' ki jih je kulturna re-pen C1la zmetala proč kot “stru-vsep^f’ se sPet Pojavljajo Ver2e^rancoskeni oddelku uni-klas;v v Šanghaju iberejo znova Sarin-u15 francoska dela, radio 5anghaj svojih tečajih angle- Šv * deia aP°rablja- stara, priznana Zoi3B+ bujski časopisi prinašajo -^et 'take o stari kitajski u- tn'tBos« V ° s,an ki , ln umetninah. cija Stariln in vih oamu IJIU iviau- hajajo klh' Ko se je v;nesla> Pri-Pote a113 ^ari Z0Pet stare vred-e’ domače in tuje. . turna proletarska revolu-.je hotela pomesti z vsem vih Juditi samo na Mao- V remenski WŠjat° oblačno, hladno. Naj-host ^^Peratura okoli 45. Mož- raj je iv)aVanja snega- -vče' ^ar len U^eveland z okolico T^dlo n°ii50':)e^en' Ponekod je ie naglo ; rug palec sne§a> ki Pa Zalo lz§lnil, ko se je poka- ^elen RCve‘v Včasih so rekli: fretos -i °Z1C’ be^a Velika noč! Je ze bilo tako. Novi grobovi Frank J. Fakult V petek je umrl v veteranski bolnišnici 68 let stari Frank J. Fakult z 19419 Kildeer Avenue, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Centa, oče Franka A. in Mary T., brat pok. Helen Mer- sek, Josepha, Mary Hrvatin in Johna ^ (bivšega mestnega odbornika). Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri General Electric Co., kot strojnik. Pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 9. 15, v cerkev ■V. Pavla na Chardon Rd. ob i0., nato na All Souls pokopa--išče. Edward F. Jazbec Včeraj zjutraj je umri v Euclid General bolnišnici 50 lei stari Edward F. Jazbec, 20191 Fuller Avenue, sin pok. Daniela in Mary, roj. Budal, brat Vic-torja, Daniela in Wiiliama. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Bivd. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Anna Vulinec Na domu svojega sina na 171 Brush Rd., Richmond Heights, je umrla 96.let stara Anna Vuli-aec, preje Kuzmanovic, roj. Dezelich, vdova po Anthonyju. mati Amy Carlson, Anthonyja .n pokojnih Antonie Simunich, Zarodne Živko, Mary Goretta, Alberta in Emila, stara mati in prastara mati. Pokojna je bila rojena v Ivanič gradu na Hrvaškem in je prišla v ZDA pred jj leti. Bila je članica W. C. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 1.30 popoldne na Highland Park pokopališče Anton Tavzelj Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu 73 let stari Anton Tavzelj, 1098 E. 66 St., mož Fanny, roj. Koss, oče Anthonyja R. in Patricie, stari oče Anthonyja. Pokojni je bil rojen v Dolenji vasi pri Cerknici, kjer je zapustil sestro Marijo Mlinar in od koder je prišel v ZDA 1. 1914. Bil je član ADZ št. 12, Slov. narodne čitalnice in Kluba slov. upokojencev za senklersko področje. Do svoje upokojitve 1. 1958 je bil zaposlen kot strojnik pri Warner & Swasey Co. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v sredo ob 9.30 na pokopališče v West Richfield, O. Družina priporoča namesto cvetja darove za Slovenski starostni dom na Neff Rd. v njegov, spomin. John M. Rosel V četrtek zvečer je umrl v Sunview Castle negovališču v Millersburgu, Ohio, 74 let stari John M. Rosel s 1805 Karen Drive, Euclid, rojen v Clevelandu, zaposlen skozi 20 Ipt pred svojo upokojitvijo 1. 1963 pri NYCRR, vdovec po ženi Ani, roj. Popovič, oče Johna R., Wiiliama J. in Patricie Ann, 6-krat stari oče, brat Rudolpha, Anne Laznik, Mollie Poznik, Elizabeth Popovič, Albine Groze in pok. Agnes Zalokar. Pogreb je danes dopoldne ob 9.15 iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob 10., nato na Kalvarijo. Rose Kranz V Euclid General bolnišnici je umrla 56 let stara Rose Kranz, roj. Hitti, 321 E. 197 St., žena i Victorja, mati Constance Ross in Victorja W., stara mati Kimberly, Daniela in Cynthie, ses- (Dalj e na 3. strani) usiavilvi prevažanja Veljka Večina zagovornikov civilnih pravic Nixonov predlog odklanja, č e t u d i priznava, da je v soglasju z razpoloženjem večine dežele. WASHINGTON, D.C. — Senatni prosvetni pododbor je pretekli teden zaslišal vrsto predstavnikov različnih skupin in organizacij o njihovem stališču glede predloga predsednika Ni-xona za končanje prevažanja šolarjev za dosego rasnega ravnotežja v šolah. Z izjemo zveznega tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo E. L. Richardsona, ki je zagovarjal Nixonov predlog, so se vsi ostali izrazili proti njemu. Značilna je bila izjava zastopnika AFL-CIO Walterja Davisa, direktorja prosvetnega oddelka AFL-CIO. Priznal je, da velika večina ljudi v naši deželi odklanja prevažanje šolarjev za dosego rasne integracije, pa nato dodal: Nasprotno predsedniku Nixonu mi prav tako priznavamo, da velika večina ljudstva v naši deželi ho če kakovostno, integrirano šolstvo .. . Tega ni mogoče vedno doseči brez prevažanja šolarjev.” Vernon E. Jordan, izvršni direktor Narodne mestpe lige, Je mnenja, da je Nixonov predlog “nevaren korak k ustavljanju rasne integracije in k vračanju nemoralnega sistema segregacije”. ieča ofenziva v gornje Južnega Vietnama le zadržana? sa ia| p@išta v zmahl WASHINGTON, D.C. — Predsednik AFL-CIO George Meany je dejal Komisiji za cene, da mora poskrbeti, da bodo znižanje v pogodbah dogovorjenih plač v skladu z določili druge dobe Nixonove gospodarske politike upoštevala podjetja pri določanju cen svojih produktov, ne pa da jih bodo spravila kot svoj pcvečani dobiček. G. Meany je v pismu načelniku Komisije za cene C. J. Gray-sonu Jr. dejal, da to zahteva “enostavna pravičnost”. Trdijo, da je v Komisiji za cene več članov, ki se strinjajo z Meanyjevo zahtevo. Grayson sam je dejal, da bo Komisija morala nekaj ukreniti, če so cene tudi v marcu porastle tako kot v februarju. Sen. W. Proxmire, načelnik skupnega kongresnega gospodarskega odbora, je izjavil, da je sedanji način nadziranja cen in plač neučinkovit ter je zato napovedal njegovo preiskavo v svojem odboru. Začela se bo 14. aprila in bo trajala vsaj 10 dni. Sovjetsko orožje v Čilu SANTIAGO, Čile. — Vojaški vodniki so se upirali vladnim predlogom po nakupu orožja v Sovjetski zvezi, ker so se bali težav pri dobavi nadomestnih delov, pa tudi siceršnje odvisnosti od Sovjetske zveze, če bi se Čile z njo preveč vezal. Proxmire za je Skušalo zbiranje rdečih pre- McGoverna I prečiti ali vsaj otežiti s stalnimi MILWAUKEE, Wis. — Sen. napadi. To raj bi rdečo ofen-W. Proxmire, ki je pri volitvah živo, ki je bila napovedana za leta 1970 za senatorja zmagal v konec januarja, zadržalo. Ko so vseh okrajih države Wisconsin pretekli petek rdeči napad za-in dobil blizu 72% vseh glasov,! celi,• so bile ■ vladne sile nekam je izjavil, da je za primarne vo-1 Presenečene. Pehota je naprej litve jutri oddal svoj glas v od- udarila s področja okoli Khe sotnosti za seh. McGoverna, ki Sanira proti vzhodu in naglo mu je po stališčih in nazorih od zavzemala južnovietnamske vo-vseh najbližji, čeprav “ima rad|iaške postojanke, ki jih je varo-tudi vse ostale”. Politični proučevalci položaja napovedujejo, da bo jutri pri vala nedavno ustanovljena 3. divizija. Ameriške - pehotne sile so ta primarnih volitvah v Wisconsi- del Južnega Vietnama zapustile nu zmagal sen. McGovern, če-! že pred tedni. Ostalo je le ne- Vlada je končno prevladala in prav je prvotno izglodalo, da bo kaj vojaških svetovalcev. Ti pričakujejo ne le dobave sovjet-1 zmaga pripadla sen. Humphrey- svoje oporišče v mestu Quang skega orožja, ampak tudi sovjet- ju. Sen. Muskiu napovedujejo | Tri včeraj zapustili, ko so ga skih vojaških svetovalcev. tretje ali celo četrto mesto. ! kolikor se je delo uničili. Umak- Pomlad je že prišla v deželo, toda postni čas je zadrževal mladost, dokler ni Velika noč sprostila njenega življenja in prekipevajočega veselja. Severnovietnamske sile so pretekli četrtek začele po obsežni in temeljiti topniški pripravi močan napad na juž-novietnamska oporišča južno od Demilitarizirane cone. Napad so podpirali tanki. Do včeraj je rdečim, ki so udarili na jug tudi preko same Demilitarizirane cone, uspelo zavzeti 13 južnovietnamskih vojaških o-porišč. Ves čas je bilo oblačno, da ameriško letalstvo ni moglo poseči v boj. Danes se je delno zvedrilo in ameriške letalske sile so začele množični letalski napad na rdeče in zdi se, da so ti napadi omogočili vladnim silam rdeči napad zavreti severno od reke Cam Lo. SAIGON, J. Viet. — Dolgo napovedovana rdeča ofenziva se je pretekli četrtek začela v zgornjem delu Južnega Vietnama z izredno obsežno in temeljito topniško pripravo. Trdijo, da kaj takega ni bilo v vsej vojni v Vietnamu. Na tisoče granat, min in raket je padlo na južnovietnam-ska vojaška oporišča, predno je prešla v napad severnc-vietnamska pehota. Napad podpirajo tanki in v celoti naj bi pri njem sodelovalo okoli 40,000 severnovietnamskih vojakov. Rdeči so napadli v slabem vremenu, ko so oblaki onemogočali vsak obsežnejši nastop letalstva. Od četrtka do včeraj se jim je posrečilo zavzeti 13 vladnih vojaških o-porišč in nekak 10 milj širok pas ozemlja južno od Demilitarizirane cene. Ko se je danes vreme zvedrilo, so prešle ameriške letalske sile v splošen napad na severnovietnamske sile. Zadnja poročila trdijo, da je ta podpora omogočila Južnemu Vietnamu, ki je poslal na sever sveže čete, rdeče zaustaviti severno od reke Cam Lo.