LETO -YEAR 15/3 ČETRTLETNIK Qv>o6odni ZIMA-WINTER 1997 QUARTERLY razgovori cpree ^iafogues SVOBODNI RAZGOVORI USTANOVLJENI 12.10.1982 PUBLIKACIJA SLOVENSKO.AVSTRALSKUI LJUBITELJEV UMETNOSTI IN KULTURE (SALUK) FREE DIALOGUES FOUNDED 12.10.1982 PUBLISHED BY SLOVENE-AUSTRALIAN LOVERS OF ARTS AND CULTURE (SALAC) Čel rtletnik-Quarterly Ustanovljiteljica Pavla Gruden The Founder Urednica Pavla Gruden Editor Uredniški odbor Editorial Committee: Ivan Kobal (Sydney) Bert Pribac (Canberra) Lojze Košorok (Sydney) Ivanka Škof (Melbourne) Ljenko Urbančič (Sydney) Priprava strani Pavla Gruden Lay-out Tehnična urednica Judith Bell Technical Editor Snov za objavo pošiljajte na naslov: Contribution for publication address to: Pavla Gruden, C/o Svobodni Razgovori 8/39 Robin Place, Inglebum N.S.W. 2565 Tele. No.: (02) 9605 9763, Fax. No.: (02) 9605 9763 Naročnina: za člane SALUKa $28.00, za nečlane $30.00 na leto. Subscriptions: for members of SALUK $28.00, lion members $30.00 per year. Dobrovoljni prispevki sprejeti s hvaležnostjo. Donations gratefully accepted, Pošiljajte na naslov: send cheque to SALAC Loui Košorok C/o Svobodni Razgovori 25 Gould Ave., Petersham, N.S.W. 2049 Tele. No.: (02) 9560 81 49 Fax. No.: (02) 9560 8149 The views expressed in this publication do not represent the views of the editor or SALAC as a whole and the responsibility for them rests solely with their authors. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. Correspondence without signature will not be accepted. K sodelovanju za kvaliteto Svobodnih Razgovorov ste prisrčno vabljeni vsi avstralski Slovenci prve, druge in tretje generacije. To vabilo velja tudi za vse ostale Slovence, ki so ljubitelji umetnosti in kulture, Torej ne samo umetniki. SALUK je odslej krog Slovensko-Avstralskih Ljubiteljev Umetnosti in Kulture. SVOBODNI RAZGOVORI - FREE DIALOGUES is a BILINGUAL Publication: Slovene and English. Pisma dobrošla! Letters welcome! Printed nt CosmioLink First Floor 39 Oxford Rd., Ingleburn 2565 Ph./Fax. (02) 9829-3227 SVOBODNI RAZGOVORI Kratek sprehod skozi vsebino Naslovnica: znak za evropski kuturni mesec v Ljubljani 1997 1 SALAC - Congratulations to Slovenia 2 LOLZE KOŠOROK - Slovenija na pragu tisočletja JUDITH BELL - Words from life 3 BERT PRIBAC - Različni obrazi boga 7 PAVLA GRUDEN - Four poems - štiri pesmi 8 VIPAVSKI ŠKRJANČEK - Deček ob vipavi, presajeno drevo 9 Barbara suša - Mala literarna zgodovina velikih mojstrov 10 JUDITH BELL - Words from life 11 KATARINA MAHNIČ - Živeti tukaj, živeti tam... 14 PAVLKGRUDEN - Žarko Petan - Telefonski imenik (in še kaj) 15 UREDNICA - Iz delovnega kotička urednice 16 CILKA ŽAGAR-Poems (podton Matisse) 17 ANDREJ BLATNIK - Kyoto 23 PAVLA GRUDEN - Vivien Falež - Excellent contralto 24 IVAN KOŽELJ - in igralska družina Merrylands 26 MAŠA PREGARC - Jaz in glasba 27 BERT PRIBAC, Translations: - Libby Porter, Louise Arnold 28 NIKO KURET - Obglavljenje sv. Janeza Krstnika 29 FRANCE MIHELIČ - Kresna noč 30 IVANKA ŠKOF - Na robu realnosti in sanj, Tebi, materina beseda, Enak 31 LJENKO URBANČIČ - Na ščitu polmesec plava 32 IVAN ŽIGON-Pesmi 32 DANIJELA HLIŠ - Listen, Poslušajte! 32 IVAN BURhffK LEGIŠA - Remembrance, Dninar 1 33 TORKMAN - Trenutkasta nestrpnost - Marjana Remiaš 34 ŽARKO PETAN - Aforlzml 35 LOJZE KOSSI - Lojzetov konjiček 36 PETER KOŠAK - Povej, komu pripadaš 37 DANIJELA HLIŠ - Moja knjiga, moja hrana, moje sanje... 38 PAVLA GRUDEN - Interview with Mark Kobal 41 resnici na ljubo.♦. 42 F. PREŠEREN, H. LAWSON, & CAPTAIN J. COOK - Messages to the World 43,44,45 european cultural month in ljubljana, 1997 To beloved LJUBLJANA the capital city of SLOVENIA in the spirit of Sydney, the most beautiful Olympic and Democratic city in the world, hearty congratulations on the 6th anniversary of the Independence of Slovenia. 25 June 1997 On behalf of SALAC Free Dialogues SLOVENIJA NA PRAGU TISOČLETJA Mineva šesto leto odkar se je udejanila vizija in tisočletna želja samostojne in neodvisne Slovenije, Datum, 25, junij 1991, je najpomebnejši v vsej zgodovini slovenskega naroda. Dan, za katerega je živelo, hrepenelo in se bojevalo veliko slovenskih rodov skozi pretekla stoletja, Ne brez velikih težav, dilem, zapletov in neprijetnostim smo končno vstopili kot enakopravni narod v evropsko in svetovno dogajanje. Zgodilo seje tik pred prelomom drugega tisočletja, v areno Evrope smo vstopili med zadnjimi narodi, po številu majhen a ne najmanjši narod, Navzlic visoki evropski kulturi in civilizaciji se danes osupljivo in začudeno sprašujemo, da so se tako dolgo kratile pravice človeku in malim narodom? Odgovor na to dobimo v Prešernovi Zdraviti, ki je danes slovenska himna in pove takole: "Žive naj Vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan..,", Občudovanja vredna pa je njegova vizija, ki (jo) v isti kitici nadaljuje: "...da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak". Torej je naš pesnik pred več kot poldrugem stoletjem predvideval, da bo slovenski narod postal svoboden in enakopraven partner v tropu narodov. Očividno se njegova vizija že uresničuje, Približujemo se času, da se integriramo v evropsko skupnost, kjer meje ne bodo pomembne, in kjer sosed ne bo več naš sovrag pač pa le mejaš! Predvidevamo, da se bo to zgodilo na pragu tretjega tisočletja in naša generacija bo imela ta izjemen privilegij, da kaj takšnega doživi. Dolga je bila naša pot do osamosvojitve, v prvem tisočletju našega štetja se komaj dodobra naselimo, iz plemen se počasi oblikujemo v narod, že nas nasilno pokristjanijo, Zgodovinami in celo teologi priznavajo, da bi kot narod izginili, če ne bi sprejeli krščanske vere, V drugem tisočletju dobimo svojo identiteto, obkroženi z neslovanskimi narodi, skozi stoletja ogroženi, ostanemo okrnjeni le na enotretinskem ozemlju in vedno le pod tujimi vladarji, in po nekem čudežu kot narod le preživimo, po kulturi in civilizaciji enaki večjim narodom. V drugem tisočletju dobimo tudi svojo knjigo od reformatoijev - pro testantov, Protireformacija za dolga leta zavre kulturni razvoj na roda, vendar se v 18. in 19-tem stoletju narod oszavesti in s Prešernom stopimo v kulturni krog evropskih narodov. Tako je slovenski narod skozi stoletja s svojo trdoživostjo le prebrodil in previharil do druge svetovne vojne, ko nas je Hitler obsodil, da nas izbriše z obličja zemlje, Ponovila se je epizoda in tragedija izza časa pokristjanjevanja, kot pravi Prešeren: "Slovenec že mori Slovenca brata..."