JLUTHaJJ^JKE
JANUAR 1984 — ŠT. 1 in 2	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 2 2 8 51 4	LETO XXV
Člani sindikalne konference na prvem sestanku v novi sestavi. V ospredju, levo — predsednik Stane Sevljak bere pravila o delovanju konference in osnovnih organizacij sindikata. Na sliki so še: (z leve, okoli mize) VERA ŽLABRAVEC (tajnica), SONJA REMEC (blagajničarka), MIJA BAŠ (knjigovodja), VLASTA GROM (predsednica komisije za pomoč članom sindikata — sodelovala je pri točki, ko so razpravljali o spremembah pravilnika njene komisije), NADA KOMLJANC, JOŽE ZUPANČIČ, LJUBA KOVIČ, JOŽE PRIJATELJ, KRISTO RUPNIK in LADO ČARMAN. Sestanka se ni mogel udeležiti podpredsednik sindikalne konference MIRO DOBRAVEC.
V TEJ ŠTEVILKI
•	Še o planu — na 2. in 3. strani.
•	Samoupravni organi poročajo ob izteku mandata. Tokrat objavljamo poročila o delu delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije. Na 5. in
6.	strani.
•	S programsko volilnih konferenc ZK. Izvoljeni so novi člani vodstva osnovnih organizacij ZK — na
7.	strani.
•	Da jih boste poznali, vam v besedi in sliki predstavljamo predsednike osnovnih organizacij sindikata — na
8.	strani
•	Od 1. januarja 1984 so nižje boleznine. VečigjC^bfe^ke na 9. strani.
•	Naši ftwvat£ri<A- na 9. strani

Konstituiranje
delavskega
sveta
Novoizvoljeni delegati delavskega sveta so na svoji prvi seji, decembra 1983 izvolili za predsednika Mirka Lovšeta (že drugič), za podpredsednika pa Viktorja Semca.
Imenovali so člane izvršilnih organov in komisij delavskega sveta. (Shranite si to stran! V dveh letih kolikor traja mandat vam lahko še prav pride, ko boste potrebovali katerega od odborov ali komisij.) Imena članov objavljamo na strani 4.
Ozrimo se še
v lansko leto
Pošteno smo že zakoračili v novo, prestopno in olimpijsko leto 1984. Lahko se nasmehnemo ob misli na minulo leto. Dobro smo jo zvozili. Kaj lahko bi bilo tudi drugače. Pa si oglejmo nekaj številk iz lanskega leta:
Proizvedli smo 7342 ton bombažne in sintetične preje za kar smo porabili nekaj nad 8000 ton surovine. Na koncu leta pa je ostalo v zalogi le 32 ton preje.
Celotni prihodek je, po oceni, ker točnega izračuna še ni, skoraj 2400 milijonov din (240 starih milijard), porabljenih sredstev z amortizacijo pa bo nad 1700 milijonov, (170 starih milijard).
Od okoli 2 milijona 117 tisoč ur, kolikor smo imeli na razpolago za delo, smo manjkali 492 tisoč ur, od tega le 194 tisoč ur za redni dopust.
Tudi sicer je bilo lansko leto kar pestro. Šestkrat smo se sestali na sestankih SDS; delegati delavskega sveta so presedeli na 16 sejah približno 40 ur, obravnavali 188 točk dnevnega reda in sprejeli 191 sklepov.
Člani odbora za delovna razmerja so sprejeli na delo 153 novih delavcev, od tega pa le 50 za nedoločen čas, od ostalih pa je bilo 95 dijakov, ki so se zaposlili med šolskimi počitnicami. V proizvodni sektor in k zunanjemu transportu je bilo razporejenih 98 % novih delavcev.
V tem letu nas je zapustilo 75 delavcev, ki so bili pri nas za nedoločen čas, 34 upokojitev, 22 delavcev je odšlo na lastno željo, 8 pa po sklepu disciplinske komisije, štirje so oblekli vojaško suknjo; trem pa ni uspelo dokazati, da lahko delajo pri nas.
Leto 1983 pa je bilo tudi žalostno, Kar štirje sodelavci so nas za vedno zapustili.
Ob koncu leta je bilo od 1005 zaposlenih 144 delavcev iz drugih republik — 14,3 %.
28 delavcev je dobilo stanovanje, ostalo pa je 84 nerešenih prošenj od tega 15 novih.
Porabili smo 23 957 mega-vatnih ur (Mwh) električne energije, za ogrevanje pa 280 ton mazuta.
Matic Malenšek
Plan naše tovarne za prihodnje leto
Plan investicij in sredstev v letu 1984
—	prizidek k predilnici sinte-tike (pritličje) — 35 milij. din
—	betonska montaža skladišča — 11 milij. din
—	komunalni prispevek za prizidek k predilnici in betonsko skladišče (delno se bo finansirala tudi nova obvozna cesta) — 4,6 milij. din
—	obvozna cesta ob novih skladiščih — 3 milij. din
—	dodatna klima za predilnico II — 10 milij. din
—	požarna javljalna naprava za čistilnico — 3,2 milij. din
—	kompresorska postaja —
3.5	milij. din
—	montaža novih prstančnih strojev Texima — 3 milij. din
—	carinski stroški za prstan-čne stroje Texima — 68 milij. din
—	dopolnitev računalnika —
4.5	milij. din
—	fotokopirni stroj — 1,3 milij. din
—	mehanizacija pisarniške opreme, obr. pos. inventar —- 2 milij. din
—	zamenjava izrabljenih transportnih sredstev — 1 milij. din
—	ura za žigosanje kontrolnih kartic — 250 tisoč din
—	delovne priprave in manjši pomožni stroji — 800 tisoč din
—	laboratorijska oprema (carina) — 400 tisoč din
—	rahljač bal (nadomestilo obstoječega) — 7 milij. din
— za prstančne stroj e — inoz. kredit (22 kom) - 194,633 milij. din
Skupaj — 353,183 milij. din.
V letu 1984 načrtujemo izgradnjo pritličja prizidka k predilnici sintetike, na mestu starega računovodstva, ki zahteva največ dela zaradi velikih zemljiških del in prestavljanje električnih kablov. To bi bila začetna faza gradnje za kasnejšo nadzidavo še 2 nadstropij. Tako bi najprej pridobili prostor za ureditev klima naprav v sukalnici in 600 m2 za razširitev PP, ki je ozko grlo proizvodnje. Dozidali bi še drugo betonsko montažno skladišče, da bi rešili problem dotrajanih šotorskih skladišč. K tema
Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA —
29. novembra 1943 v Jajce	13. nadaljevanj«
Iz Hasanov smo odšli proti reki Uni, ki je bila oddaljena kakih 20 km, v neki vasi nas je čakala večerja. Ko se je predhodnica približala, so ugotovili, da so v vasi Nemci. Prišlo je do manjšega streljanja med četo hrvaških partizanov, ki nas je spremljala in Nemci v vasi. Ker se je že nočilo in je bila tudi gosta megla, smo se hitro umaknili nazaj.
Po večurnem pohodu smo se ustavili v vasi Dubovik. Tu je bila komanda mesta Bosanska Krupa in pri njih smo prenočili. Drugi dan so odšle patrulje proti reki, da bi našle varen prehod. Vrnili so se šele popoldne in sporočili, da je teren čist. Takoj smo odšli naprej, komanda mesta nam je spet preskrbela nekaj voz, predvsem za starejše tovariše, ki so težko hodili.
Popoldne, ko smo odšli iz Du-bovika, je bilo deževno. Z manjšimi prekinitvami je vseskozi rosilo, proti večeru pa je nastala še gosta megla, da nisi videl niti meter pred sabo. Grozen je občutek, ko ne vidiš nikamor, sploh ne veš kje si. Bili smo prepuščeni našim vodičem, ki so počasi tipali pot. Lahko bi se znašli med ustaši ali Nemci. K sreči nismo hodili skozi naselja. Sem pa tja nas je oblajal, bolj od daleč, kak pasji cucek ali pa je padel kak strel.
Nekje v sredini med Bosansko Krupo in Bosanskim Novim smo prišli do železniške proge. Poslovili smo se od voznikov, tiho prešli progo, cesto in že smo bili ob reki Uni. Vodiči so našli čoln in nas hitro prepeljali čez mirno, vendar precej naraslo reko. Po dobri uri hitrega pohoda smo prišli v vas Trebanovi-či. Razdelili so nas po hišah, kjer smo prenočili. Srečno smo prešli Bosno in bili smo v Hrvaški.
Enota hrvaških partizanov, ki nas je spremljala, se je vrnila nazaj proti Uni in mimogrede napadla nemške in ustaške bunkerje ob progi. Sprva je nekaj časa močno ropotalo, potem pa se je močno streljanje počasi poleglo, le sem pa tja je padla še kaka mina, in to v smeri železniške proge.
Vseskozi smo sprejemali nova sporočila o napredovanju nemške ofenzive, ki je že vdrla v Ba-nijo in Kordun. Naši počitki so postajali vse krajši, pospešeno smo potovali. Zaradi slabega vremena, dežja in megle smo potovali tudi podnevi.
Jesensko deževje je naredilo pokrajino zamočvirjeno, ceste so bile blatne, globoko so se vdirali škornji v mastno ilovico. Pa saj to sploh niso bile ceste, po kraškem terenu je vsak vozil, kjer je bilo lepše, tako da je bila cesta v nekaterih krajih široka tudi po 50 metrov ali še več. Zdelo se mi je, da hodimo in hodimo, ne pridemo pa nikamor.
Pozno popoldne smo prišli v večjo vas Rujiška. Tu so nas že ves dan pričakovali. Izgleda, da so naše predhodnice obvestile domače aktiviste in posamezne komande mesta o našem prihodu, zato so nas že skoraj povsod pričakovali. Sprejeli so nas zelo prisrčno, napravili so pravi banket, zatem pa partizanski miting. Sledili so pozdravni govori delegatom,.recitacije.
Seveda so tudi naši delegati pozdravljali domačine, tovariši iz hrvaške delegacije so imeli govore. Največ pozornosti pa je povsod požel general Jaka Av-šič, predvsem zaradi njegove močne, zelo markantne postave in generalskega čina. Tudi on je največkrat govoril v imenu slovenske delegacije. Tu v Ruj iški se je na nekem prostoru zbralo preko 50 žena, katerim je general tolmačil sprejete sklepe na drugem zasedanju AVNOJ-a. Njegovo izvajanje so povsod burno pozdravljali in odobravali s ploskanjem in vzkliki. Potem so zaplesali še kolo in peli partizanske pesmi o Titu. Te pesmi smo tu prvič slišali. Domačini bi nas najraje gostili ves tedan, a nam se je zelo mudilo.
General Jaka Avšič je kot vojaški strokovnjak vedel, da se moramo vsak čas srečati z nemško ofenzivo, zato je hitel in vedno priganjal k pospešenemu pohodu.
Iz Ruj iške smo odšli že ponoči, spet smo dobili nekaj voz, a nikoli toliko, da bi se vsi peljali. Spredaj so vedno hodili hrvaški
vodiči in manjše čete, ki so nas spremljale določen kos poti, potem pa so se vračale v svoje enote oziroma komande mesta. Slovenski spremljevalci smo bili večinoma v zaščitnici. Tako sta se namreč dogovorila general in komandir Albin.
Zjutraj smo prišli v neko manjše naselje, vozniki, ki so se tudi bali ofenzive, so se hoteli vrniti. V tem naselju je bilo težko dobiti nove vozove. Odrejen je bil počitek, vodstvo se je posvetovalo. Dež je počasi rosil, povsod je bilo mokro, nisi se imel kam vsesti, da bi se malo odpočil. Bili smo zelo utrujeni, saj smo več dni in noči neprestano hodili. Na vozovih ni bilo prostora niti za starejše, ki so se menjavali in vsak nekaj časa vozili. Najbolj pa nas je izmučila težka ilovica, saj smo kar vlekli noge iz blata.
