ne zmaguje in ko je postalo pri nas vse socialno zavarovanje klopčič zapletenih vprašanj. Kdo bi dejal: stari naj izročajo šele ob smrti. A treba pomisliti, da zahteva tudi majhno posestvo neprestano trdega dela, ki mu izgarani stari niso vselej kos, a mladi pa se nočejo ubijati na domu, če ne vedo, da se zase, in če ne morejo sami uporabljati sadov dela, kakor sami hočejo. Saj je več nego gotovo, da bi starši oh smrti ne izročali posestva drugemu kakor sinu ali hčeri, ki jim je bil v življenju desna roka in opora. Z malimi izjemami so stari tudi varčni in bi vse, kar bi se prigaralo in prištedilo na posestvu, ostalo pri hiši ter bi glavni dedič slednjič vse dobil: kar so pridobili starši in kar je prirastlo z njegovo pomočjo. Ta način je tudi priporočati povsod, kjer so pogoji zanj kolikortoliko ugodni. A marsikje stari ne morejo im mladi nočejo. Mladi hočejo samostojnost, hočejo lastno ognjišče, biti hočejo sami svoji gospodarji in gospodinje, kar je le preveč umljivo in naravno. Za take slučaje, ki so pač v večini, naj bi se skušalo preužitkarstvo urediti tako, da bi se obe gospodinjstvi iz vsega početka popolnoma ločili. Vsak gospodar naj bi v naprej mislil na to in si pravočasno uredil svoj i-kot sam, po svoji volji, ali vsaj možnosti, kjer mogoče v posebnem poslopju, če ne pa vsaj v posebnem delu hiše. To bi bilo dobro tudi zato, ker hi imeli potem tudi ostali otroci še vedno košček doma, kar zdaj marsikdaj nimajo. Dajatve bi si mogli stari — mimo vknjižbe — znvnrovati morda na ta način, da si kot svojo lastnino pridrže kako poslopje ali del hiše ali kos zemljišča, na katero bi mogli vzeti posojilo ali ga pa tudi prodati — vse to samo v slučaju, da bi mladi zanemarjali svoje obveznosti nasproti njim. Na račun MODNE NOVOSTI dokončna rešitev in umiritev. Ne čutijo spon, ki jih priklepajo na nižine, gredo dalje po izhojenih tisočletnih cestah in notranje nič ne vedo o novih potih in novih ciljih. Nič ne vedo o novem času, ko postaja Brezmadežna veliko znamenje na nebu za vse, ki streme iz temin in tegob gmote v jasne in vedre vižave duha. V tem znamenju mora slednjič priti i ženi i možu odrešenje iz toliko mučne in zapletene dvojnosti v sproščeno enoto nadstvar-nega reda. A. V pravljeno kakor usoda. Dobro in srečno bodočnost naj ustvarjajo matere v svojih otrocih. To pa je tako silna naloga, da je treba zanjo tistega popolnega znanja, o katerem govore veliki modreci. Pa tudi taka popolna uiati, ki bi to umela. še ne bi mogla sama rešiti družine in ji dati pravega življenja. Kajti bistveni del družine je tudi oče. Če je resnica, da sta moški in ženski duh bistveno različna, da so bistveno različne moške in ženske sposobnosti in vrline, potem je jasno, da je treba za skladno vzgojo otrok obeh činiteljev: moškega in ženskega. Kazen tega žena sama nujno potrebuje druga, prijatelja, s katerim deli vso sladkost in bridkost, vso veličino iin vso revščino življenja. Žena svojega zakonskega druga neizmerno ljubi, ljubi z drugačno ljubeznijo, kakor ljubi svoje otroke, on je del njenega življenja samega in brez njega se čuti nesrečno in osamljeno — mimo vseh otrok! Ce trdi nemški filozof Bergmnnn, da ženi-inateri ni nič do moža, marveč le do otrok, potem je to velika zmota in neresnica. Žena pač ni zgolj ^samica« kakor v živalstvu najnižjih vrst, marveč človek z najrazličnejšimi, silnimi potrebami in hrepenenji. Ne samo žena, ampak tudi inož se mora ves posvečati družini, v kolikor ga ne veže poklic. V zakonu tudi mož ni več svoboden, da bi smel iti, kamor in kadar bi hotel, trošiti denar, kadar in kakor bi hotel ali se zapreti vase in živeti z družino le na zunaj, na videz, dejansko pa jo puščati samo v radosti in bolesti. Ni nič drugače: zakon je jarem in upogniiti mu mora svoj tilnik tako mož kakor žena. Ce se složno, enakomerno upirata vanj oba, mož in ženn, in se med seboj bodrita in podpirata, potem jima postaja ta jarem z leti vedno lažji in slajši. V tej ne-razdružljivi vzajemnosti, v tej t e I e s n o d u h o v-ni ljubezni med možem in ženo je lek za bolno družino. Toda moški je naravnost ustvarjen za mnogo-ženstvo in se nikdar ne more v resnici ukloniti jarmu zakona z eno ženo — trdi isti nemški filozof in z njim mnogo drugih. Potem, seve, za krščansko družino ne bi bilo rešitve, ker Inž ne more večno trajati in bi moral zakon, zgrajen na laži, slednjič popolnoma razpasti in izginiti. Vemo pa, da kakor ženn ni zgolj >snmica«, tako tudi moški ni zgolj »samec«. Moški je človek, ki sta mu dana spoznanje in moč, da se dvigne iz nižin živalskega reda v višine nravnega reda. — Spolnost in njene slepe gone človek more in mora upokoriti, kultivirati, spraviti v soglasje z višjim človeškim zvaniem, da ustvarja kulturo, vedno višje oblike življenja, dn se vedno bolj primlka Večnim vzorom. Vernemu krtstianu ie tn namen lastnih pridelkov ali dohodkov od zemljišča bi mogli stari sorazmerno popustiti na dajatvah. Morda bi se dali preužitki izpreineniti po kakem posebnem sistemu v rento? Gre vedno le za to, da bi bili stari v svojih zadnjih letih zavarovani pred nevredno usodo zapuščenih, zlostavljanih rev, poleni ko so napojili zemljo s svojim znojem in iz-prešali za doni in družino zadnjo trohico svojih sil. Zn spore med preužitkarji in mladimi naj bi se na vsak način določila občinska, brezplačna razsodišča. Občani najbolje poznajo razmere po hišuh, razen tega je starim in mladim težavna pot v bolj ali manj oddaljeno mesto ali trg, kjer je redno sodišče. Slednjič je strah pomisliti, koliko kmetskih žuljev požro taka pota na sodnije in kako se zaradi lega še poglobuje sovraštvo in že itak neznosne razmere po hišah. Vsemu se da vsaj za silo odpo-moči, samo izhoda je treba poiskati iz starih, izvoženih kolesnic. Poklicanim naj se ljudstvo smili in naj mu pomagajo ludi v tem. Strašno je videti stare jokati, pravi slavna švedska pisateljica Selmn I.agerlof. A po naših kmetskih domovih teko te strašne solze v potokih in izzivajo božjo jezo in božje prekletstvo. In za velik del tega gorja so odgovorne žene — mlade gospodinje, ki vidijo v starih samo nadlogo, samo neljube tuje jedce, breme, ki bi se ga hotele na mah otresti. Ne pomislijo, da imajo slari na don.u svojo pred-pravico, mnogokje sta ga stara dva na svojih rokah zgradila, prigarala iu pristradaln, zdaj, ko sta onemogla, pa naj bosta tuja in nadležna v njem? Ne pomislijo na četrto božjo zapoved in hujsknjo može proti staršem. Ne pomislijo na svojo lastno starost in puste stare stradati in v betežnosti in bolezni Bogu na milo hirati in čakati smrti v popolni za-puščenosti in nepopisni bridkosti. Ali more biti taka sinaha kdaj res dobra mati svojim lastnim otrokom, ali jim ni marveč s svojim zgledom in svojo krivdo, ki se maščuje tudi nad otroci, sovražnica? Ko bi ljubezen, ki jo diha sveta božična noč. ganila srca vseh naših gospodinj in gospodarjev in bi po preužitkarskih kotičkih enkrat tekle solze radosti in tolažbe I L K. na čez komolce nekaka manšeta ali zapestnica ali pa je vsaj na ošiljen komolec prišit gumb. Pa to so malenkosti, ki se jim vsaka pametna dekle in žena lahko brez nadaljnjega izogne. Bolj sumljivo je, da se bliža moda drugim, bistvenim napakam prejšnjih ženskih mod Krila postajajo čimdalje daljša — večerne toalete imajo večinoma že vleČko, so v kolenih izredno tesne, spodaj pa so razporjene ali zvončaste ali plisirane, kar pa hojo ob stisnjenih kolenih le malo olajšuje. Ampak po tem nihče ne vpraša, glavno je, da daje »linija« obliko vaze... Pa naj jim že bo po plesnih dvoranah po njihovem okusu; bali se je le, da ne bi modno tiranstvo preneslo popolnoma dolgih kril na ulico, v delovno življenje. To bi pomenilo zopet prašna in blatna krila, škodo na zdravju času in denarju. Dalje se moderna ženska obleka vedno bolj tesni v pasu in ostalem životu — izvzemši seve zaenkrat rame — in spada moderc zopet med neobhodne potrebščine ženske opreme. Vsekakor moderni modrčki niso nikaki jekleni oklepi kakor nekdanji stezniki — a stvar vendarle postaja sumljiva. Mimo tega je tudi izrez za vratom dosegel svojo skrajno mejo navzgor im se je bati, da ne dobi nastavka ... Kakor je pa smer zaenkrat sumljiva, jo spričo velikih športnih, poklicnih in zdravstvenih interesov sodobnega ženstva vendarle upatj, da se moda vsaj v glavnem izogne nnznačenih skrajnosti. Pri obutvi ni še videti izprememb in ostanejo nogavice še vedno ena najobčutnejših postavk v ženskem toaletnem proračunu. Zanimivi so najnovejši poizkusi v Rusiji in Nemčiji, da bi se osvobodili pariškega modnega diktatorstva. Saj moda zelo živo posega v narodno gospodarstvo. Odločilnega uspeha ti poizkusi skoraj da ne bodo imeli. Pomembni so pa že zato, ker posvečajo prav posebno pozornost — delovni obleki za delavsko im kmetsko ženstvo. Tu bi se mogli osamosvojiti in ustvariti veliko koristnega tudi Slovenci. Brdek jnmper, športni klobuk in eleganten mul iz žrebetine. PAR MISLI O MODI Priznati treba, da je prinesla moda zadnjih desetletij — mimo vseh svojih zablod in izrastkov — ogromen, razveseljiv preobrat v ženski noši. Ta je postala naravna, enostavna, praktična in higie-nična. Izginili so trdi, tesni, visoki ovratniki, nezdravo stisnjeni životi; težka, široka in dolga krila. Človeku kar odleže, če vidi čisto preprosto ženico v lahni in lagodni obleki izcela, ki je nikjer ne tišči in ne vleče k tlom in je treba zanjo pol manj blaga kakor za prejšnja krila. Koliko lažje se v taki obleki hodi in dela! Sedanja dnevna moda je skrnjno umirjena in umerjena: povdarja vračanje k »ženskosti«. A brez norčavosti vendarle ni. Nekoč so modni diktatorji zaveli naivno ženstvo, da si je podlagalo boke in še celo itak ne ravno preskromno zadnjo plat in grudi, sedaj pa je naenkrat zagospodovalo geslo o poudarjenih in razširjenih ramah. Rnnie se pod-tagajo z žimo ali pa »povdarjajo« v obliki jarma ali komata, senčnika ali karkoli že takega — ali pa se prišije zgoraj na rokav balon ali kepa krzna. Kako je vse to spraviti pod plašč, je stvar vsake posameznice. Z rokavi samimi uganja moda prav posebne norčije; mnogokrat so neprijetno in nepraktično tesni, a na katerem koii mestu razšir-ieuL nairaie v komolcu, če ni drugače ie potegnje- Želim vam. ljubi prijatelji, da bi vam bilo prihranjeno in da ne bi nikdar videli solza v starih očeh. Da ne bi nikdar doiiveli. du bi se siva gluva naslonila na vaše prsi, iščoč opore, ali dn bi se vas v nemi prošnji oklenile stare, vele roke, vi bi pa ne mogli pomagati. Naj bi vam bilo prihranjeno, da bi videli stare pogreznjene v bridkost, katere jim ne bi mogli olajšati. Kaj so loibe mladih? Moč in upanje imajo. A kaka reva je, če slari jokajo, če se tisti, ki so bili v mladih dneh vaša opora, v brezpomoini tožbi Zfjrudijo! Selma Laoerlfif. SLOVENCI NA MADJARSKEM Splošno je znano, da so Slovenci živeli nekdaj daleč gori ob Blatnem jezeru, kjer je bilo v devetem stoletju celo sre-dišče države panonskih Slovencev. Toda to širno ozemlje je pod vplivom uiadžarizacije izgubilo svoje slovensko prebivalstvo, ki se je v mejah madžarske države ohranilo le med Muro in Rabo. V začetku 18. sitoletja se je s tega ozemlja izselilo nekaj evangeličanskega prebivalstva, ki je nato v bližini Velike Kaniže v župniji Somogy ustanovilo 11 slovenskih naselbin. Toda ta slovenski otok se je že sredi minulega stoletja popolnoma pomadžaril. Ostali pa so takozvani »ogrski Slovenci« med Muro in Rabo, to je v današnji Slovenski krajini. Ti prebivalci so se vselei na-zivali le Slovcnc ali Slovence, radi tega se njihovo ozemlje pravilno imenuje Slovenska krajina. Bolj malo je znano, da se leta 1919. niso združili vsi bivši »ogrski Slovenci« z ostalimi Slovenci in da tedaj lahko še danos govorimo o ogrskih Slovencih. Nf h število sicer m ogromno. S o k o 1 o v c i (Szakonyfatu) 1546 preb. in Slovenska ves (Rabatotfalu) s 760 preb. Samostojno župnijo tvori kraj Dolnji Senik (Alsoszolnok), ki ima 713 prebivalcev in je danes že skoro na pol nemški. Če prištejemo k temu številu prebivalstva še številne izseljence v Ameriki, tedaj lahko rečemo, da znaša .število rabskih Slovencev okoli 6000. Komaj pol ure od Slovenske vesi leži mesto Szcntgotthard — Sv. Gothard ali Monošter, kakor mu pravijo Slovenci to- in onstran državne meje, od katere je oddaljen komaj 15 km. Ime je dobil radi tega, ker se nahaja v njem samostan cisteroijancev. Monošter leži ob reki Rabi in je z železnico zvezan z Madžarsko in z Avstrijo. V Monoštru sta okrajno glavarstvo in sodnija ter ostali uradi, ki vplivajo raznarodovalno na slovensko prebivalstvo. Iz Slovenske vesi hodijo ljudje tudi v cerkev sem, kjer poslušajo madžarsko pridigo in moli o iz slovenskih molitvcnikov. Nekdaj so tukajšnje tiskarne tiskale tudi sloven- s jVer^ 7UČL CD J ves J COtKovcl-^K rfia. šooci )Steva.tiouci >ci •H-H-4^ O \ 'Vel.DolenclO . V. OMarftovcL oKuzcfablanfDB&rgča. salouc^ / J U G 0 S L ^KitKa.rovci / . / o OVerice9Andoo', t Vr. f~TrclKova.O i&eUvd f < vendar bi pa morali mi vsi vedeti vsaj to, da so Slovenci na Madjarskem še danes. Saj je vedel za vasi rabskih Slovcnccv leta 1849. Peter Kozler, ko je v »Sloveniji« (št. 55—57) v članku »Slovenci na Ogrskim« imenoval tudi vasi ob Rabi. Dalje jc 1. 1864, dr. Janez Bleivveis v svojem šaljivem čitalniškcm govoru »Slovenski jezik ali kranjska špraha«, naštevajoč obmejne slovenske kraje, omenil tudi slovenske vasi, ki se nahajajo še danes na Madžarskem. — Najboljša poznava-vec prekmurskih Slovencev, haloški župnik Božidar Raič, je 1. 1860. celo potoval po teh krajih, o čemer je poročal v Letopisu Matice Slovenske 1. 1868. Obiskal je tedaj zanimivega pisatelja Jožeta Košiča, ki je tod župnikoval. Da so ti kraiji slovenski, jc priznal v delu »Die osterreich-ungarische Monarchic im Wort und Bild« tudi pisec članka o železni županiji Balogh, ko je na str. 378. IV. zvezka zapisal, da živijo v monoštrskem okraju .Vendi«, kar znači po madžarski terminologiji: Slovenci. Šematizem sombo-tcljske (Szombathcly) škofije označuje jezikovno pripadnost teh župnij z »lingua slovenica« — slovenski jezik. Kako so ostali rabski Slovenci v bližini Monoštra (iz Monastcrium, madž Szcntgotthard) po trianonskem miru šc dal,e na Madžarskem? Ko jugoslovanska delegacija na pariški mirovni konferenci ni dosegla, da bi dobili vse rabske slovenske kraje in ko sc ludi misel kondorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo ni uresničila, _ tedaj je zahtevala jugoslovanska dclegacija, naj se priključijo naši državi vsaj mesto Monošter in župnija Dolnji Senik, Gornji Senik teT Štčvanovci. V podkrepitev svoje zalile-ve so navajali madžarsko uradno statistiko iz leta 1890., po kateri jc bilo v dvanajstih občinah monoštrskega okraja 4586 Slovcnccv, 1406 Madžarov in 1172 Nemcev. Zlasti francoski delegati 90 bili naklonjeni zahtevam Jugoslovan,' kc delegacije. toda izvedenec zo Ameriko, univ. prof. v Ne%vyorku Vonson sc ni mogel odločiti zn priključitev teh krajev jugoslovanski državi. Ker v mestu Monoštru, ki so mu priseljenci in madžarska uprava dali tuj značaj, niso mogli izkazati slovenske večine, jc ostalo ozemlje rabskih Slovencev v madžarski državi. Zaman so p:sale »No-vine« v mesecu osvoboicnjn Slovenske krajine: »Znate pol do Sentgothiirda, kjer vrtela nosi Raba? Tam slovenska bo zastava slavno-dično plapolala!« Meja med Jugoslavijo in Madžarsko gre po razvodju med Muro in Rabo, katera jc narodnostna meja slovenstva na Madžarskem. To razvodje doseže v Srebrnem bregu komaj 404 m. Slovenci na Madžarskem žive danes v devetih vaseh. Nekdaj jc segal slovenski živel j šc naprej, kar nam pričajo slovenska kra cvna imena, kakor: Čretnik, Kr&ica, Troušče, Zidova itd. Ako prestopimo mejo pri Trdkovi, dospemr v kraj Gornji Senik (madž. Felsoszolnok), jki šteje 1580 prebivalcev. Gornji Senik tvori z vasjo RItkarovci (napačno: Rilkanovci, v brošuri Naši onstran meje, str. 97; madž. Ritka-haza), ki ima 224 prebivalcev, samostojno župnijo. Današnji župnik je po rodu Beli Hrvat z Gradiščanskega. Rttkarovci so pred 1. 1919. pripadali župniji Veliki Dolčnci po pobočju ob glavni cesti, ki pelje proti Monoštru. Vsa okolica je hribovita in deloma .pokrita z gozdovi — vse tako kakor na našem Goričkem. Čez hribe vodi pot preko polj, gozdov in potokov, ki so označeni na specialni karti s takimi slovenskimi imeni kakor: K6mlovjc, Stavljenica, Črna mlaka. Stara, Velika in Gornja Cčlina, Hii-bovje, Na koponjo, Pribroj, Duga zemla. Gnojnica, Podrastck, Grajka itd. Tod se razprostira ozemlje druge slovenske župnije štžvanovci (madž. ApfitistvAnfalva). Kraj sam ima 513 prebivalcev; ostale vasi, ki pripadajo tej župniji, pa so: Verice (Permise) s 176 prcbivalci; An d ovci; (Orfalu) z 286 prebivalci: Otkovci (Ujbalazsfalva) z 263 preb.; ki sc vtihotapila v njihov zajemljivi besedni zaklad. Glavna posebnost tega govora je, da ženske govore o sebi v moškem spolu (na pr. gya san išu = jaz sem šel); dalje se glas »k« spreminja ponekod v u.ehak »č« (na pr. kiinja — čiinja = kuhinja); običajni prekmurski »ti« preide v »o« (loj — tudi); »o« prehaja v »a« (naužač — no-žič). Po-možnik »biti« se na pr glasi: sim, siš, si itd. Besedni zaklad pa je nadvse zanimiv. Celotno melodijo tega najsevernejšega slovenskega govora pa označu e naglo menjavanje glasovne višine. Prebivalci teh krajev imenujejo sami sebe »Slovene.