! Iz vojne smo izšli zdesetkani z dolgoročnimi posledicami in z madežem na narodovem telesu. Še danes ne popolnoma spravljeni med seboj, vendar ozaveščeni dovolj, da smo pred šestimi leti ušli balkanski pogibeli, našli sam sebe in svojo indentiteto! Žal se tega premalo zavedamo prav vsi, tudi doma na čelu s strankarstvom! Pred vstopom v tretje tisočletje in v evropsko skupnost, bomo morali povzeti marsikatero pobudo in sprejeti izzive, ki se postavljajo pred narod in državo, Znati bomo morali vnovčiti vse kar imamo kvalitetnega, tako celota in Slovenci kot posamezniki, Vsakdo na vseh področjih mora dati svoj prispevek Sloveniji, vsi skupaj pa moramo, sodelovati v prizadevanju za približevanje evropski in z njo svetovni kakovosti V dneh pred vstopom v tretje tisočletje si bo nujno postaviti cilje, s katerimi bomo vstopali v novo tisočletje. Upam, da Slovenci niso brez ciljev in vizij in da premoremo dovolj samospoštovanja do dragocenosti, kot jih ima vsak narod, to so jezik, kultura itn. Naša generacija bo ta, katero bodo zanamci sodili po tem, kaj smo jim dali ali pripravili ob vstopu v tretje tisočletje! Lojze Košorok It is your own actions, that govern whether you live in peace or turmoil Judith Bell ©copyright 1997 RAZLIČNI OBRAZI BOGA Bert Pribac Bog ima različno masko različni obraz za. vsakega izmed nas. Morris West Dogodek v Berovu Pred cerkvijo svete Bogorodice v Berovu (Makedonija) je strela ubila enajst ljudi, 60 pa ranila. Tako je poročal Slovenec 31/8/96 na zadnji strani. Kaj naj o tem rečemo? Daje Bog pustil ubiti ali dal ubiti in raniti te ljudi, ki so ga prišli tja častiti. Dnevna beremo o zločinih, ki jih ljudje delajo nad ljudmi. Ne samo v Rwandi in Zairu. Danes sem poslušal radio, da so v Brazilu ustrelili hladnokrvno 5 mladeničev, ker niso plačali avtobusne vožnje. Včeraj so v neki vasi v Alžiru odrezali vratove tridesetim ljudem, celo nekaj otrokom. Da ne govorimo nadrobno koliko glav so si porezali med seboj Srbi, Hrvati in Bosanci v zadnjih treh letih. In Slovenci v zadnji svetovni vojni in po njej! In to vse v imenu Boga, v imenu Čistosti, v imenu boljše vere, v imenu popolnejše družbe. Človek se zgrozi ob vsem tem. Duša ti postane žalostna in bolna, In nič ne moreš storiti, zares nič - le drhtiš od bolečime. Rečeš si morda: Da bi se kaj takega ne zgodilo mojim bližnjim. Da bi se kaj takega ne zgodilo meni. In nazadnje: Da ne hi kaj takega tudi sam počenjal. Bog me obvaiji zla. A zlo je okrog mene vsak dan, vsako uro. Svet je vsak dan bolj izprijen, moralno in gospodarsko. Bogati postajajo bogatejši ker izkoriščajo okolje in ta siromašne in siromaki so zato vsak dan bolj siromašni; in se tudi medseboj izkonščajo in ubijajo, celo še bolj. Siromaštvo še ni jamstvo za poštenost. Kaj nam je storiti? Če smo kristjani ali pa humanisti. Biti moramo v njem, mislim v svetu, prisiljeni smo biti v njem. Ni pa nujno da smo del takega sveta in ne smemo dopustiti, da nam omrzne ljubezen do sočloveka, tudi do slabega ne. Žal nam mora biti za vsakega Človeka, ki trpi in tudi za takega ki povzroča trpljenje drugim. 0 veri in velikih spremembah sveta So taki ljudje med nami, ki veijamejo in taki, ki želimo verjeti, in so tudi taki ljudje, ki ne verujejo, celo resni znanstveniki med njimi, ki se pa zavedajo in pišejo, da se bliža veliki obračun med narodi. Kdo bo preživel ta grozni ogenj, ki se bliža človeštvu? Vemo, da jih bo obstalo zelo malo, ki bodo po volji Jezusovim angelom. Saj vidimo okrog sebe, da jih že zdaj ni dosti, mislim ljudi, ki so Bogu po volji, mislim takih, ki ne samo oznanjajo mir ampak tudi delajo mir in ne storijo zla sočloveku. Ne govorim tu v smislu nekega vesoljnega požiga ali potopa v dobesednem smislu, neke kozmične kataklizme, čeprav so tudi take stvari možne, saj smo bili priče taki kataklizmi prav pred nedavnim na bližnjem planetu Jupitru in dnevno beremo resne, znanstvene članke o velikem poginotju dinozavrov in mamutov prav zaradi takih kataklizem v preteklosti. Govorim v smislu velikih zgodovinskih in civilizacijskih sprememb, ki so pred nami v naslednjem desetletju, kvečjemu dveh ali treh desetletjih. Bral sem take napovedi v Wall St. Journal. Take napovedi so prišle izpod peres nemških, ameriških in angleških finančnikov in ekonomistov ter sociologov. Uporabljajo izraze kot "civilizacijski spopad" med vzhodom in zahodom, govorijo o totalni "predelavi sveta" do leta 2020. Ti ljudje, zelo resno in neteološko gledajo na naslednjih 10 do IS let kot na prelomna leta v zgodovini človeštva zavolj posledic tople grede in nove selitve narodov, zavolj utrditve islamskega in budističnega sveta in možne ošibitve ali celo razpada zapadne civilizacije, če le-ta ne bo našla skupnih ciljev in samo-ohranitvenih nagonov. Seveda usodni bodo tudi posledice novih bioloških in elektronskih tehnologij. Torej pred nami je velik socialni in ekonomski prevrat in pretres sveta. Stvari ne bodo več take, kot so bile, kot bi rekel slovenski predsednik M. Kučan in ne bodo več take, kot so zdaj, pravim jaz. Spremembe, spremembe. Šumenje in prepir jeznih narodov. Bratje in sestre. Podira se vse. * Amerikanci ne bodo mogli dolgo zdržati v vlogi svetovnega policaja. Našli se bodo novi Huseini, še bolj prefrigani. Centralna Azija in bližnji vzhod gojijo v sebi nova presenečenja. Celo majhne skupine tehnoloških zarotnikov so sposobne vreči politični svet s tečajev. Mali narodi se znajo dvigniti z novo tehnologijo nasilja in uničevanja. Nabirajo si novih strupov in boljše rakete. Ta šibak bo rekel, sem močan in kdo mi kaj more? Morda so v tehnologiji pozitivne možnosti tudi za naš narod, da se sam znajde v tej bližajoči se stiski. Pod marelo velikih narodov bomo zginili, se potopili v te narode; ostali biološko živi, ne pa plemensko. In vprašati se moramo, ali se nam splača biti Slovenci, in zakaj hočemo ostati Slovenci? Kaj nas veže na to plemensko in genetsko skupnost. To so bistvena vprašanja naše prihodnosti, ne pa katolištvo ali liberalizem. Potreben je trud in jasen namen nas vseh, predvsem pa narodnih voditeljev. Poglejte štiri milijonski Izrael, kako zdrži pritisk 80 milijonov Arabcev okrog sebe. In komaj 3 milijonski Singapur se dviga kot sila na pretoku azijskih morij. Malo sem zabredel. Po potrebi morda. Ne morem izpasti iz tega sveta Če človek pomisli, daje vse, naše življenje ena sama presnova, seksanje, rojevanje, trohnenje in jed živega po živem; eno samo sekanje, trganje in ubijanje, potem se mi duša zgrozi ob trpljenju in nesmislu, ki ga povzročamo sebi, živalim in ljudem. Duša se mi zgrozi, ko berem o izkoriščanju šibkih ljudi, o posiljevanju otrok, o bestjalnosti. in. nezdravih spolnih odnosih, ki širijo AIDS. In sprašujem se ali sta lezbijsvto in homoseksualnost zares moralno enakovredna heteroseksualnosti - in ne bi rad bil razsodnik glede spolnih odnosov in o tem kaj ljudje počnejo dobre volje med seboj. Ampak tu sem nazadnjaški, čeprav bi rad bil milosten do vseh ljudi in njih navad ali razvad. Kot je rekel pisatelj Morris West, vsak človek je del stvarstva. Tudi če želi ali hoče, ne more izpasti iz njega. In tako mi je usojeno, da gledam na vso to nasilje in gnilobo in da o tem razmišljam. Da o tem razmišljam tudi zgodovinsko. V. svetih pismih piše o stvareh, ki so grozne, neprijetne, kijih ne pričakujemo od našega Boga, ki je baje dober in vsemogočen. Na primer uničevanje celih vasi, etnično čiščenje celih narodov, ko so se Izraelci selili v takratno Palestino, In sam vesoljni potop in uničenje Sodome in Gomore so taka grozljiva dejanja, da obupaš tudi nad svojim Bogom, pa naj mi ne zameri, saj je potopil tudi nedolžne otroke in