Nedaleč od ceste je bila velika s toga sena. Skopali smo globoke luknje v mehko, suho seno, zlezli vanje in kot ubiti zaspali. Kdaj je glavnina odšla naprej in kako to, da nas niso poklicali ali pa ugotovili, da za njimi ni zašči-tnice, še danes ne vemo. Pozno popoldne smo se zbudili in ugotovili, da smo ostali sami. Povprašali smo za smer, kamor so naši odšli, in v hitrem pohodu hiteli za njimi. Za našo glavno kolono smo bili nekaj ur, razdalja pa se je vedno večala. Bili smo že na področju ofenzive tako, da smo se že prebijali skozi nemške zasede. Kako prav je imel general Avšič, ko je tako hitel, saj je šlo že za ure.
Glavna kolona je prišla v Per-mo pod Petrovo goro. Tu je bil štab divizije in tu so ostali vsi hrvaški tovariši. Naši delegati so dobili za spremstvo malo četo hrvaških partizanov. Hiteli so naprej, niso čakali nas, da bi jih dohiteli.
Hiteli so v pospešenem maršu mimo Topuskega, Virgin mosta, pod Pisarovino do Zdenčine in v pobočje Okiča. Prišli so v Žum-berak in bili že na pragu doma, žumberški partizani ■ so bili tesno povezani s slovenskimi. Preko Radoviče so prišli v Suhor, od tu pa v Dragomlje vas, kjer je bila karantena.
Ko je naša kolona prišla pod Petrovo goro, se je štab divizije že umaknil, v Permi pa so že bili Nemci. Pri neki hiši na robu vasi smo počivali. Pili smo vodo, dobili smo tudi nekaj za pod zob, ocvirke in kruh. Pred nami je bila cesta za Virgin most. Nenadoma so pripeljali po cesti nemški tanki. Počakali smo, da se je kolona pretrgala, nato pa smo v strelcih stekli preko malega travnika in čez cesto. Že ko smo bili v zavetju grmičevja in posameznih dreves, so pričeli streljati za nami, a krogle so k sreči letele preko naših glav.
Prišli smo do Kolpe, naš vodič je našel čoln in prepeljali smo se na drugo stran. V malem naselju blizu Kolpe so nas namestili po hišah, kjer smo se odpočili in nahranili. Čakali smo, da dobimo novega vodiča, ki nas bo peljal naprej. Odbornik, ki nas je vodil v hišo, nas je opozoril, da je ta hiša ustaška in naj bomo previdni.
Domačini nas niso preveč veselo sprejeli, a glavno je bilo, da smo počivali na toplem, se malo posušili. Pa tudi nekaj hrane smo dobili. Dolgo so nas ogledovali, ko pa so videli, da smo Slovenci, se jim je le razvezal jezik. Gospodinja je povedala, da je bil sin pri ustaših in da je bil ubit v Jajcu, kjer je tudi pokopan. Bila je zelo žalostna, ker je nekje izvedela, da so partizani vse ustaške grobove v Jajcu razdejali. Tako se menda sploh ne ve, kje je kdo pokopan. Mi smo ji povedali, da to sploh ni res, da tega partizani ne delamo, da je to ustaška propaganda. Naš borec Janez Kreč ji je povedal, da je bil dva dni v zasedi na tem pokopališču, da je pokopališče zelo lepo urejeno in da ni videl nobenih razdrtih grobov. Celo imena na križu se je spomnil, ko je gospodinja povedala kako se piše. Imel je čas, ko je bil v zasedi, pa je čital napise. Gospodinja se je umirila, bila je zelo hvaležna za resnično informacijo, mi pa smo malo zadremali. Pozno ponoči nas je _zhydila, prinesla nam je itgfcte, kruha, pijače in
A. $nc
•tse$jfdaljuje
polno p'e čaja. ,
investicijama načrtujemo v višini 4,6 milij. še komunalni prispevek in delno sofinanciranje prestavitve obstoječe ceste za betonska skladišča. Tako bi z dodatnimi zemeljskimi deli omogočili direktni dovoz surovine v čistilnico, delovno organizacijo v celoti ogradili s skupno ograjo, odpadla pa bi tudi dodatna čuvajska služba.
— Ob montiranju novih pre-dilnih strojev bomo morali okrepiti tudi klimo v P II, ker bo poraba električne energije večja za 300 KW.
Zaradi materialnih prihrankov bi radi postavili tudi centralno kompresorsko postajo iz več manjših, zato računamo na 3,5 milij. din potrebnih denarnih sredstev.
— Dopolniti bomo morali obstoječi računalnik z novim, večjih kapacitet, ker bo starega, zaradi amortiziranosti (pogostih okvar), potrebno izločiti iz uporabe.
Tudi nakup fotokopirnega stroja bo cenejše kot draga popravila vedno pogostejših okvar.
Zamenjali bomo tudi prvo transportno sredstvo, ki bo zamenjave najbolj potrebno, ker so potrebe večje. /
Ura za žigosanje kontrolnih kartic je tudi dotrajana, zato jo bo potrebno zamenjati.
Za uvoz laboratorijske opreme iz NDR je potrebno pripraviti tudi sredstva za plačilo carine, za to smo planirali 400.000,— din.
Zaradi tehnološke zastarelosti in potreb izboljšanja kvalitete, bomo morali nadomestiti tudi stari rahljač bal z novim v znesku 7 milij. din.
Ob dobavi 22 prstančnih strojev iz NDR pa bomo obremenjeni tudi s sredstvi inozemskega kredita v višini 194.633.000,— din za dobo petih let.
Za investicijsko vzdrževanje predvidevamo v predlogu za prihodnje leto 65 milijonov din.
Plan nabave surovin, rezervnih delov in investicijske opreme za leto 1984
Za načrtovano produkcijo v letu 1984 bomo potrebovali skupaj 4985 ton bombaža v vrednosti 9.275.300,00 USA dolarjev, kar naj bi dobili s klirinškega področja 2210 ton v vrednosti 3.637.650,00 C1 dolarjev in s konvertibilnega področja 2665 ton v vrednosti 5.482.391,26 USA dolarjev; 2410 ton sintetike s konvertibilnega področja 1.910 ton v vrednosti 3.783.278,00 USA dolarjev, s klirinškega področja 500 ton v vrednosti milijon 010.000,00 C1 dolarjev in 980 ton domače sintetike v vrednosti 347 milijonov din.
Plan izvoza
Tudi za naslednje leto načrtujemo izvoz v strukturi tekočega leta po deželah uvoznic, seveda v prizadevanjih po povečanem izvozu in to v rešitvah, ki jih bo prinesel dopolnjen devizni zakon in zvezna resolucija. Podpiramo izvoz finalnih proizvodov v naši tekstilni reprodukcijski ve-
rigi, vendar v rešitvah, ki nam bodo zagotavljale devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala za nemoteno proizvodnjo in ustrezno višino dohodka, ki ne bo destimulirala sporazumevanja v skupnih izvoznih programih na osnovi reprodukcijskih povezav OZD na enotnem jugoslovanskem tržišču.
Rešitve bodo lahko dosti drugačne kot jih trenutno načrtujemo. Tako predvidevamo izvoziti največ v ZRN, Italijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, Grčijo in Irak preko združenj Jugotekstila 510 ton preje, Unitexa 430 t in Cen-trotekstila 80 ton preje. Za 250 milij. Lit odpadkov na osnovi skupnih izvoznih programov po 67. členu deviznega zakona (Apatex) pa za najmanj 34 milij. din. Po neusklajenih programih v SISEOT SR Slovenije predvidevamo skupnega izvoza za 195.055.000, din preračunano po SIV tečaju 1 USA $ = 63,40 din.
Prodaja
na domačem tržišču
Vso proizvodnjo, kar je ne bomo izvozili, računamo realizirati na domačem tržišču, ker je povpraševanje večje od proizvodnje. Po strukturi prodaje na domačem trgu, računamo, da jo bomo v naši republiki porabili 57 %, na Hrvatsko prodali 22 %, ožjo SR Srbijo 1 %, SAP Vojvodina 9 %, Makedonija 7 %, BIH 3 % in 1 % v SAP Kosovo.
PREDLOG
RAZPOREDITVE
CELOTNEGA
PRIHODKA
Težko je reči, kje je republiška resolucija v politiki družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1984 najbolj pomanjkljiva. Konkretnih osnov manjka povsod, tako kot manjkajo še bolj v zvezni resoluciji. Ugotavljamo lahko le, da manjkajo učinkoviti ukrepi, za odpravljanja vzrokov inflacije in da je vprašljiva opredeljena politika cen, čeprav bi morala biti to ena od temeljev ekonomske in razvojne politike
v prihodnjem letu. Tako tudi nismo vedeli s kolikšno stopnjo podražitev (inflacije) naj pristopimo k formiranju in razdelitvi celotnega prihodka. Načrtovali smo po dobrem občutku obljub zvezne in republiške resolucije, pomembno pa bo, da bomo dosegli načrtovana razmerja med celotnim prihodkom, porabljenimi sredstvi, dohodkom in čistim dohodkom, tako da bi »preživeli«. Breme bo tokrat največje na posameznih upravnih službah — komerciala, finančnega sektorja kako najti v danih spletih optimalne rešitve. Tako načrtujemo po glavnih postavkah razdelitev celotnega prihodka:
v milijon din
	Ocena 1983	Plan 1984	Indeks 1984 1983
Celotni prihodek	2.363	3.478	147
-Porabljena sredstva	1 .573	2.451	156
-Am.po mi n imal .stopnjah	'136	197	145
Dohodek za razdelitev	654	830	127
Obveznosti iz dohod.skupaj	130	161	124
Čisti dohodek	524	669	128
-del ČD za OD	300	352	118
-del ČD za skupno porabo -del ČD za razširitev	37	45	121
mat.osnove dela in rezerve	,187	272	145
Osnutek plana sklada skupne porabe
Kljub visokem porastu celotnega prihodka za 47 %, vidimo, da načrtujemo porast dohodka le za 27 % (indeksno 127), to pa zato, ker računamo še vedno na močnejšo rast materialnih stroškov, zaradi rasti vrednosti dolarja v odnosu na dinar. Povečujemo tudi odvajanja sredstev v sklad amortizacije zaradi revalorizacije osnovnih sredstev in zato, ker bomo mogli investirati v obnovo samo lastna sredstva. Bančnih kreditov ne bo, zato povečujemo za 45 % tudi sredstva za poslovni sklad in rezerve.
Pri načrtovanju OD zahteva Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1984, da so le-ta odvisna od dosežene in povečane proizvodnje, produktivnosti dela, višine dohodka, boljšega gospodarjenja z delom in sredstvi in od izvoznih rezultatov na konvertibilno področje. Zahtevane dobre kazalnike, boljše od načrtovanih, pa si bomo morali šele ustvariti. Dogovor tudi zahteva, da morajo sredstva za akumulacijo rasti hitreje od dohodka.
Po pripravi tega predloga je prišlo do zamrznitve cen, zato je odprto vprašanje, če bomo v letnem povprečju dosegli izkazane uspehe.
Stanovanjske
potrebe
Vsa sredstva v letu 1984, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v OZD, bomo nameni-
li za kredite za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj delavcem.
V srednjeročnem planu smo namenili porabo denarja za stanovanja v razmerju 60:40 v korist družbene gradnje. Ker pa smo v zadnjih dveh letih vse porabili za nakup družbenih stanovanj, je prav, da letos porabimo vsa za to namenjena sredstva za individualno gradnjo. Za kredite je predvideno 6 milijonov din.
