Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
sp»»e, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati «smo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h h ii ii dvakrat . . 12 ,, „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Nari čnina, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Vsem okrajnim učiteljskim društvom!
Razdeljene so draginjske doklade, plačani hlapci in uskoki, a značaji so ostali brez plačila! Dolžnost nas tovarišev in to-varišic je, da priskočimo svojim prezrtim tovarišem na pomoč ne samo z obžalovanjem, pomilovanjem in besedami, ampak tudi gmotno!
Zato predlagam sledeče:
Vsak član učiteljskega društva naj bi o novem letu daroval učiteljskemu društvu izredni prispevek 2 K, kateri morejo, lahko tudi več.
Na ta način nabrano vsoto naj bi razdelilo učiteljsko društvo kot novoletni dar med one člane društva, ki niso ničesar dobili, ker bi ono najbolj vedelo, kateri člani so podpore najbolj potrebni.
A ne darujmo samo mi tovariši in to-varišice, ampak nabirajmo tudi pri svojih prijateljih, društvih, zavodih pri raznih prilikah in v družbah za ta sklad, ter pošljimo nabrane zneske predsedništvu okrajnega učiteljskega društva. Priredilo naj bi vsako učiteljsko društvo na svojem sedežu kako veselico v korist temu učiteljskemu skladu! Pokažimo svojim nasprotnikom, da čutimo s svojimi prezrtimi tovariši! Siromaki smo vsi, a oni so siromaki med siromaki! — Pokažimo svetu, da siromak bolj občuti sirotščino svojega brata nego osi, ki sedi pri polni mizi. Odtrgajmo si od svojih ust ter darujmo mali znesek svojim tovarišem in tovarišicam kot zadoščenje za krivice, ki so se jim zgodile!
____F. W.
Klerikalna previdnost.
(Iz Ribniške doline.)
Za Miklavža se je pokazala previdnost, ki je vodila kranjski klerikalni dež. odbor pri razdelitvi tistih tisočakov, ki so bili določeni kot draginjska doklada našemu učiteljstvu. Ne vem, kako je drugod, v naši dolini so deležni klerikalne milosti | samo Slomškarji, potem tisti, ki niso ne I krop ne voda, in končno tudi par naprednih učnih oseb, menda zato, da se vrže peščico peska ljudstvu v oči, češ: Glejte, kako smo krščansko usmiljeni.
Toda temu ni tako, klerikalna previdnost se je v tem oziru pač nekoliko zmotila. Dala je namreč doklado ravno tistim, ki bi jo lahko pogrešali, odrekla pa marsikateremu, ki bi je bil kruto potreben. Privoščimo to podporo vsakemu, saj kdor si more količkaj pomagati drugam, ne bo silil v službo tako bogato plačujočega kranjskega dež. šol. sveta, in te doklade pač ne bo nihče nesel v hranilnico. Toda če že klerikalci niso hoteli razdeliti doklad vsemu učiteljstvu enakomerno, naj bi se bili vsaj ozirali na bolj potrebne. Tako pa so delali z naravnost rafinirano zlob-nostjo.
Na šestrazrednici n. pr. v naši dolini je osmero učnih oseb. Izmed teh so prejeli naklado skoro vsi. Dobila je draginj-sko doklado učiteljica, ki ima popolno oskrbo pri svojih starših; dobila je doklado njena koleginja, ki je hči bogatih staršev in uživa poleg učiteljske plače več kot zadostno podporo od doma. Klerikalnega Miklavža je deležen tudi učitelj, ki je sicer res podpore potreben, toda ima kot organist okroglo 400 K postranskih dohodkov. Toda klerikalna previdnost je prezrla mlado, dobro učno osebo, ki nima ničesar kakor tistih K 66. 66 na mesec... In zakaj ? Saj fant ni agitator niti agilen politik; ampak Slomškar ni, to je eno, drugo in glavno pa je; njegov oče je bil uradnik pri nekdanjem deželnem odboru in je imel napako, da je bil odločen naprednjak!
V Dolenji vasi je klerikalna previdnost videla samo eno učiteljico, ki je prišla na to šolo potom — kazenskega pre-meščenja.
In tako bo menda po celi deželi, statistika bo prav zanimiva. Klerikalni deželni odbor je pri tem postopal na ta-le način: poslal je vprašalne pole klerikalnim županstvom in kjer so občine napredne, župnikom in kaplanom. No, in ti so odgovarjali! Deželni odbor je prezrl krajne šolske svete, ki bi pač najlažje vedeli podatkov, kateri učitelj je potreben in vreden podpore.
Pa še drugo hudobijo je zagrešila previdnost deželnega odbora: dočim je prezrla skoro vse slovensko napredno uči-teljstvo, se ie iz večine s 25 odstotno mi-
lostjo ozrla na Kočevarje. Po časnikih pa so klerikalci tako grozovito narodni, da bi kmalu preslepili svolje nemške ljubčke in ljubice.
Tako delajo klerikalne glave, ker se jim je zmešalo na višini, ki so jo dosegli. Ljudstvo ni tako zlobno, zakaj tudi klerikalci se čudijo in obkladajo deželni odbor z negalantnimi imeni. Bog ve, če ni bilo to-le miklavževanje deželnega odbora klerikalcem samim škodljiva — neprevidnost !
In učiteljstvo? Bo jih nemara zopet nekaj, ki bodo pri tem mogočnem činu ostrmeli in definitivno pokleknili med Slomškarje. To se godi dandanes v precejšnji meri. Naj gredo! Vračali se bodo z rdečico sramu na licih prejaliselj. Ostalim pa, ki imajo še moškega čuta v prsih, pa ne morem zaklicati drugega: Ne trpeti malodušno in kleti natihem, ampak na pot, na tisto težavno pot, ki vodi do boljših časov! In ta pot? Izobrazba preprostega ljudstva, učiteljevanje tudi zunaj šolskih sten, organizacija!
Kakšno razpoloženje vlada med kranjskim učiteljstvom vzpričo krivic, ki se mu gode s strani klerikalnih mogotcev, izpričuje to-le pismo, ki ga je te dni poslala hčerka učiteljica svojemu očetu: »Torej o procentih ne duha, ne sluha! Radovedna sem, ako je visoki, v modrosti komaj do-sežni deželni odbor onim, ki jih doslej ni dosegla njegova radodarna roka, naklonil življenje ali smrt? Smrtna kosa njegova je kaj krepko kosila v vrstah naprednega učiteljstva, in marsikateri učitelj, marsikatera učiteljica se je skrila v noč Slom1-škarije, da se dokoplje do rose — procentov. Tako se je zgodilo pri nas. Gospodična N. N., ki je vstopila pred nekaj dnevi v Slomškovo zvezo, je dobila procente že nakazane. Toda jaz se ne pritožujem, čeprav bi krvavo rabila tistih 150 K, imam vsaj na strani Vas, dragi papa, h kateremu se zatečem v denarni sili, imam ljubo mamico, ki mi pomaga v vsaki stiski. Ali ta beda, to gorje pri učiteljstvu, ki služi tu po kmetih! Ima kup otrok, ki bi radi študirali, a nobenih postranskih zaslužkov in to borno plačo! Videla sem ta-
ke reveže na konferenci, ki so bili podobni bolj dninarjem nego učiteljem. G. X. se je danes glasno razjokal, ko je čital V( »Narodu« o strašni krivičnosti. Veselil se je že na te doklade, delal na ta račun dolgove — in sedaj? Kakor on, tako vsi drugi! Čakajo naj, da se omehčajo kamenita! srca, krote naj želodec, saj bodo za to dobili plačilo v nebesih!.. In sedaj bi naj tudi jaz pristopila ktej druhali? Res je, trpela bom zaradi tega vse življenje, todal značaj mi je več!...«
Ali je treba temu pismu komentarja? Menimo, da ne.
Neka druga učiteljica na Kranjskem opisuje v privatnem pismu svoje bedno stanje tako-le:
»Vprašali ste me, če sem že dobila) draginjske odstotke. Ne! Kako krvavo bi potrebovala nekaj petakov! Bolna sem in mama tudi. Obleke že četrto leto nimam nič nove, razen par bluz in predpasnikov. Da me vidite v copatah v šoli, bi mislili, da so iz vojne. Berač nima slabših; čevlji so pošvedrani in težko hodiml, zato imam razdrapane, razcunjane in zakrpane. Učiteljska fotografija iz režima S. L. S.!
Dne 30. novembra sem dobila plačo, 3. decembra pa sem bila že suha kakor poper! 50 K mi je prinesel Miklavž, pai gredo jutri v lekarno, za mamo, a nekaj sem že tam dolžna, Tako je! Ali se je čuditi, ako človeška učiteljska para umira, obupa? Draginja grozna. Jem samo repo, zelje, kolerabe. Meso trikrat na — leto! Koruzen kruh... Abstinentinja sem popolna, ker nimam.. Vi ne verujete, kako mi je! Čakam, kdaj vrže bela žena koso na moj vrat!...
Tako govori učiteljica nadarjena! kulturna delavka!
Ali niso to čedne »razmere?«
Toda še imamo obila gradiva! A o tem o drugi priliki! Und solite die Wahrheit zum Škandal werden, so werde defi Skandal! Tako nekako je rekel Schopenhauer. Mi se bomo ravnali po njem.
LISTEK.
f Franc Košutnik.
V	nedeljo, dne 15. t. m. smo izročili zemlji tov. Fr. Košutnika, nadučitelja v Dramljah pri Celju. Spremila ga je k počitku vsa fara, nad 30 učiteljev in učiteljic s svojim okrajnim šolskim nadzornikom g. J. Supanekom, izmed njegovih sošolcev, s katerimi je še pred par meseci skupaj praznoval 431etnico mature, je pri-hitel g. Sinko, župan središki, izmedi njegovih hvaležnih učencev pa brata dr. Rajha.
V	imenu tovarišev in Učiteljskega društva za celjski okraj, katerega mnogoletni član je -bil pokojnik, je pri odprtem grobu vzel slovo od njega predsednik društva, v imenu njegovih hvaležnih učencev g. dr. Štefan Rajh, s svojega stališča se je poslovil od njega tudi domači župnik.
Pokojnik je bil dober in zvest tovariš, blag prijatelj, zlata duša. Življenja breme, ki je tudi njega kruto pritiskalo, je nosil možato. Glave ni povešal. Z jasnim obrazom, z odprtim srcem, z ljubko šegavost-jo je sprejel prijatelja. Oživljajoča, ogre-ivajoča je bila njegova družba.
V bridkih urah je dal na ramo svojo ljubljeno puško in hajd v zeleni gozd po razvedrilo! Ali pa jo je mahnil v svojo vinsko gorico, ki si jo je z velikim trudom zgradil.
Kot sin nekdanjega »šomaštra« se je zgodaj vadil v skromnosti. Nikoli se ni silil v ospredje. Izbral si je ozek delokrog. Služboval je nekaj časa v Št. Jerneju in Špitaliču, potem pa se je preselil v sosednje Dramlje, kjer je deloval nad trideset let in vzgojil tri rodove.
Ker si bil skromen, dragi pokojni mi prijatelj, naj zadostujejo te skromne vrstice Tebi v spomin!
Počivaj mirno med tvojimi Dramelj-čani! Naj imajo v časti Tvoj spomin!
Fr. Brinar.
f Nadučitelj Ivan Benko.
Dne 16. t. m. je v Dekanih mirno preminul upokojeni nadučitelj tovariš Ivan Benko.
Benko je pričel svojo trnjevo pot učitelja leta 1869. v Dekanih. Za slovensko stvar idealen mladenič, je začel takoj ora-ti takrat še nerazorano ledino s tem, da je v vasi Dekanih gojil in poučeval slovenske narodne pesmi. Njegova žetev ni bila
brez sadu, ker od tiste dobe je vas Dekani na glasu narodno-zavedne vasi na Koprščini.
Ko je stopil pred 5 leti po 40 letnem neutrudnem delu na polju prosvete v pokoj, ga je vleklo zopet v Istro v Dekani. Med nami bivajočemu mu je bila dana prilika, da je še enkrat, in to ob 401etnici dekanske čitalnice, vodil svoj is tolikim navdušenjem izvežbani zbor. Majestozno je takrat nastopil in z obraza mu je zasijalo zadovoljstvo nad svojim za narod zaslužnim delom. Danes pa leži ta prvobo-ritelj za slovensko stvar v Dekanih v hladnem grobu — ali iz njegovega, ako-ravno mrtvega obraza odseva zadovolj-nost nad izvršenim delom in smehljajoče spi spanje pravičnega, prepričan, da je zadostil svoji narodni in kulturni nalogi. Tebi, zlata slovenska duša, bodi lahka slovenska zemlja in mir Tvoji duši! Preostalim pa najglobokejše sožalje!