____________ Rdeči so zbirali svoje sile; severno od Denulitarizuane; n-j- so ge protj jugu s helikop-cone že več mesecev, prav tako j |erjj_ Rdeči so se med tem že so že dolgo gradiH skozi samo j me3tu približali n3 10 milj. cono ceste. Ameriško letalstvo y Qamp Carroll, kjer so se svoj čas ameriške čete upirale rdečim ’ napadom par mesecev, so južnovietnamske sile dvignile belo zastavo predaje po obsežnem topniškem napadu, ko je postojanko napadla rdeča pehota. Ameriški vojaški svetovalci so se s potojanke umaknili s helikopterjem. Južnovietnamske vojaške sile so bile s sovražnikovim napadem na več krajih razbite in pognane v beg, ne le prisiljene k umiku. Bile so kljub vsemu napovedovanju napada iznena-dene in ne pripravljene nanj. Rdeči napad so podpirale tankovske enote in topništvo, oboje izgleda močnejše od vladnih sil Južnega Vietnama. Ko letalske sile niso mogle učinkovito poseči v boj, je južnovietnamskim silam začelo primanjkovati sape. Rdečim je v prvih štirih dneh pspelo zasesti pas ozemlja kakih 10 milj vzdolž demilitarizirane cone. Njihov cilj naj bi bil zasesti in obdržati obe skrajni severni provinci Južnega Vietnama. Vlada Južnega Vietnama je poslala na sever kakih 10,000 svežih mož, s pomočjo katerih naj bi bile vladne sile ustavile sovražnike severno od reke j Cam Lo, ko je lepo vreme omo-j gočilo ameriškemu letalstvu j učinkovito poseči v boj. Gen. Abrams, vzhovni poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu, je dejal, da je položaj “težek”, pa je vendar odločen držati ameriške sile z izjemo letalstva izven boja. Južni Vietnam mora pokazati, ali je sposoben braniti samega sebe ali ne. Vietnami-zacija je pred prvo resno pre-skušnjo. Južnovietnamske sile naj bi bile znova zasedle mesto Dong Ha, od koder so se že umaknile pred rdečim pritiskom. Podrle | so most preko reke Cam Lo, da j bi preprečile rdečim tankom prehod. Nova glavna obrambna črta južnovietnamskih sil pote- j ka na južnem bregu reke Cam | Lo na Mai Loc in Camp Pedro, i Rdeči so napadli tudi daleč na I )-------------------------- Iz Clevelanda in okolice Velikonočni ponedeljek— Danes je velikonočni ponedeljek, ki nam budi lepe spomine na srečna, davno minula leta v rodni zemlji. Veselo smo ga takrat praznovali, povasovali pri sosedih, prijateljih, sprejemali obiske ali pa pohiteli v svežo, prebujeno prirodo po spomladanske bisernice. Seja in modna revija— Materinski klub fare sv. Vida ima svojo rpesečno sejo to sredo, 5. aprila ob pol osmih zvečer v avditoriju. Gostiteljice bodo matere prvega razreda. Posebnost te seje bo Modna revija. Članice so vabljene, da pripeljejo na sejo svoje prijateljice in znanke. Za nečlanice je vstopnica 1 dolar, za članice vstop prost. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, 4. aprila, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Sin obtožen umora— Oblasti so pretekli teden obtožile H. T. Hoffmana, 22 let starega §ina umorjenega zakonskega para Mr. in Mrs. H. T. Hoffman 14. marca letos v njunem domu v Mentorju, da je umoril svoje starše. Obtoženi je krivdo zanikal, oblasti pa niso objavile, kakšne dokaze imajo za svojo obtožbo. Umor je povzročil veliko razburjenje, ker je morilec skušal z zažigom hiše umor zakriti. Ameriški zdravniki sodelujejo v borbi s črnimi kozami v SFRJ NEW YORK, N.Y. — Zvezna zdravstvena služba ZP)A je poslala pretekli petek v Jugoslavijo 6 svojih zdravnikov s 3 milijoni doz cepiva proti črnim kozam, ki so se pojavile na Kosovu, pa že tudi drugod po Srbiji. Domače zdravstvene oblasti so začele cepljenje že pred dnevi v čačku in v Beogradu, pa ga nato raztegnile na večji del vse Si bij e. Doslej naj bi zaradi črnih koz umrlo v Jugoslaviji 9 oseb. Mintoff na Kitajskem VALETTA, Malta. - Predsednik vlade Dom Mintoff, ki je pretekli mesec po dolgem razpravljanju in omahovanju podpisal pogodbo z Veliko Britanijo o vojaških oporiščih na Malti za Veliko Britanijo in NATO, je pretekli teden odpotoval na Kitajsko, kjer razpravlja o diplomatskih in gospodarskih odnosih med Malto in L. R. Kitajsko. Če pomislimo, kje je Kitajska in kje Malta, si lahko mislimo, da razgovori ne bodo posebno dolgotrajni. -------o-------- Poleti hitrejše WASHINGTON, D.C. - Povprečen, zdrav otrok raste poleti najhitrejše, pozimi pa najpočasnejše. jugu iz Kam bodže in zasedli oporišče Pace 80 milj od Sai-gona. O rdečih vojaških nastopih proročajo tudi z Osrednjega višavja. V bojih zadnjih dni je bilo izgubljeno ameriško izvidniško letalo in trije helikopterji. Skupno pogrešajo tudi 8 letalcev. Poleg tega so bili doslej v teku te ofenzive mrtvi 4 ameriški vojaki, 9 pa je bilo ranjenih. m\~, i fiii&mism Domovina M(BSS«aBw. M^Wkm "* * 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ža Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 66 Monday, April 3, 1972 Ljudje žejni krvi? I. Vse od časov, ko so Judje zahtevali od Pilata, da kaznuje Jezusa s smrtjo, odmeva po svetu klic: enkrat proti enemu človeku, drugič proti skupini ljudi in mnogokrat kar proti celim narodom: Križaj ga! Zakaj so ljudje tako maščevalni, tako žejni krvi? Če bi zahtevali smrtno kazen za morilca, bi še razumeli, toda kaznovati s smrtjo človeka, ker je pozival na spremembo obstoječega družabnega reda? Ali ni to preveč? Jezus ni bil morilec; nasprotno, še zdravil je in celo od smrti je obujal ljudi. Toda dobra dela se rada pozabijo. Njegovo smrt so zahtevali zato, ker je bil revolucionar. Saj je javno pozival: “Poderite ta tempelj in v treh dneh go znova pozidam!” Kakor on ni mislil dobesedno, kar je povedal, tako tudi revolucionarji vseh časov niso mislili na stavbe, ko so pozivali na uničenje, ampak na nauke, ki so jih v teh stavbah učili'. Množica razume podžigalne besede dobesedno in če se ji posreči odstraniti oblast, ruši vse, kar ji pride na pot. V revoluciji človek podivja. Dovolj je, če vidi človeka drugega mišljenja, drugega jezika ali vere, druge barve kože ali druge družabne plasti, — že je pripravljen ubijati. Ko bi bil Jezus pozival na upor proti Rimljanom, bi bil morda uspel; v borbi proti farizejem je bil prešibek. “Pobeljeni grobovi so zmagali. Upor proti “farizejem” se je ponovil v zgodovini katoliške cerkve večkrat. Eden največjih je ta, ki ga sedaj doživljamo. Brez dvoma je med sedanjimi uporniki tudi nekaj takih, ki vidijo, da v cerkvi nekaj ni v redu, zato jo hočejo “podreti in nanovo pozidati”. Žal velika večina nas tega ne razume. Iz navade hodimo v cerkev, da bi s tem dokazali, da smo še verni, živimo pa tako, kakor nam je bolj prav — neglede na božje zapovedi. Pa je kaj upanja, da bodo “verniki” poslušali reformatorje in začeli živeti tako, kakor nas vera uči? Težko! Predobro se nam godi! Mlademu, zdravemu človeku, ki ima vsega dovolj, je vera samo v oviro. Le kadar zboli, ko se postara ali ko ga tarejo težave in krivice, se spomni na Boga. Takrat pričakuje od njega zdravja, tolažbe, ali vsaj upanja, da bodo krivice na onem svetu poravnane. Vsaka revolucija je znak, da