Sredstva za investicijske namene 13 milij. 149 tisoč din
od tega za nadomestilo dotrajanih osnovnih sredstev 1 milijon 920 tisoč din in za preureditev linij v obratu družbene prehrane 1 milijon din. Ostalo, 10 milijonov 229 tisoč pa je začasno, po sklepu DS, prenešeno na obratna sredstva.
v tisoč din
Sredstva za ostalo skupno porabo od tega za: — angažirano za porabo v 1. 1983 (zdr. varstvo, stroški letovanj v Čateških Toplicah, topli obrok	25.586
in drugo)	120
—	vzdrževanje počitniških domov —	obnovitev drobnega inventarja	680
v menzi in počitniških domovih — regres za letni dopust:	460
— v gotovini	6.096,4
— v počitniških domovih	2.280
— topli obrok — admin. delavci	909,3
— nagrade ob delovnih jubilejih	1.651
— odpravnine	2.091
— preventivno zdravstveno varstvo	1.150
— članarine	30
— rekreacija	173
— dotacije, izleti, pokroviteljstva	1.040
—	solidarnostne pomoči —	za družbene namene — (za KS, MDB	100
in komunalno urejanje zemljišč)	4.941,3
— in drugo	3.864
Imena članov odborov in komisij delavskega sveta
IZVRŠILNI ORGANI DS
IZVRŠILNI ODBOR:
1.	Vojko Bizjak
2.	Ivica Dernovšek
3.	Janez Konjar
4.	Adolf Pajtler
5.	Marija Penčur
6.	Ani Povše
7.	Martina Požek
ODBOR ZA
STANOVANJSKA
VPRAŠANJA:
1.	Zvonka Juvan
2.	Jože Nejedly
3.	Viktor Semec
4.	Ferid Seferovič
5.	Marija Šmid
6.	Franc Stopar
7.	Jože Vizlar
ODBOR ZA
DELOVNA
RAZMERJA:
1.	Vilma Gorišek
2.	Regina Hauptman
3.	Marjan Juvan ml.
4.	Rafko Kralj
5.	Rafaela Mele
6.	Leon Škerbina
7.	Ivan Žičkar
KOMISIJE DS
KOMISIJA ZA
OSNOVNA
SREDSTVA:
1.	Mirko Dobravec, predsednik
2.	Stane Černe, član
3.	Veno Pajer ml., član
KOMISIJA ZA INOVACIJE:
1.	Andrej Štritof, predsednik
2.	Janez Konjar
3.	Lojze Koprivnikar
4.	Ivan Markelc
5.	Janja Stopar
6.	Drago Kovič
7.	Vinko Keržan
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA:
1.	Darko Primožič, predsednik
2.	Marija Zore
3.	Vera Bric
4.	Adolf Pajtler
5.	Majda Brlogar
KOMISIJA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OD
1.	Vinko Keržan, predsednik
2.	Andrej Štritof
3.	Vojko Bizjak
4.	Vera Bric
5.	Anton Požek
6.	Drago Kovič
7.	Janez Bric
8.	Marjan Šušteršič
9.	Leon Škerbina
10.	Marjan Sonc
11.	Lidija Skubic
KOMISIJA ZA LETOVANJE IN DRUŽBENO PREHRANO
1.	Anton Primožič, predsednik
2.	Kristina Kavšek
3.	Veno Pajer
4.	Nada Komljanc
5.	Marjan Sonc
6.	Vlasta Grom
7.	Franc Mali
8.	Pavla Perc
9.	Hedvika Zupan
KOMISIJA ZA
STROKOVNO
IZOBRAŽEVANJE
1.	Janez Bric, predsednik
2.	Mira Pavlica
3.	Branko Bizjak
4.	Zlato Žlabravec
5.	Vlasta Grom
KOMISIJA ZA REKLAMACIJE
1.	Lojze Pavliha, predsednik
2.	Eli Škoberne
3.	Anton Primožič
4.	Franc Cenkar
5.	Leon Škerbina
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU
1.	Lojze Koprivnikar, predsednik
2.	Irena Poznajelšek
3.	Jolanda Jakič
4.	Vera Bric
5.	Andrej Štritof, dipl. ing.
6.	Karel Mandelj
7.	Borut Komotar
8.	Andrej Krhlikar
9.	Anica Namestnik
10.	Antonija Avbelj, pp
11.	Frančiška Vidmar
12.	Stane Černe
13.	predsednik sindikata
KOMISIJA ZA PLAN IN
PROGRAMIRANJE
RAZVOJA
1.	Jože Mirtič, predsednik
2.	Anton Primožič
3.	Andrej Kralj
4.	Meta Mlakar, dipl. ing.
5.	Franc Lesjak, dipl. ing.
6.	Darko Primožič
7.	Vinko Keržan
8.	Andrej Krhlikar
9.	predsednik sindikata
KOMISIJA ZA ŠKODO
1.	Vojko Bizjak, predsednik
2.	Anton Primožič
3.	Stane Černe
4.	Anton Požek
5.	Janez Hauptman
UREDNIŠTVO
LITIJSKEGA
PREDILCA
1.	Branko Bizjak
2.	Mirko Dolinšek dipl. ing.
3.	Martina Kralj
4.	Vinko Keržan
5.	Matic Malenšek (odgovorni urednik)
6.	Andrej Štritof dipl. ing.
Na podlagi poročil o delu posameznih samoupravnih organov v preteklem mandatnem obdobju, ki jih objavljamo v današnji številki glasila (v prihodnji pa bomo objavili še poročila o delu komisij DS) je razvidno, da so ti organi, v katerih je sodelovalo preko 150 delavcev v preteklem mandatu aktivno delali in da ni bilo organa, ki bi bil le formalno imenovan, v praksi pa ne zaživel. To lahko pripišemo tako vodstvom samoupravnih organov kot tudi strokovnim službam, ki so skrbeli za aktivnost organov kot tudi strokovnim službam, ki so skrbeli za aktivnost teh organov in se odgovorno lotevali reševanja posameznih nalog. Ni pa mogoče spregledati tudi aktivnosti samoupravnih delovnih skupin, ki je postalo že del vsakdanjika vseh delavcev, saj na njih oblikujemo mnenja in stališča pred vsemi pomembnejšimi odločitvami, o nekaterih pa tudi dokončno odločamo.
Pomemben je tudi aktiven prispevek sindikata ter v njem poenotenih stališč Zve-
ODBORZA OBVEŠČANJE
1.	Andrej Krhlikar, predsednik
2.	Martina Kralj
3.	Matija Malenšek
4.	Marjan Jug
5.	Franc Boldin
6.	Franc Žnidar
7.	Joža Ceglar
ze komunistov in Zveze socialistične mladine, kar je prav gotovo dajalo ton številnim aktivnostim v delovni organizaciji in predvsem v samoupravnih procesih.
Aktivnost'v procesu samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij je torej dobra, pa še vedno ne zadovoljiva. Še veliko je vprašanj katerim bi morali posvečati več pozornosti kot doslej in jih temeljiteje obravnavati, predvsem pa spodbuditi slehernega delavca za uresničevanje pravic in dolžnosti v tem procesu.
Dosežen pa je bil tudi napredek v številu in dolžini sestankov. Z dobro pripravo sej in gradiv je bilo doseženo, da je bila iz gradiv razvidna pričakovana rešitev (čedalje večkrat tudi v variantah) in iz nje izvirajoče posledice, kar je veliko pripomoglo, da so bili sestanki krajši in bolj ustvarjalni, pravzaprav le dogovor za operativno izvajanje posameznih nalog opredeljenih večinoma že s plani in samoupravnimi splošnimi akti.
M. Kralj
LETUJTE V ČATEŠKIH TOPLICAH
V Čateških Toplicah je še prosto. Zasedeno je v maju, juniju, juliju in avgustu, v ostalih mesecih pa je še dovolj prostora.
Pohitite in se prijavite v kadrovsko splošnem sektorju, pri Vlasti Grom, int. tel. št. — 52.
S skupnim delom
k nadaljnemu napredku
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so ob koncu preteklega leta izvolili nove organe in njihova vodstva. Predkandidacijski postopki, ki jih je za samoupravne organe in vodstva sindikata vodil sindikat v sodelovanju z organizacijami ZK in ZSMS, kažejo na to, da je bilo kadrovanje skrbno in da zagotavlja kontinuirano delo in nadaljnji napredek na področju samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
V sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela iz Kranja smo v preteklem mesecu organizirali tri predavanja za prvo skupino vodij SDS in ostale mojstre ter vodje.
Podane so bile teme »delo z ljudmi — medsebojni odnosi«, »tehnika vodenja sestankov« in »tehnika diskusije — komuniciranja«. Na sliki je predavatelj prof. Kejžar Ivan s poslušalci. Na vsakem predavanju je bilo poprečno 26 udeležencev.
Poročila samoupravnih
Delavski svet
Delavski svet naše delovne organizacije se je v preteklem dveletnem mandatnem obdobju sestal na 30 sejah, kar je nekoliko več kot enkrat mesečno. Seje smo sklicevali po potrebi. Za svoje delo smo sprejemali polletne programe dela, o delu pa letno poročali zborom delavcev po SDS, ki so ta poročila tudi obravnavali in obenem ocenili aktivnost svojih delegatov. Vse seje so bile sklepčne ob prvem sklicu, povprečno je bilo od 35 delegatov na sejah navzočih 27 delegatov, kar je zagotavljalo 77 % udeležbo. To je dobro, če upoštevamo daljšo odsotnost dveh delegatk zaradi porodniškega oz bolezenskega dopusta in pa to, da je precej delegatov, ki delajo v izmenah, prihajalo na seje v prostem času.
Gradivo za seje so delegati dobivali z vabili, razen ko to iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče. O vsebini dnevnega reda smo seznanjali vse delavce v Informacijah, za posamezne primere tudi s kratko vsebino, da bi spodbudili delavce k obravnavi za napotila svojemu delegatu. Kaže, da je iz leta v leto vse več samoupravnih delovnih skupin, kjer organizirajo kratek posvet z delegati pred sejo delavskega sveta in bi morali to prakso uveljaviti v vseh SDS.
Na seje delavskega sveta so bile uvrščene samo zadeve, ki so v njegovi pristojnosti. Nismo uvrščali na seje tistih predlogov, ki so v pristojnosti zborov delavcev ali ki so jih v okviru pooblastil lahko rezreševali že njegovi izvršilni organi in komisije. Na ta način smo dosegli, da je celotni samoupravni sistem v delovni organizaciji aktivno in odgovorno deloval. S tem pa še ni rečeno, da ni področij in aktivnosti, kjer bi bilo potrebno doseči
nadaljnje izboljšanje in napredek.
Delavski svet je enkrat letno obravnaval tudi poročila izvršilnih organov in komisij.
Pogoji gospodarjenja in pridobivanja dohodka v zoženih materialnih okvirih poslovanja je bila naloga, katero je delavski svet najpogosteje obravnaval, predvsem zaradi pereče problematike pridobivanja deviznih sredstev in oskrbe s surovinami, kar je bil najtežji problem gospodarjenja v tem obdobju. Združevanje deviznih sredstev v reproverigah se ni bistveno popravilo, zato smo morali povečevati lastni izvoz, ki bo letos udeležen v celotnem prihodku že z 18 %, da smo si zagotovili sredstva za uvoz surovin. Za nakupe surovin iz uvoza smo najemali tudi blagovne kredite in terminske nakupe deviz, se posluževali kompenzacijskih poslov in možnosti v maloobmejnem prometu, kar je marsikdaj podražilo poslovanje, vendar pa omogočilo nemoteno proizvodnjo.
Prav zaradi stalne bojazni za oskrbo s surovinami je delavski svet vsako leto sprejel program poslovanja v zoženih materialnih okvirih poslovanja, da bi bili tudi za primere zastojev v proizvodnji ali izpad dohodka akcijsko pripravljeni. Na predlog komiteja za SLO in DSZ pa je delavski svet sprejel tudi varnost-nopolitično oceno razmer v delovni organizaciji in jo ocenil kot ugodno.
