GLASILO OBČINE DOMŽALE 14. septembra 2000 - letnik XXXIX, št. 11 Zadnjo nedeljo v .septembru se domžalski planinci tradicionalno srečajo ob Domžalskem domu na Mali planini. Tudi letos je bilo tako in številni planinci in planinke so oh prijetnem domu, kije še vedno odprt preživeli prijeten nedeljski dan, ki so ga mnogi izkoristili tudi za potepanja po bližnjih planinah in vrhovih. Letošnje počitnice so za nami in upamo, da so vsem ostale v lepem spominu. Mi smo tem prijetnim spominom namenili strun 12 trun 1 1 Za godbo iz mesta Man/.iana v Italiji, ki sojo v našo občino povabili domžalski godbeniki, je sprejem pripravila tudi ga. Cveta Zalokar ()i a/cm, županja Občine Domžale, kije gospodu Giuseppeju Fulgcnziju izročila spominsko darilo, italijanski godbeniki pa soji v spomin na obisk v naši občini izročili pozdrave in darilo župana Manziane gospoda (ienorosa Mancinija. Foto: V. Majhenič ^triui 1 3 13. tradicionalna mednarodna prireditev Glasba treh dežel - Na Studencu smo se zbrali in prijatelji postali... Foto: V. Majhenič Delovna jesen na vseh področjih Poletje je čas, ko se v občini opravi ali pa pripravi večina investicij in projektov za tekoče in naslednje obdobje. Letošnje je bilo kljub dopustniškem času zelo intenzivno in lahko rečemo, da seje veliko delalo, mnoge investicije pa so pripravljene, da se z deli začne jese- ni, /a najbolj sveže informacije smo v pogovoru zaprosili županjo občine Domžale, Cveto Zalokar-Oražcm. V občini intenzivno poteka gradnja avtoceste. Pri tej sodeluje tudi občina, saj je potrebno vrsto stvari usklajevati, predstavlja pa tudi vez PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV TER NJIHOVIH PROGRAMOV V glasilu Slamnik bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve poslancev Državnega zbora, ki bodo 15. oktobra 2000, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani glasila ler število strank. 12. številka glasila Slamnik bo izšla 6. oktobra 2000. V skladu Z Zakonom o volilni kampanji in /. Odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu: • kandidat, politična stranka ali drug predlagatelj ima za predstavitev kandidata v posamezni volilni enoti na voljo največ pol časopisne strani. (format objave naj bo širine 280m/m in višine 195m/m) Organizatorji volilne kampanje naj gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom postavitve na pripadajočih straneh časopisa pošljejo na uredništvo Slamnika najkasneje do 29. septembra 2000. javno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradiv v 12. številki Slamnika bo 29. septembra 2000 ob 13. uri v konferenčni sobi Občine Domžale. V skladu z 22. Členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom doloCen brezplačni prostor, s pogojem plaćila Po ceniku objav, obvestil in reklam iz l7.Clcna Odloka o glasilu Slamnik. . . Odgovorna urednica VERA VOJSKA med občani na eni ter investitorji oziroma i/.vajalci na drugi strani. Kaj sc je dogajalo poleti? Sodelovanje pri tem velikem projektu tudi poleti ni zamrlo. S strani občanov, zlasti v KS Dra-gomelj, smo bili opozorjeni, da so izvajalci premalo pozorni do krajanov, da niso v Času suše poskrbeli za škropljenje cest, da so se vozili tudi po cestah, ki za izvajalce niso bile določene. Zato smo že imeli sestanek, na katerem smo se dogovorili o izboljšanju stanja. V Dragomlju so z deli konCali arheologi in investitor je zagotovil, da bodo v kratkem naredili vse obvozne poti, še posebej tisto v bližini šole ter da se bo promet potem odvijal izključno po trasi AC. ZaCela se bo gradnja podvoza, pri čemer smo jih opozorili naj zaradi bližine šole najbolj hrupna dela potekajo v času, ko ni pouka. V kratkem bo tudi odprt nadvoz proti Ihanu, dogovorili pa smo se tudi. če bomo hkrati zgradili tudi pločnik ter javno razsvetljavo od nadvoza do križišča pri Kroni. V letošnjem letu je v načrtu tudi izgradnja ceste med Dobom in Krtino, še prej pa bo Dars moral zgradili svoj del kanalizacijskega kolektorja, prav tako pa je tudi občina Domžale že podpisala pog7X 66 107. Hvnl/i' 9 niii'iiiTYi'wi Objavljamo sindikalno listo za avgust 2000, ob njej pa boste lahko prebrali tudi o detu sindikatov po dopustih in najbolj vročili temah letošnje jeseni. STRAN 13 GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ZIV-ZAV V DOBU V kulturnem domu na Močtlniku v Dobu tudi letos vabijo otroke in starše k vpisu gledališko lutkovnega otroškega abonmaja. Hrva predstava V 17. septembra 2000. Dobrodošli' STRAN 1 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Ne prezrite' Od IX. do 22. septembra 2000 bo Javno komunalno podjetje PRODNIK d. o. o. Domžale organiziralo odvoz kosovnih odpad kov. Pred začetkom šolskega leta je občina poskrbela za obnovo prometne signalizacije, v celoti pa je bila obnovljena tudi peš brv čez Kamniško Bistrico na Viru, ki jo zlasti uporabljajo šolarji. Poskrbimo, da bodo vsi naši šolarji na cesti varni! 