«, kakor običajno po vaej Slovenski krajini. To so izjavili tudi pred razmejitveno komisijo (gl. SI a vi č v Mladiki 1923). Tu je tedaj ohranjena praoblika narodnega imena, enako kakor med' Beneškimi Slovenci. Kot posebna krajevna označba teh krajev pa živi naziv »Bomčcke«, kar je menda isto kot »Bogmeji« (Prešerenl). In bodočnost Slovencev na Madžarskem? Ohranili so se do današnjega dne v neprijaznih razmerah Poznavavci pa menijo da madžariza-cija s tako naglioo napreduje, da bo ostalo le še nekaj rodov slovenskih ... V. N. LETOŠNJA SVETA NOČ Na las je podoben današnji čas razmeram, ki so vladale pred 19.30 leti, ko je bilo rojeno betle-ticmsko dete Rimski imperij je vladal ves takrat znani svet, in sicer čisto po kapitalističnih načelih in principih. Ravno v času Jezusovega rojstva je bil ta kapitalizem na višku. Dva razreda sta bila, razred bogatinov in razred nemaničev, proletarcev. Dva tisoč magnatov je razpolagalo z vsem, kar jc bilo na zemlji. Proletarci so bili gonilna sila tega kapitalističnega gospodarskega reda. V takratni zakonodaji je bila sebičnost podprta z družabno in državno avtoriteto, kar jc seveda nujno privedlo do demoralizacijc bogatašev in do razpada take, sicer mogočne, a trhle stavbe. Prišel je nov red družbe in gospodarstva, ki ga jo prineslo in izoblikovalo krščanstvo. Bog je obla,podaril zemljo in človeštvo s polnim blagoslovom. Vsega jc dovolj! Toda letošnje božične praznike bo motilo veliko netibranih glasov, ker je svet danes poln krivic, zmešnjav in zablod. Ogromna jc danes armada lačnih in hednih. ki prosijo delo in zaslužek za sebe in za svojo družino. Do strašne številke 30 milijonov je v letošnjem letu narasla brezposelnost, posledica nekr-ščanskega gospodarstva. Kje pozna svet svojega bližnjega, čc vidi revščino in glad, pa ne mara pomagati Pšenico raje sežge. kavo zmeče v morje in bombaževe nasade pokonča, kakor pa da bi sto- ril dobro delo. Dobička željna sebičnost potiska r kot idejo pravičnosti. Vsak se rije sam zase skozi življenje, kakor ve in zna. Čim več jih odrine, tem bolje zanj. Če je tako, ni čudno, da propadajo moralne vrednote. Človeštvo vpije danes z istim hrepenenjem po rešitvi, kakor pred 1933 leti. Svetonočne pesmi še ne razume. Če bi jo razumel, bi proletarijat ne bil (ako nezaveden. Nc zaveda se, da bi bil brei moči, če bi ne bilo svete noči. Sedanje razmere in gospodarstvo niso v skladu s svetonočno hlagovegtjo. Naš materialistični čas se trudi, da bi iz ljudi napravil živali, in hvali to še ket velik napredek. Delavci čutijo ta napredek v svoji zapuščenosti in revščini Zato mora krščanstvo zopet rešiti uboge ljudi nove sužnosti. Sredstva je pokazalo betle-liomsko Dete. Ta sredstva bodo osvobodila reveie in zatirane, ker bodo vdahnila duha ljubezni v mrzla srra. Družabni organizmi razpadajo in revščina je zato tako velika, ker dušam in srcem manjka krščanstva. Sebičnosti nc kroti več krščanska moč, zato so tako žalostne razmere. Delavstvo naj spozna, da more samo božjo Dete pomagati delavskemu stanu. Odvrne naj sc od tistih, ki mu hočejo vzeti vero Njega. To vero pa ohranja čisto in neskaljeno samo katoliška cerkev, ki ima ves oni neizmerni blagoslov, ki ga je Jezus prinesel na svet. BREZPOSELNEGA SVETI VEČER ske knjige v prekmurščini, n. pr. koledar »Dober pajdaš« in knjigo o ženitovanjskih običajih (ki je pa ni napisal Velič, kakor trdi Debeljak v ŽAS 1933). — V mestu, ki ima 30C0 prebivalcev madžarske, nemške in slovenske narodnosti, se nahaja tudi popolna realna gimnazija. To gimnazijo so obiskovali do prevrata tudii dijaki iz Slovenske krajine; še danes jo obiskujejo tamkajšnji slovenski sinovi, a večinoma le iz najbližje Slovenske vesi. — Moinošter je tudi sicer privlačen za prebivalce iz bližnje okolice: tu se nahajajo tovarne za svilo, za kose in tobačne izdelke. Iz najbliž e slovenske vasi je delalo tu včasih več sto delavcev. Zemlje je malo in še ta ne nudi dovolj živeža; zato so bili ljud.e prisiljeni hoditi na sezonsko delo na veleposestva, šc bolj pa so sc oprijeli izseljevanja v Ameriko. Danes ima skoro vsaka druga hiša v teh vaseh svojce v Ameriki. Gmotnemu položaju je primerna tudi zunanjost slovenskih vasi ob Rabi. Tam, kjer so si Ame-rikanci opomogli, imajo zidane hiše, ki so si vse podobne iti jih označuje stebričasto stopnišče vzdolž cele stavbe. Ponavadi ima pročelje troje oken z zelenimi oknicaini. Večinoma imajo eno sobo, pri premožnejših tudi dve ali celo tri. V hribih pa so pogostejše lesene in s slamo krile hiše, ki imajo še neko posebnost: odprto ognjišče v kuhinji. Kuhinj s takimi ognjišči jc še 25—30 odstotkov. — Narodopisac, ki jc proučeval tc vasi, je zapisal. »Sramujejo se tega stanja, ženski svel komaj pusti človeka v kuhinjo in med gostim stokanjem obljubljajo: »Saj, če pošlje san ali mož dolarje ...« (gl, dr. Avgust Pavel. Etnolog 1931, 135). Kakšna jc duševna kultura tega ljudstva? Zlasti v hribovitih, od glavne ceste odmaknjenih krajih, jc občutna nezaupn-ost liudi proti tujcu. Deloma so krive tega krajevne razmere, deloma pa vsa njihova preteklost. Mnogo bolj so va eni občevanja prcbivalci v bližrV m mestu, kamor pogosto hodijo. Resnični značaj teh ljudi pa je skromen in prijazen Značilno in tipično osvetljuje to stran dogodek, ki ga je zabeležil dr. Slavič v svoji knjigi »Prekmiirje«, str. 96. Na polju je govoril (leta 19181 z neko ženico o navadnih stvareh. »Govorila sva tudi o tem, kako daleč segajo Slovenci, na kar jc z veseljem iz;avila: ,Tu jc vse slovensko!' Ob slovesu pa: .Hvala, ka tak IcpO guifol'« Šole so že od nekdaj popolnoma madžarske. Ic verouk sc še deloma poučuje v slovenščini. Zastopniki neke obme:nc vasi so zahtevali pred mednarodno razmejitveno komisijo, naj se verouk ,• učuic v slovenščini (gl. Slavič, Naše Prckmurje, v Mladiki 1023). Vendar pa starejši ljudje ne obvladajo madžarščine, mlajši pa io lc za silo lomijo. Kadar zapustijo šolo, ostanejo brez vsake prosvetne naprave, u. pr. društev, knjig in časopisov. Edino slovenski molitvenik jih spremlja v življenju. Danes jc lo zlasti »Molitvena knjigi«, ki jc pod imenom ■ staroslovenska kniga« žc od nekdaj najbolj priljubljena po vsej Slovenski krajini Spisal jo jc Mikloš Kiizmič 1. 1783., danes pa je doživela že 20. izda:o' — Vendar pa jc to ljudstvo zelo dovzetno, nadarjeno in tikažcljno. To dokazujejo n. pr. izseljenci v Ameriki in oni, ki pridejo v višje šole. Ker je prebivalstvo takorekoč zaprto pred svetom, jc zlasti močna domača Iradicia. ki sc posebno izraža v n:'hovih običaiih, verovanjih in v jeziku |Nckaj naideš v »Slovencu« 24 dcccm-bra 1031, »Božič v Slovenski krajini«.) Žal, da vse lo bogastvo ljudske duše šc ni dvignjeno Naša dolžnost je, da takoj in sistematično poskrbimo z;i lo, dn sc preišče vse narodopisno gradivo in reši pred pogubo! Govor rabskih Slovencev je isto nareč;c, katero govore ob tformem teku Lčdave ali Pretoke v Slovenski kra ini. Vendar pa ima la govor šc dokaz lastnih potez in posebnosti. Žc narodopisni pisatelj J. Csaplovics ie zabeležil 1. 19?8. v svojem spisu o Hrvatih in Slovencih na Madžarskem, da jc govor teh kra-'cv prccci starinski iti samosvoj. Vsak dan pa narašča vpliv madžarščine, A*tveni Brez dela, kakor vedno, romam po cestah. Sluzast zrak leži težak in vložen na mestnem tlauu, tlači vse, kar bi utegnilo biti kakorkoli veselo in svetlo. Hoče se mi prostranstva, neskončnega obzorja. A drži me cesta: vodi me kakor usoda. Na trgu pred cerkvijo sem. Danes ni nedelja z zvonovi, vonjem po kadilu in praznično obleko. Delavnik je na vseh obrazih Ne, ne na vseh. Tamle igrajo otroci svoje pravljične sanje. V njihovih očeh je nekaj tistega prostranstva, ki ga iščem. Tu sredi trga za božična drevesca stoji ielka, gola ko svetnica in nema ko spokornica. Stoli in je sen in molitev slutenj prevzetih otrok. Vleče me k njej. Nova mi je v mojem dnevu, pa vendar mislim, da jo poznam iz prvih časov, kakor oo-z.nam od takrat tudi še molitev, s katero sem se kot majhen otrok obračal k Bogu. Kako daleč je zdaj vse to! Jelka mi nekaj govori, čisto razločno razumem njene besede »Iz daljnega gozda so me pripeljali,' začne, da sc moram spomniti na otroške pravljice: rNekoč je bilo.. .c »Za visoke reči sem namenjena. Družina čaka name. Oče v skrbi in stiski, mati v ljubezni do svojih otrok, katerim bom na sv. večer oznanjala Kristusovo blagovest. Kma 'u pride 'isti. ki me plača in vzame, da bom mogla izpolniti svoj namen.-ere in poveličanje božičnega drevesa •-' tem. k,ar jemljem s seboj na pot v svoj brezposelni adveri. Sv. »pepr Praznujejo, ljudje v svojih domovih, prižigajo luči in po.jo pesmi o miru. Praznujejo in počivajo, kakor moram tudi iaz praznovati in počivati dan za dnem. le da brez luči. le cla brez pesmi! Zopel grem svojo pot po cestah Tamle pospravljajo jelke, zadnje, ki so še ostale Prav velike so vmes, ki so nekoč pač saniale o pabčali. Za okni vzžarevajo luči, prav tako kakor nn božičnih dopisnicah. Ali je res še kje kaj sveto- nočnemu čudežu podobnega? Zflstori na oknih varujejo svojo tajno in molče. Domov ne morem. Tam med štirimi stenami mojega uboštva živi očitek. Pred tem je treba bežati, kamorkoli že! Noč ima pač prostora za katerega izmed nas. Božična popevka mi cvili nasproti iz starega gramofona in v nos mi udari zatohlo ozračje predmestne krčme. Brez miru bežim v pokoj božjega hrama. Skozi omrežje, ki loči preddvorje od svetišča, morem videti oltar in jaslice. Mali svetniki, kako so se znašli tu po prastarem običaju! Vsi slovesni ' hi' resni so in prevzeti od svoje igre in polni milosti božjega Deteta. Nobeden si ne upa dihati in živeti od preobilice čudeža v jaslicah. Samo v veliki srebrni zvezdi, ki stoji nad streho, živi in tke svetloba večne luči. Vse to vidim od daleč in mi je kakor privid, kakor sen. Pokleknem, prav kakor pastirji ob jaslicah, in setn kakor eden izmed njih in verujem, da sem blage volje kakor oni. Čutim, kako zdaleč počiva na meni pogled božjega Deteta in jecljam molitev, brez zveze vso ubogo. Božje Dete. slab pastir sem in ne prinašam s seboj nobene ovčice; prinesti ti moreni samo svojo osamljenost. Jezus, tesarjev sin. daj mi toliko, da morem tesati, pn naj bo iz, lega ludi le križ, ravno velik dovolj, da pribijeni nanj svojo malo-dušnost in osamljenost! Silves travo Kako vsi praznujejo! Eni se poslavljajo in se le neradi ločijo od starega leta: in toži se jim po tem, kar zapuščajo. Drugi upaio nn novo leto z • novim pogumom, v njih so želje, ki računajo na izpolnitev. Meni se po ničemer ne toži in ničesar ne želim. Čakati: to je moja usodo, in čakanje ne pozria ne nazaj ne naprej! Staro leto oddaja svoje zvezde novemu. Kako lepa srebrna igra na nebu. Naj se udeležim te igre, moj Bog! Naj včlenim v igro vesolja svoj brezposelni dan, svoje brezdelno leto! Daj mi bili, če že drugače ne morem izpolniti svojega življenja, Ivoj otrok, ki Tebi nn čast igra' igro zvezda, nebeško igro na zemlji. Dvanojsl bije v stolpu. Korakam v novo leto. In nisem več tujec na svoji cesti. L. V. Ureditev družbe na pod-'a#j: stanovske vzajemnosti Danes se mnogo govori in piše o stanovski vzajemnosti, a stanovski ureditvi družbe in o stanovski državi. Ker pa so izšle te ideje iz krščanskega kroga in jim je dal prav poseben poudarek papež Pij XI. v svoji okrožnici -Quadrngesimo anno . zato doživljamo dan na dan smešenje, blatenje in omalovaževanje leh idej. Predvsem je proti ideji stanovske ureditve družbe vstal ves kapitalistični svet, ker je začutil, dn v stanovski družbi zanj ne bo več prostora, potem pa so zagnali krik tudi marksizmi vseh vrst, od materialističnega do •krščanskega. Napadi se seveda ne vrše zato, ker je stanovska ideja slaba, zgrešena in nesposobna ustvarili novih družabnih razmer, ampak zato, ker jo priporoča papež kot predstavnik katoliške Cerkve. Kar pa prihaja od te strani, lo je treba pobijati in smešiti in označiti kot nekaj takega, kar ima namen pomagati kapitalističnemu stanu, da obdrži vso moč v rokah in še naprej izmozgava delovno ljudstvo. Kaj je prav za prav s stanovsko ureditvijo družbe? Ali je papež napravil in izdal kak načrt za stanovsko ureditev družbe ali zn stanovsko državo? „ Papež Pij XI. jo v svoji okrožnici >Qundra-gesimo milo- poudaril stanovsko idejo in jo priporočil človeštvu, da jo uporabi pri obnovi družabnega življenja Samo Idejo, smernico ie dal pap-»ž, idejo, ki ni nova. le dn se je že preveč zameglila in skoraida pozabila, zn kar so seveda poskrbeli ne eni slrani kapitalisti, na drugi strani pa marksisti. oznaniujoč razredni boj kol edino rešitev zn proletarijat. Ideio stanovske ureditve družbe je pri nas že pred več kot 30 leti izpovedal dr. Janez Et. Krek v svojem »Socializmu", r"koč: Mi stoiimo na stališču stanovskih korporacij. Prepričani smo, da je brez njih »gospodarski- red nemogoč. Frune Terseglav piše v »času* (1932—1), da o principu, da mora bili družba zgrajena na vzajemnosti delovnih stanov, med pametnimi ljudmi sploh ne moro bili diskusije. Kako naj se tn misel izpelje v vseh podnb-nostili, o tem papež ne govori, ker to njega ne tiče. To je delo nas vseh, še posebej pa delo vseh izobražencev in javnih delavcev. Zato moramo z veseljem pozdraviti vse nasvete in načrte vse razprave in predavanja o tem predmetu Ni seveda s tem rečeno, da je vse prav dobro In edino pravilno ter brez zmot in pogreškov, toda vedeti moramo, da so nrinripiclne osnove resnične in pravilne. Predvsem opozarjamo na knjigo dr. Jakoba Alekslča: Stanovska držaja, dalje na izvajanja dr. Gosarja v knjigi »Zn nov družabni red. in na članke dr. Ušeničnika. dr. Ahčina i. dr. v »Času«. Z demagogijo, z zabavljanjem in smešenjem ne bomo rešili niti enega socialnega prob'eoia. Rešitev je v vztrajnem in sistematičnem delu. Silno lahko je oznanjati radikalna gesla in trositi fraze po svetu, neizmerno težko pa je izpeljali tudi najmanjši načrt, ki gre za tem, da se zboljšajo družjibne .azmere. Toda mi, ki priznamo voditeljstvo Cerkve tudi v socialno-etičnih vprašanjih, hočemo študirati, delati in graditi — in to velja prav posebno za •pra-šanje stanovske ureditve družbe — na temeljih, ki so nam dani v papeževih okrožnicah. Ne bo ias oviralo ne smešenje ne ironiziranje v raznih listih in revijah (»Delavska politika«, »Besedac i. dr.), da ne bi šli vztrajno dalje po začrtani poti in ob novlii današnii družabni red po cvangcljskih aa-čelili. SMUČANJE - VIR ZDRAVJA IN VESELJA KAKO NAJ UČIMO OTROKE SMUČATI ŠPORTNIKI KRAMLJAJO... Kadar gre človek ua obisk k prijateljem, ■se najraje zaustavi pri onih, s katerimi je prebil svoja najlepša leta. Zato sem se tudi jaz oglasil pri svojem pri-jaielju, s katerim sem več let telovadil, s katerim sem tekmoval na mednarodnih tekmah in s katerim sem se boril ramo ob rami za naše državne barve To je absolvent berlinske visoke šole za telesno vzgojo, trener ilirijanskih plavačev in lahko-atletov, sedaj vodja smučarske šole na Pokljuki, Drago Ulaga. Menda ni med nami spor nika, kateremu bi bilo njegovo ime neznano. Tudi tujina ga pozna, ne samo njegovi šolski kolegi in kolegice, temveč tudi mednarodni svet, saj je najti njegovo ime v listi mednarodnih telovadnih tekem vedno v najsprednejših vrstah. Pri obisku sem ga dobil ravno po kosilu, ko je zatopljen v neko smuško tehnično razpravo sedel ob pisalni mizi, njegov sos.anovalec, maratonec Šporn, pa je s »Slovencem« v roki sedel pri radiju in urejeval komaj slišno glasbo. »Bog Te živi Ivo,« je njegov običajen pozdrav in v tem je odpravljena vsa formalnost — krepek stisk rok in že smo si sedeli nasproti trije športniki, stari tekmovalci. Nato sem moral pripovedovati, kaj je i\>-i klubu kot nekako potrebno zlo. Kakor je pri drugih panogah športa paziti na pravilno vzgojo, isto velja tudi za smučanje. Kako naj pravzaprav učimo otroke smučanja? Po otroško, je najkrajši in najboljši odgovor. S tem seveda ni ifteno, da jih moramo učiti z igrač-kanjem, mehko, brez načrta, ne — ampak upoštevati moramo otroško telesce in otroško duševnost. Pri otroških smučarskih tečajih se greši predvsem v tem, da se servira pouk olrokom na isti način, kakor odraščeni mladini. Človek dobi utis, kakor bi t.il namenjen tak tečaj smuškim učiteljem, ne pa veseli, razposajeni deci. Smučanje se je v zadnjih letih tako razširilo, da ga ni kraja, kjer ne bi bilo smučarjev. Razum- bi bilo predolgočasno, monotono. Po četrt, kvečjemu pol ure zadostuje za eno vajo. nato so da otrokom malo odmora, da se kepaio ali se igrajo, potem se šele preide k naslednji vaji. Ni treba imeti nobene bojazni, da se otroci ne bi priučili V*:? " W m t xV, —. J --r-?, .., is.. Janezek in Joško čakata smuškega učitelja ljivo, da naši otroci niso ob strani gledali ta razvoj, ampak so prav pošteno posegli vmes. In nešleto otrok čaka vsako leto, da jim sv. Miklaž ali Božiček prinese najljubše darilce — 9muči. Za razmah tega lepega zimskega športa so mnogo napravili si>ortni klubi in pa reklama raznih letovišč in tvrdk z zimsko-sportnim orodjem, če kak spori, prav gotovo zasluži smučanje vso našo pozornost in naša naloga je, da delujemo na tem, da ga oso-bito naši otroci goje. Zato bi bilo prav, da bi se v zimskem času vpeljalo smučanje kot obvezen predmet v vseh onih ljudskih šolah, kjer so dani pogoji, odnosno, kjer imajo sneg. Če ne gre drugače, naj se otroci smučajo v urah, ki so določene za telovadbo. Kajti neprimerno bolje je — in to ne samo iz zdravstvenega stališča — da se otroci gibljejo v svežem zraku na prostem, kakor v zaprtih, neredkokrat v zaduhlih telovadnicah. Zatorej z otroci pozimi ven na sneg. Kako pa naj pravzaprav učimo otroke smučanja? Izven dvoma je, da način, |>o katerem se vež-bajo odrastli, za otroke ni primeren. Že starejši ljudje se naveličajo dolgo časa vaditi eno in isto stvar ter si želijo spremembe, kaj šele otrok. Zato ni bilo čisto napačno, če bi kar dve uri zaporedoma poučevali otroke recimo plužno zavoro. To Skijoring z darilci — le hitro konjiček smučanja, če se ne bi z njimi vadilo po takem načrtu, kakor za odrastle. Pri otrocih mora vladati ves čas največji red in disciplina, toda postopati je ž njimi lepo, očetovsko, vedno pa tako, da bodo imeli respekt pred svojim učiteljem. Vaje brez notranjega doživetja, ne morejo mladini nič nuditi, najmanj pa tedaj, če se podajajo vedno v isti obliki. Malo tvarine in še listo vedno v drugi oblikf mora biti načelo vsakega otroškega učitelja. Cilj pouku mora biti že vnaprej jasen: da se priuči mladina na najenostavnejši in najprijetnejši način smučanja. Tudi ni pri otrocih tako važno, s katerimi vajami jih pričnemo učiti. Kajti oni so tako pripravni in sc njihove drže običajno tako naravne, kol pri malokaterem odrastlem človeku. Otroka namreč še ni pokvarila moderna civilizacija, kar se naravnega gibanja tiče. In baš zato imajo poseben občutek za ravnovesje, ki je tako važno pri tem sfiortu. Z otroci vadimo smučanje tako, kakor najbolj odgovarja njihovim telesnim zmožnostim in njihovi duši; da obdrže vsi. pa najsi so krepki ali šibki, nerodni ali pripravni, veselje in ljubezen do stvari. Tn potem smo si lahko svesti, da usj>eh ne bo izostal. Z otroci torej smučajmo — toda po olroško! I. K—er. : .1 m>I REKORD V SMUSKEM SKOKU Današnja doba je doba rekordov. V športu skoraj ne mine dan, da ne bi čitali o tem ali onem svetovnem rekordu, ki ga je postavil kak »kanon« svetovne »klase«. Ne smemo pa misliti, da v prejš- ■ Višek smučarske umetnosti njih časih nismo imeli pogumnih mož, ki so postavljali rekorde, katerim se še danes čudi ves svet. Kar poglejmo smuški skok od 200 m globine in 160 m daljave, ki ga je napravil nek nemški vojak pred svetovno vojno. To ni nikaka bajka, ainjiak jo resničen dogodek, ki so je tako-le odigral : 11. februarja leta 1911 je bil vojak Eurdres od 5. lovskega bataljona z nekaterimi tovariši v visokih in izredno nevarnih turah nemškega gorovja Zlasli po žitni 'so v teh krajih do 200 m visoko navpične stene, ki gledalca ob pogledu na nje kar strese. Marsikak tihotapec je na teh krajih našel smrt. Proti poldnevu je prišla skupina vojakov na najvišjo točko tega gorovja. Tu je pihala strašna burja, ki je lako razpihala sneg, da je nastala gola, ledena ploskev. V tej burji so šli vojaki navzdol