„Zvonček" ob sklepu trinajstega letnika.
Uredništvo in upravništvo »Zvončka«, tega našega izbornega in krasnega mladinskega lista, piše v zadnji letošnji številki takole:
Ob sklepu trinajstega letnika.
Dolžnost nas veže, da se danes, ko zaključuje »Zvonček« svoj trinajsti letnik, prav lepo zahvaljamo vsem obilim svojim prijateljem, sotrudnikom in naročnikom zai vso pomoč in podporo, ki so nam ju izkazovali tudi v preteklem letu. Sicer jim je naša zahvala odveč, zakaj gotovo jih navdaja prijetna zavest, da so storili nasproti slovenski mladini dobro delo, podpirajoč in vzdržujoč ji list, ki jo uči iri zabava. In taka zavest je gotovo ,veo vredna nego besedna zahvala!
Tej zahvali takoj pridružujemo prošnjo. Čudno je, da še vedno ni med Slovenci splošnejšega zanimanja do mladinske književnosti sploh in do mladinskega lista posebe. Saj je vendar jasno kot beli dan, da je za splošno izobrazbo vsakogar lepa knjiga največjega pomena, toliko bolj je za mladino knjiga važna in potrebna;. To bi morala naša javnost vedeti. Svoje prijatelje torej prosimo, naj v svojih znanih krogih zbujajo zanimanje do našega! lista ter nam pridobe veliko novih naročnikov. Ni jim treba pretirane in nezaslu-žene hvale. List sam se naj priporoča! Zakaj toliko smemo reči, da za »Zvonček«; ob danih razmerah in razpoložljivih sredstvih ni mogoče več storiti. V listu imamo iz večine samo izvirne podobe, ki na.s(
III. slovenski protialko-holni kongres
priredita protialkoholna zveza »Sveta vojska« in Društvo zdravnikov na Kranjskem ob desetletnici protialkoholnega gibanja na Slovenskem. Čas kongresa: Nedelja 29. in ponedeljek 30. decembra 1912. Kraj zborovanja: Velika dvorana hotela »Union«. Vhod od spredaj: z Miklošičeve ceste.
I. Nedelja, 29. decembra: Ob 8. uri v
stolnici tiha sv. maša v namen kongresa. Pričetek zborovanja ob 9. uri dopoldne. Razpored: a) Dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika Društva zdravnikov dr. Demetra viteza Bleiweisa-Trsteni-škega. Nagovori oficialnih zastopnikov. Pozdrav zastopnika hrvaške protialko-holne organizacije. — Referati: 1. Janez Ev. Kalan: Zgodovina protialkoholnega boja na Slovenskem. 2. Dr. Avgust Levič-nik: Alkohol in tuberkuloza. 3. Ces. svetnik Gustav Pire: Alkohol s kmetijsko-go-spodarskega stališča. 4. Dr. Otmar Krajec: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih. b) Popoldne: 5. Sodni svetnik Fr. Milčinski: Alkoholizem, kapitalizem, biro-kratizem. 6. Dr. Anton Schwab (Celje): Poljudna zdravniška predavanja o alkoholizmu. 7. Učiteljica Antonija Štupca (Maribor): Zenstvo — v boj proti pijančevanju! 8. Skioptične slike o alkoholizmu. Kaže in razlaga L. Puhar. K temu predavanju je povabljeno posebno delavstvo. Zborovanje društva zdravnikov v »srebrni dvorani«. Zvečer v deželnem gledišču uprizoritev iz francoščine prevedene drame »Ubijalec« (alkohol) v petih dejanjih. Začetek ob pol 8.
II. V pondeljek, 30. decembra: Pričetek ob 9. uri zjutraj. Razpored: a) Dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika društva zdravnikov. — Referati: 1. Ravnatelj dr. Janko Bezjak (Gorica): Vpliv alkohola na vzgojo. 2. Učiteljica Antonija Štupca: Sveta vojska v šoli. 3. Naduči-telj Rudolf Horvat: Alkoholizem in politika. 4. Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem v katehezi. b) Popoldne ob 2.: 5. Dr. Anton Schwab: Fiziološki učinki alkohola na človeško, posebno na otroško telo. Demonstracija s preparati. 6. Učitelj Miloš Svanjak (Koroško): Alkoholizem na Koroškem in narodna obramba. Nato:
Občna zbora duhovske in učiteljske protialkoholne zveze. Razgovor: a) Zakaj protialkoholno delo tako počasi napreduje? b) Kako doseči, da bi se delo po celi deželi intenzivno začelo? c) Katero orožje proti pijančevanju dajejo sedanje postave.
Oficialni zastopniki in zastopniki društev so naprošeni, da bi se hoteli v prednji dvorani priglasiti.
Za pondeljek so posebno povabljeni gg. učitelji in katehetje, vstop je dovoljen .vsakomur.
Posebej so še povabljeni izvenkranj-ski Slovenci, ker shod je vseslovenski. — V pondeljek ob 1. uri popoldne v veliki dvorani sestanek izvenkranjskih zastopnikov. kjer se bodo zasnovale pokrajinske centrale za Štajersko, Koroško, Goriško in Tržaško.
Program je, kakor vidite, jako mnogovrsten, pa tudi vabljiv. 2e naslovi nekaterih predavanj so zanimivi. Predavatelji, smemo reči, so jako srečno izbrani. V prvi vrsti nastopijo gg. zdravniki-stro-kovnjaki, ki bodo položili našemu delu znanstven temelj. Mladinski protialkohol-ni organizaciji pa bo položil temelj peda-gogični strokovnjak dr. Bezjak. Zanimivo bo poslušati priznanega praktikusa ces. svetnika g. Pirca. Sod. svetnika Milčin-
stanejo veliko denarja, posebno ako so priobčene v barvotisku. A nam ni žal izdatkov, ker hočemo dvigniti »Zvonček« kar najvišje možno — saj je naš list namenjen slovenski mladini.
Za prihodnje leto imamo že zbranega precej gradiva, ki bo dajalo »Zvončku« vsebino. Ta mu bo raznovrstna, ker le taka zbuja in vzdržuje zanimanje. Poskrbeli pa smo, da, dobe naši naročniki prihodnjo številko v drugačni zunanji obliki. Naš vrli sotrudnik g. Ivan Erbežnik, učitelj na Bledu, je narisal za naš list novo naslovno stran, nove nadpisne in druge vinjete in okraske, da bo »Zvonček« prihodnje leto izgledal, kakor bi bil ves nov. Upamo, da napravimo s tem ljubi slovenski mladini novo veselje. Sploh se bomo držali načela, da bodi tako vsebina kakor oblika po možnosti popolna: v lepi posodi lepa hrana.
Podpirajte nas, da bomo mogli hitreje napredovati, da bo naše delo lažje in
uspešnejše. Uredništvo in upravništvo.
*
* *
Uvažujmo te besede! Storimo vsak svojo dolžnost, da pomagamo ljubi slovenski mladini do še lepšega in še popolnejšega lista!
skega pa že poznamo od zadnjega kongresa; njegova duhovita izvajanja poslušati je užitek. Zato opozarjamo, da bodo poslušalci vztrajali tudi popoldne. Škoda, bi bilo, zanimive govore, ki bodo popoldne, zamuditi. Škoda posebno za ženstvo, da bi ne slišalo govora, njemu namenjenega. Da bodo skioptične slike jako zanimive, je gotovo. Naj bi jih prišlo gledat zlasti delavstvo, tudi ljubljansko, tudi moško!
Intendanca deželnega gledališča je bila toliko prijazna, da je dejala za ta večer nalašč na program dramo protialkoholne tendence. Prav je, da tudi gledališče, ki ga vzdržuje dežela, od svoje strani služi naši ideji. Drama je jako efektna, pretresljiva. Ljubljančani in vsi udeležniki z dežele, ki bodo čez noč v Ljubljani, so povabljeni, da si jo gotovo pogledajo.
Sobojevniki in somišljeniki, pridite kar moč polnoštevilno in agitirajte za udeležbo!
Začeti moramo enkrat prav zaresen
protialkoholni boj po celi domovini! *
*	C
Poziv naprednemu učiteljstvu.
V nedeljo 29. in v pondeljek 30. decembra t. 1. se vrši v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« III. slovenski pro-tia&oholni kongres z bogatim vzporedom.
Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne.
Kot edini zastopnik naprednega uči-teljstva v odboru slovenske protialkoholne organizacije se usojam Vas, predragi tovariši in cenjene tovarišice, opozarjati na ta kongres, pri katerem se lahko prepričate, kako blagoslovljeno delo se vrši za dobrobit našega naroda potom te institucije. Ako bi se moglo to plemenito delovanje še bolj razširiti med našim slovenskim narodom, bi se le-ta tako okrepil kakor severna abstinenčna enako majhna naroda Danci in Norvežani.
Kot odbornik opazujem že nad dve leti sloven. protialkoholno organizacijo in javno moram priznati, da je ta popolnoma nestrankarska, ¡oziroma nadstran-karska kakršen je pač tudi sovražnik — alkoholizem, proti kteremu delujemo.
Početnik tega gibanja in sedanji predsednik gospod J. E. Kalan, dasi duhovnik, je — kakor ga poznam iz osebnega občevanja — odličen narodnjak in smelo trdim, da vodi njega le prava ljubezen do naroda slovenskega pri tem težavnem delu. On močno želi, da bi se Slovenci brez razlike stranke zavzeli za to delo. Ravno zaradi tega tudi hoče, dasi ima drugih predavateljev dovolj na razpolago, da govorim tudi jaz kot zastopnik naprednega učiteljstva. Njega boli, da se stvar proglaša za strankarsko, ker so jo slučajno započeli pri nas duhovniki.
Moj referat se glasi: »Alkoholizem in politika«. Konča se s pozivom: »Združimo se v tej prekrasni ideji in delovanju kakor naši bratje Čehi, ki smatrajo protialkoholno gibanje za kulturno delo prvega reda!«
Na snidenje torej!
S slovenskim abstinentskim pozdravom Vaš vdani tovariš
Rudolf Horvat, nadučitelj.
Nemška gimnazija v Gorici.
Vlada skrbi vedno pazno za nemške šole v Primorju. Te hoče obdržati in ob vsaki priliki dodati še kako novo nemško šolo. Tako postopa prav dosledno. Za to skrbijo pa tudi z vso vnemo nadzorniki Kauerjeve vrste, ki delajo po navodilih nemškega Volksrata.
Nemška gimnazija v Gorici! Kaj jo potrebujemo? Samo par nemških fantičkov je tu za prvi razired, vsi ostali dečki so ali Slovenci ali Italijani. Vlada pa hoče obdržati za vsako ceno nemško gimnazijo v Gorici. Dala je res Slovencem in Italijanom začetek gimnazij z materinim učnim jezikom in iz tega začetka postaneta dva zavoda: slovenska in italijanska gimnazija. Ali nemška mora tudi biti, pravi vlada in je bolj brižna za to nemško nepotrebno gimnazijo kot pa za potrebni drugi dve. Vlada računa na to, da je v Gorici nekaj nemških družin, uradniških v prvi vrsti; potem pa so tu drugih narodnosti uradniki, ki naj tudi pošiljajo svoje otroke v nemško gimnazijo; k tem se vjame nekaj otrok iz slovenskega dela dežele, nekaj iz furlanskega, pa bo živela nemška gimnazija v Gorici. Čudno, da so bili italijanski uradniki oni, ki so poslali svoje otroke rajši v nemški razred nego v italijanski: češ, da je to potrebno in če so kam prestavljeni, da more potem otrok brez ovir nadaljevati študije. To ne drži povsem, ali tako so se izgovarjali. Pripravnica je tudi še tu, ki naj da materiala nemškemu zavodu. Toliko nasploh.
Ali kam vse nastaniti, kam z vsemi temi dijaki? Vprašanje potrebe gimnazijskega poslopja v Gorici je že staro; to se pravi: poslopja moderno urejenega, primemo časom. Stara baraka v Šolski ulici je taka, da bi bilo edino pametno, podreti jo; menda vendar ne čakajo, da se podere sama. Toda tam so še vedno učne sobe in živo je v poslopju mladine. Sčasoma je prišlo do nakupa nekdanje Perkove vile ob poti proti Soškemu mostu za gimnazijsko poslopje. Vila je obsežna, lepa, se da urediti, in zadaj je prostora še za eno poslopje, in vrt je potem, gozdnato, v krasni leži. No vendar enkrat, so rekli; vendar enkrat smo dobili za srednjo šolo primerno poslopje, oziroma se še postavi na zdravem kraju nova moderna zgradba, da bodo naši otroci v zdravih prostorih! Kaka prevara!