1 Objavljamo seznam novo postavljenih ekoloških otokov v Občini Domžale. strun 7 Ločujemo da ohranjamo! GRtNt JAVNO KOMUNALNO PODJETJE. PRODNIK dna tudentski ervis Domžale Ljubljanska 70, 1230 Domžale, tel. 72 11 790 PODALJŠAJ ČLANSTVO . www.studeritsici-servis.com Dober dan, bralci in bralke Pa smo po dobrem mesecu spet skupaj. Upam, da so vam letošnje počitnice prinesle veliko lepih doživetij in novih moči. Nam so, predvsem pa nam je začetek jeseni prinesel številne članke in prispevke o vaših doživetjih v poletnih mesecih, pa tudi številna povabila društev in organizacij, ki jeseni začenjajo ali nadaljujejo svoje uspešno delo. Ne prezrite, da jih je v naši tokratni številki res veliko in upamo, da kakšen tudi po vašem okusu. Prva obletnica našega druženja je, zato smo se odloČili, da se vam predstavimo tudi na fotografiji, obenem pa se zahvaljujemo za Čestitke, ki smo jih prejeli. Predvsem so se nase (pa tudi njihove) obletnice spomnili naši dopisniki in dopisnice, veseli pa smo bili tudi prijaznih besed bralcev in bralk, ki nas tudi v prihodnje lahko pokličete po telefonu 714 599 ali se ob petkih od 13. do 14. ure oglasite v Uredništvu (Domžale, Ljubljanska 69). Ker pa se včasih zgodi, da imamo v tem Času druge obveznosti, je dobrodošla najava vašega obiska. Tokratna številka je malce bolj poletna, saj boste v njej našli veliko prispevkov pa tudi reportaž o prijetnih letovanjih v letošnjem poletju. Nadaljujemo s predstavljanjem svetnikov (od 31 ste jih v dobrem letu spoznali že polovico), lahko boste prebrali, katere najpomembnejše teme bodo oblikovale letošnjo občinsko jesen, pišemo o vrtcih in možnostih podaljšanega varovanja otrok, veliko je prispevkov o kulturi in športu, ne prezrite pa tudi objave dveh abonmajev: Kulturnega doma Franca Mernika Domžale in Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba. Žal tudi tokrat nismo mogli objaviti vseh prispevkov, ki ste jih poslali, zato jih boste lahko našli v eni od naslednjih številk Slamnika. 12. številka SLAMNIK-a bo Izšla 6. oktobra 2000 in bo namenjena tudi predstavitvi kandidatov za volitve v Državni zbor. Vaše prispevke pričakujemo do vključno 25. septembra 2000, lahko tudi po e-mailu vera.vojska@domzale.sL Imejte se lepo in uživajte v jesenskih dneh. Morda pa tudi vam pride prav nasvet ali priporočilo, ki sem ga našla v eni izmed knjig: Dokazujte od danes naprej v velikih in majhnih rećeh, ob velikih dogajanjih in ob docela nepomembnih dogodkih, da ste med dvema potema enkrat za vselej izbrali dobro! ODGOVORNA UREDNICA Iz uredništva Gremo v drugo leto Sedanje Uredništvo je bilo s sklepom imenovano na 7. seji Občinskega sveta občine Domžale, ki je bila 30. junija 2000. Odgovorna urednica je postala Vera Vojska, njena pomočnica Kristina Brodnik, člani pa Toni Dragar, Saša Kos, Leon Marc, Pavel Pevec, Rok Ravnikar, Janez Stibrič in Urban Žnidaršič, imenovan pa je bil tudi Izdajateljski svet, ki ga vodi mag. Milan Pirman. Medtem je bil na lastno željo razrešen g. Leon Marc, namesto njega pa je članica Uredništva postala Marta Star-bek. Janez Demšar strokovno opravlja dolžnost tehničnega urednika in često tudi svetovalca, zelo zadovoljni smo z delom našega lektorja Avguština Pirnata, v veliko pomoč pa nam je tudi referentka Ema Žabjek-Kočar ter seveda dopisniki in dopisnice pa tudi drugi, ki nas s predlogi, pobudami, vprašanji, pa tudi svojimi pripombami opozarjate in prispevate, da bi bil Slamnik še bolj naš in vaš. V prvem letu svojega dela smo izdali 14 številk Slamnika, eno še skupaj z občino Moravče, na skupaj 344 straneh ter dobili soglasje Občinske- ga sveta občine Domžale, da v letu 2000 izhajamo na vsake tri tedne. Hiter pogled po opravljenem delu pove, da je bilo v tem času 16 sej uredništva. Skupaj je bilo objavljenih blizu 1000 člankov, kijih je napisalo več kot 100 dopisnikov, med njimi je slaba polovica stalnih, kar pomeni, da se oglašajo skoraj v vsaki številki. Upamo, da ste opazili, da smo z. nekaterimi novostmi in stalnimi rubrikami skušali naš SLAMNIK narediti Se bolj pester in zanimiv, najbrž pa tako kot vi, tudi mi pogrešamo večjo aktualnost, saj SLAMNIK še vedno ostaja preveč kronika dogajanj v naši občini. Na tem področju je še veliko praznega prostora, ki ga bo treba zapolniti. Se pa trudimo, da bi pokrili vsa področja življenja in dela v občini in izven nje. K temu prispevajo tudi moja pomočnica in vsi člani in članice Uredništva, katerim se za opravljeno delo zahvaljujem. Skupaj z vami stopamo v drugo leto dela sedanjega uredništva. Želimo si, da bi bilo vsaj tako, kot je bilo prvo; če bo boljše, bomo, upamo, da skupaj z vami, še bolj zadovoljni. ODGOVORNA UREDNICA Javna razsvetljava in pločniki Prometna varnost se je bistveno povečala z igradnjo pločnika ob Cesti talcev - od Srednje šole do križišča Toko. V Krajevni skupnosti Toma Brejca na Viru |e bila ob Litijski cesti zgrajena nova javna razsvetljava. Zaključila se je tudi gradnja pločnika ol Krakovski cesti. Svetnik DeSUS Franc Poznič Od kdaj se ukvarjate s politiko ? Ste prvič svetnik v občinskem svetu? S politiko sc po malem ukvarjam ze od gimnazijskih let, seveda najprej teoretično, iz