jio hrbtu gorovja, gosta inegla jim je onemogočila vsak razgled. Več ur so že hodili pod vodstvom Eurdres-a, ki je bil stalno spredaj. Njemu se je ta šport zelo dopadel in je bil še celo vesel, da so tako dolgo tavali po teh nevarnih krajih. Toda kar naenkrat ga je močna burja potisnila na rob zasneženega prepada česar njegovi tovariši niti opazili niso. Nič hudega sluteč, je hotel prevoziti dozdevno zasneženo luknjo in že jo zdrsnil pri polni zavesti v skoraj brezmejno globino, preko največje skakalnice, ki se je je kdaj kak skakalec poslužil. Ta vojak je potem pripovedoval, da je »frčal« v izborni drži navzdol, kar je tudi verjetno, ker bi ta fantastični skok sicer malo drugače končal, kakor je. Lepo je doskočil in se mu ni drugega zgodilo kot lo, da si jc v levem kolenu nogo nekoliko poškodoval; da je ta neprostovoljni skok tako srečno končal, je pa seveda pripisovati izredno visokemu in mehkemu snegu, kajti 200 m je pa že precejšnja globina. V sneg se je seveda globoko zaril, iz katerega se je sam izkopal in ko so ga našli njegovi rešitelji, jih je z nasmeškom na ustnicah pozdravil. Dobro razpoložen, kot bi bil to premišljen rekordni poskus, se je vsedel na sani, na katerih so ga odpeljali v bližnjo vas. * Leta 1011 ni nihče mislil na to, da bi se iz tega skoka napravil kak poseben čin; zalo ga bo pa današnji, rekordov-željni svet. s tem večjim zanimanjem sprejet. mm ji®*©* rm* ■ sS&s [iSiiN -jftja mMI® Smučarjev sveti večer Blagoslovljene praznike In srečno Novo leto zeli vsem članom kakor tudi nflHovim družine m L deiavshu honzumnO drUŠivO V Ljubljani DELNI OBRAZ SLOVENSKE UMETNOSTI FRANCE KOBLAR: SLOVENSKI IN KATOLIŠKI ROMAN Mnogo so žc pisali dnevni kakor Uudi periodični listi o zanimivem vprašanju, v koliko je sodobna slovenska innetnost v»eh vej pognala iz domačih potreb in ima zategadelj vtisnjen slovenski obraz. Kajpada se vsestransko na tako vprašanje ne da odgovor»ti, zlasti če stopiš pred vprašan ca nenadoma tn mu nasuješ (nepripravljenemu) prgišče vprašanj. Vendar se da tudi v kratkem odgo v oni, lci je utrgan kot utrinek, pokazati glavna misel o predmetu. Poleg tega pa nas je zanimalo vprašanje o vrednosti, poslanstvu itd katoliške književnosti, in sicer tem boij, ker je bilo o njej že dosti nepravično napisanega Naj razgovor z g. profesorjem Koblarjem to stran vsaj v bežnih utrinkih razsvetli. Kaj je svojstvo katoliške književnosti? Kakšno bi moralo biti njeno Svojstvo katoliške književnosti je, da je v njej dub katoliškega poslanstva, ki je služba za odrešenje človeka. Zato je v vsej življenjski iskrenosti in sproščenosti vezano samo po ono-stranski zasidranosti. Ta metafizična nujnost je vsa vezanost krščanskega umetnika. Zato bi bilo tudi njegovo poslanstvo posebno danes, da z vso neusmiljeno svobodo in i ciničnostjo pokuže na rane človeštva, na neskladnost resnice in videza, na gorje, ki prihaja iz materialistične mehanizacije in plitvin damu&nje družbe, da budi svetu vest in mu odpira pogled za nadnaravne vrednote življenja. Morda bo kdo le misli obsodil, da so črnoglede in krščanskemu optimizmu nasprotne, morda tudi da so malovcrne. Ta ue vidi v svet. Mislim, da bi s tako umetnostjo krščanstvo prešlo iz za tišja in današnje tesnobe v široke ljudske tokove. Svojstvo kat. lepe literature je bilo do danes i večinoma spodbudno, zaključeno v sebi in pisano samo za katolike, čas kaže drugam. Samo pravega, pogumnega umetnika je treba. Ali ima kat. književnost vrednost ostalih književnosti? V tem smo menda Slovenci najbolj kritični in največji dvomljivci. V svetu tega vprašanja skoraj ni, morda je važno še tam, kjer si razne veroizpovedi stoje tesno druga ob drugi. Vrednost umetnine se ne meri po snovi ne po predmetu; pač je važno, kaj pisatelj piše, še bolj pa kako predmet obravnava, v koliko mu da vrednost osebne in nadosebue veljave in koliko njegovo delo razodeva umetniške stvariteljnosti, ki je od nekdaj iskanje in izražanje lepote. Imena kakor Claudel, Mauriac, Undset. Gertrud von La Fort stoje po tvorni sili visoko nad povprečnostjo, prav ra prav na vrhu današnje stvariteljnosti Tudi pri nas je velik del najboljšega zraslel iz religioznih in duhovnih teženj. Kakšen bi moral biti sodoben katoliški roman? Iz česa naj zajema snov in kako naj jo oblikuje? Vsa ta vprašanja so si zelo podobna in se samo dopolnjujejo. Roman kot pripovedna umetnina oblikuje zunanji svet; v njem je osnovna misel ta, da se uiedijo navzkrižni tokovi življenja in se svet vsaj premakne k cilju, ki se zdi odrešilen in vreden teženj, boja in trpljenja. Roman, ki bi si ga želeli, bi moral biti tak, da odpira vso tragiko notranjih in zunanjih konfliktov in borb za sproščenost in očiščenje človeka Naj se razodene sodobni boj med notranjim m zunanjim človekom! Kot nihče drugr lahko nmetnik prodre z idejo nasproti formuli zakona, zakaj on postavlja življenje nasproti sistemom. Ta svoboda je njegova največja moč. Pravi umetnik bo zgrabil današnjo notranjo razbitost in jo po bojih in trpljenjn ožaril x večno svetlobo; ta svetloba je končno cilj slehernega človeka, ki s tragično bolečino išče in najde poslednjo luč. Tak roman je širok in se ne omejuje na družabni sloj ne na duhovno usmerjenost saj se vsepovsod podirajo temelji sedanjega reda Morda se ni nikoli dozdaj tolikokrat rabila beseda tragika Nič ni celega, takšno je občutje sveta povsod. Blagor pa tistemu, ki se lahko zapre v svetniško samoto, da reši sebe pred svetom. Toda socialen roman, kakršnega pozna na osnovi materializma današnja ruska bi ameriška književnost, tak roman še čaka krščanskega umetnika. Mislim, da bi bil to udarec v vse naše pojmovanje družbe, ker bi moral biti tako neusmiljen, pretresljiv, da bi iz njega pogledala vsa gola pra-krščanska resnica nasproti pomehkuženemu brez božniku in verniku. Zmogel bi lako delo le velik reformator. Ali kdo mish na to, ko se svet drobi v prepad? Ali je kje volja m pogum? Kako da katoličani čestokrat ne doumevamo romanov, ki so v jedrn zdravi in vzgojni, a so pisani z grozno stvarnostjo? Naša vzgoja je tega kriva. Po eni strani smo le silno idilični v nazorih o svetn. Živimo preveč v iluzijah. Nairajši pa si iščemo sodeb iz sistemov logičnih, moralnih in dogmatlčnih, in najprej po-■tavimo zadnje vprašanje, ne da bi Izpregledali vrednost pi«a'eljeve podobe in metaforičnost najbolj krutih življenjskih nasprotij. Naši sodniki večkrat sin*, s; -. pogleda r.iti v družino, V«i *«?'» v dmfho Poznalo samo Imperativ tako mora biti, In kar nI vzraslo v tem imDerativu. iim ali ni resnično ali ni porabno, kaj šele lepo. Ker ne poznajo dovolj življenja in ker ne poznajo njegovega resničnega očiščevanja, le preradi pozabljajo, da je človek najprej človek in da samo resnica človeku živo kliče po odrešenju. Eno pa se mi zdi potrebno pripomniti Apriorne sodbe prihajajo navadno res le iz utesnjenih družabnih in kulturnih plasti. Koliko omejenega pa tudi neiskrenega pohujševanja smo že doživeli ob delih, ki so bila nadvse čista. Pri nas se je že zelo spremenilo na bolje, in širo kost, s katero jemljemo danes resno literaturo, kaže, da smo dozoreli svoji kulturi. Kar se še zgodi tu in tam, je zaradi osebne občutljivosti; nazadnje se izkaže, da se življenje res ne da ujeti v shrambe in sisteme. Hudo je edino to, da o važnih in kočljivih vprašanjih kdaj odločajo nazadnjaški in ne-muzioni ljudje in podertjo mnogo dobrega. V koliko je nastala sodobna slovenska književnost iz notranjih slovenskih potreb? Težko je o tem govoriti kar nasploh. Vendar. Vsak narod ima, odkar se zaveda, voljo do življenja in čuti potrebnost svojega izraza. Zatajiti se ni mogoče. Za to skrbita čas in narava. In majhen narod to še bolj čuti kakor velik. Živa umetnost je bila vedno izraz časa, in tudi Slovenci smo imeli dovolj opravka, da se zavemo samih sebe. Skrbeli so za to tudi drugi. To je že odgovor na Vaše vprašanje. Iz kože ne more nihče skočiti. Ali morete na pr. Pregljeve ljudi Kaj mislite, gospod profesor, da je za našo sodobno arhitektno kulturo najznačilnejše? Če me tako vprašujete, se nn zdi, ko da pričakujete slavospeva na našo sodobno ljubljansko arhitektno umetnost. Tu bi vam ne mogel ustreči, ker čutim, dn je tista arhitektura, ki jo bomo mogli nazivati našo. še zelo slaba in |>olrebuje še mnogo resne nege in dela. Hvaliti otroke je pa risknntna stvar. — Kolikokrat v življenju se vidi, de se ljudje ukvarjajo najrajši s stvarmi, ki niso bistvene, a tistega. kar je nujno in bistveno, pa ne vidijo in ne slutijo. To počne človek le tedaj, če ni kos svojim nalogam. In tega početja je v naši sodobni arhitekturi še zelo mnogo. V čem se javlja po Vašem gledanju v naši arhitekturi to. o čemer govorite. Mislim, da v nekakšni romantiki. Če prisluškujem našemit javnemu mnenju, čutim, da se ljudje ogrevajo najbolj za tisto, kar je romantično. čeprav ne ustreza svojemu smotru Zdi se mi, da pri nas velja največ to, kar je nakičeno, čeprav je nemirno, nesorazmerno drugo in tudi nefiotrebno. Bistvo problemov pa ostaja nedotaknjeno. Povedal vam bom zgodbico. ki sem jo doživel pred nekaj leti. Prišel je v Ljubljano človek iz Anglije, ki je potoval |k> Jugoslaviji in zašel tudi k nam. da bi si ogledal našo kulturo. Slučajno sem bil med prvimi, s katerimi je prišel v stik. Ker so vse »Vprav slikarska in kiparska sodobna umetnost me zanimata, v itoiiko sta pognali iz domačih slovenskih tal ter se oprostili tujih vplivov.« Takih vprašani smo slovenski umetniki potrebni. Zakaj če gledani na sodobno ustvarjanje pri nas. se me po-lašča strah, da v nekai desetletjih slovenske metnosti ne bo več. Uorebiti Vam ne bom mogel odgovoriti tako akor bi rad, preveč ,„, nepričakovano ste mc vprašali; vendar bom skušal na Vaše vprašanje po najboljši moči odgovoriti in v drobcih to misel potrditi. Stara šota Bistvo starih umetniških šol je bilo v tem. da so gotove oblike, ki so sicer odgovarjale onemu času, predpostavljale vsem drugim oblikan,. Te oblike so »e kultivirale v smislu mednarodnosti ter sc potem neizpremen,|ene prenašale skozi cela stoletja Seveda je bilo tedaj pri tako strogo postavljenih oblikah izredno težko najti izraz posameznih narodnosti. Takrat jc bila umetnost last lc razumsko kultiviranih posameznikov in le redko-ma je zajela tudi širše plasti. In vendar vemo, da umetnost ni le privilegij razumnikov, marveč ie prirojen slehernemu človeku, sai ima sakdo čut do lepote Po oblikah (pod n Sliko ne mis! m lc trdih tvarin. marveč tudi vse ozračje, svetlobo itd.i pa postaviti drugam? Kar fe naša zemlja trpela in kar je is nje pisatelj prejel veselja in bolečine, živi v njegovih ljudeh. Ljndem iz prejšnjih vekov je položil na usta vse tisto, kar Je naše prednike bolelo in kar boli nas. To ni nikak anahronizem, marveč slovenstvo, iz dna zajeto, iz vekov in rodov podedovano, tisto, ki se ne da pozabiti niti zbrisati. Mislim, da bi se to najprej videlo, ako bi tako delo prevedli drugam: potem bi nam odtam zasijal obraz naše zemlje, le da, mislim, vonja našib tal bi ne našli več. Naša književnost je v zadnjem času poleg velikega izraznega napora podala izza Prešerna največ dokumentov svoje narodne izpovedi, bodisi naravnost ali posredno, v sodobni ali zgodovinski snovi, pa naj bo v liriki ali romanu. Imen navajati skoraj ne gre. Malo je pisateljev, ki bi tega nc bili storili, vsak po svoje seseda. Tako književnost smo potrebovali. Najmlajša pisateljska generacija se je obrnila drugam. Ne išče več tipov iz tradicije, marveč zbira pojave iz življenja, skuša biti bolj socialna, zato je na prvi pogled manj slovenska. Taki pojavi življenja so si namreč na vsem svetu podobni. Vendar je treba tudi tu ločiti. Del tako zvane socialne literature, zlasti ljudske, prinašajo iz našega materialističnega amerikanstva, in nima or-ganično s slovenstvom nobenega stika. Tudi s človečanstvom velikokrat nič. Ta literatura je vsa slaba, kolikor je imamo. Drugi obračajo poglede slovenskega človeka proč od čuvstva in izpovedi v dejstva, v stvarne račune s sedanjim časom. Čeprav se zdi kozmopolitična, je tudi tukaj melodija naša, in čim bolj bo zorela, tem očitnejša bo ta naša nova pesem. Ta ima prihodnost, zakaj svet valovi danes tako močno, do se tudi naša zemlja nc bo vzdržala samo v svojih domačijskih tečajih. take prilike kočljive, sem naprosil enega izmed naših umetnostnih zgodovinarjev, da mi pomaga. Moj kolega zgodovinar naju vodi v mesto. gledal notranjost s4avbe, ki je vzbujala takrut pri nas splošno občudovanje in navdušenje vse javnosti. Ko zapustimo hišo, vpraša moj tovariš gosta: >No. kaj pravite?« Odgovor je bil po kratkem premisleku kratek: »Bolj b«»gato — kot lepo!« Moj kolega zgodovinar — gleda in nekam potrt odvrne: »Da, res je.« Molče smo se odpeljali proti Bledu. — Mislim, da je s tem precej točno izraženo to, na kak način se še danes Ljubljana izživlja v arhitekturi. Če na to mislim, se mi ne zdi napačno spoznanje, ko da se Ljubljana z vsemi silami trudi, kako bi nadomestila tisto romantiko, ki jo je tekom zadnjih 200 let — zamudila. Koliko je v naši sodobni arhitekturi zajete slovenske duševnosti? Na to vprašanje pa je odgovor sila težak. Kekel sem že. da je naša stavbna kultura še mlada, da se mora človek dolgo boriti z ma-terijaluo stranjo svojega dela, predno pride do tiste sposobnosti, da v stavbarstvu 9iploh more izraziti to. kar v svoji duši doživlja. Arhitektu gre mnogo njegovih najlepših sanj preje v nič. predno pridejo do čutne forme. Koliko takega zrna bomo pridelali, po katerem sprašujete. o tem bodo mogli pravično soditi šele zanamci. Zato mislim, da bi bile moje besede o tem odveč. pridejo do izraza tipičnosti posameznih krajin, Hudi, narodnosti itd. Narodnostno se je začela razvijata slikarska umetnost ele v času impresionizma. Na 'imetnike je tedni namreč močno vplivala folklora io sicer na celotno njihovo ustvarjanje. Seveda pa je bil narodni značaj tako zajet, da impresionistične slike radi z.agonetnega umetniškega ustroja niso mogle govoriti širokim- plastem naroda. Zato je ta slikarska umetnost ostala kaj kmalu osamljena Pomenila pa je ta umetn«»t zgolj neduhovno ustvarjanje (vabljiva je bila le v tem, ker j« bila njena forma razkrojena, zidealiz'rana in prirejena za gotov okus), zato mi mogla več zadoščati. Novi čas Novi čas pa je šel za tem, da bi podal naravo v vsei njeni resničnosti; oblika ne sme biti polepšana, poudarjene marajo biti vse značilnosti narave, a ne drugačne, kot »o. Oblike porablja umetnik v nov organizem. Svojstvo nove kiparske in slikarske umetnosti je, da imajo vse njene stvaritve zaključen organizem, pa tudd, če obsegajo le del stvarstva. V tem okviru so iskali vsi vodilni narodi odgovarjajoči izhod Tako so italijanski futurist vzeli snov v čistem abstraktnem smislu in prav radi tega so njihova dela umetniško kvalitetno mamj visoke stoječa. So pa iskali v svojih stvaritvah rasno posebnost in jo abstraktno podajali. Istočasno je tudi francoaki kubizem razkrajal oblike in nakazal nekak mehanizem z materialističnim svoj-»tvom. Vsemu temu pa so se izognili Germani, ki so iskali v novih oblikah duhovnosti Prišli so do spoznania. da morajo osnove nove umetnosti teme-Citi na logičnosti. resničnosti, ki je edina uiero- dajna. Smo torej še zmerom v pravem začetku prevrata, ko se je začela iskati rasna oblika Pri nos? Pri nas smo iskali za impresionizmom podlago v abstrakciji. Največji del kiparske m slikarske umetnosti je bol oblikovan tako, da bi gotove oblike (stilistično podane) neizbežno ostale v spominu vseh, ki so U dela videli. Po teh oblikah se naj bi poznala posebna izraznost našega domačega. Seveda pa nismo mogli vzeti te posebnosti tako enotno, da bi ustvarili popolnoma enake oblike, ki bi odgovarjale celotni duševnosti slovenskega naroda. Pri nas i ni amo namreč izrazito drugačen terenski značaj (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska); z abstrakcijo teh posebnosti smo hoteli zgraditi enotno karakteristiko in to potem prenesti na vso umetno obrt. S tem umetniško obrtnim proizvodom smo nameravali umetniško prekvasiti najširše plasti; seveda bi bila ta dela manj kvalitetna, a bolj vzgojna. A v zadnjem času smo uvideli, da ne moremo naprej, prešibki smo proti konkurenčni sili tujega uvoza. Radi poslednjega nismo mogli priti do prave oblike, vse je ostalo v razvoinem stadiju. In vendar vemo, da brez umetne obrti ne more visoka umetnost (kiparstvo Ln slikarstvol zavzeti najširših meja; le če ie umetna obrt prej aH vsaj istočasno dana. more postati tudi visoka umetnost najširša lastnina Kakor sem že rekel: Prejšnjo umetnost so učili do podrobnosti v šolah, dajali so ustaljene oblike, katerih se ni mogel skoro nihče otresti v korist svoje čiste osebnosti. Niso bili vzgajani v tem smislu, da bi se tudi iz sebe izobraževali, da bi posebnosti, ki |ih čutijo posamezniki, obdržali, ono pridobljeno pa pretopili s svojo osebnostjo. In vendar izvira sleherna prava uinetnost iz vsakega posameznika. Današnja šola ne bi smela imeti več tolikega pomena za umetnika kot nekdaj, marveč bi morala le tvarinsko analizirati prirodna Vlesa ter jih poka '.i naraščajniku, sam pa bi se inoral na tej podlagi po svoje razvijati in sicer v toliko, da to delo ne pade iz kroga, v katerem raste in v katerem je tudi njegov lastni značaj našel svoje ogledalo. Naši umetniki se preveč drže šol, na katerih so prejemali strokovni pouk Navzemo se na tujih šolah duševnosti tujih narodov io tako umetnost prenašajo na naša tla. V tujina pozabljajo na domačijo. Zatorej je v našem slikarstvu v pogledn narodnega značaja popolen kaos. Le posamezniki so znali delno otresti tuje vplive ki seči po domači zemlji in domačem človeku. Večina pa je navezana na formalnost svojih šol. Sicer se pravi talenti, ko dozore, očistijo, toda zamv en je najbolj produktiven čas — mladost Toda pri nas takih talentov, ki bi upanje dajali — žal ni. Talentirani so, a sebe ne znajo najti, kakor bi bilo prav. Priučenega ne znajo s sebe vreči m se izročiti svoji lastni strogi presoji. Umetnost, ki ni pognala iz domačih korenin... In vendjir vemo, da vsaka kvaliteta, ki je gnala izven domačih korenin, je za danes in za vekovitoet brezpomemben napor. Saj poznamo velike umetnike, ki so preplavili druge rase (Michelangelo), to ti so zrasli u svoje rase tako visoko. Michelangelo je po svoji rasno izrazni moči re-magal vse sodobnike za stoletja naprej. Tega pa pri nas ni. Vsako delo pri nas, če hoče doseči veljavo in trajnost, mora predvsem za nas imeti pomen, šele potem za druge Saj se narodi najlaže med seboj razgovarjajo in si spoznavajo duhovni obraz po slikah in kipih. Ta govorica je najmočnejša in najiskrenejša. Seveda je poleg tega važna tudi časovna strai; . v koliko je zrasla slika na filozofski podlagii