v vodstvu, v “sistemu”, proti kateremu je revolucija naperjena, nekaj ni prav, in vsaka revolucija — če uspe — prinese nekaj dobrega, čeprav za preveliko ceno. Revolucija pomeni skok čez prepad v boljši svet. Mnogo jih pade v prepad, tisti, ki se jim posreči skok na nasprotno stran, pa morajo začeti graditi znova, ker niso prinesli čez prepad nič drugega, kot življenja. Pri gradnji novega reda se ogibljejo napak, ki so aovedle do revolucije, toda uspehe njihovega dela navadno uživajo šele potomci. Ti se ne spominjajo, zakaj je prišlo do revolucije in kmalu začno delati iste napake, kot so jih njihovi starši in tako gre krogotok življenja naprej. * Ob premišljevanju preteklega tedna, ki nas spominja na eno najstrašnejših kazni, ki je bila kdaj izvršena nad nedolžnim človekom, se vprašujemo, ali je smrtna kazen sploh upravičena? Kalifornijsko Vrhovno sodišče je na podlagi državne ustave, ki prepoveduje “kruto ali nenavadno kazen”, odločilo s 6:1, da je smrtna kazen protiustavna. S tem je rešilo smrtne kazni 107 jetnikov, ki so večinoma že po več let čakali na izvršitev smrtne obsodbe. Med temi jetniki sta tudi morilec R. Kennedyja Sirhan Sirhan in “hippi” Charles Mason, ki je umoril Sharon Tate in več drugih ljudi. Nikdar poprej ni še nobeno ameriško sodišče z enim samim odlokom rešilo življenje tolikih ljudi. Ta odlok je končen in proti njemu ni priziva. Kakšen učinek bo imel ta odlok na ostale države, kjer čaka 579 zločincev na izvršitev smrtne kazni? (Samo v Ohiu jih je 22, ker že 9 let ni bilo nobene eksekucije.) Verjetno bodo sledile zgledu Kalifornije. Še bolj verjetno je pa, da bo Federalno Vrhovno sodišče izdalo podoben odlok, ki bo potem obvezen za vse države. Federalna ustava namreč prepoveduje kazen, ki bi bila “kruta in nenavadna”. Kalifornijsko Vrhovno sodišče je pa smrtno kazen nad Andersonom razveljavilo prav radi tega, ker je bila po njegovem kruta in nenavadna. Odlok kalifornijskega sodišča pomeni zmago male, toda dobro organizirane skupine odvetnikov, ki se pod vodstvom prof. Anthony Amsterdama in s podporo črnske or-ganiizaei e N.A.A.C.P. že dolgo bori za odpravo smrtne kazni. Ta skupina je tudi vložila pri Federalnem Vrhovnem sodišču stotine prizivov proti smrtni kazni. Federalno sodišče je od časa do časa razveljavilo kako smrtno obsodbo, 1. 1967 pa izvrševanje teh ustavilo, ne da bi kdaj izdalo cbčeveljaven odlok o odpravi smrtne kazni. Letos bo moralo končno odločati o tem, ali se 8. dodatek k ustavi s smrtnimi kaznimi krši. Anž^e tvoja domovina. In začel je tuh- movine, ko je obnovil naročnino, tati. i Prav lepa hvala! Na dan sv. Fortunata je šel k j * maši. Navado je imel, da je se-j Zvesti naročnik lista g. Albin del v cerkvi vedno v klopi bli- Longar, Cleveland, Ohio, je pri-zu orgel. Zadaj za orglami je ob speval $2 v tiskovni sklad Ame- * VOZIMO SKOZI PRESTOPNO LETO. Naše narodne volitve se vrše v vsakem prestopnem letu, ki je za en dan daljše od drugih navadnih let. Sodil bi, da so ta red volitev določili politikarji najbrž iz razlogov, da imajo v letu volitev en dan več časa za klepetanja in prepire. Jim gre pač za vsako miiiuto časa pri plezanju do višjih položajev. So tiči, ki ne zamudijo nobene prilike, ne minute. Pri nas v Chicagu so vse že od Zahvalnega dneva lani sem razni politikarji, ki se priglašajo za kandidate za ta ali oni položaj, kaj glasni. Mnogi se predstavlja javnosti, našteva in objavlja svoje sposobnosti, s katerimi, če bo izvoljen, bo vse gospodarske, socialne in druge težave rešil — kakor bi s prstom počil. Druge, to je tiste, ki sedaj sedijo in grejejo stolčke po uradih, pa kritizira in namiguje, da ne zaslužijo drugega, kakor da jih volivci na volivni dan pošljejo v ‘penzi-jon’ enkrat za vselej. Lepa politična domišljija, s katero se vozijo večinoma vsi kandidat j e, vsi od onih, ki menijo, da jih bomo poslali na volivni dan v Belo hišo v Washington, in vsi, ki bi radi prišli na prve stole v vsaki posamezni državi, v okrajih in po mestih. Obljub jim ne zmanjka, kakor vranam ne krokanja, ko z drevja gledajo na rastočo koruzo, na kateri se začno kazati lepi stroki. Po volitvah pa večina tistih, ki v kampanji sveto obljubljajo in prisegajo, kaj vse bodo storili za javnost in deželo, lepo utihnejo. Javne težave vseh raznih pa naraščajo. Tistih “zdravnikov”, ki so v volivnih kampanj ih vedeli za vsa razna zdravila za take težave, pa nikjer ni. Kadar se jih ‘pocuka’, da naj poskrbe za kaka taka ‘zdravila’, se malo zganejo in pridejo na pomoč z zdravili, ampak povedo, da so draga in javnosti, to je meni in tebi in onemu, sežejo občutno v žepe s kakimi novimi davki. Vse po načrtu, za nove težave treba novh zdravil, ki so draga in nam vsem, enim kot drugim, tako olajšajo žepe, da nam v njih ne delajo težav ne o-krogli kvodri, ne zeleni metulji. V tem so mojstri vsi, da večjih je težko najti... V našem Illinoisu, posebno v okraju Cook, in v našem velikem Babilonu nas “zabavajo” razni kandidatje dan za dnem, ko v teh političnih kampanjah kavsajo drug drugega in prinašajo na dan, kako je ta ali oni ‘Bill” ali “Jim” gospodaril in u-radoval v svojem uradu. Drug drugemu očitajo, kdo je enemu ali drugemu odprl pot do zmage v bivših volitvah s tisočaki “zelenih metuljev”, s katerimi, kakor znano, kdor jih ima dosti, pride skozi vsaka vrata. Razni lobistični mešetarji in drugi so v takih ozirih mojstri. Dajejo, pa vedo zakaj! Razni slučaji pripovedujejo dan za dnem v tisku, na radio in televiziji zakaj. “Dobrosrčni prejemniki”, kakor slučaji pripovedujejo, vračajo prijaznost za prijaznost v tem in onem. Nekatere igralnice, razni podjetniki pridejo s “prijaznostmi” do ugodnih dovoljenj, ki od-pro vrata do lova za želj enimi ‘'srnjaki” tiste vrste, ki jim pravijo “dobiček”. Te vrste ’“srnjaki” so lovcem vseh -korporacij zelo priljubljeni. Znati je treba, kdor hoče kaj doseči. In ni malo tistih, ki to znajo. Javnost (splošno občinstvo) to čuje, gleda, stori pa malo, da bi se taka kramarska politična obnašanja poboljšala, da bi dobila drug boljši obraz, da bi ga bil vesel vsak mali ali veliki občan. Da je tako res, pričajo skoro vsake volitve. Volivci zaupajo v vsakih volitvah političnim obljubam voditeljev strank in sprememb je pa kaj malo, največkrat nič. Na ta ali oni položaj pride kak drug novi stric, vozi in dela pa tako kakor taki “strici” pred njim. Javnost pa posluša in občuti iste “politične dobrote”, kakor poprej. Tako bo, dokler bo javnost taka, kakor je in dokler si ne bo znala nabaviti drugih boljših očal, skozi katera bo bolj gledala in znala razločevati, kaj bi bilo za njo bolje in kaj ne. V kampanjah pred zadnjimi volitvami pred štirimi leti in pred dvema letoma so nam razni kandidatje za razne državne in okrajne položaje obljubljali, kako se bodo “trudili” za izboljšanje gospodarstva v raznih u-pravah. In res so se in še kako! Ko so sestavljali razne proračune, so naj prvo zvišali plače. Komu? Razume se, da nihče rad ne pozabi samega sebe. V tem so bili zelo točni. Komu so pa padli na hrbte in vratove poviški? Janezom in pa Georgem, ki predstavljajo javnost. Pred štirimi leti je bila plača guvernerja $30,000 letno; zdaj je 45,000. Tajnik, blagajnik in par drugih so imeli preje po $20,000; zdaj imajo po $30,000. Za take “potrebščine” navadno vsi lepo soglasno delujejo. So pač “potrebščine”! Ko je pa prišel pred okrajne in državne zastopnike predlog, da bi se starim upokojenim posestni kom nekoliko davke znižalo, tedaj ni bilo tako navdušenega soglasja pri glasovanju, zato je bil odrinjen na stran, da naj počaka in res še vedno čaka in bo čakal. Davki pa lepo odganjajo in cveto naprej kakor vrbe ob žuborečih potokih ob pomladi. Tako vidite — tu taka, tam taka politika lepo vozi po svojih velecestah. Javnost ima pa veliko srce, prijazen obraz in lepo servira vozačem politike z vsem, kar poganja in vodi njih vozila, da lepo gladko drčijo naprej. Vozači so zadovoljni, javnost pa tu in tam malo stoka, pa ker je dobrega srca, mnogo pozabi in vse lepo vozi in teče po starem naprej. orglanju