radovednosti. Kasneje so okoliščine same poskrbele, da sem moral delovati na različnih področjih, kar mi danes kot občinskemu svetniku Sc posebej koristi. Res sem prvič v občinskem svetu, a prej o svoji prisotnosti v njem niti nisem razmišljal. Ste upokojenec, bili ste profesor angl. jezika v OŠ Venclja Perica, kako vas je pot pripeljala v DeSUS? V Domžalah in okolici (začetne težave Sol pri uvajanju angleščine sem nekaj let pomagal reševati tudi v Radomljah, Homcu in Mengšu) sem najbolj poznan po poučevanju angleščine, ki je trajalo trinajst let; potem sem tri leta delal v tovarni Toko -vmes Študiral ekonomijo »ob delu« in končal smer zunanja trgovina v Mariboru. Največ let sem služboval v državni upravi, kjer bi mi prišla prav Sc kakSna tretja diploma. Zadnja leta pred upokojitvijo sem pazljivo spremljal delo poslancev državnega zbora, zlasti njihov odnos do vpraSanj, ki zadevajo starejše. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da sc upokojenci v svoji stranki DeSUS odločno zavzemajo ne le za svoje pravice, ampak tudi za preudarno reScvanjc pomembnih družbenih vprašanj. Starko smo potem ustanovili tudi v naSi občini. V občinskem svetu zastopate interese upokojenk in upokojencev. Kako bi komentirali svoje delo? Res zastopam predvsem interese starejših, ki pa se nujno prepletajo z interesi mlajših, saj je povezovanje med generacijami pogoj za uspešnost na vseh področjih. Zato bi na sejah občinskega sveta težko naSli točko, ki ne bi - posredno ali neposredno - vsaj delno zadevala tudi starejše. Prizadevam si, da podpiram tiste rešitve, ki ustrezajo čim SirScmu krogu občanov. Imate zasluge za to, da je bilo sprejeto dopolnilo odloka o pomoči na domu, ki osebam, starejšim od HO let, zagotavlja brezplačno pomoč na domu? Imate še kakšen konkreten predlog ? Ne gre le za delno zagotavljanje brezplačne pomoči na domu, pač pa predvsem za njeno učinkovito izvajanje, za proučevanje in izboljševanje odnosov med izvajalci pomoči in upravičenci, ki niso le starejši, ampak je lahko vsak občan v trenutku v položaju, ko mu je pomoč nujna. Tu je predlogov toliko, da bi bila o tem potrebna serija člankov. Menite, da Občina Domžale namenja dovolj sredstev za reševanje socialnih stisk ostarelih ljudem? Glede ha podatke, ki so mi na voljo iz nekaterih drugih občin, lahko trdim, da je občina Domžale v zgornjem delu, kar zadeva sredstva za socialno pomoč in pravno urejenost njihove de-jitve. Seveda je želja in potreb vedno več kot možnosti njihovega finaneira-anj, zato je ravno tu Sc posebej pomembno, da denar preudarno in s premislekom namenijo najpotrebnejšim. Alije Občina Domžale dovolj socialno naravnana? Predlagate morda kakšne izboljšave? Na katerem področju? Socialne naravnanosti ni nikoli dovolj. Vzemimo za primer dodeljevanje enkratne denarne pomoči. Občinski pravilnik sicer opredeljuje njen namen v petih primerih, ko gre za nakup oziroma plačilo, vendar je ta pomoč omejena z visino in časom, zaradi česar občanovc težave lahko ostanejo neurejene. Res je, da je občina - ne le domžalska - pogosto omejena z republiškim zakonom, vendar je njena dolžnost, da opozarja na zakonske pomanjkljivosti in predlaga spremembe. Podoben primer je pomoč invalidom pri odpravljanju arhitektonskih ovir. Kaj menite o Domu starejših občanov? So kapacitete zadovoljive? Želim, da bi gradnja doma čim hitreje napredovala, saj predstavlja nov dom pomembno pridobitev za starejše na SirScm območju, ker so čakalne dobe za sprejem v domove vsekakor povsod predolge. Z izgradnjo doma bodo lahko zagotovljena tudi varovana stanovanja za starejše s posebnimi potrebami. Na eni sej občinskega sveta sem med drugim opozoril, da razmerje med številom enoposteljnih in večposteljnih sob ni zadovoljivo, saj današnje razmere v domovih kažejo, da starejši stojijo v vrsti za enoposteljne sobe. Vsakdo si želi varno starost, mnogo se piše o tem, da »luknja« v pokojninskem skladu ogroža starejše? Se s tem strinja- Primanjkljaj v pokojninski blagajni sta povzročila finančno ministrstvo in vlada - ZPIZ ga ima namreč že od leta 1994. Kljub takratnemu primanjkljaju je vlada v letu 1996 dvakrat znižala prispevno stopnjo (da bi zvišala konkurenčno sposobnost našega gospodarstva) in zavodu celo ukinila obvezni rezervni sklad, primanjkljaja pa ni v celoti pokrila s transferom iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, kar bi morala po zakonu storiti. Res je, da so prispevki delodajalcev visoki; pa je ravno znižanje pokojnin rešitev za gospodarstvo? Za koliko odstotkov sc je kot posledica znižanja prispevne stopnje v teh letih zvišala konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Zakaj je potrebno vsako leto znova z veliko publiciteto sporočati javnosti o »luknji« v pokojninski blagajni? Kaj pa slabo pobiranje davkov, razcvet sive ekonomije, privilegirano upokojevanje ...? Gospa Okretičeva je v DZ kot članice DeSUSA glasovala v nasprotju z vodstvom stranke. Kaklno je vaše stališče? Poslanka Eda Okrctič Salmič je seveda smela glasovati po lastni presoji