»Corriere« je predkratkimi priobčil članek, v katerem govori o novo kupljenem poslopju in razlaga, da bo tam naj-brže — nemška gimnazija. Za njim se je oglasila »Gorica«, ožigosala namen ter povedala, da se njeni poslanci upro z vso silo nemški nakani. Ze prav! »Corriere« je zaključil svoj članek z vprašanjem, kako naj se imenuje tako postopanje? Časih se je imenovalo tako postopanje turško. Ali odkar je prišla Turčija v konkurz, kako naj se imenuje?
Stvar se že vleče precej časa in soditi moramo, da so vedeli ali vsaj pač slutili za namero vlade m Nemcev goriški poslanci. Šest državnih poslancev imamo, polno deželnih, slovenskih in italijanskih, in vsi ti imajo sveto dolžnost skrbeti za to, da ne bomo trpeli škode za svoj denar Nemcem na ljubo. Vlada je res zvita in Nemci tudi in časih se lažje razume Pythio nego besede visoke vladne skozinskoz nemško prožete gospode. Ali vendar smemo menda pričakovati, da naši zastopniki preprečijo škandal, da bi slovenski in italijanski gimnazijalec hiral v stari za-duhli podrtiji s profesorji vred, nemški pa bi bil negovan po modernih načelih v lepem1 zdravem prostoru.
Ta slučaj nam kaže zopet v čisti luči, kako Nemci z lahkoto vse dosežejo. Vse doseže, kar mu drago, le govorimo odkrito, tudi po naši slovenski in italijanski krivdi! Neki strah tiči našim ljudem v kosteh pred Nemcem1. Nikdar ni prave pozornosti in potem pravega odpora. In tako se zgodi da dobi Nemec v Gorici novo veliko lepo poslopje za svojo gimnazijo; domačin naj se uči v odljudnem kraju, da se ne bo nič naučil.
Kaj je res to, da je ono poslopje kupljeno pravzaprav za nemško gimnazijo? Kupljeno v ta namen že, to poudarjamo. Reklo se je pač, da je kupljeno poslopje v gimnazijske namene; ali sedaj pravijo Nemci, da je kupljeno zanje. In zraven si mislijo: zdravo poslopje bo vleklo vase tudi slovenske in italijanske dijake.
Da bi Italijani molčali, hočejo baje ne-. kaj časa držati v novem poslopju kak italijanski razred; tako bi bili udarjeni v glavnem Slovenci. Z Italijani hočejo slepomišiti, Slovenci morajo molčati, če ne, so nehvaležni — in tako bo rasla in cvetela nemška gimnazija v Gorici , . .
Kot en mož bi se morali upreti naši zastopniki na Dunaju iin v deželnem šolskem svetu. Kaj naj ostane samo pri žigosanju in obljubah v listih?--Ne čujemo
pa nič o potrebnem, nujnem odporu tam, kjer treba. — Po toči zvoniti je prepozno!
—č—
Vabilo
na peti občni zbor
„Slovenske Šolske Matice"
ki se vrši
v soboto, dne 28. decembra 1912, ob 3. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Predavanje g. prof. dr. K. Ozval-da: »Pedagoško in psihološko izobraževanje bodočih učiteljev.«
3.	Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju.
4.	Poročilo blagajnikovo o denarni upravi.
5.	Pregled in odobrenje letnih računov o društvenem gospodarstvu.
6.	Določitev nagrad za knjižna dela za bodočo upravno dobo.
7.	Proračun za prihodnja tri leta.
8.	Volitev: a) predsednika in osmih odbornikov; b) treh odborniških namestnikov; c) treh računskih presojevalcev.
9.	Nasveti posameznih članov, ki so se vsaj tri tedne poprej naznaniii odboru ter jih je ta odobril in postavil na dnevni red.
Zvečer istega dne bo učiteljski sestanek v prostoru, ki se določi pozneje.
Po treh letih stopa odbor zopet pred društvene člane, da jim poda verno sliko o svojem delovanju v četrti triletni upravni dobi in da sprejme od njih navodila za bodočo dobo. Zato vabi odbor vse dru-štvenike. da se v obilnem številu udeleže občnega zbora.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1912.
Odbor »Slovenske Šolske Matice«.
H. Schreiner.	Dr. Ljud. Pivko.
predsednik.	tajnik.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov na ladruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca novembra K 174.728'21.
Uradne are: Vsak četrtek od 7,3.-7,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
»Od kosa«. Št. 28, 29, 30 so sicer značilne, nihče pa jih ne bo pel. — Nabiranje narodnih pesmi ni tako lahko delo, kot bi kdo mislil, zato smo tem večjo hvalo dolžni Devu, ki nam je sedaj podaril že drugo zbirko narodnih pesmi, nabranih po tožni Koroški. Želim, da si jo pevci nabavijo, četudi je cena morda za mal zvezčič pesmic nekoliko previsoka. Tudi pevovodjem bi priporočal, naj eno ali drugo uvrste v pevske vzporede. Zal se nekateri pevo-vodje narodne pesmi sramujejo, zdi se jim prenavadna, dasiravno bi mnogokrat z njo dosegli večji učinek kot s kako težko, moderno skladbo, ki ji nešolani pevci niso kos. Naj harmonizirane narodne pesmi ne ostanejo le na papirju, izvajajte jih!	—ec.
V slovenskem deželnem gledališču
je minuli teden gostoval odlični član hrv. zem. kazališta v Zagrebu, E. vit. Cam-marotta, v Verdijevi operi »Traviata« (Alfred.) Nastop ljubljanski publiki priljubljenega pevca je tudi topot privabil v gledališče mnogo občinstva, ki z navdušenim aplavzom ni štedilo. — Za prihodnjo operno predstavo obljubljajo Offen-bachove »Hoffmannove pripovedke«.
Iz umetniškega sveta.
Slovenske narodne pesmi s Koroškega, nabral in četveroglasno za moški zbor postavil Oskar Dev. Cena 2 K. Založil Lavoslav Schwentner v Ljubljani.
Slovenci imamo že lepo število zbirk nabranih narodnih pesmi in mnogo prerekanja je že bilo o tem, kako naj slovensko narodno pesem harmoniziramo, toda vprašanje je še do danes nerešeno. Nestor naših harmonizatorjev — Zirovnik — je harmoniziral tako kot narod poje, preprosto. Drugi tenor ima vodilni glas, prvi tenor poje, kakor pravimo, »čez«, podsta-vil jima je bas in dodal še srednji glas, da je z njim izpolnil harmonijo. Hubad je uvedel narodno pesem v koncertno dvorano. njegova harmonizacija je umetna. Posnemati ga je hotel Pahor in je priob-čeval v nekdaj izhajajoči Gerbičevi »Glasbeni Zori« harmonizacije narodnih pesmi, ki so bile več kot prisiljene. Precej na pravo pot je šel Bajuk s svojim prvim zvezkom narodnih pesmi, ko jim je pa začel vpletati samospeve, je gotovo zašel predaleč, in tudi ona Devova zbirka, ki je izšla svojčas pri Schwentnerju, ima preveč umetniške harmonizacije. Kdo naj ima sedaj prav? Menda bo našel največ za-
govornikov princip, naj se harmonizira narodna pesem popolnoma preprosto, naj se ji ne podlaga umetnih harmonij. Všeč nam je kmetiško dekle, ki ima rožnato krilo, bel predpasnik, bele rokave in pisano ruto na glavi. Pa ji denite na glavo v premeru enega metra širok klobuk, kakršnega dame nosijo, okolo vratu ji obesite moderno boo, ji oblecite ozko krilo in obujte črevlje s 6 cm visokimi petami, vsak poreče: »Kako je grdo našemljena!« Primera je mogoče nekoliko drastična, ampak podobno je z umetno harmonizi-rano narodno pesmijo, če ostane samo melodija narodna in je ukovana v moderne harmonije. V takih okovih izgubi ves narodni značaj. Narodna pesem naj ostane narodna, umetna naj bo umetna.
Dev je v pričujoči zbirki, kar se tega tiče, precej zmeren, časih se pa vendar ne zaveda, da postavi preumetno. Nekatere pesemce so res lepe. Vesel sem bil številke 11 »Dober večer, luba dakle«, dobro bo donela št. 6 »Polječe je že za-leno«, lepa je št. 14 »Ptičice pojo«, intoni-rati bi jo bilo boljše pol tona višje v H-du-ru, prijetna je št. 15 »Čej so tiste stazice«, tudi št. 17 »Dečle, to mi povej« ni napačna. Narod, pesmi najneprimernejše so postavljene št. 1 »Od kneza Marka« in št. 5
BOŽIČNA PRILOGA. 525353^
Šolskega svetnika Ivana Koprivnika narodna zavest in njegovi gojenci.
Spominu svojega vzgojitelja — M. W.
Blagopokojni Koprivnik ni bil le vesten učitelj, temveč tudi odločen Slovenec. Njegovim gojencem bodi v zgled njegov značaj, zgledovati pa bi se smel ob vrlinah tega vzornega moža tudi marsikateri srednješolski profesor.
Šolski svetnik Ivan Koprivnik je bil svojim gojencem pravi prijatelj, in rado-voljno je poslušalo njegovo dobro srce vse naše težnje tudi takrat, kadar smo mu tožili o narodni nestrpljivosti, zapostavljanju in celo o žaljenju slovenske narodnosti in Slovanstva sploh na mariborskem, učiteljišču. Cut pravice in svobode materinega jezika je ob takih prilikah prevzel njegovo dušo in s pomočjo njegove avtoritete smo se njegovi gojenci uspešno pritoževali proti rohnečemu sovražniku Slovencev. Nekoč celo tako uspešno, da se je moral profesor N. vpričo letnika opravičiti za žaljivo rabljene besede in stvarno popraviti v letniku svoje predavanje o narodnostnem stanju Slovakov na Ogrskem.
Blagopokojnik je imel globokočutno narodno zavest in nikoli se ni sramoval ali pa se bal zavzeti za pravično narodno stvar na mariborskem c. kr. učiteljišču. Njegovi gojenci so se smeli k sicer jako strogemu profesorju zateči ob vsaki priliki, on se ni bal zastopati teženj slovenskih dijakov.
Naklonjena je bila usoda slovenskemu štajerskemu učiteljstvu, da je poslala na c. kr. učiteljišče v Mariboru tako vrlega, odločnega in značajnega Slovenca Ivana Koprivnika. Dragi štajerski tovariš! Bodi si svest, kdo je bil tvoj učitelj, kdo ti je netil čut domoljubja in ponos, da si Slovenec. Ako kreneš za njim v narodnostnem oziru, počastiš najlepše njegov spomin, najlepši venec položiš v svoji skromnosti na njegov sveži grob!
Spričo vseh težav, ki jih ima profesor na takem zavodu, kakor je naše moško učiteljišče v Mariboru, je dosegel Ivan Koprivnik vkljub vsemu lepo odlikovanje: postal je šolski svetnik.
Ob njegovem umirovljenju nas je veselilo njegovo odlikovanje, ob njegovi gomili pa se krči naše srce in mučne misli nas obhajajo, ker izgubljamo naše najboljše može.
Bodi mu slaven spomin!
Pogled nazaj in naprej.
Živimo v burnih časih. Smelo trdimo, da ostane leto 1913. v zgodovini našega naroda in Jugoslovanov sploh kot blesteča zvezda na nebu. Hudo je danes v socialnem življenju. Denarja ni; denarna kriza mori in tlači človeško družbo; draginja je neznosna; politiško obnebje je mračno — huda nevihta preti — svetovna vojna grozi; narodi — zlasti avstrijski — so napojeni z medsebojnim sovraštvom; politiška morala je pod ničlo. Resni so časi, resno in preudarno mora biti tudi naše delo. Učiteljstvo ima važen poklic v človeški družbi: odgojevati naš narod in ga voditi v srečnejšo in boljšo bodočnost. Imeti moramo vedno pred očrni celoto našega naroda, njegovo srečo in blaginjo, ljubezen za domovino in domačo grudo, ljubezen za narodov jezik — in iskreno ljubezen za vse njegove svetinje — za svobodo zlato!