gonil in pritiskal meh mežnar. Opazoval je. Bolj ko so glasno bučale in donele orgle, bolj je mežnar na meh pritiskal. Tu mu je stopilo v glavo: “Gašper! Vidiš, kako meh pomaga, da orgle bolj veselo buče in pojo! Nekaj takega potrebuje naša sedanja človeška družba, pa bo vesela in se rada smejala!” Oid maše je šel domov, med potjo ob lepi misli je kar žvižgal in brnel. Doma je 'začel delati načrte, na kak način bi se dalo napraviti tak meh, ki bi ljudem prinašal na obraze in oči veselje in smeh. Mislil, -delal je načrte in to in ono. Ljudje, ki so ga opazovali, so se mu smejali, dajali vsak svoje nasvete. Nekaj dobrih nasvetov, nekaj suhih, ob katerih bi se še papige ne smejale. Nekega dne, ko je potoval skozi Zdinjo vas pri Trški gori, pa sreča veselega viničarja Janeza Vinoljuba. Prodal mu je par žlic in skled. Pri tem pa mu potožil, kako smolo ima, ko tuhta o načrtih, kako bi se dalo napraviti “meh za smeh”. Janez Vinoljub se mu posmeje in veli: “Gašper, take “arcnije” imam pa jaz, ki prinese ljudem veselje in smeh!” — Nato ga je peljal v hramček (zidanico) in mu postregel z najboljšim cvičkom. Gašperju je cviček ugajal, mu prinesel na obraz veselje in smeh in od tedaj naprej, kadar je hotel kaj šaljivega povedati, se je vedno poslužil dobrega cvička. Ribničanom pa še danes rad poudari: “Boljšega ‘meha za smeh’ ni — kakor je -dober dolenjski cviček!” R. Tiskovni sklad A.D. Dolgoletna, zvesta naročnica lista ga. Mary Oblak, Rosewood Avenue, Newburghg, Ohio, je prispevala $4 v tiskovni sklad, ko je obnovila naročnino. Naj prejme našo toplo zahvalo! * Zvesti naročnik lista g. Dezi-der Bunderla, Robb, Alberta, Kanada, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! Zvesti naročnik lista g. Stanislav Bobič, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! riške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najprisrčnejša hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. Frank Steklasa, Cleveland, O., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Bog povrni! * Dolgoletna, zvesta naročnica lista ga. Ernestina Perše, Cleveland, Ohio, je prispevala $5 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Za lep dar iskrena hvala! * Zvesti naročnik lista g. C. Genorio, Toronto, Ont, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! «• Dolgoletna naročnica lista ga. Mary Benevol, Cleveland, O., je prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prisrčna hvala! * Zvesta naročnica lista ga. Viktor Domines, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prav lepa hvala! A Zvesta naročnica lista ga. Joseph Tisovec, Cleveland, Ohio, je prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Najlepša hvala! * Dolgoletna naročnica lista ga. Mary Filipič, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Iskrena hvala! * Zvesti naročnik lista g. Avgust Dragar, Wickliffe, Ohio, je prispeval $5 v tiskovni sklad A-meriške Domovine. Za lep dar iskrena hvala. Naj mu Bog povrne z dobrim zdravjem! * Zvesti naročnik lista g. Peter Jančar, Cleveland, Ohio, je pri speval $1.50 v tiskovni sklad A-meriške D o m o v i ne. Najlepša hvala! Dolgoletni naročnik lista g. Joseph Ponikvar, Euclid, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Tako do zdaj. Kako bo odslej I •^'mer^^:e Domovine, ko je ob- naprej, pa bo nam povedala pri-ho-dnjost. * NEKAJ O “MEHU ZA SMEH”: — O razvijanjih vseh raznih industrij ve sedanjost in preteklost mnogo povedati. V vsaki dobi nastanejo tu in tam potrebe za kake nove izume, take in take. Pred več leti nazaj, -ko svet še ni poznal ne avtov ne “ličkov”, je nastalo v Ribnici tako dolgočasje, da so Ribničani sklepali, da se bo skisal ves svet. Misel o tem, da zna res kaj takega -priti, je začela mučiti tudi nekega vedno veselega Gašperja, ki se je bavil z izdelavo loncev in skled. Pri tem je vpraševal samega sebe in druge: Kaj potem, če bi se skisal svet, komu bom pa potem lonce in sklede predajal? Pri tem mučnem premišljevanju rbu je stopila vzpodbudna misel v glavo. Nekaj mu je reklo: Gašper, ne bodi za- span! Začni misliti, kaj bi ljudem zdaj in za vse večne čase poleg žlic, loncev in skled naj- novil naročnino. Iskrena hvala! Zvesta naročnica lista ga. Rose Bizjak, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prav lepa hvala! * Zvesti naročnik lista g.’ Ivan Nemec, Cleveland, Ohio, je prispeval $3 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! Zvesti naročnik lista g. Konrad Peklar, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! ❖ Zvesta naročnica lista ga. Ljudmila Lekan, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Najlepša hvala! Zvesti neimenovani naročnik, S!o¥Snija je še vedno siromašna bolj služilo. Nekaj novega iznaj- Cleveland, Ohio, je prispeval $1 di, pa boš bogat ti in tvoj rod in v tiskovni sklad Ameriške Do- i CLEVELAND, O. — -Slovenija je še vedno siromašna, njeni sinovi so razkropljeni po vsem svetu. Nekateri so šli kruha, drugi svobode iskat, pa so ljubezen do doma ohranili v svojih srcih in jo vztrajno nosijo s seboj, koderkoli jih vodi pot. Doma je veliko cerkva, ki so bile porušene ali poškodovane še v času druge svetovne vojne in revolucije, pa še vedno niso popravljene, po mestih so potrebne nove. Tako beremo v AD velikokrat, kako rojaki v ZDA pomagajo pri obnovi teh cerkva. Zadnjič je Štajerski klub daroval za mariborsko semenišče $1200. Ali ni bilo to dokaz ljubezni do domovine, pa do katoliške Cerkve, v katere duhu smo rastli? Štajercem res vse priznanje! V Clevelandu je veliko zanimanja tudi za misijonsko delo. Kar precej rojakov in- rojakinj sodeluje pri MZA. Blagor jim, ki se zavedajo vrednosti in po-mebnosti tega dela! V Rimu so katoliški -Slovenci postavili Slovenski zavod. Še veliko manjka, predno bo v celoti urejen in plačan. Pomagajmo mu po svojih močeh! Toliko je dobrih stvari, toliko vrednih našega podpiranja. Seveda ne moremo vsi vsega podpirati, ne vsega vzdrževati, Vsak pomaga po svoji moči in po tem tudi Bog ceni. Spomnimo se le na vdovin novčič. Ta je dala največ, ker je dala vse, kar je imela, je dejal Gospod! Pozdrav vsem rojakom, bralcem AD! Jože Vrtačnik Kandidat J. Kennick piše CLEVELAND, O. — Pred nedavnim je rev. Jackson, nekdanji pomočnik umrlega dr. M. L. Kinga, dejal v Clevelandu, da je v demokratski stranki 20% črnih volivcev in da zato ti tudi pričakujejo 20% važnih služb, kadar demokrati pri volitvah zmagajo. Če bi se Slovenci držali tega načela, bi morali imeti v Clevelandu kar lepo število važnih položajev in- imenitnih služb. Žal jih nimamo, ker se nismo nikdar tega načela držali. Morda le ne bi bilo napak, če bi se ga oprijeli! Podpisani sem kandidat za državnega poslanca v 18. okrožju, v nekdanjem 53., kjer je bil do svojega odstopa lani poslanec George Voinovich. Ta je sedaj ekrajni avditor. Pri demokratskih primarnih volitvah 2. maja se priporočam volivcem v podporo. Ne pozabite tega in povabite tudi svoje znance in- prijatelje, da bodo glasovali za mene! William J. Kennick ------o------- VSTAJAŠ VLADAR! Vstajaš iz groba, slavni Vladar, zarje smehlja se mlade Ti žar. Angel na skali, bel kakor sneg, stražo zapodil v strah je in beg. Vstajaš, prihajaš v jutra sijaj, nikdar ne padeš v grob več nazaj. Mrak je premagan, svit je prižgan, slave napočil večne je dan! (Fr. Neubauer) /Z NAŠIH VRST Milwaukee, Wis. — Spoštovana Ameriška Domovina! Prejela sem Vaše pismo, s katerim me obveščate, da mi poteče naročnica. Hvaležna sem Vam zanj. Kot veste, sem Vaša dolgoletna naročnica. Žal se zadnje čase nič kaj dobro ne počutim. Vso zimo .sem bolehala in bila sem v bolnici. Stara sem že 79 let h1 vesela sem, da imam Vaš list, ki mi dela kratek čas. Rada ga prebiram, samo ne vem, kaljo dolg0 bom to še -zmogla. Moji otroci pa ne znajo slovensko čitati. Čeprav ne vem, koliko časa bom še živela, obnavljam naročnino za eno leto in Vam želim-veliko blagoslova pri Vašem delu. Vas najlepše pozdravljam! Angela Fon * Cleveland, O. — Spoštovani &■ urednik! Nedavno sem Vam sporočil, da v najkrajšem čast1 zopet