časa, toda to je šele naslednja stopnja; prva in glavna zahteva ie, da zraste umetnost iz umetnika, zakai potem je gotovo iz rase, če je seveda »jaz« čist, če ni potvorjen .. Toda če bo šlo v tej smeri naprej, da ne bomo zajemali iz sebe ter oblikovali obraza domačega naroda, potem ne bomo mogli čez nekaj desetletii »eč govoriti o slovenskem slikarstvu . . L G. Vital Vodušek: MAJHNA BOŽIČNA PESEM Kadar sneg bo težek tovor, ki ga gozd na ramah nosi, in snežinke mala okna, ki nebeško lui prižgo si; kadar dom bo stal ob poti in strmel v premrzlo zimo, in bo v njem tako domače, da nihič ne bo iel mimo i kadar bo povsod dišalo, kakor bi zažgal kadilo, se bo v vsakem toplem domu kot v legendi zasvetilo: v mehke jasli položila Jezusa nam bo Marija, mi pa z Jožefom Moriji bomo ivetta tovariija. poslanstvo? UNIV. PROF. DR. VURNIK O SODOBNI SLOVENSKI ARHITEKTURI FRANCE KRALJ: UMETNOST, KI NIMA DOMA... ELEKTRIFIKACIJA SLOVENIJE Elektrika, ki je kol zadnja izmed tehniških ved nastopila službo v dobrobit človeštva, je svoj pozni prihod v prakso nadomestila z ogromnim razvojem v zadnjem četrtstoletju. Elektrotehniške pridobitve so postale last vseh slojev civiliziranih narodov in so s svojimi gospodarskimi, kulturnimi iu socijalnimi vplivi vidno preobrazile način našega življenja. Ni še dolgo od izumitve prve oblike Pi\i-jevega električnega stroja in ni še dolgo, ko je Edison na svetovni razstavi v Parizu prižgal prvo žuruico z ogljeno nitko, a že so vse te pridobitve vsakdanje potrebe v življenju. Ni danes podjetja, ki bi bilo konkurenčno brc/, posluževanja električne energije in ne moremo si misliti učinkovitejše, preprostejše in cenejše razsvetljave, kot je električna žarnica. Razvoj elektrike pa ni bil končan z iznajdbo električnega stroja, prav tako ni njena glavna naloga zapopadena v razsvetljavi. Z istočasnim razvojem in izpopolnjevanjem konstrukcije tehnike si osvaja elektrika nova polja udejstovanja in uporabe. V kratki dobi je elek- trarne so predstavnik l>a no vinskega elektrifi-kucijskegn načrta in imajo največ zaslug za dosedanjo izvedbo elektrifikacije Sloveuije. Električna centrala v Savici pri Bohinju, bivša vojaška elektrarna, oskrbuje Bohinjsko dolino in bo priključena na omrežje centrale v Žirovnici. Elektrarna v Fužinah pri Žireh oskrbuje Poljansko dolino in zadružno elektrarno na Vrhniki. Elektrarna v Zagradcu na Dolenj-r-kem služi lokalnim potrebam in bo v bližnji bodočnosti zvezana s centralo v Žireh. Centrala v Kočevju je kalorična centrala in oskrbuje mesto Kočevje. Največje območje zavzema centrala Žirovnica, ki je zvezana s centralo drž. rudnika v Velenju. Na omrežje Žirovnice deluje 6 manjših central, in sicer centrala Kil) na Dobravi pri Bledu, centrala tovarne Zabret, Britof pri Kranju, »Jugočeška« v Kranju, elektrarna Nleugeš, elektrarna St. Peter v Savinjski dolini in končno centrala državnega rudnika v Velenju. Skupno so centrale KDE proizvedle leta 1931 cca 5,230.000 k\Vh. leta i9">2 |e cca 3 milijone kVVh. trična energija kot gonilna sila izrinila vsa podobna sredstva v industriji, omogočila obrtniku konkurenco, nadomestila pomanjkanje delovnih sil v kmetijstvu in se kot kurilno in razsvetlialno sredstvo uveljavila po naših domovih. Nenadomestljiva postaja pri vseli udob-nostnih napravah človeštva. Promet, telefonija, a telegrafija, radio, kozmetika in medicina — vsi ti pojmi so bistveno zvezani z elektriko kot s posredno ali z neposredno činiteljico. Ta splošni in nenadni razvoj pa je razumljiv, koiti odlike elektrike so tudi najizrazitejše zahteve donašnje dobe. Enostavnost prenašanja ua daljavo, učinkovitost, priročnost, higijena in varnost posluževanja električne energije so lastnosti, ki se priporočajo in uveljavljajo 6aine. Tudi pri nas na Slovenskem je razvoj elektrike razveseljiv in je temelj za končno izvedbo elektrifikacije Slovenije že podun. Zasluga za dosežen uspeh gre predvsem večjim javnim elektrarnam, ki so z zdravim trgovskim razumom opogočile nabavo in posluževanje električnega toka tudi širšim-revnejšim slojem našega podeželja. Zasluga gre pa tijdi manjšim in privatnim elektrarnam, ki so sicer prisiljeno dražje, a so vršile važno misijo populariziranja elektrike in pridobivanja konzumentov. Shuoni učinek naših central Iz statistik razberemo, da znaša celokupni instalirani učinek električnih central v Sloveniji okrog 110.000 ks, letna uporaba električne energije pa znaša cca 250,000.000 KVVh. Slovenija porabi torej nad '/a vse v državi proizvedene energije in je po potrošnji električne energije daleko na prvem mestu v državi, saj znaša povprečna potrošnja električne energije letno cca 225 KVVh na osebo (v primorski banovini 170 KVVh, v savski banovini 35 KVVh, v vardarski banovini 5 KVVh itd.). Tako primerjanje povprečne porabe električne energije na osebo pa nikdar ne pokaže pravega konzunia za ljudske potrebe, kajti tudi pri nas porabi pretežno večino električne energije industrija sama. Temu dejstvu se imajo zahvaliti vse večje industrijske države, kateri mpokožejo računi visok odstotek letne potrošnje na osebo (Nemčija 500 KVVh na osebo. Francija 320.KVVh. Avstrija 380 KVVh, Švica 1000 KVVh i. t. d.). Od celokupne produkcije električne energije leta 1931, je porabila tvornica dušika v Rušah 127,000.000 KVVh, ali nad polovico vse v Sloveniji proizvedene električne energije. Fala Največja elektrarna v Sloveniji in, za Gu-bavico v Dalmaciji, ki razpolaga s 84.000 ks, druga največja električna centrala v državi je hidroceutrala na Dravi pri Kali. Izrablja se se vodni padec 13, 3 m in vodna množina 357.2 m/sek. Celokupni učinek znaša torej cca 50.000 ks. Centrala je bila zgrajena med vojno in je bil njen delokrog predviden za Graz in okolico. Po prevratu pu se je načrt spremenil in falska elektrarna je postala glavna oskrbnica električne energije vzhodnega dela Slovenije. Visokonapetostno omrežje elektrarne Fala meri cca 430 km in sega preko Mariboru, Pragerskegu, Ptuja, Središča, Ormoža do Murske Sobote, Ca-kovca in Varaždinn. Elektrarna je preko transformatorske postaje v Laškem zvezana s kalorično centralo v Trbovljah, ki služi kot kn-lorijska rezerva za slučaj nizke vode. Najvišja letna produkcija jc znašala cca 190.000.000 k VV h. Glavni kouzument lale je tvornica dušika v Rušah. Kranjske deželne elehtrarne Drugi najvplivnejši zastopnik elektrifikacije Slovenije so Kranjske dež. elektrarne (KDE). ki razpolagajo n centralami v Žirovnici, v Zagradcu, v Fužinah pri Žireh. v Savici tiri Boh. jezeru in v Kočevju. Skupni učinek teli elektrarn znaša 5.500 ks. Kranjske deležne clek- sknpnega omrežja vseh elektrarn v dravski banovini. Dovolj imamo instaliranega učinka, treba je doseči le složno sodelovati je med elektrarnami, medsebojno pomaga nje in s tem bo dosežena tudi večja gospodarska izraba vodnih sil, ki je bistveno važna /a dosego znosne ta-ife. Slično sodelovanje najdemo že med Zagrebom in Karlovcetn. Ob nizkem stanju vode dobiva Karlovec tok iz kalorične centrale v Zagrebu, ob vodnem maksimumu pa Karlovec vrača energijo Zagrebu. Karlovec si prihrani nove investicije, Zagreb pa dela polno obremenjen z večjim gospodarskim učinkom. Medsebojna pomoč skupnega omrežja Pri nas, kjer imamo različne vode / ne istočasnim minimumom in maksimumom, bi taka izvedba medsebojnega pomaganja pomenila zboljšanje vsega elektrifikacijskega sistem*. Krnske vode, ki imajo svoj maskirnimi pozimi in v prvi pomladi, bi bile polno izkoriščane za vso to dolni in bi nadomeščale izrazit zimski minimum reke Drave. Ko skopni sneg, upadejo kraške vode in dobi svoj maksimum Sava, ki ima v svojem območju /e več pomladnega vodovja. Ko upade Sava, bi izkoriščali Dravo, ki obdrži svoj maksimum do prvega poletja. Radi ogromnih koroških ledenikov, ki spadajo večinoma v območje reke Drave, olvlrži le-ta svoj maksimum do prvih poletnih mesecev. Letne mesece pa bi, do nastopa zopet nega jeseuske^a deževja, oskrbovale kalorične centrale v Velenju. Trbovljah in v Ljubljani. Vse to in še več je našim gospodarskim krogom poznano. Izvedba pa radi vseh vrst predsodkov, premislekov in odvisnosti le ni najbolj enostavna. Gotovo pa je, tla bo elektrifikacijo Slovenije najlmlj nepristransko in najbolj uspešno rešila — banovina sama. MOST MED BELGRADOM iN ZEMUNOM Velenje Tretji večji predstavnik elektrifikacije Slovenije jc kalorična centrala v Velenju. Centrala bo razpolagala s cca 10.000 ks. Elektrarna prodaja tok Kranjskim deželnim elektrarnam. Leta 1932 je nrodalu cca 834.000 k\Vh. Iz Velenja je projektiran tudi daljnovod za Mislinj-sko in MeŽJŠko dolino. Druge večje elektrarne Vplivnejša elektrarna je tudi hidrocentrala V. Majdič v Kranju, ki razpolaga z 2000 ks in doseže letno produkcijo cca 5,000.000 kVVh. Njen daljnovod sega do Domžal in je dana možnost, da se centrala priključi ljubljanskemu mestnemu omrežju. Priznan interesent za elektrifikacijo Slovenije je ljubljanska mestna elektrarna. Kalorična centrala razpolaga s b.900 ks in doseže letno produkcijo nad 5.000.000 kVVh. Večje kalorične centrale se nahajajo še v revirjih TPD v Trbovljah, v Zagorju, v Rajhen-burgu in v Kočevju Skupni učinek vseh teh central znaša 19.000 ks. Sama centrala v Trbovljah razpolaga z učinkom 15.000 ks. Tok prodaja le v manjših količinah. Letu 1932 je elektrarna prodala ccn 1,000.000 kVVh. Kranjska industrijska družba ima v svojih vodnih in kaloričnih centralah na Jesenicah cca 11.000 ks instaliranega učinka in doseže letno produkcijo cca 15.000.000 kVVh. Leta 1932 je prodttcirala samo 9.357.656 kVVh. . Poleg teh večjih imamo v Sloveniji še okrog 130 manjših javnih in privatnih central. V tej številki |>a niso vštete najmanjše kmet-ske-podeželske električne naprave, katerih je tudi okrog 200. Čisto razumljivo in naravno je, da stremijo vse večje centrale za čim večjim konzuinniin območjem. Pri tem stremljenju pa. jasno, zadenejo na prav taka stremljenja drugih elektrarn in s tem je nesporazum zagotovljen. Fala, Iti teče večinoma neobremenjena in ki bo ob še večji redukciji obrata v Rušah, morala iskati novih konzumentov, je primorana stremeti za razširitvijo omrežja na Kranjsko. Če tudi bi taka izvedba, z ozirom na različni karakter vodovja Drave. Save in Ljubljanice, mnogo pomenila za kritje zaporednih minimumov in za gospodarsko izrabo vod. se vsi krogi ne morejo sprijazniti s to mislijo. Pomisleki so. da hi gospodarsko nad močna Fala svoj vpliv izkoriščala in da bi po svoji mili volji izvajala ves nadaljni načrt elektrifikacije Slovenije. Novi načrti Da bi neprijetno zadevo obšli, obstojajo razni načrti, Ki pa pomenijo seveda nove Investicije pri že itak praznem tekn obstoječih central I sla preflvideva potrebno rezervo na Savi, mestna elektrarna ljubljanska upravičeno štren i po lastni vodni rezervi na Savi. na Gruberjevem kanalu al' na Ljubljanici. Krožili so razni načrti Krezovi, Lenarčičevi. Sbriznjevi, Sieinensovi in dt. ki obdelujejo izrabo ca_vr, 'Jura pri Planini. Kamniške Bistrice, Kokre itd. Švicarji so se zanimali za novo »Fnlo« pri Ptuju, mestna občina v Mariboru predvideva novo. enako inočno centralo nad Falo itd., itd. Vsi ti projekti bi prinesli nad 130.000 ks nove električne energije, a vprašanje je, če bi dežela zmogla vse tc nove investicije. Zavedati se moramo, da predstavljajo naše znatne vodne moči velik del našega narodnega premoženja in dobro jc. če vemo. da tudi inozemstvo ceni te naše vodne moči. saj je v načrtu medna roti nega omrežja predvidena linija tudi za pritegnitev naših vod Radi tegn je pred vsem potrebno, dn delamo take načrte skupno, v slogi in brez konkurenčnih misli. Pred vsako novo gradnjo, čc t it <1 i bi pri obstoječih tnejuh med elektrarnami bila končno potrebna, je najbolj važno iu priporočljivo, da sc izvede načrt Z ustanovitvijo naše države leta 1918. so se pojavile na vseh poljih javnega delovanja velike in neodložljive potrebe za reševanje problemov, ki so imeli Ln imajo še edini cilj: stoletja pod raznimi vplivi živeče in raznim interesom služeče dele tro-imenega naroda povezati v organsko celoto ter omogočiti smotreno in znosilo sožitje tako, da bodo sposobni v horbi za obstanek varovati svoje interese proti drugim narodom. To teoretsko spoznanje se mora ustvarili. V pogledu materijalne kulture so poklicani inženjerji, da ji utirajo pota. V ta namen je bilo zgrajenih mnogo novih, popravljenih starih cest, mostov, pristanišč in železniških prog, visokih zgradb, reguliranih mnogo rek, izvršenih namakanj in osuševanj kulturne zemlje. Vse to se je izvajalo in se bo v bodočnosti še bolj natančno in objektivno moralo delati, in sicer sistematično po razpoložljivih denarnih sredstvih, po programu tet časovni nujnosti. Od tega je namreč odvisen končni efekt, ki smo ga v začetku označili. Kakor funkcionirajo železnice vzdolž vso države ob vsakem vremenu in letnem čusu, tako morajo tudi državne ceste garantirali neoviran promet, kar je v ekonomskem, vojaškem in javno-var-nostnem oziru zelo važno. Posebno pa ona pronteltia ž.ila Jesenice—Ljubljana—Zagreb—Belgrad—-Niš— Skoplje—Gjevgjelija. Na tej prometni črti je bila dosedaj največja ovira ravno pomanjkane mostu čez Savo med Belgradom in Zemunom Promet se je na tej točki dosedaj moral vršiti z brodovi. Po prevratu je dobil koncesijo za zgraditev lega mostu Rade Pašič, sin pokojnega predsednika vlade Nikole Pašiča. Ker pa te koncesije do leta 1929. ni izkoristil, je vzelo vso to zadevo v roke samo ministrstvo za javna dela. V začetku leta 1930. je bila sklenjena tozadevna pogodba s Societele de Con-slruction des Batignolles, Pariz in Gutehoffnungs-htitte, Oberhausen, Rheiuland, da ti dve tvrdki zgra- stebri so fundirani na pilotih, dolgih 14.50 iu, belgrajska dva sla pa tudi obložena z rezanim kamnom in arhitektonsko okrašena, med tem ko ze-tnunski niso niti okrašeni niti obloženi. Jedro vseh slebrov je beton. Glavna železna konstrukcija mestu je obešena ua kable in je dolga 261+2X75=411 m. Priključena stu še dva inundacijska viadukta 47+182.77 m; belgrajski je železen, a zemunski iz železobetona. Torej znaša celokupna dolžina mostovskih konstrukcij 040.77 m. Kabla visita prek obeh portalov, katera stojita na obrežnih stebrib Ta dva sta visoka po 37.44 m in sta vsidrana po posameznih vrveh kabla pri obeh prvih inundacijskih viaduktnih stebrih na glavne nosilce mostu. Vsak kabel je sestavljen iz 37 delov jeklenih vrvi premera 66 mm, vsaka vrv pa iz 185 žic. Žice so v jedru okrogle, potem štirioglate. a na obodu so profibrane, in sicer tako, da se vrv pri obtežitvi avtomatično in hermetično zapre v popolnoma okrogel In gladek obod. Tako so žice v notranjosti popolnoma varne pred rjo. Na obeh kablih je torej 74 jeklenih vrvt. Njihova celokupna teža znaša 1000 ton Vsa druga železna konstrukcija mostu je ca G(KK) Ion težka. Dva glavna nosilca, ki sta obešena na kablih v razdaljah po 13.05 m. sta visoka po 4.30 m, a oddaljena sta drug od drugega 14.50 m. Na zunanji strani glavnih nosilcev 1.10 pod zgorenjim robom — v isti višini je položen ludi planum prometnega traka med glavnimi nosilci — so pritrjene konsole, ki nosijo trotoarje v širini 3.60 in. Tako je most od ograjo do ograje širok 21.72 m, n koristna širina znaša v sredini 12 m, a na vsaki strani po 3 m, skupaj 18 m, to je toliko, kolikor sama cesta. Na mostu sta položena dva lira tramvajsko proge, ki je zvezana na Terazijah s starim omrežjem. Tramvaj se spušča čez Zeleni venec in Brankovo ulico, preseka Pop Lukino ulico v nivoju na mestu, kjer je stala drž. tiskarna. (Ta še sloji poleg hiš raznih zasebnikov. Razlastitev vseh leh objektov bo stala - n;>,tM ' T v; dita viseči most Kralja Aleksandra I. za 180 milijonov dinarjev v teku 38 mesecev tako, da bi bil most končan do 8. junija 1933. In sicer bi morali spodnji ustroj in cesto do Zemuna zgraditi Francozi, železno konstrukcijo pn Nemci. Ilooverov moratorij je povzročil, da so deln zastala za leto dni in bo most popolnoma dovršen šele do avgusta meseca prihodnjega leta Seveda, če ne bodo nastopile kakšne nove težave. Most stoji okoli 300 —400 m nad izlivom Save v Donavo v sredini belgrajskega pristanišča. Glavna odprtina mostu znaša 261 m, tako da noben steber ne stoji v vodi. Glavna obrežna stebra sla fundirana na železnih kesonih, velikih 16X40 m, se postopoma zožu jeta na 6X21 m, sta okoli 24.90 m (na zemunski strnni mulo več) zakopana v zemljo, a 14.70 m molita iznad nje Keson počiva na belgrajski strani na skali iz apnenca, na zemunski strani pa nn trdi plavi glini, pomešani z rumenim peskom Obrežna stebra iznad tnale vode sta obložena z rezanim kamnom. Vsi drugi približno 20 milijonov dinarjev.) Tramvaj teče potem po rninpi do Karadžordževe ulice ter 14.57 m nad njo pride na most. Spodnji rob moslovske konstrukcijo je 12 m nad najvišjo vodo, tako da bodo lahko ladje manevrirale v pristanišču, ne da bi morale spuščati dimnike in jambore. Cez most bo tramvaj prišel v zemunski inundacijski viadukt r padcem 4% po 120 m dolgi rampi na nasip, ki se v lahki krivini zavije proti severu. Nato pa v ravni črti steče do zemunskega kolodvora. Torej je nova cesta od Terazlj pa do zemunskega kolodvora dolga dobrih 5 km ter je v celoti, razen na mostu, tlakovana z granitnimi kockami. Na mostu so pa položene lesene kocke. Tako velik most kakor je ta so zgradili Nemci v Kttln-MUhlheimu čez reko Ren, in sicer iz železa St. 48, naš jo pa iz St. 52. — Amerikanci so lan' izročili v promet orjaški viseči VVashlngtonov most s srednjo odprtino 1006 m, kar je pa do danes svetovni rekord. —a— Božični večer stavbenika in brivca Rad hi ženo, pa ne vem hakšno Rada hi moža, a ne vem katerega koliko srečnih družinskih očetov in družinskih mater bo v božičnih praznikih mislil* nazaj na lepote skupnega življenja iu na nu ključje, ki se ga je božja previdnost posluževala. da je združila funta in dekle ter usiva-rila novo družino. — Koliko bo zopel mladih fantov in deklet, ki bodo med prazniki zvedavo gledale v bodočnost in izpruševule bodoče mesece, če jim bo namenjeno, da se združijo v novih, srečnih, mladih družinskih celicah Kdo? Kateri? Katera? Stari opazovalci zvezd so napisali o tem zanimive podaike in trdijo, da je značaj človeka odvisen od tega. v katerem nebeškem znamenju je rojen. Dajmo naš i m dobrim fantom ključ teh učenjakov nebesnega svoda in pomagajmo jim. za zabavo vsaj in ne zares, da s |>oiiiočjo zvezd izbira io neveste in družice svojega življenja. NEBEŠKO ZNAMENJE VODNEGA MOŽA 23. januarja — 23. februarja) Ženske rojene v tem znamenju so oblastiželjne, imajo mnogo voditeljskih darov in jih najdemo v življenju vedno na vodilnih mestih. One ne računajo mnogo, ampak derejo naprej. Ce se fHijavijo težave, jih poderejo če ne na en. pa na drugi način. So lahko razburljive in zelo živahne. Imajo pa to slabost, da niso nikdar zadovoljno, ker mislijo, da njihovo življenje nikdar ni zadosti izkoriščeno. Mož, ki bo vzel za ženo »dekle vodnega moža« bo moral oblastiželjnost z ljubeznijo ukloniti. Uklonile se bodo rade ljubezni, če ostanejo v družini kraljice. NEBEŠKO ZNAMENJE RIBE (24. februarja — 20. marca) To nebeško znamenje rodi fantastične žene, ki se dajo hitro spraviti iz ravnotežja in se morajo vedno na koga oslanjati. da sploh živijo. One imajo veliko smisla za vse, kar je nadnaravno in mistično. Zato so čestokrat tudi umetnice, a vedno jih mora neka tuja volja do tega pripraviti, da svoje darove izkoristijo. Mož. ki jo vzame za ženo, jo mora stalno podpirati, kajti prepuščena sama sebi postane »ribje dekle« slabotno in brez poguma. NEBEŠKO ZNAMENJE OVNA (21. marca — 20. aprila) Te žene so goreč plamen, ki se vname pri vsaki priliki. Navdušijo se lahko vsako srtvar. One časa nimajo za potrpežljivost, tako se razvnamejo. One so nestrpljive v pričakovanju. Toda ko jih stvar ne zanima več, tudi ogenj pognane. Popolnoma in temeljito in one se takoj vržejo drugam z istim plamtečim navdušenjem. Te žene imajo sebe zelo rade in sebe tudi precenjujejo. Mož, ki bi takšno »ovnovo detle« rad imel za ženo, mora biti stalen, stanoviten, dosleden, močan miren in dober, zelo dober, aicer ne bo prenašal spreminjajočega značaja svoje žene. Ce se pa mož zna prilagoditi, bo našel v »ovnovem dekletu« najboljšo ženo in najbolj plemenito mater. NEBEŠKO ZNAMENJE BIKA (21. aprila — 20. majnika) V tem znamenju . — - ee rodijo srečne že- ,yJL V^Jl^V'*!?