Iskanju rešitve za rekonstrukcijo predilnice zaradi ukinjene možnosti uvoza iz zapadnih držav in odložitve v programu Krušika, je sledila odločitev, da uvozimo opremo iz Vzhodne Nemčije in tako posodobimo zastarele prstančne stroje. Stroji sicer niso z avtomatskim snema-
organov
njem (kar bi zmanjšalo število delavcev na nočnem delu), so pa sodobne izvedbe in bodo prispevali k povečanju produktivnosti in predvsem izboljšanju kvalitete preje. Tako bomo srednjeročni investicijski program realizirali, čeprav nekoliko drugače kot smo prvotno načrtovali. V teku je tudi začetek izgradnje prizidka k predilnici, ureditev trafo postaje, klima naprav v predilnici ter zgrajeno novo skladišče surovin.
Leto 1982 je delovna organizacija končala s pozitivnim poslovnim rezultatom in dosegla planske naloge. Za primopredajo poslov med dosedanjim in novim delavskim svetom dajemo v prilogi tega poročila pregled materialnega stanja delovne organizacije in pregled ugotovitve in razporeditve celotnega prihodka po stanju na dan 30. 9. 1983. Letošnji rezultat je prav tako ugoden in celo nad planiranimi usmeritvami. Končni rezultat letošnjega leta, bo po upoštevanju posameznih letnih poračunov končan vsaj s takšnimi učinki kot ob 9-mesečju. Na osnovi takšnih rezultatov smo lahko oblikovali in razporejali sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z našimi samoupravnimi akti in planskimi usmeritvami in razporedili sredstva za rezervni sklad in za razširitev materialne osnove dela.
Cene preje smo v letu 1983 dvakrat usklajevali in dosegli soglasje Republiške skupnosti za cene. Na ta način smo za to leto dosegli do neke mere realno vrednotenje stroškov in vloženega dela. Vendar je rast ameriškega dolarja, ki je merilo za večino cen naših surovin tako skokovito dražila surovine, da dosežene cene ponovno pri posameznih vrstah preje ne krijejo niti osnovnih stroškov.
silil®
V začetku leta 1983 je bil sprejet predlog reorganizacije proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja, ki je deloma izveden, delno pa je v teku izvajanja, dokončno pa bo urejen z novim razvidom del in nalog.
Delavski svet je odobril sklenitev pogodbe z inštitutom ITEO iz Ljubljane za pripravo predlogov samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja po delu. Dela potekajo v sodelovanju z našo delovno skupino strokovnih delavcev, po terminskem programu. Sprejem Razvida del in nalog je predviden v januarju 1984, sprejem preostalih aktov pa v začetku druge polovice leta 1984. S tem bomo rešili dosedanje pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja in tudi vključili nove zakonske predpise o minulem delu in razširjeni reprodukciji in tudi primerjalne podlage panožnih sporazumov.
V tem obdobju sta bila na dela in naloge direktorja splošnega sektorja in sektorja vzdrževanja ponovno imenovana dosedanja delavca za naslednje 4-letno mandatno obdobje, na dela in naloge direktorja komercialnega sektorja in proizvodnega sektorja pa imenovana nova delavca. Vsa dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so ustrezno zasedena. V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki je delavski svet vsako leto po zaključnem računu analiziral uresničevanje smotrov delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sprejel ugodno oceno za leto 1982, z nekaterimi usmeritvami. Glavnega direktorja pa je delavski svet predlagal za kandidata za nagrado Borisa Kraigherja.
Delavski svet je deloval kot delegatska baza za delegate SIS materialne proizvodnje in ob pomembnejših odločitvah tudi za SIS družbenih dejavnosti in ugotavljal, da bi temeljita obravnava tega gradiva angažirala večji del razpoložljivega časa za seje. Zato je za obravnavo tega gradiva v posameznih primerih pooblaščal svoje izvršilne organe.
Celotni planski dokumenti za izvajanje srednjeročnega plana v letu 1984 so v pripravi in bodo predloženi delavskemu svetu še v mesecu decembru. Tudi v teh načrtih je upoštevano maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, ki bo še posebej potrebno zaradi demontaže in premontaže starih strojev in montaže novih strojev v predilnici. Zahtevali pa bodo tudi nadalje nezmanjšano prizadevanje delavcev, tako kot v letošnjem letu. Zavedati se moramo, da bomo obdobje stabilizacije našega gospodarstva lahko premagovali le ob boljših delovnih in poslovnih rezultatih in edino ti nam bodo omogočali vzdrževanje socialne varnosti delavcev na ne-ogroženi ravni.
Predsednik DS: (Mirko Lovše)
(Nadaljevanje na 6. strani)
Samoupravna del. kontrola
Člani odbora samoupravne delavske kontrole smo se v preteklem mandatnem obdobju sestali desetkrat. Delali smo po sprejetem programu za delo odbora, v katerem smo opredelili stalne in občasne naloge.
Stalna naloga odbora samoupravne delavske kontrole je spremljanje periodičnih in zaključnih računov. Pri tem smo posebno skrb posvetili delitvi dohodka in čistega dohodka, ter uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Iz analize tega dogovora smo ugotovili, da je povečanje osebnih dohodkov zaostajalo za rastjo dohodka. Pri pregledu ostalih izdatkov, ki so omejeni pa smo ugotovili, da je prekoračitev utemeljena in da ni potrebno ukrepanje, ker je naša predilnica v specifičnem položaju glede na ostale tozde v primerjalni pod-grupi. Pri materialnih stroških se je poraba povečala zaradi povečanja cen surovinam in storitvam, zaradi inflacije, tečajnih razlik dinarja itd.
Samoupravna delavska kontrola je sodelovala pri vseh pomembnih odločitvah samoupravnih organov. Spremljali smo doseganje planskih nalog in spremljali vzroke zaradi katerih količinski plan med letom ni bil dosegan. Bili so objektivni razlogi (surovine, pomanjkanje delavcev), kar pa smo do konca leta nadoknadili in plan celo presegli. Enako smo spremljali izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov. Aktivno smo sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami. V celoti smo analizirali izvajanje stabilizacijskega programa, opozarjali vse delavce na odgovornost do dela in do sredstev s katerimi upravljamo. Sledili smo izvajanju investicijskih načrtov delovne organizacije, ki se je izvajala v skladu z našimi možnostmi. Spremljali smo uresničevanje socialne politike pri nas, izvajanje varstva pri delu in izvajanje določil pravilnika o delovnih razmerjih.
V okviru stalnih nalog smo vsako leto pregledali tudi inventurni elaborat in dali za boljše delo popisnih komisij tudi več pobud, ki so bile objavljene v našem časopisu.
Kot občasne naloge smo reševali pobude delavcev in pobudo OO ZK predpredilnice. Sest delavcev je prispevalo pobude, in sicer: zapustitev DO med delovnim časom, nepravilno žigosanje kartice, zamujanje na delo, zamenjava stanovanja, poneverba uradnih listin, prevera delokroga delovnih nalog fakturi-sta-prodajnega referenta. Vse te pobude smo prepustili v dokončno obravnavo odgovornim organom samoupravljanja in odgovornim službam v DO. Vse pobude so bile pravilno rešene po samoupravni poti.
Bilo je sicer negodovanje in kritiziranje posameznikov, konkretnih predlogov na odbor pa ni bilo. Zato naj se v bodoče vse nepravilnosti, ki se opazijo ali kdo zanje izve da so zanesljive,
prijavi pristojnemu organu ali opozori nanje odbor samoupravne delavske kontrole. Zavedati se moramo, da imamo vsi delavci dolžnost in pravico uresničevati delavsko kontrolo neposredno, preko organov samoupravljanja ali preko odbora samoupravne delavske kontrole. Zato je tudi vsakdo odgovoren, če ne prijavi nepravilnosti, ki jo opazi ali zanjo ve da je resnična in da škoduje delovni organizaciji ali naši samoupravi.
Samoupravna delavska kontrola z uspešnim delom razvija delavčevo zavest, osvešča delavce za aktivno družbenopolitično delo, da se zavestno vključujejo v družbene procese in aktivno posegajo v reševanje in odločanje o samoupravnih nalogah in dilemah. Pri tem imajo pomembno vlogo družbenopolitične organizacije, zlasti sindikat, zveza komunistov in zveza socialistične mladine kot organizirane subjektivne sile.
Delo organa samoupravne delavske kontrole po svoji družbe-
ni funkciji zahteva razredno in idejno opredeljenost. Člani morajo biti sposobni ocenjevati, kaj je pravilno z vidika samoupravnih interesov delavskega razreda, socialističnega razvoja, družbene morale, odgovornosti, solidarnosti, predpisanih norm in kaj je napačno, škodljivo in nesprejemljivo. Oblikovati se morajo jasna in konkretna stališča o določenem problemu, vprašanju ali nalogi. Za uspešno delo mora delavska kontrola upoštevati predvsem objektivnost podatkov in dejstev, ter resničnega stanja. Izogibati se moramo improvizacij, osebnih odnosov do obravnavanega vprašanja, dela na pamet, polresnic, nepreverjenih anonimnih prijav in opozoril. To še posebej zaradi tega, ker organ SDK praviloma obravnava take probleme in vprašanja, katera so za določene posameznike in skupine neprijetni.
Ta sklep pa naj bo tudi napotilo za delo samoupravne delavske kontrole v prihodnjem mandatu.
Predsednik odbora SDK: (Franc Cenkar)
Disciplinska komisija
POROČILO O DELU DISCIPLINSKE KOMISIJE V MANDATNI DOBI 1981/1983
Disciplinska komisija se je v tem mandatnem obdobju sestala 25-krat in skupno obravnavala 306 primerov kršitev delovnih obveznosti, ki so bile prijavljene v postopek in 300 delavcem izrekla ukrepe, medtem ko je proti 6 delavcem uvedeni postopek ustavila.
Izrečeni ukrepi so bili naslednji: 25 oprostitev; 94 opominov; 120 javnih opominov; 4 ukrepi denarne kazni do 10 % od OD; 16
pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 3 mesecev; 10 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 6 mesecev; 13 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 1 leta; 18 izključitev.
Bilo je več pritožb na sklepe disciplinske komisije. Vendar delavski svet ukrepov, ki jih je izrekla disciplinska komisija ni spreminjal. Dana je bila tudi ena pritožba na sodišče združenega dela, ki je ukrep izrečen v DO, spremenila iz izključitve v pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 1 leta.
Varstvo pri delu,
poškodbe
Varstvo pri delu v DO izvaja strokovna služba za varstvo pri delu, ki sodeluje v okviru pristojnosti z drugimi službami. Aktivno pa deluje tudi komisija za varstvo pri delu, v kateri so posamezni strokovni delavci in delavci iz vseh proizvodnih oddelkov.
Do sedaj je bilo v DO manj nezgod na delu in na poti na delo kot isto obdobje lanskega leta, kot je razvidno iz spodnje preglednice.
Leto	Obratne poškodbe		Poškodbe na poti		SKUPAJ	
	Primeri Izg. dni		Primeri Izg. dni		Primeri Izg. dni	
1982	22	623	13	247	35	870
1983	26	401	6	84	32	485
V lanskem letu je bilo poprečno na 1 poškodbo izgubljenih 25 delovnih dni, v letošnjem letu pa le 15. Poškodovanih je bilo 9 moških in 22 žensk.
Največ poškodb je bilo v sukalnici (6), po štiri pa v predilnicah bombaža in sintetike.
Omeniti moramo še komisijo za periodično pregledovanje delovnih naprav in priprav, ki je do sedaj opravila cca 40 pregledov delovnih priprav in naprav in prostorov, ugotovila pomanjkljivosti, ki so se v večini kasneje odpravile.