in vesti, toda »non omne licitum ho-nestum« (ni vse pošteno, kar je dovoljeno): razočarala je svoje volivce, stranko in poslansko skupino DeSUS. Kako ocenjujete povezovanje in sodelovanje upokojencev v naši občini? Domžalski upokojenci imajo dovolj možnosti za medsebojno druženje, povezovanje in sodelovanje. Gotovo ima pri tem pomembno vlogo Društvo upokojencev z bogato kulturo, izletniško, izobraževalno in Športno ter rekreativno dejavnostjo. Sc posebej pohvalno je delovanje društva »Lipa« kot univerze za tretje življenjsko obdobje. Politično pa smo upokojenci preveč razcepljeni po vseh straankh, vendar večina spoznava, da smo lahko učinkoviti le z enotnim nastopom v eni svoji stranki. In še nekaj o vašem zasebnem življenju. Sedaj imate 24 ur prostega času. Kako ga preživljate? Se ukvarjate s športnimi dejavnostmi in katerimi? Bolj zadovoljen bi bil s 30 urami prostega časa dnevno, da bi si lahko privoščil več razgibavanja - posebno planinarjcnja, kolesarjenja - več ukvarjanja z glasbo, branjem, vrtića rstvom, plesom. Svoje veselje do šahovske igre sem uspešno prenesel na vnuka. Pa računalništvo ... Kako se odziva na vaše politično življenje vaša družina ? Tako kot na vse, kar počnem: pomagamo drug drugemu z mnogo dobre volje in razumevanja. SAŠA KOS Zeleni politik, občinski svetnik, športnik... Franc Cernagoj Republiški nogometni sodnik, član IO Zelenih Slovenije, občinski svetnik, član statutarno pravnega odbora, član komisije za vloge in pritožne. Član odbora za Sport in delovanje društev v občinskem svetu Domžale. KnainŠtirideset-letni rojen DomŽalČan Franc Cernagoj poznan tudi kot »Švaso«, v občinskem svetu pušča vse vidnejšo sled delovanja zelene politike, skozi katero so mu volilci tudi zaupali mandat Ze pred volitvami jc skupaj z večino članov občinskega odbora Zelenih v Domžalah, mimo volje dela vodstva stranke, podprl kot kandidatko sedanjo županjo. Po volitvah v občinskem svetu deluje samo po osebnem prepričanju, ne glede na razslojenost občinskega sveta v Domžalah. Kaj vas je pripeljalo med zelene aktiviste in kako osebno gledate na dogajanje v stranki, katere Član ste? Ze leta 1993 sva z Robijem Florjanči-čem, ob pomoči generalnega sekretarja Zelenih Slovenije Rudija Meršaka, ustanovila občinski odbor zelenih v občini Domžale v delovanje katerega smo pritegnili žal že pokojnega F:ranca Zajca, Jožeta Nemca, Ireno Kralj, Zdenko Jeraj,_, danes občinski odbor šteje okrog 30 članov od tega dobro polovico vsestransko aktivnih. Zeleni Slovenije imamo v stranki podobne probleme kol jih imajo tudi druge stranke, res pa so naši notranji problemi že od leta 1993 predmet sodnih instanc. V drugih strankah imajo močne liderjc in dokaj ostro strankarsko disciplino, kar člani zelenih na srečo in včasih tudi nesrečo nimamo, druži nas predvsem zeleni program. Od leta 1997 se v Sloveniji pojavljata dve 'in ho avgustu 199H celo tri vodstva stranke, kje ste vi in kje je v tej situaciji domžalski odbor? Težko bi sc opredelil oz. strinjal s taksno trditvijo, sam sem član IO stranke Zelenih Slovenije. Leta 1996 in pozneje leta 1998 je v stranko pristopilo nekaj novih ljudi in sc vrnilo nekaj članov, ki so določeno obdobje bili člani drugih strank in predvsem ti, upam si pa celo trditi, da samo ti »novi« člani povzročajo zmedo v stranki in v javnosti. Domžalski odbor se ograjuje od političnih avanturistov, ki jih jc slučajno zaneslo k nam v zeleno stranko, mi pričakujemo predvsem ureditev razmer znotraj stranke in tudi ob čimprejšnjem in doslednem spoštovanju zakonov s strani državnih instanc. Kaka boste šli na driavnozborske volitve, sami ali v kttaliciji in kaka ocenjujete nov volilni zakon ? Zeleni Slovenije in s tem OO Domžale bomo /. svojim kandidatom sodelovali na volitvah, osebno sc še nisem odločil ,;ili bom kandidiral ali nc. V tem trenutku bo velik uspeh že, če bomo na volitve zeleni odšli enotno. Zal smo zeleni v preteklosti predvsem zaradi posameznikov v vodstvu stranke bili umeščani enkrat desno, drugič spet levo, nikoli pa nismo imeli izdelane dolgoročne politične usmeritve, ki bi izhajala iz našega zelenega programa. Zakon je predvsem odraz politične volje v parlamentu, sedanji vsekakor bolj odgovarja manjši strankam (res smo med njimi tudi Zeleni), kot naj bi zakon, ki je dobil podporo na referendumu in naj bi bil uzakonjen tudi po sodbi Ustavnega sodišča. Kateri okoljski problemi so po vaše najbolj problematični v občini Domžale? V občini Domžale je veliko perečih okoljskih problemov, naštel bi samo nekaj največjih; odlagališče odpadkov v Dobu, divja odlagališča odpadkov (zupušče-ni avtomobili, bela tehnika, razna maziva in barve.™, intenzivno kmetijsko pridelovanje ob prekomerni uporabi umetnih gnojil, prašičja farma v Ihanu, oskrba gospodinjstev s pitno vodo, nezadostno število parkirišč in seveda gradnja avtoceste. Domžale sc bodo po končani gradnji tako imenovanega slovenskega cestnega Slamnik je glasilo ObčineDomžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, IONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STAR BEK, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-I4. ure. Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. križa znašle ujete v cestni obroč, ki bodo spremenil sedanji razvoj, res pa bo mestu v smislu male obrti (predvsem servisne) in trgovine odprle nove razvojne možnosti. Kako se občinska uprava odziva na vaše svetniške pobude ali predloge? Reagiranje oziroma njihovo izvajanje-v večini primerov žal nc sledi dobronamer-nosti predlaganega. Ali se lahko iz odgovora sklepa, da z delom in sodelovanjem občinske uprave z vami kot Z svetnikom niste zadovoljni? Na nek način da Osebno sem bil pred izvolitvijo prepričan, kaj vse bi bilo v občini postoriti, izboljšati... Občinska uprava kot izvršna lokalna oblast ima v resnici tudi manjše pristojnosti kot so jih imele občine pred letom 1994. Občina ima za potrebe predvsem pa za vsa pričakovanja premalo denarja, žal pa sc vse prevečkrat zgodi, da so posamezne odločitve enkrat občinskega sveta, drugič županje in občinske uprave, sprejele v obliki in vsebini da bi ja ugajale določeni volilni populaciji. Kaj pa stvari, ki so hite narejene v zadnjih letih? Jih jc kar nekaj, velika stvar je vsekakor začetek plinifikacije v Domžalah in to je z vidika našega zelenega programa dobro kot tudi začetek gradnje manjših obrtnih con v Jaršah, Zelodniku... Ureditev več otroških in športnih igrišč. Vsekakor je potrebno priznati, da občina Domžale pri zakonskem odločanju dokaj uspešno krmari. Kaj bi leteli, da bi bilo v občini drugače, bolje? Kot rojen IX>mžalčan, ki sem odraščal z razvojem mesta, imam rad Domžale in Domžalčanc, takšne kol so, kot svetnik bom zadovoljen, če bo v občinskem proračunu namenjeno več sredstev za urejanje ekoloških problemov. Delodajalci so dolžni ustvarjati zdrave delovne pogoje in s tem neposrednim sosedom pustiti zdravo domače okolje. Sredstva je treba nameniti obrti in podjetništvu, katera sta v Domžalah tradicija in začeti razvoj turizma, saj imamo zaradi svoje lege vse pogoje zanj (Grad Krumperk). Pomembno bi bilo tudi zgraditi kolesarske steze in na splošno izboljšati infrastrukturo Športno-rekreacijskih objektov. Morda bi na koncu Domfalčanom sporo Čili še kaj za lepše prijetnejše jesensko volilno obdobje? Skupno razvijajmo občino, v kateri bo prijetno živeti. Spoštovati bi sc moralo načelo trajnsotnega razvoja, ki ne uničuje naravnih dobrin, temveč jih ohranja našim naslednikom. Vendar sc moramo ljudje zavedati, da nismo edini prebivalci sveta in s tem nimamo pravice nobeni živalski in rastlinski vrsti odvzeti življenjskega prostora in s tem možnosti preživetja Naj misel iz pisma indijanskega poglavajra Seat! Ic Abrahamu Uncolnu leta 1854 spremlja v življenju: Kar se zgodi na zemlji, se zgodi tudi njenim otrokom. Če človek pljuva po zemlji, pljuva tudi po sebi. Zemlja ne pripada Človeku, temveč človek pripada zemlji. URBAN ŽNIDARŠIČ stran KAJ JE NOVEGA G8NHMBM Delovna jesen na vseh področjih (Nadaljevanje s prve strani) Kako pa je s cestnimi investicijami na občinski ravni? Letos smo že končali izgradnjo mostu v Radomljah in uredili cesto do vrtca (36 mio SIT), uredili načrtovani del cest na Rovah (15 mio SIT - most naj bi zgradili kasneje), končana so dela pri izgradnji pločnika na Cesti talcev v Domžalah skupaj z zamenjavo vodovoda in javno razsvetljavo (16 mio SIT), obnovili smo Pcrkovo cesto v JarSah (3,2 mio SIT), dokončali pločnik na VII. Ulici v Pre-serjah, cesto na Račni vrh in skozi vas Vesclko v KS Krtina (dodatnih 8, 5 mio SIT). Jeseni je načrtovanih več izjemno velikih del (del sredstev zanje bo potrebno zagotoviti z rebalansom proračuna konec septembra): rekonstrukcija Zoisove ceste na Viru (40 mio SIT), popolna obnova Savske ceste (39 mio SIT - vgradili bomo tudi plinsko napeljavo), rekonstrukcija ceste od Sela do občinske meje v Dolu z iz-' gradnjo pločnika v KS Ihan (skupaj 60 mio SIT) ter ceste skozi vas Šentpavel v KS Simona Jenka (22 mio SIT). V Dra-gomlju bomo obnovili tudi del poškodovanih, cest zaradi gradnje kanalizacije, v Domžalah pa gradili pločnik do MaC-kovcev. V KS Dob naj bi pre-plastili Gubčcvo in zgradili pločnik na Kidričevi (skupaj II mio SIT). Kaj pa druge komunalne investicije? Med večjo dela sodi gradnja plinifikacije Domžale - Sever in Jarše, za katero smo najeli kre- dit pri ekološkem skladu, približno četrtino sredstev pa so prispevali tudi sami krajani.,Ta poteka zelo živahno. Na področju vodovoda bodo letos končana tako dela pri izgradnji vodovoda od Radomelj do Prcserij (40 mio SIT), kot tudi gradnja vodovoda do črpališča Homec (16 mio SIT), s čemer bo končno rešen problem zdrave pitne vode tako v Radomljah kot v Preserjah, na Homcu in v Nožicah. Obnovili smo tudi vodovod na Rovah in začeli z gradnjo vodovoda proti Žicam (skupaj 13 mio SIT), potekajo pa tudi dela pri gradnji vodovoda od Ihana do Goriči-ce in Brda v KS Ihan (13 mio SIT). Na segmentu kanalizacije bo poleg gradnje v KS Krtina, ki se jo že omenila, zagotovljenih dodatnih 15,6 mio SIT za kanalizacijo