poravnam naročnino. S priloženim čekom jo danes obnavljam in to za celo leto. Vsem zavednim in zvestim Slovencem je Ameriška Domovina dober in iskren prijatelj-Potom nje si Slovenci, ki sm° kot ovčice razkropljeni po vsem širnem svetu, ohranjujemo medsebojne vezi. Je pa Ameriški Domovina tudi bogastvo za im3 sodobni slovenski rod, saj zgodovini ohranja pomembne za' piske našega življa in naše dejavnosti. Želim Vam, g. urednik,„ 111 vsemu osobju Ameriške Domovine veselo Alelujo! Jože Vrtačnik in družil13 West Allis, Wis — Spoštovali-Hvala za opomin. Pošiljam naročnino in mali dar listu. Škoda, da se je pošta tako “modernizirala”, da hodijo sedaj številk6 po cel teden, za kar je bilo včasih potreben samo en dan aJ dva. Želim obilo uspeha pri nadalJ' nem delu za naš. list ter Vas prav lepo pozdravljam! John Limoni P* s- FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE _ Je bilo vse to sklenjeno, pojdeš tudi. Ampak pazite na •f ■ie Pričela skrb in delo. Pre- obleko! In molite v cerkvi! Ce e a je pogrebce in število ni atova duša še kaj trpi, morebiti j e majhno. V soboto je za-v-j a. k^trunčka. Ko so sosedje ^ eb, kako je visel tolsti j ar ček Sort na klinih pred vežo, kjer v ,se zbrali krog klavcev otrobi1, domači in sosednji, so si Pornežikovali ■^a bi te, to bo pojedina!” ko je v nedeljo zvečer be- sod’'60 ^oman Pripeljal z voli cek vina, so se ženske, se-c.ece na pragih, suvale s komol- Jutri pogrebščina, pojutriš- lem svatovščina. E, Franca je tiča!” ^ Franca je pa ta večer pregledala v shrambi, kar je bila Pravila za pogrebce: mesovje, e pogače, vino. Preštela je i-krat žlice in vilice in pre-2 ^uila, da mora biti vsega na a °voljnost pogrebcev. In ko in t0vUgnala, je sedla na stol 2 Začutila, kako je trudna. Ali se ie iudi predramila iz b bi so ji utopile žalost, in Zak Se ie ^vo domislila, ^ aJ je pravzaprav vse to. In „ verri bipu se ji je zazdela po-itiCa’ bi si je je odrezala košček j F* P°kušala, tako grenka, da 0naaj zaužila grižljaj in jo ( odložila na polico. ^ ti moj revež,” je vzdihnila 2a Vse °^i so se ji zalile s sol Paz1' ie njena misel al k njemu in ga poiskala j^1 ^an’ bo jo je prišel snubit, 0clda spremila skozi vsa leta, j0 ar ie bila z njim. In peklo ie> da je šla tako hladno z kollil Pred oltar, in bolelo jo je, hi i\bila tab° slabega uma, da zavoljo vas. Kolikokrat ste bili nepokorni in ste ga ujezili in sedaj se morda duša vica.” Potem je porazdelila mrtvaške svečke in jih položila na oblekice, vsakemu svojo. Pretipala je žepe in vtaknila vsakemu vanj rutico in molek. Nato je sedla za vogel mize in si podprla glavo ter čakala tete za molitev. Po molitvi je stopila Micka k mami, jo potegnila za krilo, da se je sklonila in ji nastavila uho. Mati je zardela in družini takoj na glas razodela: “Micka pravi, da pojde jutri k obhajilu za ata.” Vsi so se ozrli na Micko in za hip je zavladal molk v hiši. Teta je povzela prva besedo in rekla: “Bog govori po otroku in atova duša ga je naprosila. Ne samo Micka, pojdimo vsi!” Ferjan in Blaž sta se takoj pridružila: “Jaz tudi, jaz tudi!” Celo Roman begunec se je oglasil: “Ja takže” in takoj popravljal slovenski: “Jaz tud’, jaz tud’.” “Slišiš, Franca, Bog govori, sem rekla, kakor je Kristus napovedal: Zahvaljen, Oče, ki si to razodel malim in skril velikim.” Teta je bila ganjena do solz. Poiskala je v žepu trdno zadrgnjen mošnjiček, izbrala iz njega štiri desetice in jih razdelila otrokom: “Da boste darovali jutri za ata.” 0 KRISTUSOVEM VSTAJENJU Kristusovo vstajenje je te- Krvi, da bi ovekovečil daritev meljni kamen naše vere, je po- na križu za vse Cerkvi, svoji vedal 2. vatikanski koncil o vstajenju. Kristus je vstal “Kristus je vstal, s svojo smrtjo je uničil smrt in nam v obilju podelil življenje, da kot sinovi v Sinu (božjem) kličemo : Aba, Oče. Njega je Oče obudil od mrtvih, ga povišal in posadil na svojo desnico; njega je postavil, za sodnika živih in mrtvih.” (CS 22, 45). Kako tolažilne so besede: “Delo odrešenja človeškega rodu in popolnega božjega če-ščenja. . .je izvršil Kristus predvsem s svojim blaženim trpljenjem, vstajenjem od mrtvih in slavnim vnebohodom. S to velikonočno skrivnostjo je s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje.” (B 5). Zato se nam je prikazal kot tak, ki je postavljen za Gospoda, Maziljenca in Duhovnika na veke.” (CH 5). Vstali bomo tudi mi Bog je bil namreč človeka poklical in ga kliče, naj bo s celotno svojo naravo z njim združen v večnem občestvu neminljivega božjega življenja. Pridružen velikonočni skrivnosti bo kristjan šel, potem ko je bil upodobljen po Kristusu v njegovi smrti, okrepljen z lipan jem, vstajenju naproti.” (CS 22). Kako bo šel kristjan vstajenju naproti? Po krstu se namreč upodobimo Kristusu: “V enem Duhu smo bili namreč vsi. krščeni v eno telo. S tem svetim obredom se predstavlja in uresniču- Ij ubij eni nevesti, zaupal spomin svoje smrt in svojega vstajenja: zakrament usmiljenja, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se uživa Kristus, duša na- ustvaril in ga določil za vsta- [ oblekel, podprli smo se in že hi- bo iz B. Blowers pogrebnega za-jenje poslednji dan.” (CS 14).! teli v dolino. Oče v skrbeh je voda na 8180 Mayfield Rd., In kaj bo potem z obujenim1 bil zelo redkobeseden. Chesterland, Ohio, v sredo ob telesom pravičnih? “Poučeni smo,” pravijo koncilski očetje, “da nam Bog pripravlja novo bivališče in novo zemljo, na kateri prebiva pravičnost in katere blaženost bo izpolnila in prekosila vsa hrepenenja po miru, ki se porajajo v srcih Iju- polnjuje z milostjo in nam deli jdi Tedaj bo smrt premagana zastava prihodnje slave” (Lit in b0žji otroci bodo v Krisusu 47). In vstali bomo v telesu Ko se bo namreč prikazal Kristus in se bo izvršilo poveličano vstajenje mrtvih, bo božje veličanstvo razsvetlilo nebeško mesto in njegov svetilnik bo Jagnje.” (CS 51). Zato pa: “človeku ni dovoljeno prezirati telesno življenje; nasprotno, človek mora imeti svoje telo za nekaj dobrega in j o obujeni k življenju: kar je bilo vsejano v slabosti in minljivosti, si bo nadelo neminljivost.” (CS 39). Poglobimo se v te resnice sv. vere in z resnično pobožnostjo obhajajmo velike spominske dneve odrešenja, da nam bo na velikonočno jutro radostno prepevalo srce: “Zapoj veselo kristjan rešen j a tvojega je vrednega časti, ker ga je Bog dan!” ---------o--------- REV. LEON KRISTANC: Fo €1 leti spesiiineiee na grob škofu Gregoriju V Bengaliji zaradi črnih koz že preko 400 mrtvih DAKA, Beng. — Črne koze, ki so se pojavile pred par tedni, so doslej krive smrti preko 400 o-seb, pretežno otrok. HELP WANTED VeSpl - - Franca ni mogla izpregovoriti hot ka;i ima’ k° ima njeSa nobene besede. Tiščalo jo je v er do te grozne ure. In prsih; hrepenela je, da bi bila 2_, . — ue grozne ure. pr ^ J.e razumela tisti njegov eci Pogled, ki se mu je sme-krV*1 11111 Sa ce^° zamerila. Ta-kcT ■namreč i° J6 tako pogledal, fin ^ prihajal tisti veliki lepi jla^ncar Ceglar često k njim Se ,Zlrat žganjekuho. In vselej Ca ^ teudil dolgo v hiši in Fran-j® stregla in se živo sme-do njegovim dovtipom, da je e o skozi okno, kar je Blaža tako , krotii neznansko bolelo. Tiho je rek*1/ h^eteo in besedice ji ni Caf6 ’ kadar je odšel finan-Q o’ s° jo prosile njegove oči — koi a Se jtro je smejala. Res, ta-sinrt-''e gledal v Galiciji Pred Se i ')°' Preden je izdihnil, ročn nasrnehnil in s smehom na-pre Veni, Franca, da sem bil f^111^0 postaven in premalo te °Vski zate. Toda ljubil sem C.