Danes so oči vsega sveta obrnjene na Balkan. Tu se gode neverjetne reči. Naši bratje po krvi so premagali krutega zatiralca — Turka. Mogočen in ošaben je bil Turek, niti na misel mu ni prišlo pred začetkom vojne, da bo tako hitro ponižan — premagan — uničen. Kruto je sedaj maščevana vsa prelita kri, maščevane so krivice, in zadoščenje uživa sedaj zatirani naš krvni brat. To je vesel pojav v sedanjih žalostnih dneh. Čudno se nam dozdeva vse to, a če pogledamo stvari do dna, vidimo, da so to posledice naravnega razvitka. Kje so dobili neki naši krvni bratje toliko moči za izvršitev tega velikanskega podjetja, ki mu zgodovina nima para? Oni so dobili moč v trpljenju in krivicah. Pred 523. leti je pridrl Turek iz Azije v Evropo. Osvojil si je polagoma Balkan ter je hodil plenit, morit in požigat nad 200 let tudi v naše kraje. Zgodovina nam pripoveduje koliko gorja so pretrpeli naši očetje, naša Avstrija in naši krvni bratje od krvoločnih Turkov. Danes je maščevano vse trpljenje in gorje! V trpljenju in krivicah so dobili moč naši krvni bratje. Trpljenje in krivice so jih združile, da so bili enega duha in ene misli za osveto. Kdor je bil z njimi, je bil njihov brat, kdor je bil zo-
per nje, pa izdajica. Gorje izjlajici! Bežati je moral, drugače je bila smrt gotova. »Poturica je hujši od TurkaJ« je na Balkanu znan pregovor. Kdor je bil prijatelj Turkov je bil Poturica in izdajica. Zaradi neznosnih krivic in trpljenja je bilo Po-turic in izdajalcev čimdalje manj, zato so se pred nosom Turkov pripravljali na osveto — na boj, da ni ta niti slutil o moči Raje. Trpljenje in krivice so združili štiri mala kraljestva v velikansko, nepremagljivo moč, ki je zadala Turku smrten udarec.
Ali je bilo pri nas kaj bolje, kakor je bilo nekdaj pod Turkom? Tudi mi čutimo gorje, trpljenje in neznosne krivice kot naši krvni bratje na Balkanu. Imamo svojo domovino, a nismo gospodarji sami, tujec nam reže namesto pravice — krivico. Noče dati našemu narodu šol za izobrazbo; noče enakopravnosti poznati v narodnih zadevah. Naš jezik zasramujejo, našo narodnost ponižujejo. Turek se ni brigal za šole, jezik in narodnost naših krvnih bratov na Balkanu, v tem oziru je vladala pod njim popolna svoboda. V tem oziru je torej pri nais slabši kakor pod Turkom.
Turek je sovražil kristjana kot psa in ga je tudi imenoval psa! Tujec je zase-jal pri nas v verskih zadevah ljuliko razdora, da se zaradi vere gledamo kot pes in mačka. Vsi smo sinovi enega naroda in smo skoraj brez izjeme ene vere — katoliki smo po imenu, a ne po delih! Kdor bere naše politiško časopisje, bi se moral razjokati zaradi nesloge krvnih bratov. Dlako iščejo v jajcu, liberalec zabrusi klerikalcu brezverstvo v obraz in nasprotno. »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima,« pravi naš pregovor. Tujec ima dobiček in se porogljivo smeje v pest, ker mu ljulika rodi toliko obilega sadu. Veliko mreno ima na očeh, kdor ne vidi tega. Ravno zaradi vere vlada pri nas tako so-vraštvo in nesloga, da je vrag lahko vesel. Klerikalec sovraži liberalca, čeprav mu vera veli ljubiti svojega bližnjega; nasprotno vidi liberalec klerikalca kot hinavca, ki zlorablja vero v svoje sebične namene. Premalo trpljenja in krivic uživamo, zato smo še razdvojeni!
Najhujši boj bijejo proti učiteljstvu naprednega mišljenja. Ono je zasramo-vano od nasprotnikov zlasti glede vere. Prebacivajo m,u, da je brezversko, svobodomiselno, ki pohujšuje mladino, narod in dela zdražbe, prepire in še mnogo drugega. Ali je pa to res? Ne, to je samo obrekovanje! Na tisoče ovadb je bilo pri šolskih oblastih proti učiteljstvu, a skoraj brez izjeme so bile zavrnjene kot laž. Zanimivi so bili slučaji, kako so nasprotniki učiteljstva kovali ovadbe, iskali zločinov, podpihovali otroke, krivo pričevali, de-nuncirali in bili do skrajnosti škodoželjni — vse na verski podlagi. Kdor je bil kaj malega kriv, je bil izgubljen. Nastavili so mu nož na vrat: »Drži z nami ali si ob službo!« Premeniti je moral svoje prepričanje, postati je moral hinavec — Poturica, izdajalec svojega stanu! — Ti se zo-vejo sedaj katoliški učitelji! Hvala Bogu, s tem so se očistile naše vrste! Trpljenje in krivica dajeta moč! Preganjanje in storjene krivice so nas ožje združile v veliko, nepremagljivo silo, v avstrijsko učiteljsko slovansko organizacijo, ki šteje sedaj nad 28.000 članov. To je delavna veleila ki smo nanjo ponosni, ki ji zaupamo ter z njo stojimo in pademo. Pomilu-jemo novodobne katol. učitelje, ki so iz strahu pobegnili iz naše organizacije; one pa, ki so iz kruhoborstva in hinavstva premenili svojo barvo — preziramo kot Poturice, ker so izdajice svojega stanu, ki jim je vera le sredstvo in stran-karstvo hinavska krinka. Sedaj triumfi-rajo, ker uživajo protekcijo in Judežove groše draginjskih doklad. Mi se pa tolažimo s temi, da je bil tudi Kristus prodan za 30 srebrnikov, je bil križan, je trpel do smrti, a so vkljub vsemu temu ostali njegovi nauki. Nas veže zavednost, da trpljenje in krivice dajajo moč, ki prejali-slej vržejo ob tla tirane in stro okove krivic v prah!
Naši krvni bratje na Balkanu so pravoslavne vere, so torej kristjani. Iz svoje vere in iz ljubezni do svoje zemlje so črpali moč od rodu do rodu — do sedanje zmage. Pri vsakem narodu je narodnost svetinja, ki jo je treba smatrati ko nedotakljivo last narodne inividualnosti. Geslo naših krvnih bratov je: »Za krst častni in svobodo zlato!« Naša dolžnost je odgojevati naš narod v zmislu Slovanstva in po zahtevah § 1. državnega šolskega zakona, kakor smo to oficialno in programatično izrekli na Zavezini skupščini v Novem mestu. Prisegi, dani šolskim zakonom, ostanemo zvesti do zadnjega diha. S takim delom in tako vzgojo izbijam'o svojemu smrtnemu nasprotniku
orožje iz rok. On ima vero le za vado in krinko razdora. S tem ponižamo Poturice, ki bahaško nosijo katoliško ime za svoj trebuh in korito. Napadali so nas po časopisih, sramotili nas, škodovali nam na časti in poštenju, jemali ugled, tožili in nas prezirali, a mi smo ostali trdni kot skala, zlomili so vse svoje orožje ob naši neupogljivi značajnosti! Njih je sram, ne upajo nam pogledati v oči, ker smo ponosni na moralno zmago, smo ponosni na svoje uspešno delo in na svoj značaj. Sram jih je, še rujejo in bodo rovali proti nam, a mi se jih ne bojimo, ker se zavedamo, da je naše delo za narod pravo, plemenito in dobro, se zavedamo, da smo v trpljenju in krivicah potali močni, in smio gotovi, da krivice stare osveta, da je zmaga naša, a ne podlih duš!
V novejšem času so se izmislili nov napad v koledarju »Družbe sv. Mohorja«. To je delo podlih duš! Namen je prozoren: jemati nam ugled v očeh ljudstva, razglasiti nas za brezverce, pohujšljivce, veri in narodu nevarne. Vsega tega smo že vajeni. Pri tej priliki naj povemo, da je neki cerkovnik pisatelju te razpravice izjavil o knjigah »Družbe sv. Mohorja« zadnjih let sledeče: »V prejšnjih letih smo komaj čakali na knjige sv. Mohorja, sedaj pa niso nič več take, slabe so, dia jih ne maram niti brati.« In taka je splošna sodbai Strankarstvo se ubija samo. Za nas je ta družba odslej mrtva in brez pomena. Ako bi katero društvo pisalo o duhovščini kaj podobnega, bi duhovščina kot en mož napovedalo društvu bojkot. Tako storimo tudi mi! Vera in klerikalna zagrizenost se ločita kot noč in dan!
Sijajna zmaga naših krvnih bratov je zmešala glave našim narodnim nasprotnikom. Vpijejo na vse grlo, da smo mi Jugoslovani postali dinastiji, prestolu in državi nevarni; predbacivajo nam ire-dentizem in panslavizem zaradi tega, ker se veselimo s svojimi krvnimi brati na Balkanu sijajnih zmag, se veselimo, ker je turška Raja postala svobodna. Ako so se smeli veseliti Nemci zmag 1870. I. nad Francozi, menimo, da imamo isto pravico se mi veseliti zmag naših krvnih bratov. S tem pa še ni rečeno, da smo mi odpadniki dinastiji, prestolu in državi nevarni. Nasprotno, mi se zavedamo sedaj naših krivic, trpljenja, preganjanja in želimo biti v naši državi z drugimi narodi enakopravni. Ker mi natančno plačujemo davke v krvi in denarju, zahtevamo svojih pravic, ki nam pripadajo. Naši pra-dedi so nam zapustili domovino, za katero so prelivali kri in so trpeli neizrečene muke v turški in tlačanski dobi.
Mi smo njih potomci, zlomili smo okove tlačanstva, smo srečno prebili dobo narodne nezavednosti, srno stopili na lastne noge kot kulturni narod, in kot taki zahtevamo svojih pravic. Dovolj je trpljenja in krivic! Dovolj je tudi prostora za nas vse v Avstriji, mi ne želimo priti pod tujo vlado. Mi se veselimo zmag naših krvnih bratov, a želimo biti tudi mi svobodni kot oni v naši državi pod žez-lom in vlado Habsburškega rodu. Mi ne vpijemo »Heil Hohenzollern! Deutschland über alles!« Ne pojemo »Die Wacht am Rhein«. Tako vpijejo in pojejo isti, ki nam predbacivajo iredentizem in nelojalnost. Mi hočemo biti in ostati dobri Avstrijci, a zahtevamo enakopravnost in svojih pravic, ker se zavedamo svojih moči in ker nas druži narodna zavednost. Na našo državo nas veže zgodovina, ljubezen do vladarja, naša domovina, pa tudi prestalo trpljenje. Krivic pa, ki smo jih doslej uživali, nočemo uživati več!
Nekaj zelo čudnega je opažati sedaj tudi na naših politiških nasprotnikih. Vajeni smo sicer pri klerikalcih na menjavo barv, a preobrat v sedanjem času nas je v resnici presenetil. Ljudje, ki so še pred kratkim razvpili vsakega naprednjaka za državi nevarnega, ako je govoril samo o Srbih, so postali čez noč Srbofili. Pišejo ognjevite članke o Srbih in Jugoslovanih sploh, napadajo in pobijajo napačno vladno politiko, in tisti, ki so imeli narodnost za paganstvo, so sedaj skrajno narodni. Sedaj so popolnoma naših nazorov oni ljudje, ki so nas preganjali, črnili, obreko-vali. Ta velikanski preobrat! Ako jim dovolj glasno zatrobimo v ušesa, da so se prej motili, dta so bili krivični — morda bodo kaj slišali? Morda nas bo skupno trpljenje in neznosna teža krivic zedinila kakor naše krvne brate na Balkanu? Da bi se to le čimpreje zgodilo! Resni so časi, resno naj bi bilo tudi naše skupno delo!
gggg	" sS^f	" •"«"TL?
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
'¡s Si iS 158 M ¡S&Ü • i SSlš „ j
Trst sprejet za sedež laške univerze!
V	pododseku za laško fakulteto je profesor dr. Waldner stavil predlog, da se Dunaj kot sedež laške fakultete v zakonitem predlogu črta in je dejal, da se tudi njemu zdi zdaj Trst najbolj primeren.
Poslanec Masaryk, ki se je bil iz Bel-grad vrnil, je izvajal, da v laški univerzi v Trstu ne vidi nobene nevarnosti za Jugoslovane, marveč meni, da bo ta fakulteta le pripomogla k zbližanju obeh narodov.
Pittoni je izjavil, da je jako vzrado-ščen, da vlada zdaj splošno razpoloženje za Trst in upa, da se bo tudi vlada temu prilagodila.
Pri glasovanju se je nato soglasno sprejel kot sedež univerze Trst.
Dr. Korošec, ki je v zadnji seji odsek zapustil, ker se vlada in druge stranke na jugoslovanske zahteve niso hotele ozirati, ni bil navzoč.
V	laških krogih se z velikim poudarkom kolportira nek članek »Corriere della Sera«, v katerem je rečeno, da je želeti, da avstrijska vlada, upoštevajoč pomen trozveze, ustreže laškim nacionalnim željam v monarhiji.
iz naše organizacije.
kranjsko.
Deželno »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v »Narodnem domu«, pritličje na desno. Poleg običajnih točk bo na dnevnem redu tudi razgovor: O naših okrajnih konferencah, porča tov. L. Jelene. — K prav mnogo-brojni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani bo imelo svoj letni občni zbor dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v »Narodnem domu«, pritličje na desno, z običajnim dnevnim redom. — K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
Štajersko.