v KS Dragomelj -Pšata (skupaj leto 42 mio SIT), za letos načrtovana dela na Rovah so končana (skupaj 28 mio SIT) prav tako tudi v Dcpali vasi (8,5 mio SIT). O delih v zvezi s protipoplavnimi ukrepi ste že pisali, žal pa letos ne bo narejenega nič v zvezi s pokopališčem v Domžalah, saj ne moremo pridobiti zemljišč, zato teče dolgotrajen postopek razlastitve. Kaj pa investicije na področju šolstva? Prav letošnje poletje je potekal razpis za izbor izvajalca gradnje prizidka k OŠ Preser-jc pri Radomljah z razširitvijo telovadnice. Z izbranim izvajalcem del, Graditeljm iz Kamnika, naj bi v teh dneh podpisali pogodbo za gradbeno obrt- niška dela v vrednosti 389 mio Sli. Z javnim razpisom smo izbrali tudi izvajalca del izdelave projekta za OŠ Dragomelj. to je Savaprojekt iz Krškega. Projekt naj bi bil narejen v treh mesecih in pol. Seveda pa nas čaka še zelo zapleten postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Veliko večjih in manjših del je bilo opravljeno tudi v okviru investicijsko vzdrževalnih del po drugih osnovnih šolah v občini. Med eno glavnih prednosti je bilo uvrščeno tudi področje izgradnje športnih objektov. Kaj bo letos novega tu? Priprava Ureditvenega načrta za Športni park Domžale je zastala, saj smo čakali na odločitev Ljubljanskega sejma. Septembra pa smo njegovo izdelavo že naročili. Letos smo že o£ novih bazen (5 mio SIT od skupno 40 mio SIT je prispe- Osnovna šola Dragomelj stoji sredi gradbišča avtoceste. Izvajalci so županji zagotovili, da bodo skušali maksimalno upoštevati prisotnost učencev v dopoldanskem času in njihovo varnost v prometu. Problem pa bo rešen, ko bo zgrajena nova osnovna šola, pro-|ekti se že pripravljajo. vala država), preselili rolarski park in pripravili idejo zasnovo za bodočo novo športno dvorano. Do konca leta naj bi začeli tudi z obnovo atletske steze, saj je država pripravljena projekt sofinancirati v višini 15 mio SIT, toliko naj bi primaknili tudi v občini. 5 milijonov tolarjev naj bi prispevali tudi k načrtovanemu dokončanju športnega objekta na Viru, po 2 milijona tolarjev pa smo prispevali tudi za športna parka v Dobu in Ihanu. Letos so torej športni delavci lahko zelo zadovoljni z sredstvi, ki bodo investirana zanje, res pa je, da zaradi velikega zaostanka in zanemarjenja v preteklosti stanje ne bo še tako kmalu zadovoljivo. Pogovor je pripravila VERA VOJSKA Posledice hude suše tudi v naši občini Letošnja suša je prizadela tudi območje občine Domžale, zato so bili občani in gospodarski subjekti pozvani, da nastalo škodo prijavijo. Po sklepu županje o dodelitvi denarne pomoči za odpravo posledic suše se namreč dodeli finančna pomoč za odpravo SLOVENSKE ŽELEZNICE Cene vozovnic V dneh pred začetkom šolskega leta nam je Služba za odnose z javnostjo pri Slovenskih železnicah posredovala vrsto informacij v zvezi z vožnjami vlakov na našem območju. Povzeli smo le najpomembnejše: Ob začetku šolskega leta Slovenske železnice uvajajo na kamniški progi poleg enotne vozovnice tudi sistem lastne vozovnice - kot dodatne ponudbe, kar pomeni, da potniki med Ljubljano in Kamnikom lahko tudi v naprej uporabljajo enotno vozovnico, saj dogovor s KAM-BUS ni prekinjen. Slovenske železnice namreč želijo vzporedno z lastno vozovnico obdržati in nuditi tudi enotno vozovnico vsem tistim potnikom, ki takšno vozovnico potrebujejo, kar je v skladu s prometno politiko RS. Poleg enotne vozovnice je na Slovenskih železnicah v veljavi tudi kombinirani prevoz železnica-cesta. Na ta način prodajajo vozovnice za železniško in posebne za avtobusno relacijo. Te vozovnice lahko prodaja železniška potniška blagajna za obe relaciji ali posebna železniška potniška blagajna za železniško relacijo in posebna avtobusna potniška blagajna za cestno relacijo, ter skupne vozovnice za prevoz, od nic ter s tem zagotovili izdajo vozovnic za vse relacije v omrežju slovenskih železnic. Hkrati so s ciljem, da bi bilo neprijetnih dogodkov in izgredov, ki se pojavljajo tudi na vlakih, Cim manj, odločili, da bo predvsem dijaške vlake v prvi polovici septembra spremljalo maksimalno mogoče število vlako- posledic suše občanom s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki imajo status kmeta ter gospodarskim subjektom s sedežem v občini Domžale, ki se ukvarjajo s kmetijstvom kot pretežno dejavnostjo, za posestva, ki ležijo na območju občine Domžale. Upravičencem bo dodeljena finančna pomoč s sklepom Oddelka za finance in gospodarstvo v višini 10% škode, ocenjene po enotni metodologiji v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo, če so vlogo za pomoč posredovali najkasneje do vključno I. 9. 