^daj pa si prosta.” pikoli, Blaž!” je polglasno kriknila rpak anila s st°la’ roke j® raz' hiu kakor bi hotela k nje- sjCa nteavemu še iz mrtve Vsak' 11111 Priseze zvestobo irihrl misli in da ga mrtveŠa bilo 11 0dPusti! T°da Blaža ni gače ^ SOlnraka so gledale po-VSe ,111 kosi mesa. Franci se je Žaia ° ^ak° zastudilo, da je be-Pot 12 skrambe in nehote zalo-TeJ vrata. p6(vjoa’ ki je pomivala < kakor se ni treba. Zobe6-^11!6 Prideš ljudem v ^dihnif” k°mai ie čakala, da je "Ih1 pred sama, in težko čakala, da je spravila otroke spat. Tudi sama je legla. Toda z odprtimi očmi je zrla v steno. Migotanje plamenčka pred podobo je razpenjalo poskakujoče sence po hiši. In vse sence so ji govorile sama očitanja, dokler se ni raztopila duša v kesu in so pritekle na blazino solze in ji zaklopile oči... Drugo jutro so šli Jančarjevi tako zgodaj na faro, da so morali vzeti s seboj luč. Nihče ni govoril, razen Janezka, ki je spočetkoma brbral prazne besede in slednjič, ko mu ni nihče odgovarjal, utihnil še sam. Franca je bila čudovito mirna. Kakor bi bila šla skozi vice to noč, kamor jo je poklical nedolžni glas otrokov, se ji je zdelo. Podvizala se je, da bi čim-prej slišala: Pojdi, vse je odpuščeno. Njen obračun z Bogom se ji je zdel tako jasen in tako natančen, kakor ga še ni doživela. Samo enkrat je pomislila v skrbi, če naprošena kuharica pride pravi čas, da bo vse v redu, ko se vrnejo. Ali še to misel je kot prazno nečimrnost odgnala in hrepeneče čakala, samo čakala, kot človek, ki je pregledal do zdnje pičice težke obračune in ve, da je ni zmote, ter čaka samo Gospodove besede: Prav, dobri in zvesti! Preden se je pričelo opravilo, so prihajali povabljeni sosedje in sorodniki. Ženske, vse črno oblečene, so šle takoj v cerkev, moški so se ustavili pred vrati in se ozirali na uro v zvoniku. (Nadaljevanje) Rad bi jim postregel, pa se jim je mudilo, Višnja gora je bila res še daleč. Skušal sem se obvladati, da ne bi družina ooazi-la, saj mi bi iz strahu še vsi ušli. Povedal sem jim le, da so neki cigani v bližini, zato bo treba vrata bolj zapirati in bolj zgodaj hoditi spat. S hlapcem sva nad vrata, katera so bila že itak ponoči od znotraj še zataknjena s počesnim lesenim, zapahom, pritrdila močan les, da jih ni bilo mogoče vreči iz tečajev. Pri hlevu je bil v dolžini strehe na močni žici privezan pes “A-mor”, zares hud in močan in hlapec bi v slučaju potrebe žival spustil in bi vsiljivce odpodil. V veži je ponoči ležal sicer je združenje s Kiistusovo smrt- pa jzredno čujec “Tač- jo in vstajenjem. Pokopani ^0„ ^ je ^uj0 ge od-smo bili z njim po krstu r ^gjgg. Tako mi je šlo na živce, smrt. če pa smo bili z njim da ge p0cjnevj nisem upal iti zraščeni v podobnosti njego- od doma_ zlasti še, ko sem se dove smrti, bomo tudi v podobno- mjsd) da je par dni preje pri-sti njegovega vstajenja. ^ ge| prosit “ubogajme” sicer še (CS 7). | mlad možki, ki je le s težavo “Kristjani izpovedujejo, da bencal na berglah, s povito dru-je treba vse človekove dejav- go nogo, katero je nosil sklju-nosti, ki jih vsak dan ogrožata čeno. Ko sem na klopco prine-napuh in neurejena ljubezen sel nekaj od kosila ter mu dal do samega sebe, očiščevati in malo podporo, me je prosil še za spopolnjevati s Kristusovim cigarete, a mu kot nekadilec ni-križem in vstajenjem.” (CS sem mogel ustreči, pa me je pro-37). Treba se je torej očišče- sil za pijačo. Prinesel sem mu vati’ pri spovedi in s pokorjen- dobrega mošta jabolčnika; po- ' pil je in s “hvalen Jezus Kris- jem. Jn udeleževati se evharistične daritve in velikonočne gostije: Naš Gospod je pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, ustanovil evharistično da- tus” je odbencal. Tačko se je vr~ til okrog njega in godel, zdel se mu je menda sumljiv. Črez kratek čas sem nesel malico v gozd družini, kjer so napravljali nastiljo. Pa sem iste-ritev svojega Telesa in svoje'ga srečal, Tačko mu je bil ta- kan1. če bi nič ne pripravila,1 čudili so se mnogim, ki niso bili Japg 1 .poteni rekli?” je zavrnila povabljeni in so prišli. Ko je T rica teto nekam pikro. j udarila ura, so bile klopi zase-iti ^ a Se je obrnila v pomiljnik 1 dene za čuda na gosto. Ua .»kozi škrbaste čeljusti^ Sredi med klopmi pa je stala pr teljKe besede, čela °dšla v hišo in za- Za ot/f* 12 Predalnika obleko Pose]-, ° e na mizo, za vsakega Peči iJ . Otroci so sedeli krog je v. ^ 1° liho opazovali. Mati “To ^OVorda vmes: ko, ^ Za Ferjana, to za Mic-2a Blažka in, Janezek, ti tumba, žalostno so gorele sveče na črnih svečnikih, z votlimi očmi je gledala smrt po cerkvi. (Dalje prihodnjič) — V ZDA so tri mesta z imenom “Romance”. Ce žive v njih res tudi romantični ljudje, je pa druga reč. Charlie Chaplin ’V DEŽELI SVOJIH USPEHOV — Charlie Chaplin je žel prve uspehe v filmu kot komik v ZDA. Dolga leta smo ga z veseljem gledali in se mu smejali. Zadnjih 20 let ga ni bilo v Ameriki, s katero je prišel navzkriž, pa se sedaj z njo zopet pomiril. V New Yorku bo zanj 4. aprila poseben “Salute to Chaplin”, v Hollywoodu pa bo prejel 10. aprila posebno priznanje. Charlie je zdaj star 82 let, z ženo in dim-žino živi večinoma v Švici. ko j za petami, ko je z berglami pod ramo in s cigareto v ustih hitel po stezi. Spoznal sem ga. “Kam pa sedaj?” mu rečem. Bilo mu je nerodno in je ves zmeden le zamomljal, da ima še nujen opravek v bližnjih Volavljah.. Tisti sumljivi potepin mi je bil vedno pred očmi. Kaj pa, če ni bil ogleduh? Bal sem se noči, katere že itak dolge, so bile brez končne. In še v postelji sem z radijskimi slušalkami na ušesih nestrpen sledil poročilom. Pa se je neki večer oglasila “kukavica” — znak takratnega ljubljanskega Radio Ljubljana: “Sporočamo veselo novico, nocoj se je posebni policijski četi iz Ljubljane posrečilo izslediti v Kranju zloglasnega vlomilca in roparja Ha-ceta in je že v rokah pravice”. Od veselja sem skoro zavriskal, da se mi je Tačko spodaj v veži oglasil ih je zunaj že močno zalajal Amor. Pomiril sem zvesto živalco in družini, vsi so le za silo oblečeni prihiteli, povedal vzrok veselja. Kako smo se vsi oddahnili! Zmolili smo takoj par Očenašev v čast sv. Jožefu in sv. Marjeti v zahvalo. Saj to je bilo v skupni družinski molitvi vedno v navadi. V poletnih mesecih je bila kratka; v zimskih je pa bil rožni venec v navadi in so ga radi molili. Če sem le bil doma, sem se jim vedno pridružil. Naslednji dan smo skupaj imeli kar moč dobro kosilo “v čast Hacetu” in tudi župana sem povabil; on je bil edini, kateremu sem zaupal strahotno skrivnost. In je vidno v skrbeh tudi on vsak popoldan pod noč kar izginil v svojo smer domov. Sv. Jožef je bil naš posebni patron. Velikokrat sem bil odsoten, po nujnih službenih opravkih sem moral iz fare, pa pred odhodom sem faro vedno izročil cerkveni patroni in sv. Jožefu v varstvo. V litanijah ga imenujemo “Zavetnik umirajočih” in se je vedno izkazal z otipljivo pomočjo, nobenega bolnika nisem zamudil. Kmalu po prihodu v župnijo sem moral nujno v Ljubljano, zidarji so že bili na delu. Nazaj grede sem imel pokvaro v motorju, doma pa napovedan fantovski redni sestanek. Popravilo se je zavleklo in sem že kar pozno zvečer priropotal na hrib. Fantje sp me še čakali; med njimi je bil mož-oče, kateri je imel svojo domačijo v nad uro oddaljenem kraju, kamor bi si ponoči z motorjem ne upal. Vidno nejevoljen in že zaskrbljen mi pove, da imajo doma nevarno bolnega šestletnega fantka, kateri bi “rad videl gospoda”. Spomnil sem se ga, saj je že prihajal v šolo v prvi razred, pa je kmalu izostal. Hitro sem stopil v kuhinjo, odložil težki nahrbtnik in naročil dobrega čaja vsaj za štiri. Dva fanta sta bila-takoj voljna za spremstvo, da bi nazaj grede v temi ne zgrešil pota. Ves prepoten sem se pre- Conversational interpreter wanted to interpret business discussions between American, and Yugoslavian businessmen. Must ispeak Serbo/Croatian dialect and read cyrillic. Mechanical aptitude and interest in machinery would be helpful. Position will require residence in Tulsa, Oklahoma, with frequent travel to Yugoslavian locations. Salary commensurate with experience and ability. Write stating qualifications and background to: MR. RENEAU P.O. Box 9232 Tulsa, Oklahoma 74107 Help Wanted Male WANTED Family man 45 or over; general cleaning, nights. Steady and reliable. $2.50 per hour. Call 781-2414 (70) Po enourni hoji smo prišli '10- dopoldne v Western Reserve do samotne domačije, cela vrsta Memorial Garden Mausoleum v domačih otrok nas je sprejela, Chesterlandu. bili so v skrbeh za bratca. Mama je sedela na postelji in držala božčka, zavitega v odejo, v naročju; vročina je kar puhtela iz