Ptujsko učiteljsko društvo je sklenilo
pri svojem zborovanju dne 5. decembra odposlati enega člana učiteljskega društva o priliki sklepanja o gmotnem učiteljskem vprašanju v deželni zbor štajerski, kakor je storilo dalmatinsko učiteljstvo. Volil se je tovariš predsednik Ivan Klemenčič. Učiteljsko društvo se obrača na Zvezo in to-variška društva, da storijo enake korake. Društvo se je obrnilo tudi na Zavezo, da ta zahteva zadoščenja od družbinega odbora sv. Mohorja zaradi povesti »Preslep-ljeni in oteti« v družbinem koledarju 1913.
Učiteljsko društvo za celjski okraj ima v ponedeljek dne 6. januarja, ob 11. uri dopoldne v okoliški šoli celjski svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Tekoče društvene zadeve in vprašalna skrinjica. 3. Poročila funkcionarjev, določitev članarine in listov, ki se naroče. 4. Volitev odbora za leto 1913. 5. Opombe k sestavljanju letnega računa krajnega šolskega zaklada; poroča Fr. Bri-nar. 6. Slučajnosti. Občni zbor je važen, to upoštevajte! Tisti, ki se že dlje časa niste dali nič videti, pridite vsaj sedaj! Fr. Brinar, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo 5. t. m. Navzočih je bilo 16 tovarišev in 10 tovarišic. Kredsednik pozdravi navzoče, posebno pa še goste: gdč. Visenjakovo, gdč. A. Lebarjevo, gdč. Drobničevo in tov. S. Kerblerja ter jih vabi v delokrog organizacije. K društvu pristopijo tov. A. Lebar, Drobnič, S. Kerb-ler. Predsednik čestita novoimenovanemu nadučiteiju tov. I. Gorupu na Polenšaku. — Nato se prečita dopis Zveze glede prispevka učiteljskega društva. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri. Tov. V. Kajnih nam je podal obširno in vestno poročilo o zborovanju Zaveze. K točki »Iz vseh kotov našega okraja« je govoril predsednik tov. Klemenčič ter nas v splošnem seznanil z delovanjem učiteljstva ptujskega okraja. Tov. Klemenčič je govoril nato o našem žalostnem gmotnem stanju. Omenil je sankcijo zakona učiteljskih plač v Dalmaciji in na Koroškem ter podal pregled plač državnih uradnikov v Avstriji. Primerjal je tudi plače^ dalmatinskega učiteljstva s plačami na Štajerskem po vladnem osnutku »Lehrerbunda«. K temu poročilu se je sprejela resolucija: O priliki zasedanja deželnega zbora pošlje učiteljsko društvo za ptujski okraj svojega, zastopnika v Gradec, da prisostvuje pri sklepanju o regulaciji učiteljskih plač. Voli se soglasno tovariš Klemenčič. — (Isto naj bi sklenila vsa učiteljska društva.) Sprejela se je nadalje soglasno tudi sledeča resolucija: Učiteljsko društvo naj se obrne na vodstvo »Zaveze«, da zahteva zadoščenje
od »Družbe sv. Mohorja« zaradi povesti »Preslepljeni in oteti«.*) — Predavanje o kletarstvu se preloži. Ravnotako se preloži predlog tovariša Selinška na prihodnje zborovanje, ki se vrši januarja 1913.
Popoldne ob 2. uri se je zbralo učitelj-stvo v Konrad Furstovi kleti.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem poživlja slov. štajersko učitelj-stvo, naj ne pozabi v svojih zborovanjih poudarjati da v to poklicani činitelji še vedno niso ugodili njega zahtevi po izboljšanju obupnega gmotnega stanja. Kjer kaže, naj se podajo učitelji kot zastopniki okr. učit. društev k svojim poslancem ter jih poskusijo pridobiti za našo stvar. Saj pa vendar nimajo vsi okamenelih src in ako, tudi te moramo omehčati. Učiteljstvo naj se udeležuje pridno shodov in zborovanj nam naklonjenih društev ter pri vsaki priliki pojasnjuje škodo, katero trpimo ne le mi, ampak ves narod, vsled nedelavnosti deželnega zbora. Vsakdo pa greši na naši organizaciji in stanovski zavesti, kdor podpira posredno ali neposredno delovanje društev, v katerih se nahajajo šoli in učiteljstvu sovražni elementi. Ne le Zveza, ne le posamezna učiteljska društva, ampak vsak član našega stanu je dolžan storiti vse, kar pospešuje dosego našega za-željenega cilja!
Srednješolski vestnik.
** Odlikovanje. Deželni šolski nadzornik Fran Hubad je dobil naslov in značaj dvornega svetnika.
** Društvo slovenskih profesorjev ima svojo letošnjo redno glavno skupščino dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v >Na-radnem domu« v Ljubljani. Eventualni sa-mostalni predlogi naj se v smislu § 11, al. 4, društvenih pravil, odboru javijo vsaj teden dni pred skupščino.
Književnost in umetnost,
»Zvonček« objavlja v zadnji letošnji številki to-le izbrano in bogato vsebino:
I.	Fr. Roječ: Na Jurčičevem domu. 2. Gruden. Vinjeta. 3. Ivo Trošt: Božič, ti si zmerom lep! Povest. 4. Iva: Bolgar. 5. Ivo Trošt: Nebotični velikani (s podobo). 6. Cvetko Gorjancev: Zlate rože. 7. M.: Jubilej slovenske učiteljice (s podobo). 8. Podoba. 9. Tone Rakovčan: Miklavževo. 10. Fran Košir: Sličica iz vaške krčme. 11. H.: Fanika pa njen maček. 12. Simon Palček: Gojko po zimi. Pesem s podobo. 13. Iva: V Bosno! (S podobo.) 14. Davorinov: Vprašanje. Pesem. 15. Ivo Trošt: Mak in pšenica. Basen. 16. Davorinov: Na poljane snežec pada. Pesem. 17. Tone Rakovčan: Zelja. Pesem. 18. Pouk in zabava: Rešitev in rešilci. — Veseli dogodki iz naše šole. Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ob sklepu trinajstega letnika.
Balkansko-slovanska številka »Slovana«. »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je vstopil v svoje
II.	leto. Prvo številko tega novega letnika, ki je pravkar izšla, je posvetil večinoma slavi balkanskih Slovanov. Na čelu lista čitamo času primerne pesmi Zgurove: »Kliče vila kraljeviča Marka«, »Klic k svobodi« in »V plamenih ves žari Balkan«. Za njimi je načelno važni članek »Marko-vanje«. Tudi članek »Mlada Breda« kaže edinstvo Jugoslovanov. Tej vsebini se prilegajo umetniške ilustracije, zlasti stari Jug. Bogdan, prerokujoč zmago in slavo, pa krasne stare srbsko-bolgarske gradine, spomini starih časov. Popolnjujeta jih sliki iz Zagreba, umetnini Crnčičevi: Kamonita vrata in Pod zidom. Uredništvo tolmači obširno vse te slike v listku. »Slovan« zasluži, da ga vsestranski podpiramo. Cena mu je na leto 12 K.
Zbrani spisi J. A. Komenskega.
»Ruska šola« je priobčila na strani 50—51 svojega letošnjega letnika sledečo oceno N. Bachtina: »Ustredni Spolek jednot učitelskych na Mrave« je podvzel velevažno nalogo, ko je sklenil založiti kritično in znanstveno izdajo zbranih spisov svojega velikega rojaka. Spisi so znova urejeni in prirejeni po izvirnikih, opremljeni z uvodi, varijantami, bilješka-mi, bibliografijo, faksimili in ilustracijami. Latinski spisi izidejo v originalu s potrebnimi prevodi v češkem jeziku, važnejša latinska dela pa izidejo v novem češkem prevodu, ki ga je oskrbel J. V. Novak, profesor v Pragi. Glavni urednik celotne izdaje znamenitfi poznavalec J. A. Komenskega vseučiliščni profeso*r, doktor filozofije in teologije J. Kvačala, ki je napisal že mnogo znamenitih študij o šolniku Komenskem. Vrhutega pa uredi posamezen zvezek še posebej določen urednik.
Opozarjamo na to prvo znanstveno izdajo zbranih del J. A. Komenskega tudi slovensko učiteljstvo in razumništvo, zlasti pa knjižnice, ki bi ne smele biti brez
Glej zadevni poziv na drugem mestu!	Uredn.
spisov Komenskega — tega največjega reformatorja in takorekoč očeta moderne ljudske šole poleg tega pa tudi dosedaj nedosežnega filozofa-pansofa, ki je deloval na vseh znanstvenih poljih, ki jih je skušal prilagoditi vsem; o njegovem delu je pisal sam veliki filozof Leibnitz: Pride čas, Komensky, ko te bodo slavili in poveličevali ljudje za vse, kar si storil, upal in želel!
Vsi spisi J. A. Komenskega so razdeljeni po vsebini v naslednje skupine: zvezki I.—III. obsegajo filozofska dela, IV.—XI. pedagoška, XII.—XIV. nabožno znanstvena, XV.—XVIII. dela praktične vsebine, XIX.-XXII. apokaliptična, XXIII. zvezek pesniška, XXIV. zgodovinska, XXV. politiška dela, XXVI.—XXX. zvezek obsega korespondenco, zapiske, odlomke, dodatke ter stvarni in osebni register celotne izdaje.
Ker bode celotna izdaja izhajala več let, na leto sta sedaj preračunjena dva zvezka, o omogočeno, da si pribavijo to znamenito izdajo tudi manj imoviti.
Dozdaj so izšli trije zvezki in sicer: XV. zvezek, ki obsega naslednja češka dela: »Listove do nebe«; (razprava o socialnem vprašanju), »Pfemyslovani odo-konalosti kfestanske«, »Nedobytelny hrad« a »Truchlivy« (zabavni spisi) »La-byrint sveta a raj srdce« (najpopularnejše češko delo J. A. Komenskega; »O sirobe«, »Hlubina bezpečnosti«, »Vyhost svetu«. Ta zvezek obsega 520 strani s šestimi prilogami in stane K 8, vezan K 9.
VI. zvezek vsebuje 6 pedagoških del J. A. Komenskega in sicer latinskih, katerim so pa dodani češki uvodi, češke bilježke in češki register; vsebina je naslednja: »Leges gymnasii Lesnensis«; »Didactica«, disertatio »Diogenes Cyni-cus« in »Abrachamus patriarchia«; (zadnji dve deli sta šolski igri), »Regulae vitae«, kjer razpravlja o življenski modrosti. V tem zvezku je tudi znameniti spis »Linguarum Methodus novissima« poleg didaktičnih najznamenitejši spis Komenskega, spis, ki vsebuje mnogo več, nego bi kdo sklepal iz naslova. Ta zvezek obsega 557 strani z eno prilogo ter stane K 10, vezan K 11.
XVI. zvezek vsebuje čeških spisov o zvezi bratov in sicer: »Rad Jednoty« (češke in latinske razprave o zvezi» Čeških bratov«); Haggaeus redivivus in »Otazky o Jednote« (kritiške bilježke Komenskega o nedostatkih in napakah ter o nalogah zveze čeških bratov) »Ohlašeni« in »Cesta pokoje«, dva vozrna polemična spisa. Ta zvezek obsega 536 strani ter stane K 8, vezan K 9.
Poleg celotne izdaje zbranih del Komenskega izdaja »Ustredrni Spolek jednot učitelskych na Morave« tudi znanstveni zbornik: Arhiv pro badani o živote a spisech J. A. Komenskeho (»Arhiv za raziskovanje podatkov o življenju in delih J. A. Komenskega«), ki ga urejuje vseučiliščni profesor dr. J. Kvačala. Doslej sta izšla dva zvezka »Archiva« (zvezek po K 1) z naslednjo vsebino: I. Program »Archiva«, o pravem pojmovanju nabožne vzgoje J. A. Komenskega, Val. Magni in njegove polemike s Komenskim, dodatki k razmerju med Karlom Gustavom in Komenskim, manjše biografske razprave, bibliografija, literatura, dostavek. II. Prispevki k zgodovini Grabikovih prikazni, vpliv učnih knjig J. A. Komenskega na ruske šole za čajsa Petra Velikega, manjše razprave: monogrami Komenskega, njegova elegija na smrt, S Rakoczyja, bibliografija, literatura; zgodovina naše izdaje zbranih del J. A. Komenskega.
Vsi doslej izšli zvezki zbranih del J. A. Komenskega so najlepši dar učitelju za Božič zvezek XV. mora zanimati vsakogar, VI. zvezek mora zlasti zanimati klasične filologe, XVII. zvezek pa je znamenit radi zgodovinsko važne vsebine.