živali. In danes sem spet bral, da je lani poginilo skoraj dva milijona ljudi, največ so to bili otroci - zaradi malarije. Komarji, božji komarji so uničili dva milijona ljudi. Noja, upravičeno morda, gledano ekološko, ker so ljudje verjetno uničili na miljarde komaijev ko so šli nad njih s svojimi strupi. Zgodovinski premislek o bitnosti Ostane nam le možnost, da vse te stvari spregledamo, da jih zaobidemo, da sploh o njih ne razmišljamo in živimo naprej iz dneva v dan, kot nam je usojeno. * Znani kanadski ekolog Dr. David Suzuki pravi da drvimo direktno v kamenito steno s 100 km na uro, zdaj ko se približujemo novemu tisoäetju. Pobirali bomo črepinje. Glavni znanstvenik angleške vlade pa je opozoril na katastrofalno izginotje rastlinskih in živalskih vrst iz površja zemlje zavolj tople grede in doveškega delovanja. Upanje je le v Pismih, kjer piše, da bo Bog še pravočasno uničil uničevalce Zemlje. Dano pa nam je tudi, da vse te stvari premislimo v okviru celotnega spoznanja rodov pred nami in našega lastnega spoznanja, da iščemo povezavo in celoten smisel vsemu. V tem je vsaj nekaj duhovne tolažbe, zrno upanja - nič več kot zrno. In če že ne zmoremo soglasja, ker je naše videnje pomanjkljivo ali drugačno, bodimo vsaj skromni in prepustimo vsakemu svojo razlago ali pa vsakemu svoje dvome, ne da bi izrekali anateme in izločevanja. Bodimo najprej strpni, potem dobro informirani in naposled dajmo stvari dobro premisliti ali kot pravijo filozofi: rezonirati. Treba je poznati zgodovinsko ozadje vsakega zgodovinskega dejanja, simboliko kulture in časa. Treba je iskati ali se dejstva, ideje logično ujemajo, če so znanstveno in razumsko dokazljiva. Pa bodo še zmeraj ostale luknje v našem znanju, k^t se pač zmeraj najdejo luknje v teorijah znanstvenikov. Vedno se najde en kampeljc, kije boljši od mene, od tebe, danes in jutri. Absolutnih resnic k la domžalski župan Schwarzbartl, teh ni. So pa stvari dovolj jasne in dogovorjene svetopisemske zapovedi ali človeške konvencije glede moralnega obnašanja človeka do sočloveka. Te stvari so dovolj jasne in poenostavljene tudi v bilokaterem katekizmu (ali pa v listinah OZN) da jih lahko razume vsak človek, tudi odrasli otrok v vsakem okolju in času. Teologi in filozofi pa naj le brskajo in se prepirajo zavolj meglenih delov ali razlag v svetem pismu ali v pismih takozvanih očetov. Problem je v tem, da ljudje, ki hodijo v megli in raziskujejo meglo, vidijo vse megleno in tudi trosijo meglo med ljudi.. Bog jim razsvetli pamet, bi rekla moja pokojna stara mati. Se strinjam z njo, Očak Abraham in kanibalistični rituali In ko že govorimo o krutosti, ali se spominjate svetopisemske zgodbe, kako je bilo z Abrahamom takrat, ko mu je bilo zapovedano od zgoraj, da naj žrtvuje Bogu na kamenitem oltaiju svojega prvorojenca Izaka. V goro ga je peljal. Pri sebi je imel nož, da mu prereže vrat na kamenitem oltaiju in da se potem človeška kri steče na zemljo a meso ocvre v prijetno uživanje Boga ali Bogov. Davna zgodovina je posejana z izročili in trupli prvorojencev in nedolžnih žrtvovanih na lažnivih oltaijih, vse od trupel irskih šotnih močvirij, do andeških zamrznjenih devic. Ali so te žrtve zares tolažile jezne bogove, ali so se v svetiščih gostili kanibali iz drugih svetov. Ali se niso morda človeški kralji in mogotci ter njih duhovniki in magi gostili z mladim in svežim človeškim mesom, kajti nikoli ne slišimo, da bi žrtvovali stare ljudi. Žrtve so morale biti celo brez vsake telesne hibe, kot če bi na trgu kupoval ribe ali oskubljene golobe. Mislim, da so se gostili pač, ker so bili kanibali i Ne bi me čudilo, da niso v še nedavni pradavnim, recimo tri do štiri tisoč let nazaj žrtvovali ljudi in poklanjali ljudi ljudožerskim Bogovom iz drugih vesolij. Ti obiskovalci so evidentno jedli ljudi in dišala jim je človeška pečenka, drugače zakaj bi moral še Abraham to storiti s svojim sinom? A ne piše, da zato, da bi bil vonj pečenega Izakovega mesa prijeten Bogu? Seveda Abrahamu, kot vemo je bilo žrtvovanje prihranjeno, kajti Bog je poskrbel za žrtev - za jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. To naj bi bil simbolično naš zgodovinski Jezus. V našem slučaju je Bog poskrbel za svoje jagnje, svojega sina je dal kot žrtev in odrešitev za vse. Vendar ne morem premagati dvoma, da se ne bo človeštvo spet soočilo z obiskovalci -ljudožerskim bogovi iz drugih svetov, ki bodo hoteli jesti naša dekletca in fantiče, kajti komu bodo dišale moje plesnobne kosti. Ali pa je vsemogočni Bog, takrat ko je Abrahamu reke), naj spravi nož in ohrani Izaka živega, zares napravil spravo s človeštvom in živalmi tega sveta, zares pregnal vesoljne kanibale in zares pretrgal spone preteklosti, ko so bitja iz drugih svetov rovarila po Zemlji, si jemala fante in dekleta za spolno uživanje ali za požrtije. Morda bosta nekega dne zares lev in jagnje ležala skupaj ob človeškem detetu in si ne bodo storili nič hudega več po dobravah širne zemlje. To bi bila zares sreča človeštva, vsega stvarstva, kajti vse stvarstvo vzdihuje v trpljenju in pričakovanju razodetja sinov božjih. Evharistiia, kot zgodovinski spomin Vendar, ta simbolika žrtvovanja in žrtvenega jagnjeta, to žrtvovanje ljudi, človeškega mesa in krvi je prisotno med nami vsak dan v evharistiji rimsko katoliške cerkve, pravoslavne cerkve in po mnogih cerkvah njunih protestantskih hčera. Brez potrebe.Ta kanibalistični ritual, kjer se žrtvuje Kristusova kri in telo znova in znova, nima prave osnove v Evangelijih, kjer jasno piše, da se je Jezus žrtvoval enkrat za vselej in za vse. Če pa mi zares žrtvujemo Jezusa, vsak dan, in zares jemo njegovo meso in pijemo njegovo kri, kot nam pravi duhoven izpred oltaija, ali ne zanikamo Evangelijev in Jezusa samega? Jesti kruh in piti vino v Jezusov spomin pomeni samo to, da se poistovetimo z Jezusovo vero v Boga in da sprejemamo njegovo žrtev odrešitve za vse, da simbolično pijemo to vino in jemo ta kruh v njegov spomin, dokler se ne povrne. Ta ritual je simbol naše duhovne istovetnosti z Jezusom v celoti in našega duhovnega sprejemanja njegovih naukov, njegove žrtve in čudeža vstajenja. V tem smislu le smo tudi del njegovega telesa in krvi, njegove duše, božje duše. Spominjamo se njegove žrtve in verujemo v njegovo vstajenje. To je dovolj, ako se poistovetimo z njim. Vse drugo je kanibalistična magija cerkve, zgodovinska črepinja, ki se je vsadila v formalizem cerkva. Seveda, teologi ali pa znanci, mi bodo navrgli kopico citatov iz istega evangelija, da nimam prav. Jaz bom njim storil isto, če bom imel še potrpljenja. Božia ali človeška maska? Kot sem že v začetku navedel, ima Bog čudno masko za vsakega izmed nas. Katera je prava? Ne vem. Kdo pa ve. Liberalizem, komunizem, katolicizem, nacizem, humanizem, skrb za siromake, bolnišnice, dobrota, posiljevanje otrok, ubijanje pobožnih romaijev s strelami, metanje otrok v skale, to so vse oblike mišljenja in delovanja tega Boga z mnogimi obrazi, kajti če je Bog vsemogočen, potem bi nekatere od teh izmov zatrl že v kali, nekatera dejanja preprečil. Vidno