njega. Oče mu je položil roko na čelo in z drugo ga je pobožal: “Tako, Mihec, gospoda sem Ti pripeljal”. Hvaležno ga je pogledal in se mi nasmehnil; oči so se mu svetile že kot steklene. Mama ga je položila v posteljo in skrbno odela in vsi so odšli iz sobe; v veži so narahlo začeli moliti rožni venec. S stene sem snel Križ, da bi ga položil na vzglavje, pa fantek s težavo stegne potno roko po njem, ”rad bi ga poljubil” reče. “Zakaj, Mihec?” mu rečem. “Večkrat nisem bil priden, da mi bo odpustil”. Pomagal sem mu, kako nežno je poljubil. Stavil sem mu nekaj vprašanj in fantek je opravil prvo spoved, kar sem mu povedal in sem mu obljubil, da mu bom naslednje jutro prinesel sv. obhajilo — Jezusa v sveti hostiji. Oči so se mu zasvetile. S seboj sem imel sveto olje. Povabil sem družino v sobo. Takrat so bile molitev že vse slovenske ter sem jim razložil pomen Svetega maziljenja. Komaj sem zadrževal solze, ko je deset otrok klečalo okrog očeta in mame in so z odprtimi ust-mi spremljali, ko sem mazilil bratca po posameznih udih in prosil božjega usmiljenja. Podelil sem mu še zadnji blagoslov, mu dal poljubiti Križ in mama ga je trikrat pokrižala in utrujen je zaspal. Le mama je ostala pri njem. Umaknili smo se v drugi konec hiše v “izbo”. O-če je bil ves spremenjen, ni vedel s čim bi nam postregel, da bi nam bolj ugodil. Ko smo se s fantoma na kratko malo oddahnili in sem naročil, da bom naslednje jutro prišel s svetim obhajilom, se je oče že v naprej zahvalil. Še sem stojil v sobo mama je šepetala z njim. “Tako, Mihec, priden bodi in jutri Ti bom prinesel sveto obhajilo Jezusa”. Nasmejal se je: “Potem bom pa šel v nebesa, kaj ne, gospod?”, je rekel ves blažen. “Seveda, v nebesa boš šel, pa boš tudi za mene kaj molil?” Prikimal je: “za vse” in je z očmi objel mamo in očeta in ostale in še meni je pokimal. Pobožal sem ga, saj je bil že na pragu nebes — in prekrižal sem angelčka. Še fanta sta ihtela. Kot sem bil truden, sem z lahkoto in z zadoščenjem stopal v hrib, fanta sta bila ginjena in nismo prišli do besede. Bili smo komaj parsto korakov od hiše, pa že bos priteče starejši brat: “Gospod, nikar ne hodite z obhajilom, Mihec je že umrl”. Pogledal sem v zvezdnato nebo: “Zahvaljen sveti Jožef, da sem ga še ujel! Šolska mladina mu je priredila lep pogreb pod vodstvom dobrih učiteljic; v lepi, topli jeseni ie bil ves v belih krizantemah, katere sta prinesli iz Ljubljane. (Dalje sledi) Ženske dobijo delo Ženske dobe delo V tovarni lesenih pokalov. Poln čas. Oglasite se osebno od 7. ure do 12. ure na 1550 E. 33 St. (x) loški dobijo delo Molki dobi delo Iščemo zanesljivega upravnika in točaja za baro v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Vprašajte za tajnika Charlesa Zgonc, tel. 481-5378. MALI OGLASI Euclid — Brick Ranch 2 bedrooms, 2 car attached garage, enclosed porch, recreation room, 2 fireplaces, air conditioned, carpeting, drapes, fenced yard and manj' extras. Must see! — $36,500 * 731-0318 (66) Hiša naprodaj 2~družinska, 5-5, 2 nova furneza, lep vrt, blizu trgovin, transpor-tacij, cerkve Marije Pomočnice na Neff Rd. $30.500. Kličite 486-5298 po 4. uri. —(66) Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) tra Franka Hitti. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila članica ADZ št. 6. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na pokopališče. Jennie Sever Včeraj je umrla v Geauga Community bolnišnici v Char-donu, O., Jennie (Ivanka) Sever, roj. Urbančič v Ogrezu v Jugoslaviji 10. avg. 1923, od koder je prišla v ZDA 1. 1952. Z možem Matio sta živela na 11523 Heath Rd., Chesterland. Pokojna je bila mati Rolanda, hči Marije Planesic, pastorka Franka Planesic. Dva brata je zapustila v Avstriji. Bila je članica S.P. G St. Joseph. Pogreb Naprodaj V starem kraju, v Sloveniji se prodaja lepo urejeno posest-vece z lepim, mladim vinogradom. Posestvo je v kraju GLOBOKO pri BREŽICAH. Za več podatkov pišite na: Gospa Vlatka Sporiš Klaičeva ul. 74 41000 Zagreb, YUGOSLAVIA (82) Hiša naprodaj Lastnik prodaja 2-družinsko hišo 6+6 916 E. 73 St. Za sestanek kličite 361-2505. -(70) Hiša v najem V okolici Sv. Vida se odda hiša, 3 sobe, kuhinja in kopalnica. Samo upokojencem. Za pojasnila kličite 391-6782. —(3,5,7 apr) Rojaki pozor! Barvam hiše zunaj in znotraj, papiram, polagam ploščice na zid, tla in strop in vse drugo. Delam dobro, hitro in poceni. Kličite 692-1069 — (24 mar.3,14 apr) PrijateFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 zadovoljen. Nataknjen je in grejjazna z njim. Tega ji šolnik ne Ilonko! Ivan ne čuje več tihega MATIJA MALEŠIČ: KRUH POVEST SLOVENSKE KRAJINE Zdravnika ni dolgo, dolgo. Večer je legel na vas. Ritoper je prižgal lampijončke nad glavami gosposkih gostov in po vrtu, ciganska godba je udarila, rakete so planile v noč iz nove hiše, družba je oživela in hvalila Kitoperjev okus in iznajdljivost. Zdravnika ni in ni... “Da ni Verenka res na smrtni postelji?” Samega Ritoperja zazebe pri srcu pri tej misli. Stopi v kuhinjo in hoče poslati ženo pogleaat k Verenu. Zena mu pove, da je hudo pri Verenu, ali najhujšega po zdrav-niKovi izjavi ne do. Zdravnik je sedaj pri Sukičevih. Tja so ga klicali. Ritoper vzroji nad ženo, ker mu tega ni prej povedala. Zena klone glavo in tiho pripomni, da mu ni imela kedaj povedati, da je tudi vprašal ni po tem. Ritoperju ne da misel miru. Gospodje so se napili vina, gospem žare oči ob zvokih ciganske godbe. — Ne mudi se domov ni gospodom ni gospem. Na zdravnika so pozabili. Zabavajo se sami med seboj, Ritoperjeve odsotnosti ne pogrešajo. Zdravnik, zuravmk pri Suki-čevm! Stari je grča, ženski sta tudi zdravi, deca je-pa še popoldne letala po vasi. Ritoper se ne premaga. Izplača zidarje in delavce in jim ne da več pijače. Hlapcu stisne nekaj denarja v pest in ga pošlje k Sukiču. tnapec se dolgo, dolgo ne vrne. Ho na žerjavici sedi Ritoper, le napol poslusa hrupne govore vesenh gospodov, le mimogrede se nasmehne. Gospodje so dobre volje, njegovih skrbi ne opazijo, in Ritoper hodi na prag in prisluškuje. In ko hlapca ni in ni in je hrup na njegovem vrtu vedno večji in večji, hodi po poti proti Sukičevi gostilni in gleda po hlapcu. “Klada pijana! vzroji nad hlapcem, ko ga vidi opotekati se po poti. “Preveč denarja sem ti uai: naj mislis, aa moraš vse zazreti še isti dan?” “Ni počenega boba nisem zapil!” Hlapec skuša mirno stati, V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA VINCENTA ERČULA Umrl je 2. aprila 1971 Eno leto je že minulo, odkar si Ti zapustil nas. A blag spomin na Tebe dragi ostal bo z nami večni čas. Žalujoči: MARY, soproga MARGARET YAPEL, hči MARY MAYER, hči Vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Euclid, Ohio 3. aprila 1972 pa mu noge odpovedujejo. “Pri Sukiču teče vino od miz. Vse zastonj!” “Pijan si in ne veš, kaj govoriš!” “Pojdite sami pogledat! Stari je dobre volje, kakršnega še nikdar nisem videl. Vino nosi na mizo, vsakomur ponuja piti m poudarja, da je vsa pijača zastonj. Vsi naši zidarji in delavci so tam in pijejo ko za stavo.” “Zakaj toči zastonj pijačo?” “1, izgubljeni sin se je vrnil.” “Teslo si, pijano, da komaj na nogah stojis!” Ritoper strese niapca za ramo, da mu zobje zašklepetajo. “Zdravnik je pri nisi, pa bi bil Sukič vesel in bi ponujal zastonj pijačo?” “Zdravnik je pri Ivanu...” “Pri čigavem Ivanu?” “I, pri Sukičevem! Pri čigavem drugem? Vrnil se je in stari je veselo in z razprostrtimi rokami sprejel izgubljenega sina, kakor stoji vse to lepo popisano v svetem pismu. Vkljub temu, da je zdravnik pri Ivanu, je stari vesel. Še pipe ne puši ctanes, cigare kadi ko ob naj-večjih praznikih.” Hlapec ne vidi v temi gospodarjevega obraza, njegov molk ga pa vznemiri. “Tudi Šiftarjeva ilonka se je vrnila. Mimo bajte sem šel in videl, da sedi z materjo na klopici. Za roke se držita, molčita in zreta na svetle balončke na našem vrtu, v travi ob njiju njgah čepi Sotlička in joče . .” “Strela božja!” bruhne nebrz-aano Ritoper. Hlapec odskoči, da ga ne zgrabi gospodar za ramo in ga ne strese ko prej. Uteče mu