Za Božič izide že IV. zvzek; ta bo obsegal češko-latinsko »Didaktiko« in »In-formatorium školy materske« (v češkem latinskem in nemškem jeziku; ta zvezek je važen za učitelje in stariše!
Naročila sprejema: Uprava »Veške-rych Spisu J. A. Komenskeho« ve Zline, Morava.
Učiteljskim organizacijam in njih članom dovoljujejo se zlasti pri skupnih naročilih znatni popusti.
Politiški pregled,
*	Avstrijski »Rdeči križ« je odpoklican iz Sofije; odpotuje dne 22. t. m.
+ Vsled napetega položaja., ki vlada med našo državo in Srbijo, trpi naša trgovina. Na Dunaju je šlo mnogo veletrgovin pod zlo. Tudi razne banke trpe veliko pomanjkanje denarja. Špekulantje na dunajski borzi so zbegani, ker so razne akcije padle.
*	Profesor Masaryk in dr. Tre^č-Pavičič v Belgradu. Masaryk je bil v Bel-gradu in za njim še dalmatinski poslanec
Tresič-Pavičič, da se tam poučita o mišljenju Srbov glede na sedanji kritični položaj.
+ Takozvani »nemški« Dunaj. Dne
25. listopada t. 1. se je vršila v strokovnem društvu dunajskih krojačev, ki šteje preko 15.000 članov, volitev društvenega predsednika. Pri volitvi je zmagala opozicija, vedena od Čeha Spevaka,. ki je bil tudi izvoljen. Drugo stranko je vodil tudi Čeh Zeman. Res karakteristično za nemški Dunaj.
* Izgube Bolgarov. Ugibljejo koliko je padlo bolgarskih junakov na bojišču, koiiko je ranjenih. Dr. Marval, zastopnik Rdečega križa, je mnenja, da imajo Bolgari 20.000 mrtvih in 50.000 ranjencev. Najbrže pa bo število mrtvih večje.
Jubilejska samopomoč.
Dne 13. decembra je umrla članica gospa Alt Klementina (37, smrtni slučaj); njenemu soprogu tov. Alt Aleksandru, v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu se je v mislu § 3. društvenih pravil izplačalo 486 kron.
V kratkem prejmete člani položnice, potom katerih blagovolite plačati donesek za prihodnji slučaj smrti (§ 4. društ. pravil).
-Veliko članov pa še ni plačalo za
zadnja dva smrtna slučaja; dolg se jim bo označil na položnicah in potem naj store svojo dolžnost.
Prijave in sploh vsa pisma naj se naslove na načelnika tov. Ivana Schmei-deka, učitelja v Krtini, pošta Dob pri Ljubljani.
Obrambni vestnik.
** Še nekaj o »Družbi sv. Mohorja«.
Kako sodijo o »Družbi sv. Mohorja« drugod, evo dopisa, ki ga je prinesel »Slov. Narod« v 284. Številki s Koroškega: »S povestjo za slovensko ljudstvo v Koledarju družbe sv. Mohorja »Preslepljeni in oteti« se čutijo, kakor je bilo pričakovati, učitelji razžaljeni. Dr. Pregelj s tem svojim strašno naivnim umotvorom pač ni imel sreče in takih reči mu ne bode v vlaku, ko se prvokrat vidita, pripovedoval noben še tako blebetav stari župnik. Na družbo je zdaj prišla vrsta, da enkrat pove, kdo odločuje prejem rokopisov, ali kak odsek, ali samo naš »slovenski monsignore?« — Gotovo je pa tudi, da se je s tisto »povestjo« poverjenikom (župnikom) delo zopet zelo otežkočilo, zlasti tistim, ki hočejo z učitelji v miru živeti! Monsignore že štiri leta s svojimi »molitveniki« ljudstvu nekaj obljubuje, kar nima, in ljudje se potem hudujejo čez poverjenike. Kakor lani tisti molitvenik za šolarje! Dajte kateremukoli »duhovniku Krške škofije« tri stare molitvenike in pa škarje, in v teku ene ure bo imel to gotovo, kar je ljubi mladini »sestavil misgr. V. Podgorc«. In letos ta »žajf-nica«; javna dostojnost bi morala zabra-njevati, da funkcionarji družbe vrivajo svoja dela, ta pa že dela tako štiri leta! — Zdrami se torej »Odbor družbe svetega Mohorja« in po zgledu svojih slavnih prednikov dajaj račun od svojega hiševa-nja. Kdaj so bile odborove seje? Kaj se je sklenilo? Kaj sprejelo? Kaj odklonilo? Kaki so odseki? Kako se pograbi denar? To vse zanima tudi že preproste ljudi. Usode-polno bi bilo za vse Slovenstvo, če bi začela družba propadati, in nečastno za tiste, ki v svoji brezbrižnosti prepuščajo vso odgovornost enemu človeku!« — Dobro povedano! Zanimivo je, da tudi klerikalni »Slovenski Učitelj« graja omenjeno Pregljevo povest. Poročujoč o zborovanju kamniške podružnice »Slomškove Zveze«, ki je zborovala 19. nov. 1.1. v Domžalah, piše »SI. Uč.« v 12. št., da se je sklenilo svetovati »Dr. sv. M.«, »da ne bi več izdajala spisov, ki bi, kakor letošnji spis dr. Preglja »Preslepljeni in oteti«, poniževal učiteljski stan. Hud poper in od 'klerikalne strani! . . . Toda še nekaj! »Družba svetega Mohorja« dela, kakor znano, propagando za abstinenco. Tudi za leto 1913. je prinesla tendenciozen spis »Alkohol in njega vpliv na človeško telo«. A glejte spaka! V istem koledarju priporoča v in-seratih Grolichove esence za napravo »vina«, ruma, brinjevca itd. To je doslednost, kaj ne da? Škandal!
Kranjske vesti.
—r— Priznanje. C. kr. deželni šol-ki svet je z odlokom z dne 29. novembra 1912, št. 5182, izrekel gdč. Mariji Lapaj-netovi, c. kr. učiteljivi na rudniški dekliški ljudski šoli v Idrijli, priznanje za referat, ki ga je imela na uradni učiteljski konferenci dne 26. junija 1912 v Planini. Zaslugi — priznanje! Tako je prav!
—r— Zahvala. Podpisana naznanjam, da sem po smrti svojega moža Frana Jurmana od blagajničarja Društva vpoko-
| jenega učiteljstva takoj prejela vso vso-| to, v naših pravilih zajamčeno. Za to po-I grebno podporo se lepo zahvaljujem in vsem vpokojencem in vpokojenkam dru-' štvo prav toplo priporočam. — V Ljubljani, dne 10. decembra 1912. — Kati J ur man.
—	Umria je v Črnomlju gospa Ana Jeršlintovčeva, vdova p/o nadučitelju in šolskem nadzorniku. Blagi ženi — blag spomin!
—	Protialkaholna predavanja na ljubljanskih šolah. Po vseh ljubljanskih ljudskih šolah bodo protialkoholna predavanja po končanem protialkoholnem kongresu, to je v času od Novega leta do Velike noči. Mestni šolski svet je tozadevno prošnjo Protialkoholne zveze dobrohotno sprejel in uslišal. Vsak teden pride na vrsto druga šola. Tudi po srednjih šolah bodo v tem času predavanja.
—r— Dnevno zavetišče. Dne 3. januarja 1913 otvorijo na IV. mestni deški ljudski šoli Na Prulah dnevno zavetišče za učence II. in IV. mestne deške ljudske šole ter gojence in gojenke pomožne šole. V tem zavetišču se bodo nadzorstva potrebni otroci mudili ves šole prosti čas, od jutra do večera, se učili, izdelovali domače naloge, delali, se izprehajali in zabavali, telovadili in se kopaili ter prejemali brezplačno kosilo in južino. Sprejemali se bodo v prvi vrsti otroci, katerih starši so zaposelni v tvornicah, delavnicah in dr. ter zaraditega ali drugih bkolnosti ¡ne morejo nadzorovati fevojih otrok v izvenšolskem času. Ker pa je število brezplačnih mest omejeno na 30. se bodo sprejemali v zavod tudi otroci proti odškodnini (1 K 20 v na teden). Utemeljene prošnje za sprejem naj vlagajo starši, oziroma njih namestniki pri šolskem vodstvu ustno ali pismeno najkasneje do 25. decembra 1912.
—r— Obtožjemo ga! V »Slov. Nar.« z dne 17. dcembra čitam doslovno: »Klerikalni občinski svetnik Ivan Nepomuk Jeglič ima težak greh na svoji ne posebno tenkočutni vesti. On prav dobro ve, da imamo v rokah vse dokaze, za njegov greh in za njegovo krivdo, za to smo z vo gotovostjo pričakovali, da bo mož pod pritiskom te zavesti izvajal konsek-vence ter pravočasno in brez hrupa izginil s površja. To smo pričakovali, zato smo mu tudi pred zadnjo sejo občinskega sveta rahlo namignili, naj se prostovoljno umakne, da ne bo treba njegove umazane afere prati v javnosti. Janez Nepomuk Jeglič je migljaj razumel in izostal od zadnje seje. S tem pa misli da je stvar že tudi opravljena. Ker torej ima očivid-no nosoroško kožo in ni pristopen treznemu preudarku, smo prisiljeni, da spravimo njegovo umazano afero pred javnost. Vodja mestne deške šole na Cojzovi cesti Janez Nepomuk Jeglič ima kakor drugi šolski voditelji od mestnega šolskega sveta posebno dotacijo za nakup raznih šolskih potrebščin revnim učencem. Te potrebščine je nakupoval pri neki trgovki. Koncem lanskega leta je prišel k imenovani trgovki ter si izbral več papirja in drugih potrebščin češ, da bo te stvari kupil ter prišel v'nekaj dneh ponje: Dne 5. julija 1912 je Jeglič zopet prišel k oni trgovki ter jo prosil, naj mu stori to uslugo in saldira račun glaseč se na 216 K 72 v, češ da bo blago za to vsoto naknadno vzel. Trgovka je, nič hudega sluteč, ugodila tej prošnji in saldirala račun. Ta saldiran račun je Jeglič priložil ostalim šolskim računom ter ž njim dokazal, da je njegova dotacija na nakup šolskih potrebščin revnim otrokom za šolsko leto 1911/12 popolnoma izčrpana, kar seveda ni bilo res. ker Jeglič blaga za onih 216 K 72 v nikdar vzel ni! Jasno je torej, da je Jeglič mestni šolski svet ogoljufal ter poneveril del zaupane mu dotacije! A to še ni vse: on je tudi falsi-ficiral datum na saldirani pobotnici. Vse to je Jeglič že tudi sam priznal, a vkljub temu še ima vedno dirzno čelo, da hoče še nadalje fungirati kot šolski vodja in občinski svetovalec. Stranka, kateri on sedaj pripada, gotovo o tem njegovem zločinu ničesar ne ve, sicer bi ga bila že zdavna spodila iz svoje srede v občinskem svetu. Uverjeni smo, da bo sedaj, ko smo ji razložili Jegličevo dejanje, storila svojo dolnžost!« — K temu pripominjamo, da smo tudi mi že pred tedni dobili obvestilo o tem Jegličevem dejanju. Porabili pa ga nismo, ker nismo hoteli škodovati niti svojemu besnemu sovražniku in ker nismo mogli verjeti,, da je eden glavnih stebrov Slomškove zveze in informator deželnega odbora zmožen takega dejanja. Ker je pa prišla ta žalo-stnoumazana zadeva drugim potom na dan, nimamo več povoda, da bi branili govoriti resnici in pravici! Fiat justitia!
Štajerske vesti.
—š— »Iz ljudstva vlečejo denar«.
Pod tem naslovom čitamo v »Narodnem

Šolske potrebščine Marija Tičar
........... ......B	_a_^ULLL1LLlJ_jjj^iojtr^^	trgovina s naniriem in aalanteriio
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar-jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
(nasproti „Zlate kaplje". ———
Cene nizke!
Postrežba točna!