— ne njihova zu- C^f nanic*t ie le,Pa - CH^Oi jUfoST zdravje odlično, r>olt sijajna in sveža in harmonična lepota povsod. One so čudovito nadarjene, toda najbolj ljubijo glasbo. Kadar lahko služijo glasbi, razvijajo v svoji okolici radost in srečo. Če pa ta dekleta ne najdejo pravih mož. ki jim znajo postreei v njihovih poletih, potem se žalostne skrijejo v samoto, kjer usihajo polagoma v žalostnem tugovanju in premišljevanju. NEBEŠKO ZNAMENJE DVOJČKOV (21. majnika — 21. junija) ____.Dekle dvojčkov ■v^Mkr/^P^ /Vtffr le raztreseno, raz-^ ivojeno. Tisoč misli f? in načrtov ji hkrati cK/* drvi skozi glavo, a pri nobenem ne ostane. Brez moči, da bi se odločilo, frči od enega do drugega načrta od ene do druge ideje. Živci so zelo rahli in zahtevajo nežne nege. ,\a zunaj ta dekleta lepa v vsakem oziru. Mož, ki bi /o rad za ženo, mora v naprej vedeti, če ima dosti duševne moči v aebi. d« jih bo na lep, miren in Ijubezjiv način ustalil in zbral, Če sc mu to posreči, bo vesel svoje naravnost izvrstne len« NEBEŠKO ZNAMENJE RAKA (22. junija — 22. julija) Rak vzgaja žensk: rod. ki je skrivnosten in ga je težko obvladati. »Rakova dekleta« so fina in občutljiva, polna nejasnih teženj, o katerih same ne vedo. kam jih ženejo. One potrebujejo mož. ki so zmožni velikega potrpljenja in ljubeznijioliie požrtvovalnosti, siieei rude vsled »nerazumevanja« zaidejo in se sma-rajo za ničvrednejše. Toda one bi rade storilo mnogo dobrega, vsakemu bi izkazale dobroto, rade bi imele mnogo skrbi za druge. Zato so tudi najboljše matere. Samo mora mož znati boriti se proti pasivnemu razpoloženju »rakovih deklet«, znati jih mora držati budne in z ljubeznijo usmeriti njihove neorganizirane dobrosrčne težnje. NEBEŠKO ZNAMENJE LEVA (25. julija — 23. avgusta) Vroča kri, silne življenjske sile po-Ijejo po »levjih dekletih«. V njih se gnete vse polno strasti in polno močnega čuvstvovanja. Ako' so prepuščene same sebi, zelo rade pretiravajo, se prepuščajo najmočnejšim notranjim fonom in kaj rade strmoglavijo v neumnosti, oda one imajo vsebi veliko [Kiiiosa. ki jili brani pred nižinami. One so samozavestne, ponosne in ljubijo resnico. Njil ovo močno naravo more prenašati le močan mož, ker one vsako slabost odklanjajo. Sijajne, močne, vse prega-gujoče žene in matere, ako imajo poleg sebe močne može. NEBEŠKO ZNAMENJE DEVICE (24. avgusta — 23. sejitembra) V tem znamenju se rode dekleta z možgani, učenjaki-uje. izobražene žene Močna, neizprosna logika jih odlikuje in seveda tudi zakriva milejšo žensko ču vstvenost. le vrste žensk so hladne, mrzle in trde v kritiki. One vse iztaknejo, vse odkrijejo in razkrijejo in se v družini kaj rade izgubijo v malenkostih in nejKitrebnostih. Čestokrat so visoke, se rade posmehujejo drugim, a so glede samih sebe skrajno občutljive. Življenje duha je za nje edino človeka vredno življenje. One potrebujejo modrih, prebrisanih mož, ki znajo s svojim duhom ojstrine njihovega značaja omiliti ter iz njih vzgojiti velike žene in velike matere. NEBEŠKO ZNAMENJE TEHTNICE (24. septembra — 23. oktobra) Blagor možu, ki je dobil »deklico tehtnice«, za svojo ženo. Na zunaj lepe, vesele življenja, notranje uravnovešene, nikdar pijane veselja, nikdar pobite od žalosti. One ljubijo vse, naravo, ljudi, cvetje, lepe znanosti in jiazijo na svojo lastno notranjo in zunanjo lepoto z veliko skrbjo. Toda one potrebujejo za družinsko življenje druga, ki ljubi, ki je sam veselo razpoložen, dobre volje. Čemerni značaji, tihi zamišljeniki in črnogledi, uničijo nje in sebe in vso družino. NEBEŠKO ZNAMENJE ŠKORPIJONA (24. oktobra — 22.novembra) Škorpijonska dekleta so torišče najbolj nasprotujočih si čuvstev. Knkrat vesele, drugič žalostna, enkrat sladka, drugič grenka, enkrat prekipevajoča ljubezni, drugič vsa nataknjena in hodeča. Vedno presenečajo z nečem, kar nikdo ni pričakoval od njih. Na zunaj mirne in hladne, na znotraj pa stalno neknj vre, da človek nikdar ne ve. pri čem da je. One znajo biti dobre družice, a njihov mož mora biti nadsrednjo moder in srčno dober, da prenaša spremembe. On mora njihovo strastnost in neuravnovešenost premagati, ampak tako. da one tega boleče ne občutijo. Miriti, a nikdar ne raniti. NEBEŠKO ZNAMENJE STRELCA (23. novembra — 21. decembra) »Strelčeva dekleta« so pridna, vpo-rabna in brhka. Rade delajo, pridno delajo, nikdar ne lenarijo vedno najdejo kakšne koristne opravke. One so rojene za gospodinje in so idealne žene, matere in pravi zaklad za družino. 1 oda potrebujejo nekoga, ki jih vzpodbuja, jih včasih pohvali, jih dvigne, a nikdar ne |>odira. Če dobijo moža. ki njihove prednosti ne vidi ali ne prizna, če tudi jo vodi, se nc morejo več razvijati, postanejo zdražljive in polagoma usahnejo ali pa se razpršijo po nejiotrobnih oprav- NEBEŠKO ZNAMENJE KOZLA '24. decembra — 22. januarja) Kozel daje dekleta. ki so ledeno rezervirana in hladna. Počasi, zelo počasi se razgrejejo ob veliki iskreni in stanovitni ljubezni. So častihlepne, a pridne ter želijo napredka. /apravljivke niso nikdar bile. \ko ne *«jdeio moža — ker so izbirčne — se lahko »To je pa moj tip!« pravijo dandanes naše deklice, kadar hočejo iz-ziti svoje mnenje o ženinih, ki bi jih rade imele za može. »Oh, ta pa ni moj tip!« se izgovarja moderni deklič, ki mu vsiljujejo ženina, ki ga ona ne mara. »Poglej, kako različni tipi!« slišimo pogostokrat kje v kakšni oštariji ali v kakšni gneči. Tip, lip, tip! Kakšen pa je prav za prav tvoj tip, slovensko dekle? Ali so sploh kje kakšni »tipi«, med katerimi bi mogla razbrzdano izbirati svojega moža, pri tem pa biti gotova, da si zadela na pravega. Na pravega pravim ne na onega, ki se ujema s tvojimi |xi romanih in po kinu pokvarjenimi okusi, ali onega, ki se ti kot mondenemu ali športnemu dekliču ujema z barvo tvoje torbice, z barvo tvojih čeveljčkov ali pa samo s sijajem tvojih oči. To mi |x>vei, slovensko dekle? Med našim dobrim ljudstvom res obstoja neka vera v različne tipe. Coprnico si bomo vedno predstavljali kot stegnjeno suho starko z nosom, ki se zajeda v ostro brado. Zoprnega, zločinskega človeka si pa nikdar ne bomo predstavljali kot razdebele-lega dobrodušnega meščana. Da, brez dvoma obstojajo med zunanjostjo fanta in med njegovo dušo čudne tajinstvene zveze in duša pri nekaterih kar zre skozi obraz. Ve. deklice, lahko s pridom sklepate na dušo tipa, ki vam je po svoji zunanjosti dopadel. Toda tipov se ne more spoznati, še manj pa presojati in vrednotiti kar mimo grede recimo v železniškem kupeju ali na ulici ali na podeželskem žegnanju. Človeka pravilno spoznati je težavna stvar. To je umetnost, ki je ve deklice, vsaj vse ne, še ne poznate v dobi, ko med raznimi tipi iščete ženinov. Mi bi vam radi malo šli na roko. da res najdete tip, s katerim ne boste samo zadostile svojim modnim dolžnostim, ampak s katerim boste delile tudi svoje življenje. Tip za trenutek ni nič, tip za življenje, to je prava reč in prav za prav edina, ki je nuje vredna. Našteli vam bomo po knjigah učenih gospodov, ki so zbirali podatke po norišnicah in ječah, tri različne tipe mož. med katere lahko uvrstite vsakega od tipov, ki ste jim zapisale svoja srca. Evo jih! Ozki cP »Ozki tip« je suhe rasti, ozkega obraza, ostro začrtanega nosu. To so fantje, ki so se jx>tegnili v višino. V otroški dobi so bili slabotni, slabokrvni; toda kar naenkrat so vzbrsteli in so čez noč všh preko ramen v višino. Toda oni se za to tudi hitreje starajo. Trde, izsušene roke, dolgi koščeni prsti, brezmesne kitaste noge. To jih telesno najbolj označuje. Kot da bi bili iz trte izviti, dolgi, suhi, »sama kost in koža«, a žilavi in zdravi, dokler jih ni zajela jetika, ki jih rada zalezuje. Ozki tip mnogo poje, a naj [»spravi še toliko, on se nikdar ne bo odebelil. Kot da bi v »graben metal«, pravijo matere takim sinovom. Profil imajo pod-ganski, ker imajo dolge nosove in majhne brade. Od spredaj je obraz podoben skrajšanemu jajcu. Lase imajo goste, trde, da se lomijo, ščetinaste, ki pogostokrat pokrivajo polovico čela. O »ozkih tipih« je vseeno, če so izrasli ali niso, ker ta »tip« ne določa višina telesne rasti, ampak ožina telesa. Po svojem značaju so »ozki tipi« neizravnani, nezbrani, neharmonični ljudje. Oni imajo površino in mi vemo. da imaio tudi globino. Toda kaj je med. površino in globino? Tega ni mogoče vedeti in tudi sami pogostokrat ne vedo. Včasih za površino ni nič, prav čisto nič, včasih je tam samo strahotno zevajoča praznina, včasih pa tudi lepo razvito toplo notranje življenje, ki ga pa svetu ne prodajajo. »Ozki tip« je po navadi brez humorja in za šale nima smisla. Ni dovtipen, tarnajo deklice, a značajen, hvalijo druge. Oni ljubijo naravo in knjige. Prirodoslovci, pesniki. Radi so nervozni in razburljivi, a če vidijo mojstra, postanejo dobri in ponižno podvrženi, včasih tudi neodkriti in za-vratni. Ce pa duhovno niso razviti, so »ozki tipi« radi zelo zabiti. Deklice, ki so se odločile za ta »tip«, morajo biti potrpežljive, božajoče in na vse pripravljene. Poleg njih ne bodo smela »sitnariti«, ampak bodo morale biti urejene, zbrane, dosledne, krepostne. Telovadni lip Ta tip je bolj redek! Zanj je značilna srednja do visoka rast s široko razpetimi ramami, mogočno razvitim prsnim košem in ozkimi boki. Mišice so krepko razvite in silijo povsod na dan. Na visokem osvobojenem vratu ponosno nosijo visoko, ne prav fino upodobljeno glavo Obraz je podoben strmemu jajcu, ker se čeljusti dvigajo v strmem poletu proti ušesom Spodnja čeljust je rada pločasta in široka. Obraz je podoben srednjeveškemu ščitu Lasje radi valovijo navzgor in vsenaokrog. pogostokrat pa najdemo tudi »tipe« s strmo v zrak štrlečimi ali trmasto v eno stran vpognjeniini lasmi Noge dolge, mišičaste, hoja vzvišeno okorna Roke po navadi velike, koščene in poraščene. Spoznati značaj tega »tipa« m lahko, ker je silno prikrit in zagoneten. Tudi on je neusmerjen zakrknejo v mrzlo samotnrenje in postanejo tudi duševno trde in neizprosne. Toda ako dobijo pravega moža. ki jih razume, ki jih stalno greje in želi navzgor, postanejo nezlomljivi stebri družinske sreče. Tako fantje, sedaj pa le pogum! Toda redite, da bodo dobre žene in dODre matere kljub nel>eškiiu znamenjem, saino ona dekleta, ki so »o rodila, doraščala in bila vzgojena v znamenju — križa a bolj vzvišeno neorganiziran kot »ozki tip«, ne-preračunljiv in nezanesljiv tukaj sem spadajo osvo-jevalne, močne narave, brutalni m maščevalni značaji, silne neupogljive volje, ki hočejo s fizično silo do zaželjenega cilja To so molčeči ljudje, ki računajo samo nase in zaupajo samo sebi Ako jih je ugrabila krščanska plemenitost, ti tipi postanejo dobri, naravnost silni v dobrem in velikem lz njih izhajajo prebrisani, hladnokrvni in rezervirani aristokratski državniki in ljudski voditelji. Hladni, olikani, nikdar ne odbijajoči, a nepristopni in trdi. To je ona mrzla gospoda na dnu svojega srca tako samoljubna in egoistična Ako pa ta tip ni dobil prave ublaževalne vzgoje, prevladuje surovost: Napoleoni ali vodje zločinskih tolp Bismarcki. veliki državniki ali pa bokserji. Tukaj stm spadajo tudi idealisti, ki tavajo osamljeni v svetu svojih idealov ali iluzij in se nam dozdevajo suhoparni in okorni. Stroki lip To so ljudje, ki [>o ljudski govorici »gredo v širino« Redko zrasejo nad srednjo velikost Med širokimi ramami sedi na kratkem masivnem vratu široka glava. Na »širokih« se prav rada zbira mast in tolščoba čeravno navadno malo pojedo. Na obrazu najdemo samo okrogle, mehke poteze. Slikarji se nad njimi pritožujejo, ker jih ne morejo »prav zgrabiti« tako je vse polno in okroglo Lica so rada rdeča. Tudi nosa st prijemlje ista barva Brada mnogokrat dobiva po oporo v podbradku, posebno kadar se starajo Njihova polt je vedno sveža, njihova koža napeta in piožna Od spredaj je njihov obraz podoben stisnjenemu peterokotu Hoja naglo stopicajoča. Na stara leta čakajo »široke« običajne še ostro zarezana pleša »Širokega tipa« je težko soditi, ker mu ie srce na dlani. On je dobrodušen, dobrosrčen in ljubezniv. V govoru je živahen, da. ognjevit, če treba, in po navadi duhovit in dovtipen Toda iz veselega razpoloženja naglo prehaja v tužnost Smeh in jok mu oba enako pnjata. On ljubi družbo in se samote boji V življenju je praktičen in nima smisla za filozolijo Običajno ga najdemo v praktičnih fx> klicih. Tudi trniasi ni, če drugou trme ne opazi. Široke tijse lahko »slečeš« pa bodo št vedno dobre volje. Iz njegovih vrst prihajajo navadno gibčni, širokopotezni in usjiešni vele|X)djetniki in denarniki Ta lip je zvest, a nerad sliši, da se mu očitj debelost. Vmesni lipi Med navedenimi in površno očrtanimi tipi. ki jih vam, deklice, predlagamo, morda niste našle onega, ki je »vaš tij>«. Bog pomagaj! Kajti ined navedenimi tremi tipi jih je sedaj še mnogo, mnogo, ki niso ne eno, ne drugo, ne tretje, ampak ki po zunanjosti in j?o značaju nihajo od enega do drugega. Po materi pripadajo morda »ozkemu tipu«, po očetu »širokemu«. In tako nosijo v sebi lastnosti obeh kruto pomešane ali druga drugo izpolnjujoče. Vmes prihajajo krvni in duševni vplivi celih rodov nazaj, ta ima v sebi germansko kri. drugi »cika« na cincarje. Ne smemo pozabiti tudi na različne vzgojne vplive, na izoblikujoče roke družinske vzgoje, na vplive šole, na razne življenjske in socialne okolščine. Kjer je veliko število otrok, se drug ob drugem obribljejo, kjer so edinci, so pomehku&ni in lakomni. Lačna mladost vzgaja druge tipe kot sita. Pijančeva družina ne daje istih tipov kot družina, kjer moli in dela dobra mamica. Razuzdana mati rodi druge otroke, kot so sinovi pridnih in poštenih očetov. K tem vplivom pridejo še razne navade, ki se otroka oklenejo, dobre čednostne navade. slabe strasti, greh Čistih »tipov« v pravem pomenu besede torej ne boste našle, čistih, ki bi nezmotljivo spadali v eno ali v drugo skupino. Sicer vam f>a lahko izdamo to veliko tajnost, da boste, deklice, našle prav takšen tip za svojega ženina, kakršnega ste zaslužile. Nič boljšega in nič slabšega. In še to, da imate ve same v rokah tisto čarobno sredstvo, da iz »nesimpatičnega tipa« ustvarite simpatičnega, če to znate in razumete. Torej, deklice, le pogum! Poiščite, popravite, prenaredite si svoj tip. A ne jxizabite nikdar, da ne iščete »tipa«, ki bi »šel« z vašo modno obleko, ali z vašimi življenjskimi okusi, ampak fanta, najsi bo ozek, telovadec ali pa širok, ki ga je že za vas izoblikovala božja roka, da ob njem Bogu služite in rešite svoje duše. Afja./ s ukl"r\ V" Ji '42 m '-»o 39 40 29 IO M • . 41 .Vh «5 '52. mjk -25 «2« V1« Veli točke po laporednih Številkah /vezi najprej zunanje ločk«, potem boš pa s« mlatil, kaj ba ... Ifiii^Ml^ Moderne ali modne bolezni Tudi moda ima svoje bolezni. Toda pri modi je drugače kot pri običajnih boleznih. Teli se človek boji, se jih brani z vsemi sredstvi, požira zdravila, obiskuje zdravnike, leži po bolnišnicah in trosi denar po kopališčih. Modne bolezni pa so obvezne, vsaj tako izgleda in vsak, ki noče šteti med zaostale, misli, da jih mora preboleti. *Naštejmo jih nekaj teh modnih bolezni. Siiritizem .