je, dokazljivo, da tega še ni storil. Ali je to zares tako, ali Boga ni, ali pa Bog še čaka? Ali pa je Bog nekaj drugega, kot so nam predstavile cerkve sveta. V bistvu pa, ozadje vseh cerkva je iskanje pravega Boga. Ampak cerkve in vere so zabredle, hudo zabredle, ker namesto da bi še zmeraj iskale Boga, so našle le sebe in sebe postavile na božji tron. Torej, ta muslimaski, ta katoliški, ta pravoslavni bog, ki z električnimi žagami reže vratove otrok je en bog brez moči. Odnosno je en Nebog, ako rabi vse te sekte, da se borijo zanj, da te grozote počenjajo v njegovem imenu. Da ne omenimo grozodejstev inkvizicije, ruskih judovskih pogromov, križarskih vojn, kitajskih sekanj glav, rimskih križanj in islamskih zakoličenj. Morda pa je Bog čisto nekaj drugega kot si mi posamezniki ali pa vsemogočne in znanstveno in zgodovinsko potijene cerkve predstavljajo. Zelo možno pa je tudi, da ljudje še ne razumemo ali nismo sposobni dojeti narave Božjega. Ta naša čudežna prisotnost Ta naša čudežna prisotnost na Zemlji je po mojem le neka rast božjega, neko zrejanja duha v Božje, v dobro, v humano. Človek je seme te rasti, tega božjega učlovečenja. Drugače, zakaj naj bi sve stvarstvo vzdihovalo po našem razodetju. V nekem drobcu Petrovega egiptovskega evangelija pravi nekako takole: Obrni kamen, razkolji hlod, tam me najdeš. Zato iskati Boga tam zunaj prostora in časa je skoraj nesmiselno. Bog je v nas in med nami, ako ga le hočemo spoznati, sprejeti in negovati v sebi. Dogaja se v prostoru in času: včeraj, danes in jutri, povsod kjer veje zavest bitnosti Napisano je tudi, da Tistega, ki hoče, Bog sam najde. Nekateri pa silimo ljudi k Bogu, ki ga ne razumejo in ga kot prirodna bitja morda niti ne potrebujejo. Dovolj jim je to, kar so in kar imajo in kar bojo ali ne bojo. Evangelizacija sveta mora izhajati iz osnove, da Duh veje tam, kjer hoče sam, ne pa ker mi sami hočemo fanatično evangelizirati ves svet, pa čeprav mislimo dobro s tem. Zatorej, po mojem verjeti v Boga je povsem naravno in ni noben predsodek ali praznoverje, če zavestno vemo, daje ta Bog del narave ali nadnarave - v stvarstvu pa se izkazuje z mnogimi obrazi. Nekateri teli obrazov so strašni, okrutni, nekateri pa rastejo v poteze dobrote v poteze življenja, ki spoštuje življenje, ki končno spreminja in ustvarja življenje. Dozorevanje v Boua Morda pa mi, ljudje, dozorevamo v Boga, v obilnost življenja? Torej dozorevamo v nekaj višjega, v smislu, ko bo Bog premagal to dvojnost v sebi, kajti on dela zlo in dobro - tako piše v Bibliji. Mogoče pa, da se Bog lahko izraža le skozi nas, ki smo živi, kajti mrtvi ne vejo za Boga in ga niti ne slavijo in niti ne preklinjajo. To evolucionarno zrejanje, ta njiva božja, zdaj polna žitaric in plevela, prihaja v neko novo kakovost, v kakovost Jezusovega duha, v drevo življenja, nekateri bi rekli v kakovost Vodnarja. Ljudje smo božje seme na tej zemlji in morda v tem vesolju. Duh življenja veje med nami. Le v takem upanju in v laki veri lahko preživimo skozi viharje in pretrese, ki se spet zgrinjajo nad človeštvo. In morda preženemo od sebe nekaj tiste strašne teme ki je vedno okrog nas, ki je plašila že vse vernike, vse od Jezusa do m učenca Bonhofferja (?). V tem smislu sem tudi sam globoko veren in verjamem v odrešilne kakovosti Jezusa in njegovega Boga, ki je vedno med nami, če ga le hočemo zaslutiti in videti, ga sprejeti in ga povabiti v svoj dom. Zato me ni sram povedati, da verjamem v Boga in Jezusa, ker tako dosti lažje lahko verjamem tudi v sebe in možnost, da bo človeštvo nekoč le doseglo svoje zveličanje, svoj raj, če hočete. V PRISOTNOSTI Vonj evkalipta kadilo, Zemlja oltar, kri, kruh in kripta. 013 VELIKEM KANJONU Absolutni Duh v večni verigi časov in vsakdanji kruh. V LUČI BESDE V zadku kresnice lučka leteča skoz noč z ognji Resnice. Cathedral of Spole/o. Sacristy: Chris/ on the Cross, with Mary and St John on either side -detail: The bleeding feet of Christ and the blood catching mouth of the scull (Alberto di Sozio, II,S 7.) -t» Hermitage of Santa Juliet la de Dürrn. Altar front dedicated to St Syrtis and St Juliet: scene of martyrdom. 15.18 x 13.3-1 in. (Ik tree lona: Museum of Catalan Art.) MY NEED Pavla Gruden I need to be useful. I need to be needed, I need to be good. I need to be loved, By setting this example 1 wish to be remembered for trying to walk the path of wisdom like the sunflower following the trails of sun that shines on everyone and all with equal passion. DEČEK OB VIPAVI So deklice zbežale po travnikih, smeje se, so s šopki se bahale, nevestice za plese, Le naj! Saj ladjedelstvo se deklic nie ne tiče. Za moje rokodelstvo čolniči ti so priče. Preplaval bom Vipavo ko drla bo najhuje, prebrodil domišljavo morje v dežele tuje. Preplitva je Vipava kraj ozkega polja; ne gre ji primerjava z rekami krog sveta. Za čvrstega mornarja» za dečka kot sem jaz, ta kot ne odgovarja, preozek je ta laz, Je fantič šel v tujino, dežele vse prebrelf iskal si domovino, kljub domotožju pel. Oh, kje je ta dežela, za zdomca shranjena, kje steza do vrzela na manj zakleta tla? Je ni.../ Na zgodnje sanje je usedel se sam vrag. Oh, da bi vsaj za spanje ne motil me preplah! Gorje mi, tepcu z grbo! Kam vendar zašel sem! Mar sedel bi pod vrbo pretuhtat kar zdaj vem! Naj bo* Za zmote svoje pokoro delam že. Ko naravnam pogoje, k Vipavi vrnem se. Najlepša je Vipava pred rekami sveta; za vekomaj bo zdrava ko sin bo spet doma. PRESAJENO DREVO Sem si lipo v tujino presadil, da jeseni pomlad bi sledila; še zeleno sem krilce ji gladil ko za zimo se več ni zmenila. »Kaj je to? Pomladanskega dneva se mi sonce vsevprek veseli; pre veselo mi ptica prepeva, zagotavlja, da burja že spi. Pa naj bo. Ko je sonce visoko, ne bo prav, če mi žile zaspe, Ze sokovi brsti jo globoko, že pomlad se ponuja pred me. Toda kam tako rano v poletje? Je-li zima za zmeraj odšla? Tu me vabi sumljivo zavetje: je-li bič, ali mana z neba?« Nima družice lipa zelena, na poletje presuho je vse. Prevarljiva je rosa strupena, lipa žejna ne vidi vode* Zrumenela so zgodaj ji krila, ko poletja še konca ni b'lo. Korenine je globlje zarila, da bi vendar kje našla vodo. Ali, kaj? Drugo leto pa dež! »Ali sonce ne bo več sijalo?