Listu«: »C. kr. deželni šolski svet v Gradcu je naznanil vsem krajnim šolskim svetom, da si morajo naročiti neki »Ukazni list«, ki bo pričel izhajati 1. 1913. C. kr. deželni šolski svet podpira to svojo zahtevo z razlogom, da bo obsegal novi šolski uradni list vse ukaze, naredbe, odloke, razpise itd., ki se odslej ne bodo več naznanjali krajnim šolskim svetom pismenim potom, kakor je bilo to doslej v navadi. Slovensko-nemška (!) izdaja bo stala na leto 7 K, samo nemška 5 K. C. kr. deželni šolski svet je dolžan svoje ukaze, naredbe itd. naznanjati brezplačno podrejenim oblastim, na kakršen način, je vseeno, za to naznanjanje pa nima pravice zahtevati kakega plačila. Saj dobivajo deželni šolski sveti od države svoj pavšal za papir in uradne potrebščine. Kam bo pa šel ta denar, če bodo krajni šolski sveti tako nezavedni in si bodo list naročili na stroške domačih davkoplačevalcev edinole v prid nemškim tiskarnam v Gradcu. Mi imamo več ko dovolj lastnih potreb za katere lahko porabimo svoj denar.«
—š— Nepotrebna in zavita interpelacij nemškega poslanca VVastiana glede c. kr. dvojezične vadnice v Mariboru je giotovo v zvezi s provizoričnim mestom vadniškega učitelja, ki je sedaj razpisano na tej vadnici. To pa nikakor ne sme ustrašiti slovenskih prosilcev, zakaj v prvi vrsti morajo priti v poštev Slovenci. Bili so časi, ko so poučevali na vadnici samo slovenski učitelji: Miklošič, Kopriv-nik in Majcen. To je bilo za nemških ravnateljev Elschniga in Kaasa. Tedaj je slovela ta vadnica in v prvem šolskem letu se je poučevalo tedaj samo v slovenskem jeziku. »Veseli smo bili tedaj učencev, ki so prihajali z vadnice, dočim se jih danes bojimo,« trdi večkrat neki stari gimnazijski profesor v družbi. Danes sta na vadnici dva nemška učitelja in v I. razredu veliko učencev, ki slovenski ne razumejo, pač pa razumejo ysi nemški. Zaradi te zavite interpelacije naj sodi javnost, če je bilo prav, da je dal iz-bacniti z zavoda sedanji ravnatelj po nemških učiteljih Herbstu in Krenu Bez-jak-Schreinerjevo nemškoslovensko vad-nico in dal uvesti Frischove vadnice, ki so pisane v silno nemškem nacionalnem duhu in veliko slabše od Tumlirzovih. Na to dejstvo se opozarjajo oni učitelji, ki »brusijo meče« za Bezjak-Schreiner-ieve in Tumlirzove vadnice. — Za razpisano mesto naj se posebno potegnejo oni, ki imajo morda mešačnski izpit za prvo ali drugo skupino. Dotičnik bo v enem ali dveh letih gotovo nameščen stalno. — Interpelirati pa bi ne bil smel zaradi vadnice poslanec Wastian, ampak kak Slovenec, ker se ne godi Nemcem prav nobena krivica, pač pa jako velika Slovencem!
— Slovenska Šolska Matica. V zadnjem času slišimo mnogokrat tožbo, da prinaša Slovenska Šolska Matica knjige, ki ne odgovarjajo letnemu denarnemu donesku. »Naši Zapiski« trdijo celo, da je »škoda papirja«. Kako bi se dalo temu odpomoči? Morda bi bilo dobro, če bi se zvišale nagrade pisateljem. Sedaj dobiva pisatelj od tiskane pole 40 K, urednik pa 20 K od pole. Ti uredniki so popolnoma nepotrebni, ker je gotovo vsak pisatelj toliko zmožen, da bi znal to, kar je spisal, pripraviti za tisk in opraviti korekture. Uredniki nimajo skoro nič dela, a le lepo zaslužijo. Vsaj je Slovenska Šolska Matica izdala že tudi knjige, ki niso imele urednikov, dasi so jih bile silno potrebne v jezikovnem oziru. Matica naj nadalje ne prinese takoj kaj takega, kar je že enkrat prinesla, in ne kaj takega, kar je morda kaka »Družba sv. Mohorja« odklonila, češ, za učiteljstvo je vse dobro. Kdo pa vzdržuje Slovensko Šolsko Matico? O tem naj se posvetuje Slovenska Šolska Matica na občnem zboru in dobila bo gotovo dovolj dobrih pisateljev, če jih bo tudi dobro nagradila, kakor zaslužijo. Za vsak spis je ogovoren pisatelj in ne urednik — torej spisom ni treba urednikov. Napisali smo te vrstice iz najboljšega namena, ker hočemo svoji kulturni organizaciji koristiti in jo dvigniti kar najvišje mogoče!
—š— Zahvala. Sevniški gospodje so storili hvalevreden sklep, da darujejo namesto običajnih koledarjev o Novem letu za uboge šolarje vsak po 20 K. Tako so izročili gg. Kari Cimepršek, Fr. Kau-čič, Luka Senica, Ludovik Smole, Kristijan Starki in Anton Verbič podpisanemu I
skupaj 120 K, kateri znesek se obrne deloma za nakup obleke ubožnim šolarjem, deloma za šolarsko kuhinjo, kjer dobiva po 300 učencev vsak dan toplo kosilce. Imenom ubožne šolske mladine izreka gori imenovanim gospodom trgovcem za blagodušen dar presrčno zahvalo. — Jože Mešiček, nadučitelj v Sevnici.
_š— vabilo na proslavo stoletnice žetalske šole, ki se vrši dne 29. decembra 1912 po pozni maši v šolskih prostorih. — To je izredna slavnost, na katero vabimo prav presrčno vse bivše učne osebe, ki so kdaj delovale tu; dalje vse prijatelje šole in šolske mladine, kakor tudi vse bivše učence in učenke. Pričakujemo Vas v obilnem številu, da si oživimo spomine nekdanjih prijetnih šolskih dni. Vzpored slavnosti: V soboto zvečer: Svečana bakljada zgodbo in razsvetljava šole. V nedeljo: Pozdrav navzočih. — 2. Slavnostni govor — govori bivši učitelj v Zetalah. — 3. Cesarska pesem s spremljevanjem godbe. — 4. Igro-kaz: »Sveta noč«, uprizori šolska mladina. — 5. Šoli slava — pesem. 6. Dekla-macije šolarjev. 7. Obdaritev šol. mlad. — 8. Zahvala. 9. Sklepni govor. — Med točkami svira godba in se pojo razne pesmi Vstopnina za odrasle 20 vinarjev, za šolarje prosta. — Šolsko vodstvo.
_Š— Četrtek po Novem letu 1913. Leta 1909. je padel Božič na soboto, 25. decembra. Ker je dan poprej šole prosti dan smo morali »über Anfrage« imeti v četrtek, 23. decembra, šolo, kar se nam je intimdralo z odlokom Ormož-Ptuj z dne 16. decembra 1909, št. 1442. v katerem se obenem opozarja na odlok okr. šol. sveta Ormož-Ptuj z dne 20. decembra 1908, št. 1268, v kälterem je določen red učnih ur za take četrtke. V teh odlokih se sklicuje okrajni šolski svet na odredbe deželnega šol. sveta, in ta zopet na iz-vrešvalne predpise k § 56—58. Po mojem mnenju pa vsi skupaj niso imeli prav, zakaj postavno je tudi določeno: Am ersten Tage des Schuljahres... wird die Einteilung der Kinder in die Klassen ... vorgenommen im übrigen aber dieser Schultag schulfrei gehalten... V šolskem letu 1908/09 smo zapisovali novince v sredo, 16. septembra, ter pričeli s poukom v petek, 18. septembra; v šol. letu 1909/10. smo sprejemali učence v sredo, 3. novembra, in pričeli s poukom v petek, 5. novembra, ne glede na to, »daß an solchen sonst schulfreien Donnerstagen, welchen ein schulfreier Tag unmittelbar vorangeht oder unmittelbar folgt, Schule zu halten ist,« ker je »allwöchentlich der ganze Donnerstag für die übrigen Schulen des Landes nebst den Sonntagen und den gebotenen Feiertagen Ferialtag bestimmlt«, in ker postava sama izrecno imenuje dan zapisovanja Schultag, ki se mora torej tudi pri zamudah šteti kot šolski dan. Dan Novo leto je Ferialtag in ne Schultag, se torej ne more reči, da je pred četrtkom, dne 2. januarja 1913, ein schulfreier Tag, ergo!... Vsem somišljenikom: veselo Novo leto! c.
Dodatek: schlufrei.(steuerfrei!) se za-more imenovati le tisti dan, na katerega je brezpogojno zakonitim potom določena šola (pouk), a iz kateregakoli vzroka odpade. Če so prazniki brezizjemno v postavi imenovani Ferialtage, zakaj jih pa moramo potem nadomeščati?!
—š— Kaj je s poukom na Štajerskem v četrtek po Novem letu? Ker je notica pod tem naslovom v zadnji številki tega lista podpisana s šifro F. B.. sedaj mnogo tovarišev in tovarišic izprašuje mene, če ta notica izvira od mene. Izjavljam, da ne, ampak tudi jaz smatram 2. januar kot pouka prost dan. — Fr. Brinar.
—š— Še enkrat — kaj je s poukom na Štajerskem v četrek po Novem letu? V 50. štev. »Učit. Tovariša« se med dopisi pojasnjuje, da je v četrtek po Novem letu — torej po šole prostem dnevu — glasom tozadevnih predpisov šola; v listnici uredništva istega lista pa se čita, da v četrtek 2. prosinca 1913 ni šole, ker počitnic ni treba nadomeščati! — Ker sem prepričan, da je vsakomur precej vseeno, je li 2. januarja šola ali ne in se le hoče doseči enotno postopanje, si dovoljujem proti tolmačenju, da počitnic ni treba nadomeščati, pojasniti še sledeče pomislike! — Predvsem bodi povedano, da se je četrtek določil kot pouka prosit dan sosebno v ta namen, da se učitelji in učenci na ta dan nekoliko odpočijejo; mislim pa, da se po božičnih počitnicah ne rabi bogve kako počitka, iz česar se-
veda ne sledi, da bi morali imeti v četrtek po Novem letu šolo! Če res ni treba počitnic nadomeščati, nastane tudi še vprašanje, zakaj je v četrtek po Veliki noči in v četrtek pred Binkoštmi in po Binkoštih šola? — Štajer. deželni šolski svet je predkratkim izdal ukaz, da patri-jotične dneve, kakor 18. avgusta, 4. oktobra in 19. novembra ni treba nadomeščati, čeravno so ti dnevi v sredo ali petek. Če bi torej uveljalo, da poleg omenjenih dnevov in seveda tudi dneva šolskega obhajila še počitnic ni treba nadomeščati, bi šteli kot šole prosti dnevi pred četrtki ali po četrtkih edino še prazniki in bi se torej v omenjenem predpisu lahko razločno povedalo, so praz-zniki v sicer šolskih sredah in petkih nadomeščati v četrtek. — Ker omenjena odredba res mogoče ni dovolj jasna in se ob četrtkih, v kaiterih se nadomešča, doseže zaradi slabega šolskega obiska navadno malo, bi bilo ustreženo vsem, ako bi se imenovana odredba v celoti preklicala, kar ne bi šolstvu ničesar škodovalo! Dokler se pa to ne zgodi, bo pač vsak šolovoditelj za svoje ukrepe v tej zadevi osebno odgovoren!	F. B.
—š— Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo šulferajnski šoli na Pragerskem.
—š— Imenovanje. Namestnija je imenovala za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru obrtno-nadaljevalne šole v Celju nemško-nacionalnega gimnazijskega ravnatelja Profta.
—š— Usoda štajerskega deželnega zbora. Z oziroim na težavni zunanji po-litiški položaj monarhije štajerskega deželnega zbora ne bodo sklicali med Božičem in Novim letom. S tem bodo tudi še razpust zavlekli. Vendar pa moramo opozoriti svoje somišljenike, da imamo računati z razpustom štajerskega deželnega zbora kot z gotovim dejstvom in da je tedaj nujno potrebno konsekventno pripravljanje na nove volitve. Zlasti se morajo razživeti in uživeti v svoje delo naša politiška društva.
Soriške vesti.
—g— Umirati je začel goriški laški list »Corriere«, ki je znan po svojih strupenih napadih na Slovence, v katerih se nič ne razločuje od drugih laških listov. Sedaj je svojo zunanjo obliko stisnil na polpole, »Liberta« in «Corriere« tvorita oba skupaj sedaj šele en list, tako ponižno majhna sta postala.