2000. Za pridobitev finančne pomoči je zaprosilo 76 upravičencev, 74 upravičencem pa so bili izdani sklepi o finančni pomoči, dvema upravičen- cema s stalnim bivališčem v drugih občinah, so bile vloge zavrnjene. Skupna ocena škode = 17.442.994,68 SIT. Finančna pomoč bo občanom in gospodarskim subjektom nakazana v roku 8 dni po prejemu vseh podatkov oziroma 8 dni po pravnomočnosti sklepa, kar pomeni, da bodo prva izplačila škode opravljena v zadnjih dneh septembra. Povprečen obseg izplačane finančne pomoči oz. odškodnine za posledice suše je 22.000 sit, od tega jc najnižja pomoč manj kot 1.000,00 sit, najvišja pa 560.000,00 sil. Sredstva so zagotovljena v rezervnem skladu Občine Domžale. U. Ž. KULTURA OCENA ŠKODE V SIT SKODA V KG Pšenica 1073.otXJ.00 8d.4uO Ječmen 291.276,00 13.050 Koruza za zrnje 2.489.912.70 121.935 Trava, seno, travniki 11.051.901.00 807.300 Pašniki 792.723,00 205.905 Silazna koruza 251.176,00 47.125 Krompir 87.042,73 1.802.5 Sladkorna pesa 251.596,80 30.720 Oves 137.390,40 5.040 Korenje 16.340,10 465 SKUPAJ 17.442.994,68 1.319,739,5 vstopne železniške postaje do namembne avtobusne postaje ali obratno. Posodobili so tudi sistem za prodajo potniških vozovnic, zato so prav ob kamniški progi na nekaterih postajah posodobili potniške blagajne ter jih opremili z računalniki za prodajo vozov- spremnega osebja, pa tudi delavci policije in vlakovni revizorji. Vsem svojim potnikom želijo srečno vožnjo Ob tem zapišimo še to, da občina Domžale tudi v letošnjem šolskem letu subvencionira dijaške in študentske vozovnice. Relacija (ali obratno) Cene vozovnic (SIT) SŽ KAM-BUS (enotne vozovnice) SŽ (lastne vozovnice) Redna cena Splošna mesečna Dijaška mesečna* Redna cena Splošna mesečna Dijaška mesečna Lj.-Domžale 280,00 9.240.00 6.020,00 180.00 5.760,00 4.770,00 1 j.-Jarše-Mengeš 350,00 11.550.00 7.530,00 220,00 7.040,00 5.830,00 p.-Kamnik Domzale-Kamnik 390,00 230,00 12.870,00 7.590.00 8.390,00 4.950,00 270,00 150.00 8.640,00 4.800,00 7.160,00 3.980,00 * Cena ni zmanjšana za det, ki ga prispevajo samo nekatere občine (10%-15%). Domžalsko Hitovo sejmarjenje 2000 Na Kolodvorski ulici v Domžalah bo letos v soboto, 16. septembra, in v nedeljo, 17. septembra 2000, spet organizirano SEJMAR-JKNJE, ki se bo oba dneva začelo ob 9. uri in trajalo vse do polnoči. Radio HIT, kot glavni organizator, bo s svojimi moderator-ji poskrbel za resnično sejmarsko vzdušje, h kateremu bodo največ prispevale številne stojnice. Le-te ne bodo ponujale samo bogate trgovske ponudbe, temveč se bodo na njih predstavila tudi turistična društva, obiskovalci si bodo lahko ogledali nekatere stare obrti (lončarstvo, slamnikarstvo, domača peka); svojo stojnico pa bo imela tudi Občina Domžale pokrovitelj sejmarjenja in bo na njej predstavljala svoje prospekte, pripravila pa bo tudi posebno presenečenje za obiskovalce. Radio HIT pa bo pripravil tudi spremljajoči program. Tako si bodo najmlajši v dopoldanskem času ogledali otroški program, za vse obiskovalce pa so pripravili nastope vrste glasbenikov, med njimi: Natašo Zibelnik, Nepridiprave in radovedno Katro; Tincta Starcta in Valove, VVcrncrja, Gamse, Kingstone, Mlade frajle, Natalijo Verbotcn. 12. nasprotje. Obvezno smer. nastopil pa bo tudi športni AFA Team. Za obiskovalec so pripravili tudi številne nagradne igre, posebej pa vas bo pogostila tudi Občina Domžale - zato obiščite njen »štant« v soboto. 16. septembra 2000 od 10. do II. ure. DOBRODOŠLI! Sejemska dejavnost v občini Domžale -izgubljena priložnost? V času najbolj poletnih dni so z Ljubljanskega sejma na občino Domžale poslali sporočilo, da so pogovori v zvezi s preselitvijo sejemske dejavnosti v našo občino začasno prekinjeni. V medijih pa smo lahko tudi prebrali, da so v Ljubljani strnili vrste in iščejo rešitve, da hi se tudi v prihodnje ta pomembna veja gospodarstva odvijala na že znanem področju Gospodarskega razstavišča. Naj za začetek obnovim nekaj dejstev, ki so delno znani, morda pa tudi ne. Sejemska dejavnost v Ljubljani je pred letom dni prišla do brezizhodne situacije. Spori med Gospodarskim razstaviščem in Ljubljanskim sejmom so trajali že daljše obdobje. Ljubljanski sejem je družba, ki organizira večino najbolj znanih sejmov in jih ima tudi zaščitene kot blagovno zmamko. Sejmi sc odvijajo v zastarelih in nefunkcionalnih prostorih Gospodarskega razstavišča, ki v objekte že dalj časa ne vlaga in jih ne posodablja, obenem pa Ljubljanskemu sejmu zaračunava visoko najemnino zanje. Razstavljalci so zahtevali spremembe, boljše možnosti za delo in grozili z bojkotom, če sc ne bo nič premaknilo naprej. Ker je večina urbanistov ocenjevala, da na obstoječih površinah ni mogoče postaviti sodobnih razstavnih prostorov in ker so bila zemljišča tudi blokirana zaradi neurejenih zemljiških zadev in denacionalizacije (Cerkev zahteva vračilo zemlje in Festivalne dvorane), je Ljubljanski sejem načrtoval gradnjo novih sejemskih prostorov na območju BTC. Vendar pa je Mesto Ljubljana menilo, da je najboljša rešitev obnova obstoječih prostorov na Gospodarskem razstavišču in jim ni izdalo potrebnih dovoljenj za gradnjo na novi lokaciji. Zato se je Ljubljanski sejem odločil, da začne iskali primerno lokacijo na širšem obrobju glavnega mesta in kot najprimernejšo izbral občino Domžale. V občinski upravi in vodstvu občine smo ocenili, da so pogovori in iskanje lokacije zanimivi in pomembni za nadaljnji razvoj občine, saj je to ena najbolj