« Prezelena, brez cvetja brsteča, za bodoče pripravlja se dni. Toda cvet, ki življenje prenavlja, ne pokaže se dolgo še let; negotov se še pač obotavlja, predeluje premišljem posvet« Le tedaj, ko že zrela so leta, ko že jesen življenja sledi, mu je duša za zarod ogreta: čudovito namah obrodi. »Saj za sonce je majhen ves svet, rodovitna, bogata je zemlja. Morebiti je v redu zalet, če ga Stvarnikov blagoslov spremlja,« Preselila se več ne bo lipa, presajena predolgo že let. Brez ovire ji srce utripa. Domovina ji nova - ves svet! Vipavski škrjanček MALA LITERARNA ZGODOVINA VELIKIH MOJSTROV Literarno snovanje avstralskih Slovencev se je začelo v prvi polovici petdesetih let, z izhajanjen slovenskega tiska Prva izvirna literarna dela, objavljena v Mislih, so prišla izpod peres duhovnikov. Napisana so po zgledu mohorjank, saj s primerno vsebino skrb'ijo za bralčevo vzgojo in" poduk. Sicer prozna dela niso bila strogo omejena zgolj na tovrstno pisanje. Oneniti je treba potopise, feljton in celo poskus romana. Kratke pripovedi, objavljene v Vestniku, niso sledile vzorcu mohoijanke. Prevladovale so črtice z ljubezensko vsebino, takšne, ki so pač primerne za objavo v neliterarnem časopisu. Nekaj je tematsko bolj zanimivih, saj v njih pisci podoživlajo svoj žalostni ali nevarni odhod iz domovine. Poezije vse do leta 1962, ko je v Melbournu izšla prva slovenska knjiga, pesniški prvenec Berta Pribca, ostajala v okvirih preprostega verzifikatorstva. Ob izidu Bronastega1 tblkača bi lahko prvič spfegövörili o literaturi, kije hotela biti besedna umetnost Slovencev v Avstraliji. Takrat je nad našo domovino še visela železna zavesa, knjiga tako ni pravočasno zašla v naše kraje, odmevala je le med Slovenci v Argentini in v zamejstvu. ŽAL, je tudi med rojaki v Avstraliji ostala več kot desetletje in pol bolj kot ne osamljen literarni dosežek, ki se mu je vmes, 1. 1973, pridružila še druga Pribčeva zbirka V kljunu golobice. Šele leta 1979, z začetkom izhajanja Avstralskega Slovenca, seje literarno snovanje nekaterih začelo oddaljevati od preprostega verzifikatorstva in pretežno trivialnega pripovedništva. Takrat sta začela objavljati Jože Žohar in Danijela Hliš-Thirion, ponovno seje oglasila Pavla Gruden. L. 1982, z osnovanjen literarne revije Svobodno razgovori (katerih pobudnica in prva urednica je Pavla Gruden) in Slovensko-avstralskega literarno-umetniškega krožka (SALUK-a), so se jim pridružili še Bert Pribac, Cilka Žagar in Peter Košak. Na straneh Svobodnih razgovorov lahko poleg pravih literarnih poslastic prebiramo dela drugih avtorjev, ki se pač s pisanjem ukvaijajo bolj priložnostno. Prav takšno podobo imata oba Zbornika avstralskih Slovencev, saj predstavljata oba tipa pisanja: tistega, ki želi biti besedna umetnost, in tistega, ki te ambicije nima. Kovanje rim in izdajanje pesniških zbirk je med Slovenci v Avstraliji zelo priljubljeno. V devedesetih doživlja tiskanje zbirk, spominov in drugih publikacij pravi razcvet. Milena Brgoč je v svoji Opisni bibliografiji slovenskega tiska v Avstraliji (Melbourne, 1996) navedla več kot sedemdeset samostojnih književnih izdaj. Tega, da je lirika najbolj razvita, ne moremo spregledati. Celo spomine, ki po svoji naravi težijo k epiki, marsikateri pišejo v verzih. Za liriko počasi caplja kratka proza, a od daljše imamo samo bolj ali manj romanizirane spomine. V Avstraliji rojena druga generacija Slovencev, kadar piše literaturo, ne uporablja več slovenščine. Tako Irena Birsa in Michelle Leber. Mladinska literatura je od mohoijanskih povesti, ki so jih pisali že slovenski dušni pastirji in so bile tematsko pretežno vezane na slovensko predvojno vaško okolje, dobile sodobnejšo obliko. Dvojezična zbornika Svet naših otrok (uredila gaje Draga Gelt in 1.1979 izdalo Slovensko društvo Melbourne) in Sonce in sence slovenske dediščine (uredil gaje Jože Žohar, izdal pa SALUK) prinašata literarne in likovne dosežke mlajše in srednješolske generacije otrok naših priseljencev, ki so že popolnoma vključeni v avstralsko družbo, a se zavedajo svojih korenin. Vasja Koman je v avstralskem merilu postal popularen avtor otroških slikanic, njegove Benjaminove sanje pa je 1. 1995 izdala tudi Mladinska knjiga. Zanimivo je, da z izjemo Kobala in Majnika nihče od avtorjev, ki se priložnostno ukvaijajo s pisanjem, ne piše v angleščini. V nasprotju s tem pa lahko pri Pribcu, Grudnovi, Košaku, Hliševi, Žagaijevi in v začetku tudi pri Žoharju opazimo dvojezičnost, kije pri vsakem različno izražena. Glede na naslovnika je ustvarjalna dvojnost najbolj opazna pri Hliševi. Ob tem nas prav gotovo zanima tudi druga, avstralska stran. Prav tam se zadnja leta, odkar se uveljavlja multikulturnost, razmeroma pogosto, ukvarjajo s pisci, ki niso bili rojeni "down under", pod južnimi zvezdami. Mnenja o njih so deljena. Nekateri jim očitajo, da njihova ustvarjalna energija izgoreva v želji po ohranjanju vsega, kar so prinesli v tujino s seboj. Pravijo, daje njihovo umetniško dejanje prežeto s formalinom in podobno konserviranju, namesto da bi bilo inovativno. Tako eni, kako pa drugi? Tom Schapcott, ki je 1. 1989 v makedonski Strugi prejel najvišje pesniško priznanje, je v svojem članku Multicultural Literature and Writing in Australia zapisal: "We are experiencing a period of remarkable change. For the first time various non-English groups are aware that their vision of this country is as important as the dominant vision: that what they bring with them offers a different way of seeing that is not only valid but important. The successive wave of European migrants in this country have built up greater reservoir of consciousness, and that reservoir is now discovered, and taped. In kako na izseljensko književnost gledamo v matični deželi? smo jo do sedaj površno odrivali od druščine najboljših in jo obenem trepljali po rami češ, lepo je, da skrbite za ohranjanje jezika in pišete nostalgične stihe? Mislim, da se vsi, ki mislijo tako, motijo. Avstralski Slovenci se zavedajo, da niso ne tu, ne tam povsem doma. A to ni samo travma, kot se to prevečkrat razlaga, to je bogata izkušnja, ki še posebno umetniku odpira nov ustvarjalni prostor. Prav zato je potrebno pohvaliti projekt Most - Bridge, ki ga je letos s podporo rojakov, med njimi sta bila najbolj aktivna knjižničarka Milena Brgoč in kulturni delavec Lojze Košorok, organiziral Ivo Leber s pomočjo soproge Helene. Ta razstava likovnih, književnih in drugih kulturnih dosežkov rojakov iz Avstralije je potovala po mnogih krajih Slovenije in v zamejstvu. Tako se je udejanila zamisel o mostu, ki povezuje in bogati izseljence in matično deželo. Lepo bi bilo, če bi ta enkratna prireditev zrasla v dvosmerno avtocesto tako kot Svobodni razgovori. Barbara Suša Od leve proti desni na fotografiji z zgoraj omenjene razstave: J. Brgoč, Helena in Ivo Leljer, Milena Brgoč in Lojze Košorok. Pripomba: Svobodni razgovori, v svojem 15. letu izhajanja, so danes že kulturno tromostovje: t. je kulturni most, ki ga je naša revija zgradila med ustvarjajočimi avstralskimi Slovenci prve generacije in matično domovino Slovenijo. Po relativno dolgih letih, nam ja zrasel 2. kulturni most, ki je premostil generacijsko vrzel med ustvarjajočimi avstralskimi Slovenci. Dr. Igor Maver pa nam je začel graditi 3. kulturni most, (vidi prejšnjo številko Svobodnih razgovorov str. 7-1 (i), ki povezuje Slovenijo in Avstralijo. To kulturno tromostovje naj bi bilo začetna laza za sodelovanje med Avstralijo in Slovenijo v vseh panogah umetnosti. I Irednica One is taught at an early age to respect others or things. But one is seldom encouraged or taught to respect themselves. Respect is not something one can just give away, it has to be earned. To gain respect, is to have respect for yourself and then may gain respect from others Judith Bell ©copyright 1994 Katarina Mahnič ŽIVETI TUKAJ, ŽIVETI TAM... (...ALI KAJ JE TISTO, KAR NAS NA NEKAJ VEŽE) O Avstraliji sem sanjala dovolj dolgo> da je bilo zadnje, na (rar sem pomislila ob odhodu, kulturna razlika med deželama, med ljudmi, ki v njiju živijo. Jo bom zmogla? — tega vprašanja si nisem zastavljala. Vedela sem, da je živeti v neki deželi drugače, kot biti le popotnik v njej, vedela pa sem tudi, da se brez težav zaljubim v pokrajino, drevo, žival, reko, otok, celo mesto - zaljubljenec pa je zmožen marsičesa. Ljudje zaživijo skupaj iz ljubezni in najbrž te samo ljubezen do dežele lahko odžene, da se brez česarkoli otipljivega pred seboj odpraviš živet tja in jo imaš kljub nekaterim hudim trenutkom in veliko samote še zmeraj rad, pravzaprav vedno rajši. Sicer je pa odnos vedno dvosmeren/ tudi s pokrajino, ki naj bi bila mrtva in komuniciranja nesposobna. Ce se ji predaš in odpreš, se ona odpre tebi. Z avstralsko sva se pač »ujeli«. Pred v • -^HYO Mp.,1 -fef^.