____V prvih povojnih x->.S—? letih je vse divjalo | I J/l za šph-itizmoin. Vse ■i-O U je hotelo videti, kako miza skače, knko se rajni kličejo nazaj v življenje, kako se svetijo misli, kako duhovi prorokujejo našo bodočnost. V vsakem mestecu so nastopili Spiritisti, ki so kupčevali z ljudsko neumnostjo in šele ko so oblasti pozuprle nekatere mešetarje s špiritističnimi stvarmi, so se moo vsem telesu, marsikatera deklica je zdehaje gledala ven »ko/i okno. Toda moda je moda. aristokrat in eliten biti. je vredno žrtev! In modu gre krohot«ic mimo naših »rad-bi-bil-elitnih krogov« Astrologija Zvezdoznanstvo, pa ne ono, ki nas uči o lepotah liožjoga vc-soljstva, ampak ono, ki hoče iz zvezd izvedeti če smo srečni, če bomo, zakaj nismo in slično. Potegniti horoskop je učeni izraz za to. Potegniti koga za mošnjiček, je slovenski prevod te učenosti. Toda mi bi se zdrznili, če bi vedeli, koliko plahih samic in starejših podaljšanih deklet, ki nočejo ostareti. hodi gledat zvezde k učenjakom zvezdnega sveta, da bi se pustile nafarbati o vzrokih srčnih tugob, koliko je celo bedastih žen, ki hodijo izpraševat zvezde, kje hodi njihov mož. In zvezde, te mile zvezdice, poredno ponie/ika-vajo dol z neba ua tc bolnike mode in na civilizacijo, ki jo je rodila. Moderni plesi KoLiko zdihovanja so povzročili, koliko solza so zahtevali, koliko smeha tudi so vzbudili! Moderne plese, za katere je zopet Nemec ustvaril visokošolske akademije in izobraževal poseben profesorski stan, so poklonilni dar 2 tisočletni kulturi, ki ga duje človeška divjina. Prav je, da se izmenjajo vplivi, da ne pozabimo, da smo. divji ali civilizirani, vendar le ljudje. Divjaško skakanje divjakov okrog večernega ognja, to je »Charleston« v civiliziranem svetu, vpitje in lireščunje zahropelih divjaških grl pomešano / monotonim udriha-iijem po lesenih pinjah, to smo prekrstili v kulturnem svetu v »Jazz« in smo ustanovili celo Jazz — akademije. Skakanje divjih zamorcev okrog ujete žrtve, ki čaka na smrt, se imenuje v salonu »Rumba«, zalezovunje sovražnika po afrikunskih pragozdovih je na plešišču dobilo ime »Slow Fox« itd. itd. Moda gre mimo nas in nas spominja na brate, ki jih civilizacija še ni »osvobodila«. Kakor si do-mišljujemo, da jc žc nas! Grafotogiia Ko je spiritizem onemogel, je moda iznašla grafologijo in ukazala modernemu človeku, da nuj z i.jeno pomočjo odkriva tajnosti življenja. Samo tajnosti človeka tuko brigajo, kakor da bi dejan-ko ž:vljenje ne vsebovali že zadosti problemov, za nas zemljane. Pa ue, moda je moda. In zopet so so našli izvedenci, ki so obljubovali tajno odkritje iu naša moderna se jo plazila na tihem okrog njihovih pisarn, pisala, pisala dolga pisma, pošiljala rokopise svojih sovražnikov in prijateljev s prošnjo da... in s priloženim honoraijein da... Denarja danes ni več za take stvari in grafo-loška mrzlica je ponehala In zopet je moda šla mimo s posmehom na ustih. Rad bi o s t a! vedno ml a Ce bi se pojavila pred vami vila v srebrni halji in s zlato paličico v rokah ter bi vas vprašala: kaj želiš, človek, da ti dam nekaj let izredne lepote ali večno mladost? Kaj bi vi izbrali? Vse roke bi se stegnile in bi zaprosile za večno mladost. Da, večna neminljiva, vedno ista, vedno sveža mladost! Žena ljubi lepoto, lepota ji je čestokrat najvišje darilo, ki si ga želi, toda Ic zato, ker si onega, še lepšega, namreč večne mladosti želeti ne more. Lepota je inuha-enodnevka, moč lepote ostane vezana ua čas in njeni vplivi so zelo omejeni na kraj in na čas. Samo enkrat triumlira lep obraz, potem oveni z obrazom tudi moč njegove lepote. Samo mladost, sveža mladost lahko obvlada svet. Samo večni mladeniči in večne deklice, mlade ne sanio po obrazu ampak v dušah, zmorejo obvla dati svet. Da, toda kako ostati vedno mlad? Strašno vstaja pred nami pošast — starost. In človek se z mrzlično naglico oborožuje, da bi jo sklatil na tla, to pošast; najnovejše iznajdbe so mu le sredstvo v tem brezupnem boju proti sovražniku, ki še nikdar ni stopil koraka nazaj. In čudno, kaj ne, v tem boju proti pošasti starosti imamo v mislih le vedno lepo polt, gladko kožico, bliščajoče se lase, leskeče oči, bele zobe, »eliten« vrat, harmonične telesne ude. linijo, to nesrečno linijo našega telesa. Glave vtikujemo v jeklene zvonove lasularjev, svojo kožo hranimo s kilogrami osvežujočih mazil, mn serji razbijajo po nas, po skalovju se spenjamo. gladujetno, izpostavljamo sc mrazu, polovnjake shui: evalnih čajev vlivamo v svoja grla, nosove si popravliamo in zobe si pustimo ruvati ter na novo nasajati, nohte nam nategujejo ali žagajo, celi znanstveni laboratoriji, moderni »pomlaievalni mlini« st) zrasli iz tal za nas, da natn pomagajo v brezupni borbi proti starosti. Brivci, ki nam strižejo glave na stara leta na bubi < in ki nam vlivalo lonce barv na naše pleše ali na osivele grive, zdravniki, kemiki, doktorji in inženerji, vsa ta armada znanstva, vede in mazaštva jc nam na razpolago, da bi si prihranili razočara nje, da nam nekega dne vrže zrcalo nazaj podobo starega človeka. Res je, gotova disciplina v življenju, gotovi predpisi glede prehrane in telesnih vaj, gotova sa-mozatajevanja in žrtevpolne zmernosti so potrebne, da si podaljšamo svojo mladostno dobo. Toda vse te stvari mora oživljati tudi disciplina duha. Prc dno razbijamo po svojem telesu in ga, kot pravimo, treniramo, moramo trenirati svoj duh, ga podvreči nevpogljivi volji iu odločnosti dobrega ki je v nas Duha je treba ohraniti mladega, 'Za to je pa potre- sproti, če jili le vidiš, dekle, če jih le spoznaš, fantič obrisi mladosti, ki ne bo nikdar več minula! Tajinstveni svet številk Številka 9 Številke ne lažejo, pravijo ljudje. Že iz davnih časov je človek rad vezal svoje življenje na šlevilke. Človek rabi šlevilke vsako uro. Vse naše življenje sloni na njih. Vse našo gospodarstvo jih rabi, kol vsakdanji kruh. Vsa naša civilizacija sloni ua številkah. Številke so vsa naša zgodovina in naše državno življenje je brez številk nemogoče. One so bolj potrebne za državo kot nujmočnejša vojska. Najbolj zanimiva med številkami pa je brez dvoma številka devet. Samo o tej bomo govorili, da naše božične bravce malo pokrntkofasimo. V starih, starih časih že so smatrali šlevilko 9 za srečno šlevilko, za znak možatosti, stanovitnosti in z.ve >tobe, med tem ko je 8 znamenje razdrapa-nostl. Množite 9 z vsemi številkami od 1—10 in po- bila volja. In če se ljudje prezgodaj starajo, je znamenje, da nimajo volje, da so preleni, da bi se podvrgli duhovni disciplini, ki jo čisto po domače imenujemo predpise krščanskih čednosti. Ali naj vam navedem nekatera sredstva za pomladitev? Oh, nc opičnih hormonov, ne lepotnih laboratorijev, ne vse te šare, ki hoče samo prepleskati razpadajoče telo in nas varati pred samimi seboj. Ne, jaz bi rad jsovedal, kako ostaneš mlada, s tem, da treniraš svoje duhovno življenje. 1. Bodi zadovoljna s svojim življenjem, deklica, bodi srečna, prisili sebe k sreči. Naprej glej, v življenju, proti solncu, proti svetlim stranem življenja, pa bodo sence padale za tvojim hrbtom, in jih ne boš nikdar videla, razun kadar boš toliko neumna, da boš gledala nazaj! Bodi optimist, ne samo okrog usten, ampak v srcu Mlado veselo srce tvojih oči ne bo nikoli postaralo. 2. Uporabljaj zmerno iu pametno olepševalna sredstva za tvojo zunanjo lepoto, toda ne misli, da je to vse. Drži čedno tvojo dušo. Ravno v tem je tajna, da se nam nekateri nelepi obrazi zde simpatični in marsikateri lep obraz oduren. Duh vlada nad materijo. Ne dovoli torej, da bi v tvojem življenju, v tvojih pomlajevalnih skrbeh materija, to je šminka in slično, veljala več kol velja tvoja notranja duhovnost. Le tako ti bo sijalo soluce mladosti, ko ti nobeno sredstvo ne bo pomagalo več prikriti razdejanja poznih let. 3. Največja tajna večne mladosti pa obstoji v umetnosti, kako znatno gospodariti s svojimi la- seštejte vsak rezullat: 2X9 = 18 seštevna vsota — 9 3X9 = 27 » » = 9 4X9 = 36 > » = 9 5X9 = 45 » » = 9 6X9 = 54 » » — 9 7X9 = 63 » > = 9 8X9 = 72 > > = 9 9X9 = 81 » > = 9 10X9 = 90 > » — 9 Sedaj pa množite katerokoli številko, v kateri se nahaja številka 9 in rezultat boste vedno lahko delili zopel z 9. Multipliciranje z 9 je lahko. Prisloni vaotl, ki bi jo rad muUipliciral z 9 na koncu eno ničlo in potem odštej od te vsote isto vsoto pa dobiš pravi rezullat. Tako-le: 1284567890 — 1 2 3456789 1111111111 Sedaj poglejte še tole igro s Številko G, Vi jo lahko izrabite pri družabnih večerih in s katero se boste igrali sedaj med božičnimi praz-niki: Napišite katerekoli tristolpno vsoto, toda tako, da bo med stotinko in med enojko vsaj razlika dve. Recimo (521, 915, 713. Vsota 493 ne velja, ker je razlika med 4 in 3 samo ena! Zapišite po svoji ljubi volji katerekoli tristolpno šlevilko. Sedaj postavite pod njo isto vsoto, samo narobe: recimo 126, 519, 347. Sedaj odštejte manjšo vsoto od večje. Ko dobite rezultat, napišite zo|iel pod njega isti rezullat, a zopet narobe In sedaj štejete. Dobili boste 10S9. In katerekoli vsolo (tristolpno), pri kateri je med stotinko in enojko razlika vsaj 2), boste brezpogojno dobili končno vsoto 1089. Tako-le: recimo vsoto 621 ali 129 odštejemo 12« 921 dobimo 495 702 j>riš'ejeino 594 279 dobimo 1080 1089 Se ena igra z 9 1X9 + 12 X O + 123 X 9 + 1234 X 9 + 12345 X 9 + 123430 X f + 1234567 X 9 + 12845678 X 9 + 123456789 X 9 + 10 tn ena z 2 = U 3 = 111 4 = 1111 5 = 11111 6 = 111111 7 — 1111111 8 = 11111111 9 = 111111111 1111111111 S 9 stnostmi. s svojimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi. s svojimi dobrimi in slabimi strastmi, s svojimi duhovnimi krepostmi! In od tega, kako znamo čarobne lastnosti mladosti jiorazdeiiti na vsa leta svojega življenja. Mož in žena sta toliko slara, kolikor se stara čutita, pravi naš ljudski pregovor. Zajemal je resničnost v globinah Krščanske miselnosti. Mnogo svežega zraka, zdrave telesne vaje, skromna Tirana, duševna delavnost, srčni mir in mirna vest so najboljša sredstva za večno mladost. V dinarjih ne stanejo nič, to je res in to je morebiti njihova slabost, a pomagajo edino ena, če jih podpira stroga nadoblast duha nad telesnostjo in če jih usmerja vesel, optimističen jKiglcd naprej v bodočnosti. kajti izza pošastne slike starosti li gledajo na- 1X8 + 1 = 12 X 8 + 2 = 98 123 X 8 + 3 = 987 1234 X 8 + 4 = 9876 12345 X 8 + 5 = 98765 123456 X 8 + 6 = 087054 1234567 X 8 + 7 = 9876543 12345678 X S + 8 = 98765432 123456789 X« + !) = 08765-1321 Kateri dan v tednu smo bili rojene Le malo jo ljudL ki ne bi vedeli za natančen datum svojega rojstva. Skoraj nihče pa ne ve, kateri dan v tednu je bil rojen, v ponedeljek, torek, srodo ild. To pa lahko vsak, ki zna seštevati in deliti, sam izračuna. Potrebno je, da ve za leto, mesec in dan rojstva in da pozna tako zvano me-setno in dnevna itevilo. Nato sešteje: 1. desetioe in edinice števila rojslnega leta, 2. eno četrtino od tega (ostanek se ne vpošetva), 3. mesečno število^ 4. dan rojstva. Vsolo, ki jo dobi, deli s 7 in ostanek mu jx)kaže dan v tednu, v katerem je bil rojen. M capina ilevila na tledela: januar 2, f obrusi 5, marec 5, april 1, maj 8, junij 6, julij 1, avgust 4, september 0, oktober 2. november 5, december 0. Dne-ima iteviln no: nedelja 0, ponedeljek 1, torek 2, sreda 3, četrtek 4, petek 5. sobota 6. Ta števila veljajo do leta 1899 Od lela 1900 naprej so pa sledeča dnevna števila: petek 0. sobota 1, nedelja 2, ponedeljek 3, torek 4, sreda 5, Četrtek 6 Vzemimo primer: Janez je rojen 3. julija 1883. Desetice ln ednice štovila roj. leta . 83 četrtina od tega...... , . 20 Mesečno število (julij)......1 Rojstni dan . .........S Vsota 107 : 7 — 15 87 Ostanek 2 2 je dnevno število za torek in je bil torej Janez rojen na torek. Na kateri dan v tednu je bila Porcljunkuhi leta 1895? Desetice in ednice.......05 Četrtina od tega........23 Mesečno štovilo (avgust).....4 Mesečni dan..........t Vsota 124 :7 = 17 54 Ostanek 5 ki jo dnevno število za petek, torej je btla l<*ia 1805 porcijunkula v petek. Francek je bil rojen 8. decembra 1920. Desetice in edinice.......20 četrtina od tega........5 Mesečno število (december) .... 0 Rojstni dan . .........8 Vsota 28 : 7 = 4 Ostanek 0 ki jo dnevno število za petek (po letu 19001), torej je bil Francek rojen na petek. Kako praznujejo božič... Družinski oče »Sedaj pa še ti prazniki! Včasih je imel človek trinajsto plačo. Je vsaj mogel napraviti veselje domačim. Tako pa sem vseh zadnjih 6 mesecev nosil vsak teden po dva kovača v hranilnico naše zadruge, in vendar bo še premalo. Igrač seveda ne morem kupiti, tudi če da žena svoje prihranke poleg, o, da se izo-riblje vsakemu pomenku. Veliko mu seveda ne bi mogli nuditi, ampak če noče. Jaz ne zamenjam z njim, z njegovo menzo — fej, o božiču ;»a jesti v menzi! — z njegovim kinom in drugim, čeprav ima on hranilno knjižico, jaz pa dolg v zadrugi in pri trgovcu, ki pa tudi ni tak, da ga ne bi po božiču pošteno plačal. Jaz wem, kaj je življenje, on pu ne!« Brezposelni pripoveduje »Jaz, no. zaradi mene ni treba imeti take skrbi, jaz imam šc srečo. Še večji reveži so kakor jaz. Tistim je najbolj hudo, ki imajo družino. pa nimajo dela. Zase. če si sam. že izprosiš, da ti ni treba od lakote umreti, i>o-sebno če si domačin in znaš prositi, laz sem se prositi že navadil, pa ni tako hudo, kakor sem mislil včasih, ko sem imel še delo v topli delavnici. Pa še bi ga imel. ko ne bi bilo konkurence velikih firm. 110, pa če vam |>ovem, da sem včasih napravil za marsikatero gospodično za božič in predpust take čevlje, da jih danes nikjer ne dobite, veste ročno delo je le nekaj vredno. Še danes bi jih znal napraviti, samo orodja mi je treba, pa seveda kupca. No. letošnji božič ne bom lačen. Sem 6i že preskrbel nekaj listkov. Delavski dom je odprt, kuhinja tam ni napačna, hlebci h kosilu so prav čedni in veliki. Letos bom kosil in večerjal v delavskem domu. tako, kakor tisti, ki imajo delo in si lahko privoščijo tudi merico dal-matinca za božič — po kosilu. Veste, zveze imam. pa za hrano me zaenkrat ni strah, čeprav včasih um lo zategnem želodec. Lani sem jedel v Ljudski kuhinji, ampak tam jih bo letos h' preveč. Lani mi je dal listke neki duhovnik. čakajte, kako se je že pisal, menda je že umrl. škoda, da ne vem kdaj. šel bi za njegovim pogrebom, tako dober človek je bil. Veste časopisov ne berem no pa tudi za pogreb nisem izvedel. Pošten človek ste. povem lahko, da imam še nekaj drobiža. Hranil sem ga prav za božič, nekaj dinarčkov bo že. Mislil sem tudi sam kupiti nekaj ruma za čaj, da bi ga kuhal v svoji baraki. No, boni pa denar drugače obrnil. Poznate mojega kolega Franceta, tak revež je, še zakuriti ne bo mogel s čim doma, otrok pa ima celo prgišče. Sem pa dejal, kaj bi z rumom in čajem. Kupil bom naročje drv, pa nekaj živeža, pa bom zanesel k njemu, naj bo tudi njegovim za božič nekoliko toplo. Pa še zame bo boljše...« Akademik vabi »Pridi k meni, malo za praznike. Kolega z jusa. ki je z menoj v isti sobi-■ | J5 i ci, odide domov, na i kranjske klobase in se vrne po novem letu. nažrt potic in svinjetine. jaz pa ostanem sain v stanovanju. Enega sem že povabil, povej, kdaj utegneš, bomo malo tarok vrgli. Na 6veti večer, pa na praznike popoldne že ne pogledam skript, čeprav stan pred drugim državnim. Kaj boreš sedaj? Štefan Zvveig mi je bolj všeč, kakor pa njegov brat Arnold, oba |>a sta dosti za Ludvvigom. Bereš kaj modernih amerikanskih. To so šele tiči. Imaš kakšno debelo buklo, kaj res literarnega, to bi jaz zn praznike rad bral. 1'a mi jo prinesi! Sicer pa ne bo dolgčas pri meni. škoda, da ne [vojdeš. tamburico igram že prav dobro, pripravil seni tudi raznih dobrot, ne bo ti dolčas. kur pridi. Veš nisem več v tisti vlažni sobici z obokom, sein se zmenil z gospodinjo, da mi le za isto ceno odstopila sosednjo lepšo. Elektrike še nimam, hišni gospodar zahteva od gospodinje. naj si jo sama nabavi, pa se tako iirepiratn. mi študentje pa trpimo ob petrolejki. Kaj ali si že slišal o tistem brucovskem pretepu, dva »ta se že pobotala, no, prav treba je take z|Kige. starejši eino pametnejši — pa ko smo bili prva leta na univerzi, tudi nismo bili pametnejši. Bo kdo relegiran? Mislim, da ne. No pridi, veš tudi božične®« drevesca ne bo manjkalo pri meni. pa «e koga privdi. snmo g jej. da bo fom fant. Bomo sc in lltiAvdrn •li prav po Zagrizen samec »Kaj mi hoče božič. Grem že v leta, zame je dan enak dnevu. Samo s to razliko, da tni ob praznikih ni treba v urad in prenašati sitnosti šefov in pod-šefov, ter da moram zvečer mesto v menzo v gostilno k večerji. Vidiš, tudi na božič je tako: opoldne menza. popoldne kavarna, malica v bufetu, zvečer pa vrček piva in zopet kavarna. Živim, kakor sto drugih. Jem prav isto, berem prav iste časopise, skoraj iste knjige, za razvedrilo hodim gledat iste filme, v gledališče pa kar je bolj fejst, na primer »Havajsko rožo«! Si jo že slišal? Ne! Nekaj lepega si zamudil. Občnega zbora ne bo nobenega ob božiču, čeprav sem član vsaj desetih raznih društev, torej kam bom šel: morda v gledališče, najbrže pa v kino, kadar bo odprt. Da bi šel kam na obisk? Ne, to mi ne pade v glavo, tam bi me skušali pod kakšnim božičnim drevesom še celo zaročiti, potem pa tisto neumno vlivanje svinca in razne druge prismodarije. Kdor je za družinsko življenje, pač je jaz. dokler mi je bilo še 20 do 25 let, bi bil tudi, sedaj pa grem že v leta in nisem več za to. še kakšnih deset lel garanja in robotanja v pisarili, potem pa grem v pokoj in basta. Potem bo tudi dan enak dnevu in celo božični prazniki se ne bodo dosti razlikovali od drugih. Redkokdaj mi pride na misel, da bi bilo tudi zame boljše, da bi se oženil. Saj se morajo tisti, ki imajo družine, takole ob praznikih prav prijetno imeti.« Na cesfi sloji stražnik Drevi, drevi bo sv večer. Do 8 ima službo, sedaj pa pada šele prvi mrak nu mestne ulice. \ izložbah gore svetle luči. v njih sijaju se bleste božična drevesca, otroci, matere, očetje postajajo pred njimi in tudi v očeh slehernega bleste božične lučke. Stražnik se trudi, da si ohrani predpisano resnobo ua obrazu in resno in važno kaže pot kolesarjem, avtomobilom, celo tramvaju. Stražnik ima veliko moč. vendar, nocoj, ko je sveti večer, kar ni več tako strog. Pravkur je zavil niotociklist z velikim zavojem v prikolici; tik za tramvajem je pri-vozil in ga celo nepravilno prehitel. V6uk drugi dan bi stražnik ustavil motoeiklista. ga povprašal za številko, ga pobaral za ime in rojstno letnico, danes ue. Saj hodijo angeli nocoj povsod jn lani je stražnik bral v časopisu povest, da se angeli ua božični večer spuste tudi na mestni asfalt. Torej morajo biti angeli tudi blizu njega. Zakaj bo torej pokvaril nestrpnemu vozniku božični večer. In zakaj bi ga končno sebi? Saj ob S bo prost in pojde v predmestje. Tudi on ima družino. Doma bo voščil ženi vesel božič, objel otroke, ki mu IkkIo izrekli podobne čestitke, počasi bo slekel službeno uniformo: malo mokra bo in varno jo bo treba spraviti, da se posuši, zakaj uradna last je ta obleka. On sam pa se bo zavil v svojo domačo obleko in bo pričel prižigati ua drevešeku — letos so bili še kar poceni — drevesca, svečice .. Mleharica Ko je zapadel prvi sneg, je mleka-ric a v meča vi, v ve-^ i tru in mrazu priga- ra žila iz svoje vasi do mesta. Pred seboj je potiskala male sani z mlekom; eno uro |>o-trebuje ob lepem vremenu z vozičkom, v snegu najmanj dve uri. Tn vendar je že ob 6 v mestu. Daleč na robu ljubljanskega polja je njen dom, dva otroka jo čakata saina, da se okoli poldne vrne, mož je v Kanadi, v klevn sta dve kravici in reva ne namolze na dan preveč, toda svojima kra-vicnma je hvaležna: izkupiček za mleko ji za silo pomaga pretolči težave in družinica ima vsnj za moko, zdrob in sol. Iz najbolj oddaljene vasi je. šele v bližnjih vaseh se ji pridružijo druge mlekariie, ki se počasi bore s snegom na cesti in ga gazijo kar s cela. Malokatera ima pletene rokavice, ona iz nnjbolj oddaljene vasi pu si zavija roke v pleten starinski šal, da jo manj zebe. Do svetega dne bo pot shojena in na tihem si želi, da bi imela vsnj na sveti dan zjutraj lepo pot. da ji ne bi bilo treba gaziti svežega snega. Ko pride še v mraku med mestne hiše. je edino, kar pravi dobrodušni gospodinji: »Uboga mlekarica. kar sama sebi se smilim!« To je vse. Potem obhodi vso stanovanja: njene naročnice največ še spe. le po oknih na hodnikih so posode. Vanje naliva določeno količino mleka. Sem in tja katera gospodinja poprosi: »Pred prazniki smo. rada bi malo več mleka!« — »Ne zamerite gospa, veste, da rada več prodam, sedaj bi vsaka radn več mleka, pa ne morem. Boji mse tudi drneim zameriti, moram obdržati kupce za poletje, ko je mleka dovolj.