Disciplinska komisija je poleg izrečenih ukrepov, izrekala tudi pavšalno odškodnino. Pavšalna odškodnina je bila izrečena 176 delavcem zaradi neopravičenih izostankov, odklonitve dela in zapustitve delovnega mesta. Več delavcem tudi ni pripadala stimulacija zaradi storjene kršitve. Dosledno pa je komisija izrekala pavšalno odškodnino tistim delavcem, ki so zamujali na delo oz. predčasno zapuščali delo. Proti večim delavcem se je zaradi zamujanja uvedel tudi disciplinski postopek.
Disciplinska komisija je v enem primeru izrekla tudi povrnitev dejanske škode, ki jo je kršitelj povzročil s svojo kršitvijo, seveda poleg ukrepa.
Disciplinska komisija je sproti obravnavala primere kršitev, ki so bili prijavljeni, v nekaterih primerih pa se je postopek zavlekel zaradi pridobivanja dokazov oz. različnih mnenj in izjav prič, strokovnih delavcev ipd. Neobravnavani so samo primeri kršitev, storjeni v mesecu novembru 1983.
Najpogostejše kršitve so še vedno neopravičeni izostanki, odkar pa je uvedeno tudi obvezno nadurno delo, je izostankov z dela čedalje več. V velikem porastu so kršitve, ko delavci malomarno opravljajo svoje delo, odklanjajo navodila nadrejenih in delo, ki jim ga le-ti odredijo, sledi zapuščanje delovnih mest, pitje alkoholnih pijač med delom. Veliko manj pa je kršitev v zvezi z izostajanjem z gasilskih vaj, pa tudi zanemarjanja predpisov iz varstva pri delu je manj.
V začetku mandata je bilo število kršitev v upadanju, na kar je vplivala uvedena stimulacija za izkoriščenost delovnega časa. V 1. 1982 pa je število kršitev poskočilo, še posebno zaradi nadurnega dela. Kakšno je povečanje števila kršitev je razvidno iz podatka, da je komisija v tem mandatu obravnavala 120 primerov več, kot prejšnja komisija.
Ugotovljeno pa je bilo tudi, da vsi sektorji ne prijavljajo kršitev dosledno. Na to je opozarjala tudi že prejšnja komisija. Od izvedene reorganizacije proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja se je to stanje sicer izboljšalo, vendar bo na tem področju še potrebno veliko dela.
Disciplinska komisija je tudi opozarjala strokovne službe in delavce na pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopkih, saj se večkrat dogaja, da so v postopku delavci, proti katerim postopka ne bi bilo potrebno uvesti, vse preveč pa je še nedoslednosti pri prijavljanju kršitev in kršiteljev. Poudariti pa je potrebno tudi, da smo v tem mandatnem obdobju obravnavali samo delavce čeprav so le-ti opozarjali, da tudi vodstveni in vodilni delavci kršijo, za te kršitve pa se ve. Opozoriti pa je potrebno tudi na to, da je bilo obravnavanih več delavcev, ki sami niso bili krivi v taki meri za kršitev oz. sploh niso bili odgovorni za kršitev zaradi neurejenih razmer v posameznih oddelkih.
Predsednik komisije: Adolf Pajtler
A. K.
Programsko volilne konference ZK
Osnovna organizacija ZK skupne službe
V decembru je imela 00 ZK skupne službe programsko volilno konferenco in to je bil čas, ko so člani 00 kritično ocenili delo osnovne organizacije v preteklem mandatu, se dogovorili o aktivnostih za vnaprej in izvolili novo vodstvo.
Pred pričetkom dela programsko volilne konference pa so člani OO sprejeli 3 nove člane v vrste Zveze komunistov in sicer Lidijo Skubic in Stanislava Čr-neta iz kadrovsko splošnega sektorja ter Adema Hasani, ki dela pri zunanjem transportu. Tako je OO ZK skupne službe po številu druga naj večja OO v občini s 34 člani.
Komunisti so svoje delo ugodno ocenili, s tem pa še ni rečeno,
da niso kritično spregovorili tudi o tistih področjih dela, kjer bi morali aktivneje delovati. Predvsem so poudarili neaktivno delovanje komunistov v osnovnih organizacijah sindikata in nje-
nih izvršilnih odborih ter neakti-
vno delovanje komunistov v krajevnih skupnostih. Kljub vsemu pa je bilo čutiti pripadnost komunistov organizaciji, čutiti je bilo potrebo, da se problemi rešujejo v osnovni organizaciji.
V svojem programu aktivnosti pa so se dogovorili o še nadalj-nem ocenjevanju in spremljanju komunistov s tem, da bo potrebno neaktivne člane OO zadolžiti s konkretnimi nalogami, potrebno bo pristopiti k organiziranju akcijskih konferenc, se še nadalje zavzemati na urejanje nagrajevanja po rezultatih dela, intenzivirati delo na področju idejnopolitičnega usposabljanja, še na-
prej se vključevati v uresničevanje gospodarske stabilizacije, še nadalje izboljšati informiranje, posvetiti več pozornosti inventivni dejavnosti, več sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji, poiskati možnosti za večji vpliv delegatov DO v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, se zavzemati za krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva, tekoče spremljati gospodarsko, varnostno in idejnopolitično situacijo v delovni organizaciji, spremljati plan, realizacijo plana in odstopanja ter drugo.
Ocenili so tudi, da je bila povezanost osnovne organizacije z drugimi organizacijami ZK v delovni organizacij dobra, kljub temu, da do sedaj še nismo organizirali akcijskih konferenc s ciljem, da bomo v bodoče komunisti akcijsko in idejnopolitično enotnejši na ravni celotne delovne organizacije.
Komunisti so izvolili tudi novo vodstvo 00. Za sekretarja 00 je bila ponovno izvoljena Vera Bric, za namestnika sekretarja Meta Krnc, za evidentičarja Ani Povše, za referenta za idejnopolitično usposabljanje Viktor Se-mec ter Franc Mali, Jernej Gril in Marjan Šušteršič za ostale člane sekretariata 00.
V. B.
Osnovna organizacija ZK predpredilnica
Komunisti predpredilnice smo se na svoji volilni konferenci dogovorili, da moramo v tem novem mandatu preiti celovito od besed k dejanju.
OO ZK predpredilnice se je pred novim letom sestala na svoji volilni seji. Vodstvo OO ZK je podalo obračune dela v preteklem mandatu in skupno s članstvom ocenila aktivnosti delovanja OO v pretečeni mandatni dobi. Na volilni konferenci je članstvo po razpravi sprejelo program dela za letos in izvolilo novo vodstvo.
Osnovna organizacija ZK predpredilnice se je v tem mandatu povečala od 19 na 24 članov ZK, zaradi reorganizacije proizvodnega sektorja in službe vzdrževanja. Sekretariat se je sestajal po potrebi, pripravljal gradivo za sestanke 00, obravnaval tekočo problematiko, sproti urejal in reševal organizacijske zadeve, zbiral in določal teme za IPU na sestankih OO, to je že redna oblika usposabljanja članstva ZK in naša ustaljena praksa.
V	tem mandatu je sekretariat deloval kolektivno in je sleherni član svojo določeno nalogo opravil vestno in pravočasno. To nam potrjuje, da komunisti brez omahovanja sprejemajo organizacijske delovne dolžnosti in jih s skupnimi prizadevanji tudi realiziramo.
V	pretečenem mandatu so bili tudi kongresi ZK po republikah in kongres ZKJ. Komunisti predpredilnice smo razpravljali o kongresnih dokumentih, o resolucijah in statutu ZK. Kongresne resolucije so osnova in materialni viri za delovanje OO ZK. Na osnovi teh in drugih partijskih dokumentov, smo dodelili in sprejeli program dela za 00 ZK, ki smo ga v precejšnji meri tudi uresničili.
Osnovna organizacija ZK je v tem mandatu spremljala in ocenjevala proizvodnje in druge dosežke, ki so v danih ostrih go-
spodarskih razmerah vzpodbudni, saj smo v zapletenem verižnem gospodarskem procesu, s skupnimi napori uresničili naše planske in druge obveznosti. S tako prizadevnostjo vseh struktur zaposlenih v naši predilnici pa je bila tudi v preteklem letu zagotovljena socialna varnost vsem delovnim ljudem, v naši organizaciji združenega dela.
Ko ocenjujemo danes delo OO ZK, ne smemo iti mimo znanega dejstva, da je naše članstvo na svojih sestankih organizirano napadalo slabosti, ki so se porajale v tem mandatu. Tu smo bili vedno enotni s svojimi stališči, da moramo dati vse od sebe za hitrejšo uveljavitev in uresničitev ciljev gospodarske stabilizacije, kar bo tudi v prihodnje stalna naloga dela OO ZK.
Kot že večkrat tudi v minulem letu nismo komunisti dovolili, da bi šle važne rešitve mimo političnih organizacij, samoupravnih organov, in delovnih ljudi. Ko smo. prešli na nov delovni čas, smo bili med prvimi, ki smo odločno zahtevali, da naj se razveljavi sklep izvršnega sveta skupščine občine Litija, ker je bil sprejet mimo odločitve delovnih ljudi. Zahtevali smo, da naj
se take odločitve rešujejo samo po samoupravni poti, naših veljavnih samoupravnih aktih. Zatem smo bili vsi delavci zadovoljni s samoupravno rešitvijo novega delovnega časa.
Program dela osnovne organizacije ZK smo dopolnili in sprejeli za naše nadaljno delovanje, ki ga bomo med letom dopolnjevali — če bo to potrebno. Večji poudarek bomo zopet namenili ideološkemu političnemu usposabljanju članstva OO ZK in od slehernega člana ZK zato pričakujemo tudi večjo zavzetost in aktivnost.
S tem moramo preiti celovito od besed k dejanju, postati bolj enotni, da se bomo lahko uprli vsem slabostim. Pri vsem tem pa je najvažnejše, da gremo enotni v ofenzivo za ekonomsko in politično stabilizacijo in tudi to, da mora priti do polne veljave beseda, vseh delovnih ljudi.
Izvolili smo tudi novo vodstvo 00 ZK in sicer: Franc Borišek (sekretar), Andrej Štritof (nam. sekretarja), Brane Cenkar (evi-dentičar), Vojko Bizjak (za IPU), Hamdija Šistek, Marinka Kosmač in Vinko Balta (člani).
Franc Borišek
Obisk Milorada Babiča pri nas
Na sliki od leve proti desni: Milorad Babic, član CK ZKJ, Stane Hrovat, sekretar OK ZKS Litija, Vida Vukovič, član predsedstva OK ZKS Litija, Franc Lesjak, direktor proizvodnega sektorja, Bojan Mihelič, predsednik občinskega komiteja ZKS Litija, Jože Mirtič, glavni direktor.
Decembra je našo delovno organizacijo obiskala politična delegacija s predstavniki naše občine in gostom tov. Miloradom Babičem, članom CK ZKJ, ki je sicer zaposlen v železarni v Nikšiču v socialistični republiki Črni gori.
Gostje so si ogledali proizvodne oddelke v delovni organizaciji; v razgovoru z njimi pa smo jim predstavili celotno delovno orgnizacijo, poslovanje in predvsem delovanje in aktivnosti zveze komunistov.
Tov. Babiča je predvsem zanimalo, kako v našem oko-
lju uveljavljamo načelo demokratičnega centralizma, kako nam je uspelo zmanjšati število zaposlenih kljub večji proizvodnji, v kolikšni meri so izkoriščene naše strojne zmogljivosti, kakšen je družbeni standard naših delavcev in kako imamo urejeno področje družbenega standarda v delovni organizaciji ter druga vprašanja, s področja gospodarjenja in poslovanja.
Po obisku delovne organizacije se je tov. Babič udeležil tudi sestanka komiteja OK ZKS Litija.