—g— Predavanje prof. Seidla »Geološki izprehodi po goriški okolici« je bilo izvenredno dobro obiskano, najbolje med dosedanjimi predavanji. Sedeži so bili razprodani, stojišča in galerija napolnjena; poslušalcev je bilo 644! Bilo je pa tudi vredno posetiti to predavanje, v katerem nam je predavatelj v svojem poljudnem in prikupnem slogu opisal postanek in geološko strukturo ozemlja v ožji in širši goriški okolici: Skalnica, Banj-ška in Trnovska planota, Tolminsko in Triglavsko pogorje, Nanos. Kras in Furlanska nižina so vstale pred našimi očmi, kakor so se razvijale ogromne plasti v trias, diluviju, aluviju, kredni dobi itd. Dasi je predavanje trajalo do pol. 11. ure, ni občinstvo postalo nestrpno, marveč je do konca vztrajalo. — K sijajnemu uspehu so pripomogle v nemali meri tudi obilne izjemno jasne in informativne ilustracije predavanja s skioptikonom; kinematograf nam ne poda tako dobrih, mirnih in jasnih slik, kakor smo jih videli ta večer. Omeniti treba izredno požrtvovalnost g. predavatelja, ki je sam napravil nalašč za to predavanje slike geoloških prerezov itd. ter jih dal za ski-optikon fotografski posneti. — Obilni obisk je dokazal dvojno: Občinstvo se zelo zanima za predavanja prirodoslov-ne vsebine. Pri prihodnjih predavanjih se bomo morali na to ozirati! In drugič: Gospod profesor uživa kot predavatelj in kot znanstvenik naše neomejeno zaupanje in hvaležnost! — Zadnjo soboto je predaval v »Trgovskem domu« prof. dr. Karel Ozvald »O bistvu in vzgojnem pomenu sugestije«. Predavanje je, dasi kratko, bilo vseskozi na višku in je podalo v kratkih obrisih vse. kar je potrebno vedeti o tem predmetu. Obisk sicer zadnjega predavanja ni dosegel, bil je pa povsem povoljen (350 oseb). Obiskovalci so se zahvalili g. predavatelju ob koncu z grmečim ploskanjem.
Istrske vesti.
—i— S prosveto k svobodi! Centralni odbor »Narodne Zajednice« za Istro razglaša: »Narodna Zajednica« za Istro se obrača do vseh rodoljubov sirom teh dežel, kjer bivajo Hrvatje, Srbi in Slovenci, s prošnjo, da podpirajo »Narodno Zajednico« za Istro v njenem delovanju na ljudsko-prosvetnem polju. Osobito se obrača s toplo prošnjo do vseh društev, oblasti in korporacij, do vseh književnikov in zala-gateljev in slednjič do vseh rodoljubov, da bi na njen naslov poslali knjige, da bi jih mogla nuditi istrskemu boriicu, Hrvatu ali Slovencu, da bo tudi on črpal iz njih dobre duševne hrane. Naslov: Pisarna Zajednice — Opatija (Istra).
—i— C. kr. deželni šolski svet za Istro je imenoval Bogomila Govekarja, doslej def. učitelja pri D. M. v Polju, za učitelja telovadbe na c. kr. višji gimnaziji v Pa-zinu od 1. januarja 1913 dalje.
Koroške vesti.
—k— Neokusnost koroškega deželnega šol. sveta. Iz Celovca pišejo: Učitelji so pač vsepovsod največji trpini. Kakor znano, je koroško učiteljstvo začelo pasivno rezistenco, ker zakon o učiteljskih plačah ni bil pravočasno sankcioniran. Učiteljstvo ni v tem kršilo niti enega zakona in ni žalilo niti ene uradne osebe. Vendar je pa deželni šolski svet to potrebno samoobrambo koroškega učiteljstva strogo obsodil. Obenem je pa deželni šolski svet to svojo obsodbo objavil še v različnih časopisih. S temi pač dež. šolski svet samo podkopava avtoriteto in ugled učiteljstva pri ljudstvu.
—k— Kako skrbita nemški Schul-verein in Siidmarka za obmejne šole! V Grebinju (ob meji) blizu Velikovca so sezidali letos novo šolsko poslopje, petraz-rednico. Za to stavbo sta darovala Schul-verein in Siidmarka vsak po 10.000 K. — V Št. Lorencu pri Sp. Dravogradu (ob meji) so postavili istotako novo šolo, eno-razrednico, ki je stala 23.000 K; Schul-verein je daroval ogromno vsoto 16.000 K. — Iz tega je razvidno, kake važnosti za raznarodovanje so ljudske šole na Koroškem. Kdaj neki pridejo Slovenci do prepričanja, kake važnosti so slovenske ljudske šole in narodno zavedno slovensko učiteljstvo za utrditev narodne zavednosti med ljudstvom! Potem menda, ko vsi Slovenci na Koroškem poginejo v žrelu nemštva! Slovenski javnosti priporočamo goriomenjene številke v razmišljevanje. Spominja naj se zatiranih Korošcev in narodnega, trpečega učiteljstva!
—t— V slovensko obrtnonadaljevalno šolo se vpisuje ob sredah od 3. do 7. zvečer v prostorih »Slovenske trgovske šole« (Acquedotto 20, I.)
—k— Priznanje naši šolski družbi. Vodstvo družbe sv. C. in M. je dobila od namestništvenega svetnika v Trstu odlok, v katerem je rečeno med drugim: »Uva-žujoč, da izhaja iz poročila šolsko-zdrav-stvene komisije o pregledovanju šolskih prostorov v novosezidanem poslopju v ulici Giuliani 46, da so vsi prostori v tehničnem, zdravstvenem in vsakem: drugem oziru umetniško-vzorno prirejeni ter za pouk popolnoma primerni, jemljem na znanje, da se stalno namestita v omenjenih prostorih obe družbini šoli pri Sv. Jakobu.« To priznanje je gotovo le v čast naši družbi, a v čast je še posebno arhitektu g. Costaperariji, ki je napravil načrt in pod katerega vodstvom se je delo Izvršilo, ter domačemu podjetju g. Martelanc in dr.
Splošni vestnik.
Jugoslovansko dijaštvo kruto
preganjano. Iz Klosterneuburga poročajo z dne 14. t. m.: Od dne, ko je buknilo na Balkanu, je postalo bivanje med »Her-renvolkom« jugoslovanskemu dijaštvu uprav neznosno. Ne samo, da ni dijaštvo nikdar varno pred napadi dunajskih šoferjev, izvoščkov in druge take družbe, ampak tudi policija in žandarji ga šikanirajo, kjer le morejo. Dan na dian čujemo o aretacijah dijakov. Sedaj z vzrokom, da je aretiranec srbski vohun, sedaj spet, da je veleizdajalec, ker se je upal, čujte in strmite, gvoriti na ulici slovensko. Tako je danes tukajšnja policija aretirala dva dijaka c kr. višje šole za vinarstvo in sadjarstvo, Štruklja in Caharijo. —
Izprehajala sta se v jutru ob Dunavu in ta izprehod je porodil v razpaljenih možganih nekega šoferja misel, da sta to srbska vohuna, ki jih je treba precej naznaniti. In res je pograbil žandar z dvema policistoma dijaka, ko sta se vrnila y mesto. Morala sta na stražnico, sledila pa je kot vedno razdivjana tolpa »Her-renvolka«. — Kot povsod so tudi tu najbolj raztegavali svoja usta izvoščki in šoferji, psovali so dijaka, da se je kar kadilo. Svojo jezo pa so hoteli tudi z dejanji ohladiti, tako da se je policiji in žandarju komaj posrečilo ubraniti dijaka pred linčanjem, ki jima je grozilo od pobesnele germanske tolpe. Na stražnici sta se dijaka legitimovala, a pomagalo jima to ni nič, prebrskali so jima vse žepe, medtem pa so zbesnelci pred stražnico zahtevali kričaje, naj se jim vohuna izročita. Medtem je zvedel slučajno tajnik višje vin. in sadj. šole za zadevo in šele njegovemu posredovanju se je posrečilo rešiti dijaka iz neprijetne situacije. — Tako šikanirajo na Dunaju jugoslovansko dijaštvo in ga izpostavljajo sirovostim.
Počitniška zveza jugoslovanskega naprednega dijaštva. Pokrajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine na Slovenskem »Preporod« piše, da Počitniška zveza jugoslovanskega naprednega dijaštva razširi svoj delokrog ter pritegne k zvezi srbohrvaško dijaštvo, da bodo imeli prenočišča po Hrvaški, Slavoniji, Srbiji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Hočejo doseči popolno jugoslovansko počitniško organizacijo ki bo skrbela, da bo jugoslovansko dijaštvo potovalo po svojih zemljah. »Spoznali se bomo med seboj, spoznali bomo svojo jugoslovansko zemljo, svoj jugoslovanski narod.« — Pojasnila daje odbor »Počitniške zveze, Ljubljana, Mestni dom »Prosveta«. — Nadejamo se, da rodoljubi pojdejo dijakom na roke ter jim krepko pomagajo!
»Narodni svet«. »Slovenski Branik« piše: V sedanjem burnem času je bolj nego kdaj poprej v nevarnosti naš narodni obstoj. Ali ni napočila zato prav sedaj doba, da se poležejo naši strankarski prepiri, ki naj se odlože za pozneje? Ali ni prišel trenotek ko naj bi se združile vse slovenske stranke in izvolile izmed sebe narodni svet, kateremu naj bi bil prvi in edini smoter — bramba naše narodnosti, skrb za ogroženo bodočnost celokupnega slovenskega naroda. Bratje, pustimo vse drugo na stran! Rešimo svoj narod! — '
*v	'7	* 1
Eazgled po šolskem svetu.
—	Zavod za javno govorniško umetnost. Z Dunaja poročajo: Naučno ministrstvo je dovolilo ustanovitev zavoda za javno govorniško umetnost na dunajskem vseučilišču. S predavanji so že začeli.
—	Zahteve eksportnih akademikov. Že več let je med slušatelji eksportne akademije na Dunaju gibanje, ki si je stavilo za svoj smoter, da eksportni akademiji, kakor sedaj obstoji, pribori oficialno priznanje trgovinske visoke šole. — V dosego tega smotra se je — kakor doznajemo od zanesljive strani, konstituiral med slušatelji visokošolski odsek, ki hoče z vsemi sredstvi končno tudi uveljaviti svojo staro zahtevo. — Ta je upravičena tembolj, ker je pouk na tem zavodu vseskozi znanstven in na polju znanstvenega raziskavanja nikakor ne zaostajajo za drugimi visokimi šolami v Avstriji. Slušateljem se je v tem oziru že marsikaj obljubilo, toda žalibog se te dalekosežne obljube niso izpolnile. Akademiki so torej sklenili, da z največjo odločnostjo pribore eksportni akademiji zasluženo mesto med drugimi visokimi šolami avstrijskimi. — Ker je na tem zavodu nad 10 odstotkov Jugoslovanov in še za dolgo časa ne moremo pričakovati na slovanskem jugu naše države enakega zavoda, ko nimamo niti dosti nižjih in srednjih trgovskih šol, je sveta dolžnost tudi jugoslovanskih poslancev, da se zavzamejo za zahteve eksportnih akademikov.
in modno blago za gospode In gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu Izgotovitl gosposke obleke.
ZEFIRE
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 3639.	Kranjsko.
Na enorazredni ljudski šoli v Zameškem se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 10. januarja 1913.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 10. decembra 1912.
Št. 1061.
Štajersko.
Na dvorazr. meš. ljudski šoli pri Sv. Jederti nad Laškim, II. kr. razr., définit, mesto učitelja in na petrazr. meš. ljud šoli v okolici Laško, I. kr. razr., eno définit, odnosno provizor. mesto učitelja.
Pravilno opremljene prošnje do 15. januarja 1913 predpis, služb, potom na dctične krajne šolske svete.
C. kr. okr. šolski svet Laško v Celju, dne 11. decembra 1912.

Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem - (
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. ■— —
i
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
v Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko.
fG)	m m (q)
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8
priporoča sledeče mladinske spise:
A. Rape: Mladini, I. zvezek. Spisi Mišjakovega Julčka, L, II., III. zv. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. zvezek. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom. A Rape: Dane. J. Ribičič: Kraljestvo čebel. M. Gregorič: Otroški oder.	IX
Vsaka šola naj bi imela vsaj po toliko izvodov teh najboljših mladinskih spisov, kolikor ima razredov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto,
^ ^ &
IK j igoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
Knjigoveznica
Anton Janežič
^lorijansfea -ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh vkiiji-goveško stroko spadajočili
• ••••■(■•■■•■IIIMIIMItll*
del.
lifli
5 ■
H
1
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.

AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
poleg „Figovca"
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalitne poizknšnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani,
Krojaška ulica 8./II.
Soli d.33.0 delo ! •»•mi
Tovarna šol zvezkov
sinovi
:: Line ob Donavi ::
priporoča slav. učiteljstvu svoje
izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke [za ljudske šole.
Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
= Postrežba točna. =
I
3Do"foex pa.pix!
1
J. Jax
Ljubljana
DHnaj«ka cesla
<! ! I
I
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji

ft Pletilni stroji, ft
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
■v O-crlci
Trža-šlra, -ulica, šte-sr. ±<S
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga »aj-različnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov ar en
za vsak stan.
Posebno se priporočal» cenjenim gg. učiteljem t mestu in na deželi.
i
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi y „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
IV	r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča
vsakovrstne poštne in železniške tiskovine
za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
Gorica Ivančič in Kurinčič
modna in manufakturna trgovina.
Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem	Iyančfč & KlirinČIČ.