94         Mladen Mladenov: Na Silvestrov večer. — Vojanov: Črna knjiga.
fJa Silvestrov Večer.
f
olnoč je v zvoniku odbilo, odmeva še glasni udar . . . Ah, leto, ki zdaj si minilo, kar sreče si ti potopilo, ne vrne se več mi nikdar!
Ne želi mi, ljubica, sreče, in vino iz čase izlij! Napolni jo Lete peneče, da srce umirim goreče, pozabim da tvojih oči.
In vendar, saj  nisi lagala, neverna mi ljubica ti, roko si mi  belo podala, »ne žabi me!« si mi dejala, pogledala si mi v oči.
Dejal sem, ko sem te poljubil, da ljubim te kakor Boga. Ah dekle, Boga  sem  izgubil, a tebe sem ljubil še, ljubil, ti sama si Bog mi bila.
In misel se mi je rodila, da bajen življenje je sen; tako sva se takrat  ločila, a ko si se zopet vrnila, si bila ko kamen leden.
In vendar, saj  nisi lagala, neverna mi ljubica ti, saj nisi mi takrat dejala, da bodeš mi zvesta ostala, ko najin se pot razdeli.
Mladen Mladenov.
Črna knjiga.
.X^ad imam te, dragi Stanko! Sladko v kleti spi ti vino, ki mi v zimi greje žile, ki hladi mi v letu srce. Rad zahajam k tebi, Stanko, dobra duša bil si vedno. A trepet in strah mi vzbuja tista tvoja tolsta knjiga, tolsta knjiga v črni vezi, iz katere mi prebiraš vsekdar, kadar sem pri tebi svoje stihe . . .
Vojanov.