« Na sveti dan zjutraj bo mlekariea prišla najbrže še bolj zgodaj. Morda se Ivo odpravila že ob 2 z domu. morda naravnost od polnočnice v domači cerkvi. V mestu bo morda še stopila k frančiškanom, morda v stolnico, da se udeleži velike službe božje. Da bi prišla nn vrsto še k r»povedi ni upanja, zato se bo spovedaln že poprej, samo. da bo mogla k obhajilu. Zalo pa bo do desetih, ena jstih tešč in šele i*> mnši v Ljubljani si bo poiskala svoje sani odvila z njih kos liožične pogače, kava v steklenici jva I ki že mrzla, če ne zmrznila. V mestu bo še kupila za otroke malo sladkarij: velik praznik je Božič In naj imajo otroci svoje veselje. Potem pa se bo odpravila domov, d« more z otroci še sesti k božičnemu kosilu in skupaj opraviti božično molitev. Zvečer [m se bo drnžinic.i /brala okoli jaslic in vdano molila za vse. najin)!j |>a xa očeta, tam v Kanadi..« Ugleden podjetnik Za sveti večer in božične praznike je pripravil vse potrebno, da bo kar najbolj dostojno in stanu primerno proslavil božične praznike. Pa se mu je že sedaj vse pok varilo. Fant in dekle za vse na svetu nista hotela ostati v mestu. »Kdo bo ob počitnicah doma. Mar nama drevesca in vseh božičnih ceremonij in obiskov. Moderna mladina se požvižga na to. Narava, šport, to je glavno. Le čemu so bile iznajdene smuči in čemu so planine tako lepe. Za očeta in mater seveda lo ni nič, ker nista hotela v mladih letih trenirati, a naju. hopla, kaj naju more zadržati doma. Božični prazniki so bili od nekdaj najlepši na planinah!« sta govorila oba zelena kljuna, vneto mazala smuči, ogledovala čevlje ter sestavljala spisek »provijanta«. Ker sta pa oba otroka (ki sta /t v secit mnajstem in osemnajstem letu) tako govorila, se je tudi gospej zdelo, da z božičnimi prazniki ne bo doma nič. Že dolgo je nameravala obiskati sorodnico na Dunaju tn prav letos jo [e zopet vabila, lepše prilike torej ne bo, kakor so ti prazniki. Tudi ona pojde. »Tebi«, je govorila možu, »tebi je menda še najbolj prijetno, če si sam. Saj vse leto nimaš za družino nobenega časa, vedno 6i na potovanjih ali pa pri svojih računih, božične praznike boš najlepše prebil v klubu ali pa pri kartah. Saj so direktorjevi povabili, naj jih za praznike obiščemo. Pa nas ti vse skupaj zastopaj!« Mož se je udal. Pristal je na vse, družini je vse živl jenje ustrezal, kar je želela od njega, lorej za praznike ostane sam. Toda v klubu, brrr. že tako in tako je tam dolgčas, ob praznikih bo še večji, k direktorjevim, še hujši brrr, in tam se povrhu še klanjati in poljubovati roke, ne! K staremu sošolcu pojde, prijatelja sta bila nekoč, odkar ie izgubil službo knjigovodje, se nista več videla. Morda pa živi v bedi? Kako, da se ni že poprej spomnil na to? Res je zvedel knj kmalu za naslov ubogega prijatelja, res živi v bedi, res ima družino. Ce ne bo sam imel božičnega veselja, naj ga pa ima njegov nekdanji prijatelj, naj ga imajo njegovi, vsaj za te praznike. In pozneje bo ta- koj pogledal, kaj se da napraviti zanj, morda se bo že z novim letom dalo dobili zanj kakšno prazno mesto. Le zakaj se ni poprej spomnil nanj, zakaj šele sedaj pred božičem. Pa saj so ljudje tudi sami krivi, si misli, zakaj pa se ni človek sam poprej oglasil pri njem... Železničar Ni kazalo drugače. na sv. večer mora z lokomotivo. Služba in vlaki morajo voziti tudi na tak večer. Ve kurjač: z vlakom potujejo zadnji potniki, ki bi ■>še radi ujeli nekoliko božičnega večera, pa bodo od svojih postaj hiteli skozi sneg in mrak. kar se da hitro, proti sv trgovina s klobuki želi vsem cenj, o jemalcem, vesele božične J^Si m praznike in obenem srečno novo leto Vesele božične praznike pfi in srečno novo leto želi p MUNDA ALOJZIJ, Maribor, Taborska 2 Jjffc splošno mizarstvo ter zaloga krst Vesele božične praznike in srečno novo leto želi JOŠKO JESENŠEK - KRŠKO autopodjetje t Vesele božične praznike in srečno novo leto 1934 želi Hranilnica in posojilnica { v Krctnju, r. z. z n. z. j Vesele božične praznike in srečno novo leto želi JOŽE STARC, Krško trgovina z mešanim blagom Vesele božične pravnike in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča KAREL LOIBNER Celje,, Kralja Petra cesta Vesele božične praznike in srečno novo leto že. i vsem cenj odjemalcem Martin Gorišek — Brežice mestni zidarski mojster Vesel božič in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka Ivan Vizovišek Žalec Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka P. Koren preje Šterk Črnomelj Telefon int. št. 5 Vesel božič in srečno novo leto želi Josip Senica trgovec Domžale Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim strankam PAVLA SLUGOVA ročna dela — predtiskariia — pletenine CELJE, Vodnikova ulica Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim cen), strankam želi MAKS ZABUKOVsEK - Celje Modna kroiačnica — Velika zaloga pravega angleškega in češkega blaga Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cen|. gostom in odjemalcem gostilna in trgovina PAVLA NAPRUDNIK, Celje- -Lava 4 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim gostom in se pripoioča „HOTEL BELI VOL" - Fani Lebič Celje, Kralja Petra cesta 9 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi FRANJO KALAN. Celje trgovina premoga in drv Vesele božične praznike želi Franjo Dolžan galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesijonirani voduvodni instalater Celje, Za kresijo LJUDSKA POSOJILNICA R. Z. Z N. Z. V CELJU želi vsem svo im klijentom vesele božične praznike. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča JOSIP PLEVCAK čevljarski moister CELJE, Kralja Petra cesta 28 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi E. Zdolšek trgovina z mešanim blagom Sv. Jurij ob južni žel. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svoiim cenjenim gostom ROZA ZAMPARUTTI delikatesna trgovina in zajtrkovalnica CELJE, Aleksandrova ulica 7 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča Fran Strupi veletrgovina s steklom in porcelanom CELJE, Kralja Petra cesta BELAK FRANC instalac. podjetje za elektriko in centralno kurjavo Celje, Prešernova ulica 3 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svoiim cenj. odiemalcem VALENTIN HLADIN manufakturna trgovina Celje, Prešernova ulica Konrad Gologranc mestni stavbenik Celje Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. strankam Foto Ivan Kvas Celje — Dečkov trg »VSH Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim strankam in se priporoča IVAN VOZLIČ frizerski salon za gospode in dame CELJE, Vodnikova ulica Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto želi tvrdka ŠENK FRANC, mizarstvo Št. Vid — Tacen Podružnice »Slovenca" Celje, Jesenice, Maribor, Novo mesto, Pluj in Trbovlje. Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi svoiim cenjenim odiemalcem BAKTOL ANTON trgovina s kurivom in lesnimi izdelki Liubliana, Dunajska |Tyršcva) 31 i^Sti POZOR SMUK Na'večja izbiro vseb vrst puloverjev, nogavic, rokavic i t. d. ter največja izbira vseli vrst smuči m ves ostali smučarsk' prbor najcenejše samo v modni in sponn. trgovini M. TOMAZIČ M AIII BOR. ULICA 10 OKTOBRA ST. 4 (hiičit« nos >n oge.te si brczobvuno nait Dl«|0 i m .s Večja tovarna išče za Slovenijo veščega potniha, ki jo dobro por.nan pri trgovcih s špecerijskim blagom Obširno ponudbe na Interreklam, Zavreh. Masarykova 28, pod broj 134 — A-5 d Za Božič in Novo leto! svilene ovratne rute, fini robčki v pastelnih barvah, »Bredac robčki za deco. torbice za servijete, zavede in pregrinjala — vse po izvan-redno nizkih cenah pri Maleh & Mihci, Liubliana poteg hotel« Štrukelj Specijelni entel oblek in volnn nžur, predtisk Vezenje monogramov, perila, zaves i. t. d Proti predložitvi tega oglasa 5% popusta. Pri i oročam bogato izbiro nogavic, rokavic s|iodn,rga perila «rnje. ovratnic. Trgovina pletenin, kratke robe in perila M4R1IIOR. Gosposka 19. M.PUChER, Družabnik gradbene široke pošten in podjeten, stavbenik ali zidarski mojster, najrajši samec, z nekai gotovine, se takoj sprejme k ie vpeljanemu podjetju v Mariboru. Pismene ponudbe pod >Pošten podjetnik« na upravo »Slovenca« v Mariboru. M V malih oglasih veija vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoke pelilna vrslica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko« Za praznike vsi h Kramarju, Dolenjska eesla 5. Toči se pristni. Uaicrska kapljica, po želi i vsakovrstna iedila Nu S'članovo se priredi koncert. — Vljud.io vabljeni lh' Delavec vojaščine prost, išče službo skladiščnika, razriašal ca ali pa v tovarni, najraje v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15000.__W 20 letno dekle vajena šivanja — želi službe v gostilno ali za vsa druga dela. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena začetnica št. 14854.__*a> Pek odlično sposoben vseh del, tudi vodstva pekarne, išče zaposlitve. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sposoben« 15062. a Trgovski poslovodja vešč trgovine mešanega blaga in železa želi primerne službe za takoj. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Zelezninar« št. 15075.______(a) Plačilna natakarica z najboljšimi spričevali išče službo Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 15058. (a) Agilen družabnik za Cvekov brinjevec se sprejme, ali pa prodam kompletno žgalno opravo. F. Cvek, Kamnik, (a) Hlapec priden, zvest, vajen pri konjih in vseh kmečkih del, star 22 let — išče službo pri poštenem gospodarju. Naslov v upravi Slov.« pod št. 15048. Posredovalnica Ogrin Miklošičeva 28, telefon 3100 — oddaja in preskrbuje dobre službe služkinjam, natakaricam, kuharicam in začetnicam. Za odgovor 2 Din znam-ka.__(a) Pridno dekle išče službo kot kuharica ali služkinja. Ponudbe na upravo .Slovenca« pod »Pridna« št. 14996. (a) Natakarico sprejmem za vinotoč oziroma oddam istega na račun. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, b Pletilje za izdelovanje pletenih rokavic, za delo na dom, dobe takoj delo. Ponudbe pod »Zaslužek« na Aloma Companv d. z o. z., Ljubljana. (b) Trgovsko pomočnico samostojno moč. sprejmemo v trgovino z mešanim blagem lsto"am se sprejme učenka Nastop takoj. — Trgovina Novak, Ribnica. Dolenjsko. (b) Perfektno sobarico ki zna šivati, in kuharico spreime iako odlična dama Naslov v upravi SL« pod št. 15045. (b) Pridno služkinjo ki zna dobro kuhati in bi pomagala tudi na vrtu, sprejmem za vsa hišna dela. Nastop 1. ianuarja Ponudbe z označbo plača poslati na I.ulič, Zagreb, Jurjevska ul. 30. (b) Prikrojevalko damskega svilenega in moškega triko perila — prvovrstno moč, z večletno prakso, spreime tovarna trikotaže Ponudbe pod »Prikrojevalka« na Aloma Company d. z o z Ljubljana (bi Služkinjo starejšo, z dobrimi spričevali. za postrežbo in gospodinjstvo soreimem. Pon"dhe pod Poštena« in delavna« št 15111 na podružnico »Slovenca« v Celju. (b) Vajenca s primerno šolsko pred-izobrazbo spreimem za trgovino z mešanim blagom v bližini Ljubljane. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14890. (v) Nemščina Samo 15 Din na mesec Vas stane nemški dopi-sovalni tečaj. Informacije daje Jezikovna dopisna šola, Jesenice-Fužine — Gorenjsko. — Priložite znamko za odgovor, (u) Dame pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši v krojnem učilišču Roza Medved — Ljubljana, Gledališka ulica 16, pritličje, desno — kjer se izvršujejo tudi damske obleke, plašči, kostumi itd po zmerni ceni. Kroji po meri. (u) Vesele božične praznike želi svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča za obilen obisk tt. F. M. Schinit«, Ljubljana Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 Zaslužek Trgovski zastopnik Posojilo 45.000 Din iščem, vrnem 60.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Gotovina 6« 15049. Posojilo nudim takoj. Informacije: Jaroš Josip, Rožna dolina cesta 8 št. 22. (d) Družabnika išče dobro vpeljano podjetje s kapitalom 150 do 200.000 Din v svrho povečanja obrata. Le resne ponudbe na upr. »Slov.« kateri potuje s svojim , pod znači-a ]la£ie dohiti 7 usiano , ilvno ilomife Irlarn*. M lamo vsakomur lekoie delo. -er smo diemalci /a ple »■tulit, dobavimo preio ip /plavamo /aslufek rn ple enie kar dokazuje mrtogo /»hvalnic. V »turaju. d« H fetf delati ,n ja-liiJiti. se »brnite po jjralis-prospektr na ivrdko Donuta Pletarak. nduttrija loiip Tonalit, vlaribnr. Krekova ul.UHI Temeljiti pouk v francoščini, angleščini, italijanščini in nemščini po zelo nizkih cenah. — Celovška cesta 56, Šiška. Pojasnila od 12—2. (u) Šoferska šola E. Ceh hivSa CamernlK va noleraka Šolal tiubl.an;, ' nnaiska c. 3' Solo na poklicne Šoferje in amalerje Prospekti In po lasniln /.a^tonl in franku Prikroievalni tečaj za kmu in moško oblačili] se vi Si od 15. I.-l. II. 1934 v priznani strokovni šob. Ta tcčaijr priporočljiv tudi za privatno uporabo, ker se vrši točno po novi izdani kni|»i „TOALETA" katera je v vseh kniignr. n»h in v šoli na riispoiago-Prijave sprcema in po-asnila da e lastnik šole T. KUNC, "lana G. Jožeta Hvaliča svoječasnega posestnika v Zg. Šiški pri Ljubljani, upokojen, uradnika orož-niške oziroma policijske stroke, vljudno prosim, da iavi svoie sedanje bivališče na pisarno dr. Loizeta Čampe, advokata v Ljubliani, Aleksandrova cesta 4, palača »Viktorija«. (o) Preklic. Podpisana preklicujem vse očitke, ki sem jih izrekla o gospej Amaliji Rupar. Litija, in jih obžalujem kot neosnovane, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 25 letni fant dedič posestva, vrednost 200.000 Din, želi znanja zaradi ženitve z boljšim kmetskim dekletom. Por nudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Iskrenost 1933« št. 14998. (ž) Gospodična uradnica, srednje starosti, ki ima veselje do gospodinjstva in nekaj imetja, se zaradi pomanjkanja znanja želi spoznati v svrho ženitve z značaj-nim in vernim inteligen-tom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirni dom« št. 14943. (ž) Stanovanja ODDAJO; Stanovanje 4—6 sob, popoln kom-fort. se odda za februar Poiasnila. Dvorakova ulica 6111 Telefon 3314 (č) Trisobno stanovanje eventuelno s kopalnico in vsemi pritiklinami se odda. Kodeljevo, Kluno-va št. 12. (č) Štirisobno stanovanje deloma parketirano — na ulico, odda s 1. januarjem Ciglič, Ljubljana, Mestni trg 1 l/I. (č) Enosobno stanovanje se takoj odda. Zelena jama, Tovarniška 23. (č) Enosobno stanovanje oddam. »Juljana«, Rožna dolina cesta 8 št. 23 (č) Prazno sobo oddam v Trnovem, Sta-retova ulica 31. (s) Solnčna soba z eno ali dvema posteljama se odda. Staretova ulica 19 Trnovo. (s) Veliko prazno sobo pripravno za stanovanje, odda takoj Ciglič. Mestni trg 11/1. — Mesečno 300 dinarjev. (s) ISCEJO: Pekarno vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cena« št. 15061. (m) Gospodična marljiva, neomadeževane Babnik''Marija, j preteklosti, z večjim pre-mozeniem — bi poročila drž. uradnika, nezadolše-nega obrtnika ali oosest-nika. Neanonimne ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Trezen« 14903. (ž) lerraa Vloge Ljubljanske kreditne banke kupim proti takoišnji gotovini Ponudbe poslati Veleposestniški na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana 71« 15076 ODDAJO: Gostilna se odda v najem na prometnem kraju z osebno pravico. Več se poizve: Franc Klopčič, Mošenik št. 15, pri Moravčah, (n) Lokal za trgovino in obrt se odda v Florijanski ulici št. 15. Majhno posestvo s solnčno lego, med Celjem in Sv. Jurijem, kupim. Naslov: Kupec, Voj-nik št. 13. (p) Gostilne s trgovinami mesarijami ali posestvom prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Krasne parcele ob Linhartovi, ' Celjski, Dunajski, Alešovčevi na Mirju, v Klečah in pri novi cerkvi v Šiški — naprodaj. Ponudbe pod »170.000 m-« št. 15101 na upravo »Slovenca«. (p) Hišo sredi mesta Celja prodam. Jurčič, Maribor — Cvetlična 27. (p) Enodružinsko vilo za Bežigradom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14979. (p) Hišo v Mostah 6 sob, 3 kuhinje, vrt — prodam Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša« št. 14947. (p) IEB3SI Tovorni avto lahek, prodam. Eventuelno proti hranilni knjižici. Davorin Tombah, Maribor, Zrinskega trg 6. Damske smučarske obleke od 300 Din naprej, damske smučarske hlače od 90 Din naprej, dekliške smučarske hlače v vseh velikostih, kakor tudi vseh vrst pletenine za smučarje — nudi najceneje F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Srebrne krone staro tlalo in srebro ku-pult RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liubliana, Ilirska ulica Sh vhod i Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Entel stroj s tremi nitkami (Unter-loch) kupimo. »Juljana«, Gosposvetska 12. (k) Zlato, srebro, n! nt in kui,u'e Jllu J ui |,0 najvišjih dnevnih cenah Mariborska \l menja zlata. Orozu ova ul 8 AVTO poltovorni, 4 cilinderski - Opel se ugodno proda Vprašati Korcščeva ul. 7/II Fr. Krajnc Maribor Adler-Chabriolet 5 sedežni, prav dobro ohranjen, 22.000 km vožen, se ugodno proda tudi na hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15059. (i) Avto »Fiat 501« osebni, prodam ali zamenjam za motorno kolo. — Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah, (f) ( Pohištvo i Trgovski lokal v Mariboru v Gosposki ulici oddam v najem Moderne spalnice (n) šperane, orehova korenina itd., priporočam po ugodnih cenah. — Josip Andlovic, strojno mizarstvo, Škofljica. (š) Srečko Pihlar, Maribor. Tračno žago (Bandsage) na motorni pogon, rabljeno, vendar dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Tračna žaga« 14988. (k) Klavirje pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje. tudi na obroke. Uglašuje in popravlja: ' M u z i k a Liubliana, Sv Petra cesta 40 Ig) Klavirji prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakot tudi lastnih izdelkov že od 11 000 dalje dobite pri R W ARBINEK Ljubljana. Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršniem točno in ceno — Najcenejša izposojevalnica. Zlato in srebro kupujem — Ure, zlatnino popravljam. IGNAC JAN, urar, Maribor, Glavni trg. Vsakovrstno zlatu fcounfe po naivisjib cenah CERNE. luveltt Liubliana. Wolfow« ulica It 3 Malo stružnico za les in kovine, za učno rabo — kupim Ponudbe z opisom, merami in navedbo cene na: Ing. Remec, Ljubljana, Kersnikova 7. |k) Dvokolesa se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in poniklanje najceneje. — Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. št. 4. SI II INajklllantnejŠa .srednjih let, s 70.000 Din nnun ■■ In ' idole, želi poročiti boljše PUfcOJlia | kmetsko dekle z večjim dajemo na vloge vele- j posestvom. Ponudbe na bank, vrednostne papirje, podružnico Slovenca« v vojno škodo, državne bo- j Ptuju št. 14987. (ž) ne, Blairova posojila in na kurantno blago. Nalo ge iz province promptno izvršujemo. Pučka štedi-ona, Zagreb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino je Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12, na katerega se je obrniti. (d) Vdovec 52 let star, uradnik in posestnik 40 oralov, se želi poročiti z zdravo in dobro gospodinjo gospodično ali vdovo brez otrok, blagega srca, v starosti 36 do 46 let z dolo 160.000 Din v svrho Sv. Petra cesta 4/II. ŠOFERSKA SOLA I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. - Vožnje v zaprtem avtomobilu. Esperanto Nov dopisovalni tečaj se j otvori s 1. januarj. 