ä /ftäiifti mk\ im mm. j/l ni.^lvv'jl Vivien in conversation with the audience at one of her social performances Vivien in Kismet as the widow Yussef at Rockdale with Rockdale Municipal Opera Company. Pogovori z Vivien so me prepričali, da bo na omenjenem koncertu nedvomno žela velik uspeh. Med številnimi poslušalci je bilo tudi relativno visoko število Slovencev, ki so izražali iskreno občudovanje njenega glasu. Vivien Falež ima razen čudovitega glasu tudi krasno osebnost in celo lepa je. (Nekaj izredno redkega za contralto, ki je že sam po sebi redkost.) Iz nje veje toplina, iskrenost, zaupanje vase in v svoj talent. Nima nobenih kompleksov, niti zvezdniških ne. V njeni prikupljivi sproščenosti ni niti trohice obremenjenosti s slovenskimi problemi. Ostaja le vprašanje kako daleč si želi v svoji pevski karieri. Že nekaj let je namreč zaposlena kot tajnica v Macquarie banki v Sydneyu. Upajmo, da bomo kmalu slišali njen bogati contralto v slovenščini ne samo v Avstraliji ampak tudi v Sloveniji, ki jo ima Vivien v toplem spominu. Posebno mariborsko in ljubljansko Opero, ki soju Faleževi pogosto obiskali, ko so bili na počitnicah v Sloveniji. Gorenjski slavček z Olgo Gracelj in prekrasna izvedba Trubadurja v Mariboru, sta ji še danes, po letih odraščanja, v živem spominu. Če pomislimo, da si je contralto skozi tri stoletja utiral pot v prostor na soncu, ki je pripadal sopranistkam, se je Vivien rodila ob pravem času. Pa tudi pravim staršem, saj Cvetko in Ada -zakonca Falež - vsem svojim otrokom, ki so vsi uspešni, nudita vso oporo. Slišali smo, da sta si skoraj izjokala oči od same sreče nad uspehom naše Vivien. Iskreno čestitamo! "Hear, Marian Anderson, the queen of contralto, Vivien Falež from Canberra is making the contralto glamorous !" IVAN KOŽELJ in igralska družina MERRYLANDS Nedavno tega, po matineji Treh vaških svetnikov, mi je komaj, komaj uspel podariti minuto,da se dogovoriva za že predolgo odlagani intervju. Komaj odprem usta mi ga že ukradejo. Zakliče: "Pošlji mi vprašanja, jaz pa ti pošljem odgovore". Rečeno storjeno. • Kdaj si zučutil, du i mu š talent za igranje? Ko sem bil star 17 let, sem se v Celju v tovarni tekstilnih proizvodov METKA, učil za ključavničarja, tam smo tudi imeli dramsko skupino in ker je takratna režiserka, delavka METKE, delo zapustila in bi se tako dramska skupina razpustila, sem se odločil, da prevzamem režijo sam. Začeli smo s študiranjem tridejanke, (ime sem pozabil) med učenjem smo se pri drugem dejanju sprli, vendar smo igro doštudirali in tudi uprizorili. Tako sem začel režirati igre. • V katerem gledališču si igral? Priključil sem se amaterskemu gledališču v Celju. Zelo rad sem prihajal na vaje, pomagal sem pri postavljanju kulis in čiščenju sobe, v kateri smo, imeli vaje. Vsi so me imeli radi, posebno še režiser gaspod Vernik Cvetko; začel mi je dajati majhne vloge in tako sem napredoval in postal igralec. • Kdaj si prišel v Avstralijo in kdaj si začel igrali, oz. režirati igre v Sydneyu? V Avstralijo sem prišel leta 1960 po prihodu patra Odila; ob obisku pri meni, mi je nekega dne omenil željo, da bi rad organiziral igralsko družino in da ne ve kje naj bi dobil režiserja. Pričel sem mu pripovedovati o mojih izkustvih in tako sem s pomočjo patra Odila začel režirati igre v Sydneyu. V času med 61/62 smo igrali kar precej iger, kot npr.: Pri belem konjičku, Svojeglavčka, Pri kapelici, Radi oreha, Razvalina življenja, igro Trije ptički. V apoteki in še kaj. V teh časih, je bila igralska skupina pod okriljem Slovenskega Društva Sydney. Največ iger smo takrat igrali v mestni dvorani v Padingtonu, večkrat smo tudi gostovali v Slovenskem domu v Canberri. • Torej si hkrati igral in režiral? Da, igral sem v istem času, kot tudi režiral. • Koliko je bilo takrat igralcev? To je bilo odvisno od števila vlog v igralh. Pokojni pater Odilo je našel igralce, boljše rečeno rojake, s katerimi smo potem imeli prve bralne vaje. Bilo je drugače kot je danes, saj smo takrat vsi za najmanj 37 let mlajši. Kot režiser, sem razdelil vloge in tako smo pričeli z vajami. Igre so vse uspele in gledalci so bili vedno zadovoljni. Po "kratki" pavzi, katera se je vlekla kar v leta, smo zopet pričeli govoriti, da bi bilo dobro organizirati igralsko skupino in tokrat smo bili že v Merrylandsu v Sydneyu. Prva, ki je začela oziroma režirala igro, je bila gospa Ivanka Pohlen, potem sem režijo prevzel jaz. Organizirali smo, se v malo Družino in jo poimenovali "Igralska skupina Merrylands". V tej skupini so med drugimi tudi stari igralci, kot npr. Dane Brkovec, Mihela Šušteršič, Marta Magajna, DanicaPetrič, Herman'Koželj irr še drügi, kipa stojijo ob strani in so vedno pripravljeni pomagati. Zadnje čase se zelo trudimo, da pritegnemo v našo sredino tudi mlade, ki so že druga generacija. Imeli smo srečo, kar nekaj mladih se nam je pred kratkim priključilo in nas kar presenečajo s svojimi skritimi talenti. Da omenim, le. nekaj imen; Jožica Modrijančič, ki je odigrala že kar lepo vrsto vlog; Robert Fišer, mlad talentiran fant- potem so še Olga Gomboc-Konda, Adrijan Tomšič, Tanja Smrdel. Karin in Lolita Žižek, Rudi Čmčec, Adrijana Kustec, med malo starejšimi pa še Jože Modrijančič, Peter Särkan, Martin Danev, Ivanka Bulovec ih Ivanka Šimec. Kulise in scenarij napravimo.sami in to vse ob našem prostem.