Predstavljamo vam predsednike osnovnih organizacij in sindikalne konference
Poročali smo že o občnem zboru našega sindikata, ki je bil lani konec decembra, objavili smo tudi izvoljene člane izvršilnih odborov njihove predsednike, člane sindikalne konference in predsednika.
Iz izkušenj minulih let vemo, kako je narobe, če teh ne poznate. Marsikdaj komu kaj ni jasno in ne ve koga bi poprosil za pomoč. Tu, med nami so! V našem vsakdanjem delovnem okolju. Samo vedeti je treba, kdo so ti.
Da boste poznali vsaj predsednika svoje osnovne organizacije sindikata, vam jih predstavljamo v besedi in sliki. Na kratko so povedali o svojem sindikalnem delu v tem mandatu. Preberite!
STANE SEVLJAK (njegovo sliko smo objavili zadnjič) — predsednik naše sindikalne konference:
Ob vsaki menjavi vodstva OO sindikata in konference v programih ugotavljamo in obljubljamo, da bomo delo osnovnih organizacij oživeli in jim zagotovili vlogo, ki jo opredeljuje statut.
Želim, oziroma prepričan sem, da bomo v tem obdobju tudi uspeli. Da ne bi ostali samo pri govorjenju, je konferenca že na prvi seji obravnavala delovni osnutek pravil o organiziranju sindikalne konference. S tem dokumentom bomo podrobno opredelili pristojnosti konference in njene odnose do OO in obratno. Za ponazoritev delovanja, samo enostaven primer.
O sklicu konference morajo biti predsedniki IO seznanjeni vsaj pet dni pred sejo tako, da imajo čas sklicati svoje odbore in predelati ter se opredeliti do dnevnega reda, ter gradiva zanj. Tako član konference pride na sejo kot delegat svoje OO in njene usmeritve tudi zastopa.
Konferenca deluje kot koordinator in posvetovalni organ, kjer potem interese OO zbližamo in oblikujemo sklep sindikalne konference, torej sklep vseh
OO.	To je prva novost, ki na prvi pogled ni tako pomembna, prinaša pa po vsebini in obliki dela velike prednosti.
Drugi napredek želimo doseči s tem, da bo točke dnevnega reda na SDS, ki imajo značaj sindikalnega sestanka, vodil član IO sindikata, katerega imamo v vsaki skupini. Do sedaj se je prepogosto dogajalo, da je moral vodja SDS voditi vse sestanke, pa naj so bili v svoj stvu delovnega sestanka, zbora delavcev, ali sindikalnega sestanka.
Ko uspemo s tema dvema stvarema potem bo lažje voditi vse akcije, sindikat pa bo z reševanjem problemov delovnih ljudi organiziranih v OO in na njihovo pobudo reševal probleme, ki so postavljeni pred nas kot samoupravlj alce v tovarni ali kot delegate SIS.
Svobodna menjava mnenj nam bo postala bližja, občutek nemoči ob sprejemanju odločitev pa bo izginil.
Potrudili se bomo, da boste v sindikatu videli svojo organizacijo, ki ji zaupate in je sposobna rešiti naše probleme.
Jože Zupančič — predsednik OO sindikata pred-predilnice
Prav je, če je vodstvo sindikata najtesneje povezano s svojimi sodelavci, ki temu pa lahko pripomorejo slednji s svojo aktivnostjo. Ne bi smeli prevaliti vse breme na svojega predsednika in morda še na kakšnega člana izvršilnega odbora. Sedanja organiziranost sestajanja na sestankih samoupravnih delovnih skupin omogoča vključevanje vsakega delavca v razpravah, pobudah in podobno, saj dobi v manjših skupinah ljudi iz svojega okolja, dosti priložnosti.
Pred nami je več nalog, o katerih pa je že pisalo v Predilcu, omenil pa bi le eno od mnogih, pri kateri lahko prav naša osnovna organizacija največ prispeva, — to je zmanjševanje odpadkov. V odpadkih je denar, ki ga mečemo skozi okno, kot temu
pravimo. Od svojih članov izvršilnega odbora pričakujem tesno sodelovanje, da si bomo delo enakomerno porazdelili, ker le tako lahko pričakujemo uspešno delovanje.
Lado Čarman — predsednik OO sindikata predilnice
Kar so si zadali pred dvema letoma izvoljeni člani sindikata, je delno uspelo.
Delo OO sindikata bo uspešno, če bo možno zainteresirati vse člane sindikata — delegate in preko njih vse delavce, da se vključijo v razprave in probleme delovne organizacije, bo tudi delo dobro teklo in upam, da se da tudi kakšna stvar izboljšati. Problemi so in bodo.
Z vestnim delom in dobro voljo se dajo vse težave premagati.
Jože Prijatelj — predsednik OO sindikata sukalni-ce
Naloga — prenesti glavno delo sindikata na osnovne organizacije je poglavitna tudi za naše bodoče delo v naslednjih dveh letih. Mislim, da za izvedbo tako zastavljenega cilja ni nobenih ovir, še več, s samoupravnimi delovnimi skupinami mora aktivnost sindikata potekati tako, da ob koncu mandata ne bomo poslušali ocene IO OOS, temveč poročilo o delu osnovne organizacije sindikata.
V prihodnjem obdobju je naša najpomembnejša naloga dosledno uresničevati politiko ekonomske stabilizacije, to pa pomeni, da je treba več in učinkoviteje delati ter varčevati, pri tem pa ne pozabiti na kvaliteto izdelkov. Zavedati pa se moramo, da niso dovolj niti najboljša stališča, če smo do njih pasivni.
Sindikat mora imeti vlogo ustvarjalca in zaščitnika. Mislim, da si delavci vse preveč predstavljajo sindikalno organizacijo v vlogi zaščitnika, vse premalo pa v vlogi ustvarjalca. Jasno nam mora biti, da se moramo najprej aktivno vključevati v delo sindikata, šele potem iskati zaščito in pomoč. S tem, da vsi člani plačujemo članarino še ni rečeno, da smo tudi aktivni v delu. V sindikat smo vključeni zaradi organiziranega sodelovanja pri razvijanju samoupravnih, socialističnih odnosov, ustvarjanja pogojev za trajen gospodarski napredek, zagotavljanja boljših življenskih in delovnih razmer in krepitve socialne varnosti, zaradi varstva svojih samoupravnih pravic ter krepitve bratstva in enotnosti v skupnosti vseh narodov in narodnosti.
Aktivnost sindikalne organizacije nikakor ne smemo ocenjevati po tem, koliko je bilo organiziranih izletov ter kolikokrat smo organizirali prodajo prehrambenih in drugih artiklov, čeprav mora biti tudi ta aktivnost prisotna.
Ocena našega dela bo opredelitev do nalog in akcij za boljši današnji in jutrišnji dan ter usmerjanje k določanju takšnih delovnih smeri naše prihodnje aktivnosti, ki bodo bistveno prispevale h krepitvi samoupravnega, materialnega in socialnega položaja delavca v prihodnjem razvoju.
Zaradi obstoječe težke gospodarske situacije se moramo zavedati, da bomo morali občasno vsi pristati na odrekanja, to pa bomo delali prav zaradi usposabljanja za ofenzivne sile razvoja.
Nada Komljanc — predsednica OO sindikata skupne službe
Delovanje sindikata bo uspešno le tedaj, če bo članstvo sodelovalo s člani izvršilnih odborov ter prinašalo pobude iz svojih samoupravnih delovnih skupin.
Izvršilni odbor OOS bo deloval po programu, ki je bil sprejet na občnem zboru sindikata Predilnice Litija, po usmeritvah organov zveze sindikatov ter na osnovi sprotnih nalog.
Poleg tekočih nalog, ki jih opravlja sindikat bo letos v naši delovni organizaciji velik poudarek na dograjevanju vseh samoupravnih splošnih aktov, ki zadevajo nagrajevanje. Nosilec vseh teh javnih razprav bo sindikat, katerega naloga bo seznaniti delavce o posameznih aktih in jih spodbuditi k razpravi. V okviru zadolžitev Zveze sindikatov Slovenije si bomo v OOS zavzemali za ponovno uveljavitev samoupravnih sporazumov dejavnosti in vključitev teh v naše samoupravne splošne akte.
Spremembe pri izplačevanju boleznin
V	skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu oz. Samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva je
1.	1. 1984 prešla obveznost izplačevanja nadomestil za čas bolezni in za čas odsotnosti z dela zaradi nesreče pri delu v organizacije združenega dela. Za tovrstne nadpovprečne izdatke bodo še naprej združevali del sredstev v občinski zdravstveni skupnosti, kot solidarnostna sredstva, kot tudi sredstva za nadomestila OD zaradi odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana, za pogrebnine, posmrtnine in potne stroške, ki nastajajo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.
V	breme delovnih organizacij so prešli tudi vsi zdravstveni stroški, ki nastanejo zaradi nesreč pri delu; kot so prevozi, bolnišnično zdravljenje idr. (Sem spadajo tudi nesreče na poti na delo in domov). Tudi za te nadpovprečne stroške je predvideno solidarnostno zbiranje sredstev v občinski zdravstveni skupnosti.
Zaradi teh sprememb nastanejo določene spremembe v višini prispevne stopnje za zdravstvo. Tako se sedaj veljavna stopnja, ki jo plačujemo iz bruto osebnih dohodkov 1,16 % zniža zaradi prenosa nadomestil OD v OZD na 0,61 %; stopnja 12,50 %, ki smo jo plačevali iz dohodka delovne organizacije, pa se zniža zaradi prenosa stroškov v zvezi z nesrečo pri delu na 12,14%. Povečuje pa se neposredno obremenitev dohodka.
V	zvezi s spremembami, ki jih prinaša Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva smo morali uskladiti tudi naš Samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve sred-
Samoupravni sporazumi dejavnosti pomenijo dogovor udeležencev o nekaterih skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tudi zaščiti življenjskega standarda delavcev, ker posledice gospodarske stabilizacije še vedno v preveliki meri nosijo neposredni proizvajalci.
štev za OD. Spremenil se je 110. člen omenjenega sporazuma, ki se glasi:
V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni in zdravljenja pripada delavcu nadomestilo OD. Višii.a nadomestila znaša:
—	75 % od osnove za prve tri dni odsotnosti z dela;
—	80 % od osnove od četrtega do petnajstega dneva odsotnosti;
—	85 % od osnove od šestnajstega do tridesetega dneva odsotnosti;
—	90 % od osnove od enaintridesetega dneva dalje;
—	100 % od osnove za ves čas odsotnosti z dela zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni.
Osnova za nadomestilo OD je mesečno povprečje, izračunano iz OD, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. V osnovo se šteje tudi OD, ki ga je delavec dobil v času, ko je bil po zakonu o delovnih raz-
merjih dolžan delati dlje kot poln delovni čas; pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas pa OD za nepolni delovni čas. Mesečno nadomestilo ne more biti višje od delavčevega OD, če bi delal oz. ne nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod za statistiko SRS v uradnem listu SR Slovenije.
Delavec, ki na podlagi mnenja zdravniškega konzilija ali komisije dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu, da bi tako hitreje obnovil svoje delovne zmožnosti, velja za zadržanega od dela za tisti čas, ko ne dela. Za ta čas ima pravico do nadomestila OD. Če je v tem primeru delavčev osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu šlo, če ta čas ne bi delal ima pravico tudi do nadomestila za to razliko. Če delavec na podlagi ugotovitve zdravniškega konzilija ne more opravljati svojega dela in dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico
do razlike med OD in višino nadomestila, ki bi mu šlo, če ne bi delal.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki zadene delavca na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti.
Za vprašanja pridobitve in izgube pravice nadomestila, načina izračuna osnove in valorizacije, ki s tem sporazumom niso urejene, se uporabljajo določila Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (ur. list SRS št. 26/83).