1931. ; Mesečna učnina samo 15 dinarjev. Jezikovna dopisna šola. Jesenice-Fužine na Gorenjskem. Pri-i Inžitp znamko za odgo Hranilno knjižico Južnoštaierske v Celju, I izplačila dedičev, za ka-do 25 000 Din, iščem kot I tero se nudi popolno posojilo na prvo mesto jamstvo. — Resne in ne proti desetkratni varno- anonimne ponudbe posli. Nudim višje obresti 1 slati pod -Mirni dom« in večje ugodnosti kot zavod. Naslov pove Les-kovšek. Kozje. (d) Družabnik Edinstvena prilika se nudi onemu, ki vloži 100 do 300.000 Din za proizvajanje in plasiranje naj-dovršenejšega, sigurnega, prirodnega zdravila sedanjosti proti reutni, pro-tinu in išiasu. — Vloga amortizirana v celoti za leto dni. Ponudbe na upr. (u) .Slov.« pod it. 15041. (d) na upravo Slovenca« v Celju. (ž) Nad 40 letna se želi poročiti na kako posestvo ali gostilno blizu cerkve. Je vzorna gospodinja, delavna, poštena in ima 40.000 Din. Po-nudhe pod »Krščanska« $1. 14858 na upravo ^Slo-venca«. (i) (""itajte in širite »Slovenca«! Velik lokal lepe izložbe — za vsako trgovino ali obrt, odda s 1. januarjem Ciglič, Ljub- iana. Mestni trg 1 l/I. (n) j tapetniške izdelke vam nudi najceneje Gospodar- Pozor ženini in neveste! Spalnice, jedilnice, kuhinje iz trdega vezanega in mehkega lesa kakor ludi Šeststanovanjska hiša z malim lokalom naprodaj v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14762. (p) Stavbno parcelo 5—700 m- prodani za vsako ceno takoj. Polše, Malavas 40, Ježica. (p) Na Bledu prodam krasne objezerske parcele. Iniormacije: Informacijska pisarna So-klič. Bled. (p) Novozidano hišo prodam Denarja je treba v gotovini 15.000 D. Dev. Mar. Brezie 45 pri Mariboru. (p) Trgovsko hišo z gostilno takoj prodam. Gostilna »Žumer«, Javor-nik, Gorenjsko. (p) Dvostanovanjska vila v Ljubljani, nova, lepa. z vrtom — naprodaj brez z ringelaparati za 1 bar-posredovalcev za 450.000 ve — rabljeno, a dobro dinarjev. — V gotovini ohranjeno, kupt tovarna plačati 277.000 Din, amor- Ponudhe z natančnim po-tizacija 173.000 Din. Na- pisom je poslali na upra »iov v upravi »Slovenca« i vo »Slovenca« pod šifro ood št. 14380. (p) | »Tvornica« 14859. (k) ska zadruga mizarskih mojstrov, Vegova ul. 6. š Spalnico novo, politirano, prodam za 4000 Din. Florjanska ulica 23 (tapetnik). (š) Nudimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij in Karel Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano. (š) Spalnice orehove korenine, šperane in pleskane od 2000 Din. kuhinje od 900 Din, nudi mizarstvo — Josip Goljar, Gosposvetska l3. Na ogled tudi v praznikih. (š) Najboljša nogavica od n. tvor skladišča izredno poceni n. pr.: Violine . . . «<1 Oin fi5!'" Mandoline • M W ' * (iitare ...» ,, Ktit ne harmonike „ Mr-H romal i^ne harmonike llavajBke Kitare }. i. d. Zahievaite brezplačni CENIK: NEINEUHER0LL MARIBOR it. 10*. EgfTi Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Ivan Kravos Maribor AleMrova 13 Telelon štev. 22-07 Kupimo Kalander in Ringstuhl Rešite se poslovnih neprilik ker iih zamorete odpraviti potom tihih in sodnih poravnav, potom nasvetov o konkurznih zadevah ter potom drugih informacij in navodil! — Oskrbujem tudi: vpeljavo, stalno nadzorstvo in vodstvo knjigovodstva, strokovne revizije in izvedeniška mnenja, izvršitev bilanc, trgovsko-obrtnih načrtov, proračunov, kalkulacij, stalno upravo hiš, preskrbo kreditov 'Id. — Koncesionirana -Komercijalna pisarna« Lojze Zaje (revizor in sodni ekspert za knjigovodstvo), Florijanska ulica št 10-I„ Ljubljana, (r) ti m ti Klavirje, pianine, harmonije — kupimo -v vsakem stanju Navesti firmo in ceno Dežela, poštni predal 101, Ljubljana. (g) ir Zage gaterice, Remscheid — izberete najceneje pri »JEKLO«, Ljubljana. za krmo dobite najceneje pri Fran Pogačnik d. z o. z Ljubljana Tyrševa (Dunajska) c. 67 nasproti mitnice. Perje puh. 15 vrst — od 8 Din naprej — ter volno in žimo za modroce prodata najceneje SEGA. Wolfova 12 IdvoriSčel. PER3E poceni dobavlia E. Vaida. I Cakovec. Vzorce poSl|e brezplačna Štev. 293, »M.OVENKC , djie 24. decembra 1983. Si ran 28. Damske plašče vseh vrst, kar je na zalogi — z 20 popustom — dobite pri F. I. G O R I č A R Ljubljani), Sv. Petra cesta 29 Ne zamudite ugodne prilikel Več različnih sani novih, kot zapravljivček ali kot koleselj — naprodaj. Moinik Ivan, iz-detovatelj voz, Mengeš. 1 Vence šopke, nagelčke — lahko naročite tudi potom telefonske številke št 27-60. Vrtnarstvo I. JEMEC, Maribor, Prešernova 16. Ugoden nakup Meščanska korporacija v Kamniku proda iz prosta roke in sicer: t. tri hiše s korporacijsko pravico; 2. gozde: 2 parceli v »Tolsti gori«, 2 parceli v »Suhem potoku«, 2 parceli v »Soteski«, t parcela v »Krvavem grabnu«, 2 parceli v »Mestnem lesu« in nekaj manjših parceli 3. travnike in niive: Kmetov hrib; 4. razni prodi. — Vse parcele so v Kamniku ali bližnji okolici. Vsa pojasnila se dobe pri Upravi Meščanske korporacije v Kamniku. (I) Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele fllavc za sarmo. v sodčkih dobavila po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec. Liubliana. Kodeljevo 10 telefon 25-91 (1) Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana ob vodi blizu Prešernovepa spomenika. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni V v Ljubliani Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccoiija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam Pečice — toplodar velekoristen izum, sijajni štedivci kuriva, komad po 30 Din priporoča že-leznina Koutny, Šiška — Medvedova 28. Telefon 35-60._(I) Avbo starinsko, dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11995._(1) Vrvarske izdelke najceneje kupite in sicer-štrange, uzde, cungelce, vrvi, vrvi za perilo, motvoz, konjske plahte, posteljne mreže, podnožni-ce. krtače itd. pri tvrdki Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Skaberncta). (ll Brez denarja na hranilne knjižice ali za živež dobite lepe spalnice in drugo pohištvo po ugodni ceni pri: Jože Oblak, mizarstvo, Skofja Loka. (1) Pes volčjak | se je našel in se dobi pri: Srakar Vinko, To-mačevo 14. (I) Zimske suknje usnjene sukniiče najboljši nakup; A Presker Sv Petra cesta 14 II) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po nainižii ceni dobavlja iloman. Sv Petra c 83 Mizarski stroj kombiniran, malo rabljen, naprodaj na hranil, knjižice in na obroke. Sestoji iz krožne žage, vrtalnega in reskal. stroja s priključenima dvema električnima motorjema. Mizarstvo *Sava«, Kolodvorska 18. (1) Lovci! Strup za lisice kuue itd Zver obleži na mestu kot od strele udarjena, čim ugrizne v mehko. Delovanje garantirano! Uspeh izvanredenl -M a in i I o za vse vrste zveri! Brez tega ni dosti uspeha Mami zver tudi na veliko daljavo. — Vse informacije daje takoi: »Lykos«, Zagreb, Jurjev-ska ulica 8. Pernice izuotovljene 180X115 iz finega puhastega perja za 230 tn 280 Din prinia puli 450 in 610 Din, svilene puhaste odeje 780 in 050 Din. Na zalogi vse vrste klotastih odej. Pošilja po liovzetju Rudolf Sever, Marijin trg 2, Ljubljana. Za živinorejce neobhodno potrebno Tc-žakovo olie za živino — se dobi samo on tvrdki M Težak Zagreb Gun doličeva t3 — V ročkah 'od 5 kg za 100 Din po ročki s plačano poštnino Šivalni stroj pogreznjen — provrstne znamke — poceni naprodaj. Dvorakova ulica 3/1. levo. (I) V restavraciji pri »Levu« se loči vino čez ulico še vedno po stari ceni. — Ia belo dalmatinsko liter 8 Din, Ia črno kaštelan-sko liter 8 Din Na zalogi 6 let stari >-Prošek«. (I) Lepe sani dvovprežne, štirisedežne, kakor nove ohranjene — so zelo ugodno naprodaj pri Martinu Mali, Dom-Žale._ (1) Vreče za oglje in premog, trpežne in močne — nudim najceneje. Ljudevit Sire. Kranj_(1) Ptičjo hrano prvovrstno, za vse vrste ptic — po znižani ceni: Sever & Komp.. Liubliana Gosposvetska ce-sta 5. _(|| Man u fakturo po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO Ljubljana, Tyrševa 29 |v hiši Gospodar zveze) Prodaja tudi na hr anilne kn ižice članic Zadružne zveze Ljubljana MHiEsiKrvnDt^^gegm Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka moSanfke prodaja Gospodarska zveza v liiibijani Najlepša božična darila po znižanih cenah dobite v nedeljo, dne 24. decembra od 9 do 18 na Tur jaškem trgu 4/1, Državni osrednji zavod za ženski domači obrt. Smuči in sanke priznano najboliši izdelek kupite najugodneje pri izdelovalcu M. Fajfar, Liubliana, Trnovska ulica št. 25. Telefon 34-10. (1) Šivalni stroj »Singer« poceni naprodaj, - Zabjak št. 10 (1) Čevlj. čistilni stroj (Ausputzmaschine), skoraj nov, ugodno prodam event. zamenjam za čevlje. Naslov v upravi - SI « pod št. 15072._(I) Lanene tropine nudi Komalar Avgust. Si-ničica, Medvode, pri Bo-šjanu. - Sorejmemo tudi stalnega odjemalca. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Motorno kolo, šivalni stroj, pisalna miza, dne 29. 12. 1933 ob 10 v Kozmincih 22 pri Ptuju. Gostilničarji! Dolenjska gorčica (ženof) se dobi v Rožni dolini cesta XVII št. 20. Telefon št. 22-47.__0I Gostilna v Mariboru dobro vpeljana, ima plin, električno luč, lepo klet, vrl in tudi veliko dobre posode, poceni naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Gostilna« št. 14925._(1) Večja trgovina z mešanim blagom na deželi sprejme trgovskega vajenca. Prednost sinovi železničarjev. - Ponudbe pod »Ubogljivost« štev. 14880 na upravo »Slovenca«. O) Pisalni stroj in opalograf ugodno naprodaj — ludi na odplačevanje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14984. (I) Coucb zofe, spalne fotelje, otomane, modroce in vse ostale tapetniške izdelke nudi softdno in po nizki cent RUDOLF RADOVAN tapetnlk Mestni trg št. 13. Usnjale suknjiče od Din 420— do 580— Valvasor I. in II. izd, tudi Koroško, naprodaj Ugodni plačilni pogoji. Naslov v uoravi »Slovenca« št. 14985^_(1) Okenska krila gotova, 57 komadov po 145 X 65 cm ter 26 komadov po 70 X 57 cm, ležeča pri tvrdki Perko, Celovška 121 — proda upravitelj stečajne mase Tornago dr. Benkovič Ivo v Ljubljani, Beethovnova št. 1-1 (palača Dunav), ki prosi oferte. (11 Sanke v obliki zapravljivčka in koleselj poceni prodam. Jernej Pirnat, kovač — Jarše pri Domžalah. (I) Mizarstvo s črešnjevim, mehkim lesom in furnirji prodam zaradi bolezni. Kolarič, Splavarska 7, Maribor. 1 Kotlarstvo dobro vpeljano, se zaradi preselitve ugodno proda. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Kotlarstvo« 15031_(1) Kratko železo (za kovače in ključavničarje) okroglo, ploščato, vogalno, fasonsko itd. — naprodaj po nizki ceni ori Rudolfu Kiffman, Maribor, Meljska cesta 25. 1 Šivalne stroje otroške in igralne vozičke, kolesa in vsa popravila, kakor lakiranje na ogenj, niklanie i. t. d. najceneje pri: Franc Saunig, Ljubljana, Tyrševa cesta 36. Poročne prstane ure, veriižce, uhane, kakor ludi očala kupite zelo ugodno pri Josio Janko, urar v Kamniku na Šutni, nasproti farne ccr-kvc. (I) a v lahkih in r.a ode e — preden naročile za Vašo I oirebo — zahteva te moje vzorce in cenik. flrbaiterMaribor Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik Tržaška cesta ilev 16 Tclelon 33 13. Graščina Čemšenik pošta Dob — ima naprodaj starejšo kravo '.vrstno mlekarico, brejo, teli začetkom januarja 1931, telico 16 mesecev ;tnro, junčka 3 tedne starega. — Vse tri živali popolnoma zdrave, čiste montafonske pasme z ro dovniki, po'omci visoke , mlečnosti. Cena po do- j govoru. (1) > dobite pri Fr. Zalokar • Mengeš 41. Za nego lica in rok rabite Benkovo pomado inViolette-kremo! Lekarna pri Sv. Trojici F. pl. Benko, Zvmun -ismosososasos^^ Nakup in prodaja vreč Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje; sprejemajo se tudi v popravilo. Alojz Andlovic, Liubliana — Komenskega št. 34. (t) Za slabo vreme so znani CCVlfi (lahki gojzerei) „KROlS-£i" Maribor, Koroška c. 18 DRVA iN PREMOG pr> Iv.Schumi Dol en uka cesta Telefon »t. 2951 Liubliana Dunaiska 36 Alojzii Grebene. Iti Znižane cene Moški templanci 17 Din, ženski templanci 13 Din. Toblas, Poljanska 12. (t) Debele Minaste otrobr kupite naiceneie pri trvdki A VOLK. t. JI BI JANA ltrsl|*>«« rr»t» Šivalne stroje popravlja in rcnovira: Klobčaver, Sv. Petra cesta št. 27. (t) Kuhal dobro in poceni! Hm KUMRSM »{NHŽIC/V za ceiw.no in lečno hruno i/, domačih pricklkcv Sijajne recepte za dobro in ceneno donvičo kuhinio (nad 2L0) vsebuje 111 praktična navodila Nova kuharska knjižica ki je ravnokar izšla v založništvu »SATURN« LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5 Dobi se tudi v vseh večjih knjigarnah. Cena Din 10'— s poštnino vred, če po-ijotc denar v naprej. Cenj. tvrdkam priporočamo »o knjižico kot izredno praktično darilo odjemalkam za Novo leto 1934! Pri večjem odjemu znaten popust! Linflsko posojilnica v Celja registrovane zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar le prf n|e! naložen popolnoma »arno ker jamči rani poleg rezerv in hiš nad iOOO clnnuv-po sestnikov z vsem svojim premoženiem V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da jc naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, svak in tast, gospod ANTON BRV MEN šolski upravitelj v pokoju previden s svetotajstvi, danes dne 23. t. m. po kratki bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 26, t. in. ob pol 16 iz hiše žalosti v Ptuju, Gruberjeva ulica 8, na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji cerkvi v sredo ob 8 zjutraj. Ptuj, dne 23, decembra 1933. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki so izkazali kakršnokoli pozornost mojemu pokojnemu soprogu, gospodu HIERONlMU DEMŠARJU mesarju, gostilničarju in posestniku v njegovi težki bolezni, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni preČastitcinu g. župniku Lovšinu za njegov tolažilni obisk in zadnje spremstvo, g. šol. upravitelju Dolganu za ]>oslo-vilni govor iu g. Lavrenčiču. ki nam Je ob težki uri stal ob strani. Zahvaljujemo se tudi Sokolu v /irch. ki se je kljub vremenskim neprilikam udeležil pogreba svojega nekdanjega člana. Prav tako se zahvaljujemo Sokolu in Gasilnemu društvu v Planini, ki sta spremila svojega slarosto in podpornega člana na zadnji poli. Zalivala tudi vsem. ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje. P I a n i n n pri Rakeku, dne 24. decembra 1033. Antonija Demšar in sorodniki. KARITAS Zalivalo Za hitro izplačilo cele vavarovane vsote po mojem očetu so posmrtninskemu >a v, rova niu „K A RIT AS" najiskreneie zahvaljujem. Maribor, 20. decembra 1031 Agneza Wulil 1 r. LOVCI! LOVCI! Prodno se odločbe za nakup lovske r uške n 'ovskih potrebščin, og as te su »>ri stari renomirani tvrdk.- FR. ŠEVČIK Ljubljana, Židovska ul. 8 — Tel. 33-78 "rož e mun ciie za lov šport in obrambo po najnižjih konkurenčnih cenah Opnzar,, m šo na no> i modni FN pištole »BABY', ki jo z a-^ti pnpmvna ia žen. — Oiled v trgovini zo nami i brezobv-zen. Prepričajte se o izbiri, ceni 111 kvaliteti. Smučarski raj Rimski vrelec (530 m) Pod Uršlfo goro (1696 m) Sta?nl smučarski teCaJI -dve skakalnici 4 km od oostaje GuStanj SANAT0RIUM ■M0NA ustanov, laja LJUBLJANA m; K »mrliškega ul. 4 Tel. št. 3623 - Zdravnik: Tel. št. 3623 L>r. |-r. Uer^anc, sel-pr.marij v p. rudivnasi podružn ci Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca'. -Domoljuba« in •Bogoliuba« naročate inserate ui dobite razne informacue — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 303(1 Prodatolna n. NIČNA* Liubliana, Kopitar leta ul 2 opozarja čč. £»<> voditelje Mor druži' in vrtcev na svojo izvirno talojju svrtlnt. fraKov. znakov, diplom In vseh drui>reme. Kierkoli jo boste zahtevati oovsod jo dobite Velika Škatlica Din 12-—, mala škatlica Din 5'—. Parlumenla jmu Ljubljana .PRVOVRSTNA »skusili proizvode tovarne HDRIH, je Vaša žitna ■ Mk Mi Huff Hi M M ■ ■ ■ kava'', nam pravijo trgovci, ki so poskusili proizvode tovarne hranil in pražarne L. & M. KREBELJ. družbe z o. z., GI i nce - L ubljana II Teiefon štev. 33-40 ŽITNH RHVfl Adria Vas bo vedno zadovoljila. Zahtevajte jo ob vsaki priliki! Vinarna in Dufel ..Pri Trimostovju Cankarjevo nabrežje 5 nudi za BOŽIČNE PRAZNIKE vsem dobroznana prvovrstna dalmatinska vina. Prosek, Vermie, lišaj, ture ter notranje kožne bolezni, ope kline, ranitve. oparitve, odprte ozebline I. t. d. ublažuje bolečine. Bili so slučaji, ko so bile take rane stare nad 20 let. /. up«.rabo >Fitonina« so se p« zacelile pred potekom meseca. > Ki ton in« priporočajo ludi pri ranitvah. poškodbah, opeklinah. opanlvah ker preprečuje infekcijo ustav Ija krvavitev in zelo naglo zaeemie rane • Hllonin« se dobiva v lekarnah steklenica gl za Um '211.— velika steklenica lOU qr. za Din 80. . AHo bi ga k|< slučajno ne mell, nai se naroC nr .Piton« dr z o. j prometn idHetek -!aqreb ooStni predal 78. Ako se naroča pc iovzel|u mal ali velika steklenica imanj se ne posije ledu; znaša »oStnina Din 10. , ako se pa denar pošlji • Fiton« dr. z o. i noStu rekov raPun 4t.57.7S7 v ^agreou se nrlhram S TE.Y\ VSAK POSTNi STROŠEK Zaslon se pošlje poučim knjižica št 15. vsakomur, ki jo zahteval "Wt ■lovotj po minislr pod S. br. Ml H IV Vsem onim. ki trpe na teh ranah služi »Fitonin< >ol izrt-dno sredslvo ker ie dokazano in potreno po naših zilraviiikih in zdravstvenih instituc ah. da zanesljivo in iiaulo celi ludi naitareiše kronične rane »Fitonin< odpravi a otekline in ne-urijen tuh rane in že v začetku zdravi lenja iapre| ua PUH MPER3Eli Stanovanska oprema Karol Preis Moribor. Gosposka 36 preproge, linoleii. zavese, bla go za zavese, blaaozu pohištvo, odfjf. iirevioke za postelj postehno i erj^ in »osie peric tapetniško železno oohišlvo in iz modi. / Keducirane cene' Ceniki se poši Ijb .< brezplačno: ftf* klaviriev chisovirjev pianinov, svetovno »na-nih znamk KHRBAK. STINGL, FORSTEH itd. T. BSuerle Maribor Gosposka 56 izvršuje vsakovrstnii popravila uglašuje in tudi posojuje Se priporoča Veliko stanovanje obstoječe iz 4 lepih sob z vsem pritiklinami, kopalnico itd. v prvem nadstropju Scherbaumovega dvora Giajski trg se z dnem 1. januarja 1934 ravnotako tudi stanovanji' s 4 sobami, kopaluico itd. v tretem nadstropju v ist hiši se z dnem 1. februarja 1934 oddasta v najem VPRAŠATI PUI MARIBORSKEM KREDITNEM ZAVODU GRAJSKI IRG — MARIBOR Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, m-evtke izdelke leno. ibmo, koloni alno in soeceriisko bago kmetijske stro;e ,n orod e. umetna gno ila. cement, premog itd. Prvovrstna moka Des!der Forgacs Bačka Topola zopet sta no na zalogi. Z.a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani Karel Cefc, Izdujutelj. Ivan Raitove* Urednik Lojze Golobic.