času. Vsi pridno delamo in imamo, veliko dobre volje, še posebno se trudimo, da razveseljujemo naše gledalce in da s tem tudi ohranjujemo slovensko besedo in tradicijo na petem kontinentu, predvsem pa, da bi s tem učili našo mladino slovenskega jezika z željo, da bi ga nikoli ne pozabili. * Bi nam povedal kaj o vaših gostovanjih? Seveda tudi gostujemo. Skoraj z vsako premiera gremo na gostovanje in sicer v Wollongong, Newcastle in Melbourne, večkrat smo bili tudi v Canberri in enkrat v Adelaidi: Namen gostovanja -je, da prenesemo na ostale Slovence širom Avstralije nekaj slovenskih navad in še posebno slovensko besedo. Lahko je biti Slovenec v Sloveniji, ko vsak dan lahko poslušaš-slovensko besedo in jo mogoče tudi ne ceniš tako, kot bi jo moral; težje pa je biti -Slovenec v-tujem svetu, kjer se lahko izgubiš, posebno še v tej naši veliki deželi Avstraliji: Naš namen je, da uprizaijamo čimveč iger in z gostovanji po drugih mestih pritegnemo tudi tiste; kateri so m slovensko in njene lepe predvsem pa stare navade, že malce pozabili. Časi se na žalost Spreminjajo in Slovenci tudi. Na naše predstave včasih prihajajo po kapljicah, čeravno naj bi te igre predvsem obujale spomine na mlada leta, dom in domovino. * Kaj pa finančno stanje igralske družine? Kako se vzdržuje? Financa je naš največji problem. Ves denar, ki ga zaslužimo pri vstopnini, porabimo za kulise šminko in garderobo na sploh; tudi za zvočnike smo prispevali, največji del denaija pa porabimo za potne stroške za gostovanja. Velikokrat se tudi zgodi, da moramo kaj tudi plačati iz svojih žepov. Gostovanje v Adelaide nas je npr. stalo samo za avtobus 5000 dolaijev in potem še prenočišča. Tako da velikokrat to plačamo sami, ker nimamo dovo\j denaija v našem skladu. •- Ali vam je Slovenija kdaj pomagala finančno in ali ste kdaj zaprosili za pomoč? Od Slovenije nismo nikoli iskali pomoči, saj je še mlada država in tudi sama zadolžena; Pomagali smo ji le mi, ko smo zbirali denar in tudi koale smo kupili, pri tem so bili pa organizatoiji v Sloveniji tako dobri, da so izgubili vsa imena na naših koalah, no saj to je-dobro, če se ne ve kdo je da}, se zahvališ samo enkrat vsem skupaj in tako prihraniš čas in denar. Mislim pa, da bi kulturna skupnost'v Sloveniji več lahko postorila, če bi pomagala nam Slovencem po svetu, kot pa da nam: pošiljajo razne pevske zbore, katerih je zadnji čas na pretek, stane jih pa to kar veliko: Polovico manj bi stalo naše gostovanje tam nekje v Sloveniji. * Kako dolgo mislite še delovati? Ja, to pa vse zavisi od zdravja; katerega je pač vsako leto manj: Volje imamo dovolj, včasih še preveč. Posebno jaz imam volje na pretek in če mi dragi Bog da zdravja in mi bo stal ob strani, bomo skupaj delovali še nekaj časa. Tako dobro voljo imajo tudi naši igralci, ravno ko to pišem, smo uspešno uprizorili komedijo v treh dejanjih: "Trije vaški svetniki", s katero bomo gostovali tudi v Wollongongu in v Melbournu. Pozdravljeni vsi Slovenci po svetu, ki boste to brali. Igralska skupina Merrylands iz Sydneya vas vse prisrčno pozdravlja. Vaš vdani Slovenec^ igralec in režiser Ivan Koželj Na koncu vedno zmaga resnica, ampak na žalost smo šele na začetku. Žarko Petan Oblast gor, oblast Ju/, oblast spet gor - tam ji je mesto! Stolčki morajo bili zavzeli: Živel narod, živel red, živel fair play, živela diaspora, da bi živelo še večje strankarstvo in ŽIVELI GARA Čl ZA GOSPO KULTURO! Rev i ca - njeni zagovorniki pa sami berači... Gosti sem - gosti tja! Na to je treba pomisliti, ne pa goste, ki prihajajo k nam, celo javno, v tisku namreč, opravljati. Roka roko umije. Naša matična domovina, to je tam, kjer žive "rezidenčni" Slovenci v diaspori, je doslej povabila v goste (pot plačana v obe smeri in oskrba za gotovo dobo) izseljenske učiteljice slovenščine, ednice itn. Urad za (zunanje!) izseljenske zadeve in Ministrstvo za kulturo pa se še nikoli nista spomnila da bi bilo izredno lepo, ne samo pravilno, povabiti v goste tudi izseljenske dramske skupine ali pa vsaj njihove vodje, kot da Slovenija gledaliških umetnosti ne pozna... Saj jih poznajo celo zdomci, zamejci, kulturni zamorci izseljenci, pa jih ne bi poznali ljudje, ki žive doma, tj. v Sloveniji, kjer raste (upajmo!) slovenska kultura in njen rod - rezidenčni Slovenci... ne pa poosebljeni kriki kulture v izseljenski puščavi. Pavla Gruden GLEDALIŠKI GlUJPI MERRY LANDS ŽELIMO ŠE NADALJE OBILO USPEHA ! SALUK JAZ IIN GLASBA (prosti spis) Maša Prcgarc - dijakinja 3. Razreda Slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu Na vprašanje, kaj meni glasba pomeni, je težko odgovoriti, še težje pa je odgovoriti na to, kaj je pravzaprav zame glasba. Odgovorov je lahko nešteto. Ležim v temi, v topli postelji, dež mi poje uspavanko, ki nato privabi še grom in blisk. Koncert je v teku. Nič ni načrtovanega, narava improvizira. V takih trenutkih si je nemogoče predstavljati, da je -to le vrsta kemijskih reakcij in nič več. Tedaj mi je interpretacija starih narodov oziroma njihovih mitov dosti bližja in razumljivejša, Ali ni-to res nekaj božanskega, nekaj nadnaravnega, skrivnostnega? So to res morda sli, poslani od bogov, ki so dospeli do nas z nekim globljim sporočilom? Nedvomno je tudi veter talentiran orkestrski mojster. S svojim šumom zna pričarati bodisi nežno melodijo, s katero se samo poigrava s črešnjevim cvetom, bodisi srdit odmev jeze, s katerim lomi veje orjaškega hrasta. Zlasti tukajšnja burja mi prikliče na misel morje, ki ima prav tako ambivalenten značaj: če se mu veter ne pridruži, val mirno požgečka skalo ter se s tihim pljuskanjem povrne k tisočero drugim slanim kapljicam, te pa mu v cikličnem valovanju sledijo. Ko pa ga burja izzove k tekmovanju, se požene v evforičen dir, s katerim, skoraj nezavedajoč se svoje moči, buta v agoniji ob skalovje do onemoglosti. Človek je skušal posnemati harmonične foneme narave (kaj je lepše kot-petje dveh zaljubljenih ptic?). Z lastnim glasom in z glasbili. To mu je tudi delno uspelo. Ivan Koželj, the Ath from left to right in the back row. Glasbi se sama prekomerno ne posvečam, to pa ne zaradi tega^ ker mi ta zvrst umetnosti ne bi bila pri srcu, a ker kratkomalo nimam časa na razpolago. Sicer pa me ob študiju nepretrgano spremlja klasična glasbav ki mi omogoča večjo skoneentriranost in mi hkrati lajša delo (navdušena sem nad Ghopinovim klaviijem!) Vokalna glasba mi ne vzbuja posebne dražil še posebna ne ljubezenske-popevk^ na katere so nekatere moje sovrstnice nore. Zelo tvegano izpade; po mojem mnenju, načrt nekaterih; ki skušajo v pičlih dveh minutah opisati svoja ljubezensko zgodbo ali razočaranje, ki-sa ga zaradi svojega ljubezenskega neuspeha doživeli. Navsezadnje kaj pričakujejo od mene? Naj jih pomilujem ali tolažim? To je pač vsakodnevna usoda V"*' IKi *«_ / i* ' • . • t ■ - ti m um B£RUM Še eno zrcalo vojne... 1939 -1945 Za prenaredbo letaka na levi\ se viru istega, RESNICI NA LJUBO, hkrati opravičujem in zahvaljujem. Pavla Gruden FRANCE PREŠEREN A Toast is also National Anthem of the Republic of Slovenia. God's blessing on all nations, Who long and work for that bright day, When o'er earth's habitations No war, no strife shall hold its sway; Who long to see That all men free No more shall foes, but neighbours be. > foENRY LAW SON V.X'^ I AUSTRALIAN POET f, STOR'f WHITE*' 1869- 1922 1800- 1849 HENRY LAWSON 'Twill be while ever our blood is hot, while ever the world goes wrong, The nations rise in a war, to rot in a peace that lasts too long And southern Nation and southern State, aroused from their dream of ease Must sign in the Book of Eternal Fate their stormy histories. 