Po do sedaj veljavnem samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih delitve sredstev za OD je znašala višina nadomestila odsotnosti z dela zaradi bolezni od prvega dne dalje 90 % oz. 100 % zaradi nesreče pri delu.
Realno primerjavo finančnega učinka navedenih sprememb bo možno opraviti po periodičnem obračunu za prvo polletje.
Ani Povše
Nagrajeni koristni predlogi
V letu 1983 je komisija za inovacije obravnavala in predlagala za nagrado štiri koristne predloge. Pri določitvi odškodnin je komisija upoštevala samoupravni sporazum o inovacijah in njegovo dopolnilo o pavšalnih odškodninah. Pri obravnavi je komisija upoštevala tudi mnenja, ki so jih posredovale strokovne službe o posameznih predlogih. Tako so bile nagrajene inovacije, ki so jih posredovali naslednji delavci:
Ivan Mežnar — vzdrževalec strojev v PB, je predlagal, da bi čistilce traveljerjev na strojih TB 317 med seboj povezali, tako, da bi jih pri menjavi številke istočasno nastavili. Tako bi prihranili dragocen čas. Zal pa je komisija ugotovila, da predlog v praksi ni izvedljiv. Predlog je dober in smiselen, vendar pa bi terjal prevelik poseg v sam stroj. Predlog smo nagradili s 100 din.
Tov. Mežnar je prispeval še eno koristno inovacijo in sicer je predlagal ojačanje krožnih čistilcev na prstan-čnih predilnih strojih. Ker ohišja čistilcev pokajo, prihaja do povešanja cevi in s tem do ustavljanja strojev in pretrgov preje. Avtor predlaga, da se cevi med seboj povežejo, npr. s pločevino. Predlog je nagrajen s 500 din.
Franc Mali, referent za civilno zaščito in LO je avtor predloga »Namestitev magneta na vilice viličarja«. Predlagal je, da bi na primerno mesto viličarja namestili stalen magnet, na katerega bi se med vožnjo prijemali žeblji in ostali kovinski predmeti. Pri vožnji viličarja pa se je žal pokazalo, da predlog v praksi ni izvedljiv in sicer:
a)	Če je magnet nameščen nizko nad tlemi, ovira vožnjo viličarja
b)	Ko pa je magnet nameščen višje in ne ovira vožnje, pa zaradi oddaljenosti nima zadostne magnetne privlačnosti, da bi se nanj prijemali kovinski predmeti. Predlog je nagrajen s 100 din.
Ivan Zore, pomočnik vodje obratnega vzdrževanja je predlagal izdelavo novih za-
penjalnikov, ki omogočajo pravilen dotok zraka v prostor predilnice. Poleg tega pa zapenjalniki omogočajo tudi hitrejše, lažje in enostavnejše odpiranje in čiščenje zaklopk, ker ni potrebno odvijati vijakov.
Predlog je bil realiziran in nagrajen s 600,— din nagrade.
Komisija tudi v letošnjem letu pričakuje sodelovanje vseh članov kolektiva v tem smislu, da bi prispevali koristne predloge. Naj tudi tokrat velja poziv: Predlagaj kaj koristnega. Vsaka ideja je dobrodošla, sleheren predlog, ki bo smiselen in odkril kaj novega, bo nagrajen. V obravnavi je predlog za povečanje denarnih nagrad za koristne predloge. O tem več v prihodnji številki.
I. M.
Pričeli smo s pridobivanjem prostora za montažo novih pr-stančnih strojev iz NDR. Najprej smo prestavili sukalne stroje iz predilnice 3. in 4. v sukalnico in efektno sukalnico. Na sliki: Ivan Zore pri konstruiranju gatra na sukalnem stroju za efektne sukance.
Požarna varnost v lanskem letu
V	letu 1983 smo imeli v Predilnici Litija evidentiranih 42 zanetkov požarov. Vsi so bili na bombažu, od tega jih je bilo v čistilnici in predpredilnici bombaža 31 ali 74 %, najbolj požarno ogrožena stroja sta bila flyer in mikalnik, vsak s po 11 zanetki.
Najbolj požarno ogrožen oddelek je bila čistilnica in pred-predilnica bombaža. Kot izvor vžiga na mikalnikih največkrat nastopa trenje vlaken ob kovino, na flyerju pa mehanska iskra.
V	sukalnici in efektni sukalni-ci je bilo skupno 6 zanetkov požarov. Največ jih je bilo na pre-vijalnem avtomatu »Savio«, kot izvor vžiga pa največkrat nastopa električna iskra.
Največkrat so gorela vlakna in prah, v treh slučajih pa so zgorele tudi filterske mreže.
Kot gasilno sredstvo so največkrat uporabljali aparat na CO2, kar kaže na njihovo priljubljenost, saj ne pušča nobenih sledov. Zanetek požara na 5. in 6. otepalniku (bateriju) pa nas opozarja, da CCL ni vedno učinkovit pri gašenju tekstilnih surovin, saj so morali v tem primeru naknadno uporabiti aparate na prah. Zavedati se moramo, da je najboljše gasilno sredstvo v tekstilni industriji voda in moramo jo uporabiti vsepovsod, kjer se izkaže to za potrebno ali obstaja nevarnost razširitve požara. Vidimo pa, da v praksi pri manjših zanetkih požarov največkrat uporabljamo CO2 in prah, čeprav poudarjamo, da nobeden od teh dveh v kritičnih situacijah ne gasi tako uspešno kot voda. CO2 je primeren predvsem za gašenje v manjših, zaprtih prostorih (jaški, polnilne skrinje itd.), in če naredimo lestvico uspešnosti gasilnih sredstev v tekstilni industriji dobimo: voda — najuspešnejša, sledi prah in nato CO2.
Najpogosteji vzroki zanetkov požarov so: nezadovoljivo čiščenje strojev, električna energija, okvare strojev itn.
Vsi zanetki so bili zelo hitro odkriti in potem tudi učinkovito pogašeni, iz česar lahko sklepamo, da je operativna sposobnost naših delavcev za gašenje požarov zadovoljiva. Tolikšno število zanetkov požarov pa nas opozarja, da še vedno premalo naredimo na področju preventive. Pod to področje spada iskanje ključnih točk z vidika požarne varnosti in izvajanje ukrepov v zvezi s tem, čiščenje strojev, delovnih in pomožnih prostorov, klimatskih naprav, boljše vzdrževanje strojev in pogostejši kontrolni pregledi, izvajanje kontrolnih pregledov električnih napeljav in priključkov itd. Kar zadeva čiščenje, se moramo vsi skupno zavedati, da je to naša skupna naloga — odstranjevanje prahu in drugih nečistoč je tehnološka nujnost, saj se s tem izboljšuje tudi kvaliteta naših proizvodov, izboljšujejo se delovni pogoji, zmanjšajo se možnosti okvar na strojih in nenazadnje s tem so v veliki meri odstranjeni vzroki zaradi katerih na-
stajajo zanetki požarov, ki lahko v skrajnem slučaju povzročijo katastrofalne posledice.
Izobraževanje
Glede na tolikšno število zanetkov požarov in zaradi velike požarne nevarnosti, ki jo povzroča predelava lahko vnetljivih materialov v naši DO, moramo ves čas skrbeti za izvajanje in potek programov izobraževanja iz varstva pred požarom.
V naši DO izobražujemo delavke in delavce po petih programih (program za mojstre in vodje izmen, za člane gasilskih desetin', za delavke na delovnih mestih in za novosprejete delavce).
Ugotavljamo, da so delavci zadovoljivo usposobljeni za gašenje požarov in da dobro obvladajo izvajanje preventivnih ukrepov pri opravljanju svojih del in nalog, delavke pa bo potrebno v tem letu še bolj intenzivno pritegniti k praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju (delavke imajo veliko manjši interes za operativno gasilsko delo), da bodo na ta način tudi pri njih dosegli še večji nivo usposobljenosti iz požarnega varstva.
Za celotno izobraževanje iz varstva pred požarom smo v letu 1983 porabili skupno več kot 39 starih milijonov. Stroške izobraževanja je v višini 10 starih milijonov pokrila Zavarovalnica Triglav.
Tudi v bodoče bomo s sedanjimi načini izobraževanja nadaljevali, s tem da bomo razširili izobraževanje delavcev za delovno mesto (4. in 5. program). V letu 1984 predvidevamo tudi izvedbo tečaja iz požarne varnosti za mojstre in vodje izmen.
Zakonodaja in akti
V letu 1983 je bil izdelan in sprejet osnutek novega zakona o varstvu pred požarom. Za delovne organizacije je pomembna predvsem novost, da bodo morale določiti strokovnega delavca, ki bo skrbel in urejal celokupne odnose in potrebe delovne organizacije v zvezi z varstvom pred požarom, poleg tega pa predvideva osnutek zakona tudi spremembo pravilnika varstva pred požarom v delovnih organizacijah. Pravilnik bo moral biti bolj konkreten in prilagojen dejanskim razmeram v DO in v skladu s tehnološkim procesom.
Naš Pravilnik o varstvu pred požarom v Predilnici Litija v veliki meri že vsebuje določbe, ki jih šele predvideva osnutek zakona, zato bodo potrebne pri uskladitvi le manjše dopolnitve.
Požarna škoda
V prejšnjem letu smo pri Zavarovalnici Triglav vplačali skupno zavarovalno premijo v višini nad 800 starih milijonov din, kot škodo zaradi požarov smo pri zavarovalnici uveljavljali nekaj manj kot 5 starih milijonov, dobili pa smo od tega le 2,4 stara milijona din.
Sklep
Naš cilj v letu 1984 je še povečati oz. obdržati usposobljenost naših delavcev na področju požarne varnosti na sedanji ravni, pri tem pa računamo na podporo in sodelovanje vseh naših delavcev.
Vsi se moramo zavedati pomena požarne varnosti in ji dajati vso podporo, da se ne bi slučajno zgodilo to, kar se marsikdaj dogaja v naših tovarnah, kjer so imeli velike požare — šele tedaj so se začeli zavedati pomena, ki ga ima urejena požarna varnost v DO.
Analiza požarov v PL v letu 1983
1.	mesto požara
PP in čistilnica (31), predilnica (2), sukalnica (6), drugo (3)
2.	Delovna naprava in priprava
Mikalnik (11), čistilni stroji (4), prst. predilni stroji (2), flyer (11), čistilne naprave (1), razte-zalnik (4), drugo (9)
3.	Izvor vžiga
Iskre (19), trenje vlaken (12), drugo (11)
4.	Kaj je gorelo
Prah in vlakna (38,), filtri (3), drugo (1)
5.	Gasilna sredstva
CO2 (21), voda (12), prah (4), voda — CO2 (2), CO2 — prah (4)
Vzroki zanetkov požarov
1. Električna energija (9), 2. Nezadovoljivo čiščenje (11), 3. Okvare stroje (8), 4. Tujek v predivu (4), 5. Neugotovljeno (10) Stane Črne
POŠKODBE
December 1983
Na poti na delo je Alberti Benegalija na stopnicah nadvoza klecnila noga v gležnju tako, da je prišlo do zvina.
Sukalka Sajda Kadric je med posluževanjem Allmat sukalnega stroja z roko zadela v rebričasto sika glavo vretena in si poškodovala kazalec leve roke.
Ko je previjalka Darinka Voje prišla pred začetkom dela v garderobo sukalnice, ji je tam spodrsnilo tako, da ji je klecnila leva noga. Zaradi tega je delala le še do malice, nakar so jo prepeljali v Zdravstveni dom.
Sodelavec je dvigoval paleto z naloženimi valjčki. Pri dvigovanju mu je paleta padla iz rok oz. na palec leve noge čistilki strojev Darji Kotar in ji ga poškodovala.