v temo in po ovinku krene nazaj k Sukiču. “Najlepši dan v življenju, dolgo, dolgo sanjani...” Ritoper nebrzdano zakolne. V temi ne vidi zelenega vršička na slemenu nove hiše. Gosposki gostje ne mislijo na odhod. Ritoperju je v tem hipu žal, da jih je povabil. Sam hoče biti, sam, sam, da premisli in preudari vse to. Osemnajsto poglavje. IVAN GOVORI Z LINO Ivan je nasajen in gre le nerad k Ritoperju. Geza mu ne da miru, neprestano in lepo ga prosi; silnim prošnjam se ne more ustavljati. Dobri so z Ivanom doma, predobri. Mati bi ga božala, da je ni sram; oče mu brani delati, dokler se roka popolnoma ne utrdi; Lizika bi mu rada čitala sleherno željico iz oči. Roko je zdravnik zacelil, niti ne čuti več, da mu je bila prestreljena. Orožnikov ni bilo niti na poizvedovanje — Ritoper le nehaj momlja skozi nos, kadar ga sreča. Gveselien je Ivan obAkal Ilonko in ji povedal, da je njen strah prazen; ne vklenejo ga orožniki, ne zaprejo ga; drugačen bi bil) Ritoper, če bi bil poboj naznanjen sodišču. Ilonka se je od-dehnila, ali prijaznejša ni bila. In ko je skušal razvedriti — ni odgovarjala. Mati pa je povedala: S sosedi hoče živeti v miru, dobri sosedje so Sukičevi! Ivan hoče kaliti mir med sosedi — v njeno kočo naj sploh več ne pride. Noče, da bi Sukič grdo gledal Ilonko in njo in da bi Su-kička jokala. Dosti deklet je po svetu, izbere naj si drugo, bogato. Zakaj ne pogleda po Lini, bogati Ritoper j evi Lini? Četudi je evangeličanka — bogata je, z njo bi bil še stari Sukič zadovoljen. Lepo je Ivanu doma, prelepo, če se spomni na tisto cigansko življenje na marofu. Ivan pa ni le nerad k Ritoperjevim. Še ne-rajši gre, ker je Šiftarka izblebetala tako nezmisel. Da bi pogledal po Lini?! Ivan ve, da Ritoperja ni doma, misli, da bo na samem govoril z Lino. Pa se moti. Šolnik sedi v | gostilni, Lina sedi pri njem, šopek rož dehti na belo pogrnjeni mizi. “Kaka čast!” se mu klanja Lina. Ivana ozlovolji njen glas, njeno priklanjanje in prisotnost šolnikova. Sede k nepogrnjeni mizi in naroči vina. Lina prinese vina in prisede. Ivan si zabobna s prsti po bi me častila! Prijetnejšo družbo imaš pri sosednji mizi.” Lina našobi usta, vstane, ne reče nobene in ponosno odhiti k solniku. Ivan si zabobna s prsrti po mizi in premišljuje, ali bi počakal, da odide šolnik, ali bi kar plačal in šel. Smešno se mu vidi Gezovo naročilo. Taka naročila izvršujejo stare babure, ne pa mladi fantje. Vstal bi in šel, da se ne spomni, kako je Geza tedaj planil proti upravitelju s kuhinjskim nožem. In kako je Gezo tedaj prevzela Zemljičeva povest. Tudi tisti je bilo ime Lina, ki je spala tam za visokim oknom! O Geza, Geza, kaj res hočeš posnemati Zemljiča? Kaj ni Lina, Ritoper jeva Lina, previsoka zate? . Saj pravzaprav Ivan noče poslušati, kaj govorita šolnik in Lina, pa mu le prizveni do ušes kako besedica. In vzbudi njegovo pozornost. Čul je zvoniti, da hodi mladi šolnik k Ritoperju in nosi Lini rože. Če se res ženi pri Lini — kaj hočeš, Geza? Hoditi pod visoko okno ko Zemljič in sanjati o svoji sreči tam za zavesami? Toliko razbere Ivan iz tihega pogovora: Mlad, črnolas odvetnik iz Sobote sfi je smukal pri proslavi dozidanja nove hiše more pozabiti. Boli ga tako nje- šolnikovega razgovora z no vedenje. Lina se brani. Da bi ne bila prijazna z očetovim gostom? Lina draži, draži, draži mladega šolnika in se veseli njegove žalosti. O Geza! Ivan je izpolnil tvojo prošnjo. Čemu bi sploh govoril z Lino? Ali ni vse jasno? Mladi odvetnik iz Sobote, mladi šolnik — kaj si, Geza, proti tema? Kaj si pred lakomnim Ritoperjem? Kaj si pred bogato Lino, edinko njegovo? O Geza, ne sanjaj po Zemljičevo! Izbij si Lino iz glave! Izbij, izbij, izbij si iz glave' waukee, Wis. Ob 11. dopoldne Lino. sv. maša pri kapeli, nato kra-Visoko je okno, za katerim spi tek spored, kosilo. Zemljičeva Lina, visoko je ok- J JUNIJ no, za katerim spi Ritoperjeva 3. — Društvo S.P.B. Tabor Lina. Bogati sta, bela pogača kraljuje v belem dvoru Zemljičeve Line, cel grad podeduje Ritoperjeva Lina. Toda Ilon-kina mati ima le majhno, razdrapano bajto. Bogat je tvoj oče, Ivan! Čudni, prečudni svet! Vse je narobe! (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE I } KOLEDAR društvenih prireditev Z v Z Z Z APRIL 8. — Pevski zbor Slovan priredi družabni večer v SDD na Recher Avenue. 8.—Društvo SPR Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. IS. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 21. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v namiznem tenisu v avditoriju pri Sv. Vidu. 22. ■— Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”. 23. — Slomškov krožek, Cleveland, priredi kosilo (pečeno govedino in pečene piske) v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 - 2. popoldne. okoli Line. In Lina je bila pri- | 29. — Pevski zbor Korotan poda ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30 zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”. 30. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 13. — Pevski zbor “Vrba” iz Toronta in “Slovenski fantje” iz Clevelanda priredijo skupen koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. 14. —Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje | priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. V nedeljo ob dveh obed, “Vandrovci” igrajo ob 7. zvečer. 28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Mil- priredi Dan 30-letnice aktivno obotoženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi. 4. — Pikniki Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 4. — Spominska proslava D.S.- P.B. Tabor za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 11. — Otvoritveni piknik združen z otvoritvijo otroškega igrišča na Slovenski pristavi. 17. — Balincarski večer na Slovenski pristavi. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. 2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. 4. — Piknik Slovenske pristave, j 11. — Klub slov. upokojencev 9. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 16. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, V/is. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. 23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi. 30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slov. U’ pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 13. — Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski pristavi. 20. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelict nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo fare sv- Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER I.— Kulturna društva v Euclid1' priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 14. — Praznovanje 60-letnic® obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu u3 Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvoran' na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza> Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SD^ na Recher Ave. 28.—Društvo SPB Tabor prirfd' svoj jesenski družabni vece v Slovenskem domu na Hoj' mes Avenue. Igrajo “Vese Slovenci”. NOVEMBER Newburghu priredi za 10-le^ nico obstoja banket v Srit' na E. 80 St. Igra BuehnerjeV orkester. 11. — Belokranjski klub prirC(j| tradicionalno martinovanje veliki dvorani Slovenske!?3 narodnega doma na St. Cla'r Avenue. 28. — Dawn Choral Club priredi ob 4. popoldne koncer v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan svoj jesenski koncert v Sv na Recher Avenue. 31. — SDD na Recher Ave»^ priredi SILVESTROVANJ v svojih prostorih. JANUAR 20. — Pristavska noč v SloV^ skem narodnem domu na ? Clair Avenue. SNEŽNA BRIGADA V PEKINGU — Ko je v času Nixonovega obiska v Pekingu snežilo, je prihitela na ceste “snežna brigada” in sneg naglo odstranila. Na sliki zgoraj vidimo “snežno brigado” na poti na posel, na sliki spodaj pa pri delu. MED ZVEZDNICE — Gena Rowlands je dosegla v “Minnie” in “Moskowitz” kar lep uspeh, pa se še ni odločila, ali naj se posveti samo igranju ali naj ostane pri tem še gospodinja. Vsekakor trdijo, da ji je pot med zvezdnice odprta.