1895, from The Star of Australasia CAPTAIN JAMES COOK From what I have said of the Natives of New-Holland they may appear to some to be the most wretched people upon the earth: but in reality they are far more happier than we Europeans; being wholly unacquainted not only with the superfluous but the necessary Conveniences so much sought after in Europe, they are happy in not knowing the use of them. They live in a Tranquillity which is not disturbed by the Inequality of Condition: The Earth and sea of their own accord furnishes them with all things necessary for life; they covet not Magnificent Houses. Householdstuff etc. 1728 - 1779 Instabilis cIAmor To beloved Ljubljana, concert of a city of bells May 15 July 5 Cnmi>i>\,-i IJorenc Harber fioihii i • I eronika Hrvar l\ rt, »rim i'\ Smriio for percussion •SmJii'h'iktiiii' Sltuleiin oj tin Academy of Music tin nl the I acuity of 'Theology in Ljithljan 1 nluniccrs Evropski Mcscc Kulture European Cultural Month Ljubljana 1997 GALERIJA ZALA GOSPOSKA 7 1000 LJUBLJANA TEL: 061/213-566 IZ VABILA NA OTVORITEV RAZSTAVE SLOVENSKEGA SLIKARJA IZ AVSTRALIJE STANISLAVA RAPOTCA V ČETRTEK, 29. MAJA 1997 OB 19, URI RAZSTAVA JE BILA DO 15, JUNIJA 1997 SLIKARJA JE PREDSTAVILA LIKOVNA KRITIČARKA, DR IRENA MISLEJ B ELLS OP LJUB L JANA IN THE »IN S TAB IL IS CLAMOR« COMPOSITION: LJUBLJANA tAtHfetMAL - 5 bells tttANtlStAN tHUtttM - 4 bells UttSULINE fcHUtttM - i bells tttNbVö čMUfttH - 4 bells kftIŽANkt! tHUtttH - 3 bells Si JAtÖtt'S tHUfttH -3 bells Si HöttlAN'S tHÜfttH - 3 bells SiJöSfeWStHUtttH-Sbells tHUHfcH M tHfe tMftt to JtsUs - 4 bells Si Nltfett'S tHURCM - 5 bells Si tMfettfeSÄ'S tHUttCM, Ljubljana - kodeljevo (electrically powered bells) fcltv HALL - S bells SLOVENIAN AtAbfeMV Ot= SCIfeNtfeS ANb AtttS - SAŽU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) - 2 bells j. t . ' ! HbŽNIk HILL tHUtttH-3 bells 1 I IUMI IAIIA IU I LS I jlll'lj.lll.l I cc|i', (imc iii the olllc-,1 I tells hi SIovcmi.i I he hell fiom the Belo ,ind Vivnwi Inimdiy w.r, in.ide in 1 328. and is ni iw hi the low'i öl the I jiihlj.iii.i (.ilhcdi.il (Iiis old hell (öltld .llsn ho one nI Ihc i.ne iciinindcr, nI the Iciimei M 11" li'il.i'.' i him h m I |iihl|.HM Ihc I.IM|c I I" II III I |llhl| lll,l I lll( |s 111 M I'etei's - him h II \v*is |nini.nily meant Im the I |iilil|,im.» (.lthedral. lull its towel w.is Inn mu,ill |(n it this ()ianl tooasls .1 di,nuclei >>l 180 mi Ihr Ick .lis lovingly (,ill il "At i". ino,iiiiM(| "lathee". Ainoiut the in,my ms< liptions ,ind histcwit .illv sicjuilii .ml mn.iincnK, one el I |'ihl|.iii.r I« IK i .mies a plea In w.nd ell čil .j hi it*. Ihc msc uplinit on the I 7,'M In || m the 11.in« m .in (lime h rcsids If r I ( lit I' |M IH lüllll riK.lir PARKS AI)Vl KSAI VIM I HUM IKJ HI 1R1RII Ii II?A HAI)!/ DAVID Al 111 IIA (See the I mil s (i«v,s, llee. thee enemy Inn c . Ihc |ii>n IIiis wen, the mot pi D.n id ul luil.i i STANISLAV RAPOTBC (born. 1911) »Unless the heart sings to you, unless the subconscious works for you...« The words of Stanislav Rapotec resounds vigourously, his gestures underline them. They sum up the core of his painting: this is a song of the heart, art which grows from love, swift but mature and deliberate gestures. He may meditate for many months, yet when he acted, he completed a painting in a short time. He surrended himself completely to the call of the subconscious, on the canvas appeared impressions, memories, images. He liked to create in a series since »if man seeks something new, he returns to the old and changes it« At this exhibition we can experience a few excellent examples from various series and periods which unfortunately provide only a fleeting glimpse into his art. If the anticpated project to exhibit, a full survey of his opus is realised in Slovenia, the work of Stanislav Rapotec will be recognized among the treasures of Slovene line art according to all professional standards, recognition it deserves in full measure. Dr Irena Mislej THE TRADITION AND SCIENCE OF BELLS in Movent.!, there hp different manneis of ringing • tlieie is a rinq for hwk, a mid foi funerals .iikI another loi liappv ocasions processions. blessing, etc Ihe festive mi,inner of ringing • chiming m unique to Slovenia A qreat one I'-i Iit»ll". Iiii', .ilst) helped pteseive the hrntaqn i)| nnging ßell-loundiy has •iI/mvs heen among the most impotUinl n lits m Slovenia few Europe,m rHies i .in boast as many bell loundeis as I juhl|ana ! |ubljana is also Ihe only Fin.'rjp^an town where bell-foundry has been preset ved from its heqinninqs 'oniinually io this day Ihe fiist hell foundry >n L|uhl|ana was Giegor of l.iubl|ana - Giegorius de Laibaco m ihe fifteenth century. His bell from M67 is 1 epi by the Trieste Church of St Justin Ihe foremost among Slovenian bell-founders were the Samassa family I hey weie active in Ljubljana for a full 190 years, from 1729 to 1919. »Samassa bells« were poured by eight members of the family. The science of bells, campanology, in Slovenia doesn't have as rich a tradition as in for example the nearby countries of Austria and Germany; the first interesting writings on the subject are dated in the nineteenth century. In 1848, Anton Jelovšek first described church bells in the publication presenting St. Peter's church in Polhov Gradec near Ljubljana. The last extensive study on bell-foundry in Slovenia (»Zvonarstvo na Slovenskem») was published in the Acta Ecdesiastica Sloveniae collection in 1993 Author Matjaž Ambrožič uses key data such as the diameter of the bell, the weight, inscriptions, ornaments and the name of the bell-founder to describe the bells. BELLS - RES SACRA Each parochial church in Slovenia sounds at least two or three bells. Bells are *n our '.ountry heralds of •he church !n order to achieve their true purpose, they must bear only Christian ornaments, signs and images Before the church iinas them, they must be blessed. These blessed bells are »res sacra«, so the church directorate decides on all matters concerning them, although they may have been produced by the neighbourhood. Blessed bells may only be used for church purposes, while all other activities involving the bells require the bishop's permission. The concert of bells by the Spanish composer Llorent; Barber in Ljubljana has been kindly supported by the Archbishop of Slovenia, Alojzij SuStar. STANISLAV RAPOTEC (rojen L 1911) »Če vam srce ne poje če vam podzavest ne deluje...« Besede Stanislava Rapotca so zvenele dločno, kretnja jili je še potrdila Strnil je jedro njegovega slikarstva: to je pesem srca, umetnost, ki raste iz ljubezini hitra, a zrela in premišljena gesta. Več mesecev je lahko razmišljal, toda ko je prešel k dejanju, je dokončal sliko v kratkem času. Popolnorma se je prepustil podzavestmemu klicu, na likovnem polju so se pojavljali vriši, spomini, podobe. Rad je ustvarjal v serijah, saj »če človek išče nekaj novega, se vrne na staro in spreminja«. Na tej razstavi lahko vidimo nekaj izbranih primerov iz raznih serij in razdobij, ki pa nam, žal, omogočajo samo bežen pogled v njegovo umetnost. Če se pa uresniči že napovedan projekt retrospektivne razstave, bomo lahko po vseh strokovnih merilih vključili Stanislava Rapotca v slovenski likovni fond. To tudi v polni meri zasluži.