Zaradi poledenelosti cest, pločnikov in poti je zopet več možnosti za poškodbe na poti na delo oziroma z dela,
predvsem zvečer in zjutraj, ko je manjša vidljivost in pomrznjeno. Zaenkrat težjih poškodb zaradi tega nimamo.
V naslednji številki glasila bomo objavili tudi bolj nadrobno poročilo uspešnosti prizadevanj za varnejše delo v letu 1983. Zaenkrat le toliko, da je bilo lansko leto glede števila poškodb in izgubljenih dni najuspešnejše v zadnjih desetih letih.
Andrej Krhlikar
December 1983
PRIŠLI -ODŠLI
PRIŠLI:
5. 12. 1983 Katarina AN-ŽEL, Šmarska c. 2, Litija, S/ 1. izmena;
5. 12. 1983 Halida JAKU-POVIČ, Grbinska c. 46, Litija, PA/3, izmena;
12. 12. 1983 Nada KONČAR, Konjščica 16, Polšnik, PA/1, izmena;
12. 12. 1983 Dragica DRNOVŠEK, Ul. 25. maja 25, Litija, P/rez;
19. 12. 1983 Marinka DE-MEC, Vel. vrh. 33, Litija, P/ rez.
ODŠLI:
Pismeni sporazum:
16. 12. 1983 Marija JANČAR, Kresniški vrh 38, PP/1. izmena;
12. 12. 1983 Marija OSOLNIK, Breznik 6, S/ef. 3. izmena
Starostna upokojitev:
31. 12. 1983 Angela JUVANČIČ, Graška c. 12. Litija, S/3, izmena.
Izključitev:
2. 12. 1983 Tahira TALETO-VIČ, Grajska c. 1, Zagorje, PA/1, izmena.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 12. 1983 zaposlenih 1007 delavcev, od tega 671 žensk in 336 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je 24 mladoletnih oseb.	J. Zupančič
DELOVNI KOLEDAR 1984
Zadnji teden v lanskem decembru so delegati delavskega sveta sprejeli delovni koledar za letos. Tudi tokrat so za triizmensko delo izbirali med tremi variantami in zopet so odločili, da bodo delali ob sobotah samo dopoldan.
Slaba plat te odločitve je v tem, da imajo vzdrževalci le malo prostih terminov za vzdrževanje, ko morajo stroji mirovati ali pa mora biti izklopljen električni tok, saj so vse, razen sedmih sobot delovne za dopoldansko izmeno. Še naprej bodo težave s prevozi na delo, ker bodo avtobusi vozili (razen iz Zagorja) le vsako prvo soboto, ko delajo tudi v drugih delovnih organizacijah v Litiji in Šmartnem, in si stroške prevoza delimo.
Dobro plat te odločitve pa tako vedo delavci sami — saj so se zato tako odločili.
V tem letu bo 1 dan (30. april) kolektivni dopust.
M. M.
LEGENDA:
12 3 IZMENA NA DELU
IZMENSKO ;
DELOVNI KOLEDAR 1984 - NEPROIZVODNI ODDELKI			
JANUAR	FEBRUAR	MAREC	A PRIL
N |l 8 15 22 291	N |5 12 I9 26|	N	|4 ll 18 251	N |1 8 15 27 79)
P	© 9 16 23 30 T	©10 17 24 31 S	4	11 18 25 Č	5	12 1926 P	6	13 20 27 S	7	14(21 28] A -22	rn 9Z	P	6	13	20 27 T 7 14 2128 Sl 8 15 22 29 Č 2 9 16 23 P 3 10 17 24 s 4 iin™ A -27 B-l 84	P	5	12	19	26 7	6	13	20	27 S	7	14	21	28 Č 1 8 15 22 29 P 2 9 16 23 30 S 3 10 Fl 7 24 311 A-23 + $ B-l84	P	2 9 16 23 30 T	3 10 17 24 S	4 11 1825 Č	5 12 19 26 P 6.13 20® S	7114 21 781 A-21 B-l 76
MAJ	JUNIJ	JULIJ	+S	AVGUST
N	1 A 13 20 271 P	7 14 2128 T	© S 15	22	29 S	© 9 16	23	30 Č	3	10	17	24	31 P	4	11	1825 S	5J2 ) 9 26 1 A -22 B-l 92	N |3 10 17 24l P	4	11 18 25 T	5	12 1926 S	6	13 20 27 Č	7	14 2128 Pl 8 15 22 29 S 2 |9 16 23 301 A-22 B-l76	N b 8 1522 291 P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 23 31 S ©11 18 25 Č 5 12 1926 P 6 13 20 27 S f 7 14 21 28l A-Žl B-l 76	N |5 12 19 26 1 P	6 13 20 27 T	7	14	2128 S 1	8	15	22 29 Č 2 9 16 23 30 P 3 10 17 24 31 S |4' 1,1 Iti 25 1 A-2 3 B-l 84
SE PTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
N |2 9 16 23 301	N	[7 14 21 281	N 14 11 18 25 1 P	5	12	1926 T	6	13	20 27 S	7	14	2128 Č© 8 15 22® P 2 9 16 23©	N 12	9 16 73 3(1)
P	3 10	17 24 T	4 11	18 25 S	5 12	19 26 Č	6 13	20 27 P	7 14	2128 S 1 8115 22 291 A-22 B-l76	P 1	8	15 22 29 T 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 31 Č 4 11 18 25 P 5 12 1926		P	3	10	17 24£§3 T	4	11	18 25 S	5	12	19 26 Č	6	13	20 27 P	7	14	21 28
	S 6h$ 20 271 A-24 B-l 92	S 3 flO 17 24T A-20 B-l 84	S [TJ 8 15)22 29] A-22 B-l 75
LEGENDA:		OPOMBE:	
A - število delovnih dni B - skupno število ur £) — prazniki | - prosti dnevi		10. marec - delo za solidarnost (dela se 7 ur) 30. april	- kolektivni dopust 15. decem. - dela se 7 ur (zaradi izravnave)	
DELO
0 PROSTE SOBOTE IN DNEVI KD KOLEKTIVNI DOPUST
DELOVNI KOLEDAR - PROIZVODNI SEKTORJI
©(D® SOLIDARNOST 7 UR mrmral IZRAVNAVA UR - 7 UR
	JANUAR			FEBRUAR			MAREC			APRIL			MAJ			JUNIJ			JULIJ			AVGUST			SEPTEMBER			OKTOBER			NOVEMBER			DEC	EMB	ER
	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	P	N	D	p	N	D	P	N
1		-	-	1	2	3	2	3	1	-	-	-	x	X	x	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1			3	1	2	*	X	x	0	0	0
2	X	x	X	1	2	3	2	3	1	1	2	3	x	X	x	3			2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	-	-	-
3	X	X	X	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2	1			3	1	2
4	3	1	2	1			-	-	-	1	2	3	2	3	1	1	2	3	X	X	X	0	0	0	2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2
B	3	1	2	-	_	_	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2
B	3	1	2	2	3	1	3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1	2
7	3			2	3	1	3	1	2	1			3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2
8	-	-	-	2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	3		
9	1	2	3	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2	1			3	1	2	1	2	3	"	"	-	1	2	3	2	3	1	-	-	-
m	1	2	3	2	3	1	S)			2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3
11	1	2	3	2			-	-	-	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2	1			3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3
1?	1	2	3				1	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	3	1	2	1	2	3
13	1	2	3	3	1	2	1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2	1			3	1	2	1	2	3
14	1			3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3
1B	-	-	-	3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	(3)			2	3	1	3	1	2	1		
IB	2	3	1	3	1	2	1	2	3	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2	-	-	-
17	2	3	1	3	1	2	0			3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1	3			2	3	1
18	2	3	1	3						3	1	2	1	2	3	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	-	"	"	2	3	1
19	2	3	1		_	-	2	3	1	3	1	2	1			3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1
?r	2	3	1	1	2	3	2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1
	2			1	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1	2	0	0	0	3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1
7?				1	2	3	2	3	1	_	-	-	2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	n			3	1	2	1	2	3	2		
?3	3	1	2	1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1	0	0	0	2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	-	-	-
?4	3	1	?	1	2	3	0			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2	1			3	1	2
?5	3	1	2	1						1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2
?fi	3	1	2			_	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2	2	3	1	3	1	2
?7	3	1	2	2	3	1	3	1	2	X	x	x	-	-	-	1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1	2
78	3			2	3	1	3	1	2	0	0	0	3	1	2	1	2	3	0	0	0	1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1	3	1	2
?9	-	-	-	2	3	1	3	1	2	-	-	-	3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	0			1	2	3	X	X	x	0	0	0
3(1	1	?					3	1	2	KD	KD	KD	3	1	2	1			3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	X	X	X	-	-	-
31	1	2	3				3						3	1	2				3	1	2	1	2	3				1	2	3				0	0	0
Utrinki iz laboratorija
Tako poteka vsakdanje delo v laboratoriju.
Tov. Senica Darinka dela na Pressley aparatu, na katerem ugotavlja trdnost bombažnih vlaken.
Tov. Nada Drnovšek se je vrnila z dela v predpredilnici in izračunava iz števcev produkcijo strojev: raztezalk, predpre-dilnih in predilnih strojev.
_3L	|
■U j	
"1	
. SP*	
Tov. Štangar Cveta ugotavlja številko preje po predilnih strojih. Nada Drnovšek izračunava produkcijo
Tov. Jelka Meserko dela ob aparatu za navijanje preje na vzorčne kartone. Redno navija vse preje od D, DB,
ML mešanic, da ima proizvodnja in komerciala pregled nad našimi sintetičnimi prejami po barvah in kvaliteti.
Rešeno nagradno križanko je oddalo 17 reševalcev.
Komisija je izžrebala tri pravilno rešene križanke. Nagrade dobijo:
—	Egon Vovk — predilnica rezerva
—	Helena Hiršel — finančni sektor
—	Marija Jamnik — sukalnica
Nagrade bodo iznlačane nri osebnem dohodku za me-
Upokojila se je
Angela Juvančičeva
Tov. Juvančičeva se je v januarju 1966 zaposlila v naši delovni organizaciji kot delavka v sukalnici. V tem oddelku je delala vse do upokojitve v decembru 1983.
Vse do leta 1981 je Juvančičeva opravljala dela in naloge previjalke, od izgradnje novega oddelka sukalnice pa je bila previjalka na avtomatsko previj alnih strojih. Gotovo ne povemo nič novega, če rečemo, da je delo previjalke naporno, vezano na hiter tempo dela, doseganje norme in seveda tudi na nočno delo.
Zaradi bolezni Juvančičeva ni bila več kos takšnim
naporom, zato je bila po predlogu zdravnika v letu 1981 razporejena na lažja dela, vendar tudi tokrat k stroju, klasimatu, v oddelku sukalnice.
Žal nam je, da se našega poslovilnega srečanja ni mogla udeležiti. Čeprav se je upokojila z nepolno pokojninsko dobo, so bila leta, ko je delala v Predilnici dolga in polna različnih spominov in spoznanj. Tov. Juvančičeva je sodelovala tudi v samoupravnih organih v delovni organizaciji.
Želimo ji še mnogo prijetnih let.
V. B.
Če se mladina in smučarji razveselijo mraza, zime in snega tega za naše sestavljalce zabojev ne moremo trditi. Sneg in mraz še dodatno otežujejo njihove delovne pogoje.
Sestavljanje zabojev je zaradi manjšega pokritega prostora večidel kar na prostem. Večkrat smo že predvideli, da se bo preja vlagala v kontejnerje, tako da bi zaboji odpadli. Za sedaj je še po starem.
Edvard Čopar bo kmalu naredil zaboj. V zabojarni jih na dan naredijo povprečno 80 novih in popravijo 60 starih. En nov zaboj stane okrog 1350 din.
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva-Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj Naklada-1600 izvodov.
r