prodornih dejavnosti, ki s seboj nosi razvoj tudi drugih dejavnosti in nova delovna mesta. Ljubljanskemu sejmu smo ponudili dve možni lokaciji - novo obrtno cono na Zelodniku in lokacijo fen-ten, kjer je lastnik. Gradbeno podjetje Grosuplje, že dlje časa iskal kupca in novo vsebino. Ljubljanski sejem se je odločil za lokacijo Ten-ten (oce njena je bila kot edina sprejemljiva za večje raz-stavljalce), seveda pa so se pojavile številne ovire za njeno uresničitev. Med drugim je bil ključen problem logistično prometne narave, saj morajo biti ob tem urejene primerne prometne povezave in zadostno število parkirnih mest. Prav tako pa smo načrtovali, da bo treba urediti primerno zaščito za bližnje naselje Mačkovcev. Več kot pol leta so trajali pogovori v zvezi S tem in v juniju smo prejeli vsa potrebna načelna soglasja - tako od Darsa v zvezi z novo cestno povezavo neposredno / avtoceste, kot ludi vi, darjev v zvezi z gradnjo novega mostu. Imeli smo tudi nekaj precej vročih sestankov s krajani, ki so takšni gradnji odločno nasprotovali, dogovorili pa smo sc vendarle, da bo ligitimni sogovornik pri pogovorili in v nadaljnjih postopkih krajevna skupnost. Ko je nastopil trenutek za sprejemanje odločitve in so bile pripravljene vse potrebne strokovne podlage, na osnovi katerih naj bi občinski svet sprejel ali zavrnil začetek potrebnih postopkov (v prvi vrsti zazidalnega načrta); kar smo načrtovali za jesenski čas, pa je prišlo že omenjeno sporočilo o začasni ustavitvi zanimanja /a selitev Ljubljanskega sejma. Na občini smo se vseskozi zavedali možnosti, da smo morda le orodje, s katerim želi Ljubljanski sejem doseči, da bi se Ljubljana prebudila in sc začela zavedati, kaj pomeni sejemska dejavnost za glavno mesto. Kljub vsemu pa smo ocenili, da si ne bi mogli odpustiti, če bi takšno priložnost pustili vnemer in nc bi naredili vsega, da sc uresničili. V potrditev temu priča tudi razočaranje ,k vilnih. občanov, ki so nam ga izrazili v zadnjih tednih, kar priča o visoki podpori projektu. Kes pa je, da so bili v času pogovorov bistveno glasnejši nasprotniki, pa naj si bodo krajani Mačkovcev, ki jih pri leni razumem, saj po/nam veliko bojazen zaardi mogočih negativnih posledic, ludi teli nekaj, vsekakor nekaj, jc (npr. povečan promet ob največjih sejmih, hrup i pc) >. vendar pa je res, da so pozitivni učinki bistveno večji in pomembni za gospodarski in siceršnji razvoj občine. Seveda pa se je v to takoj vmešala tudi politika in nekatere stranke, ki so javno izrazile nasprotovanje projektu (SDS), so situacijo na terenu samo še podpihovale, saj se vseskozi trudijo, da bi zavrli in onemogočili vse večje projekte, menda zaradi gole ncvoščljivos ti, da nc bi bilo preveč rezultatov na nasprotni strani. A, kaj, to je že znana zgodba. Informacije, ki jih prejemamo v zadnjih dneh. kažejo na to, da je bila medijska glasnost preuranjena in sc stvari ne odvijajo v Ljubljani tako, kot so pričakovali vsi akterji. Hočakajmo. da bomo videli. Morda se bodo pogovori v kratkem nadaljevali, zanje smo na občini še vedno pripravljeni, seveda pa bomo v vsakem primeru ostali pri zahtevah, ki jih investitorji že poznajo - to je primerna prometna ureditev, zadostno število parkirišč in najboljša zaščita naselja Mačkovci. ki nc bi smelo zaradi sejemske dejavnosti trpeti nobenih posledic v zvezi s kakovostjo bivanja. Cc pa je zgodba končana, poleni nam je vendarle /.al r.\ izgubljeno priložnost, ob tem pa imamo mirno in čisto vest, da smo sc maksimalno trudili in na naši strani naredili vse, da bi do realizacije prišlo. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM OBVESTILA Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, Stcv. 44/ 92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija H), volilnega okraja, 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v Državni zbor dne 15. oktobra 2000 v 10. volilnem okraju 4. volilne enote. VOLIŠČE 4.10.01 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB, Ulica 7. avgusta št. 9 Češenik. Dob, Gorjuša. TurnSe. Zelodnik. VOLIŠČE 4.10.02 - DOM KRAJANOV V Ž.EJAH, Žeje 30 Brezovica pri Dobu, Laz pri Domžalah. Sv. Trojica, Žeje. VOLIŠČE 4.10.03 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41 Krtina. Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini. Škocjan, Rača, Račni vrh, KokoS-nje. Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 4.10.04 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova lica 46, Homec Homec: Bolkova ulica, Gostičeva cesta, I. ulica, II. ulica. III. ulica, IV. ulica. V. ulica, del VII. ulice, VIII. ulica, VaSka pot; Nožice: Ciostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica. Pionirska ulica, Scskova ulica. VOLIŠČE 4.10.05 - OSNOVNA ŠOLA IHAN. Šolska ulica 5, Ihan Dobovlje, Brdo, Goričica pri Ihanu, Ihan. Prclog, Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 4.10.06 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8 Biščc. Mala Loka. VOLIŠČE 4.10.07 - GASILSKI DOM DOMŽALE, Savska cesta 2 Domžale: Cankarjeva ulica razen Stcv. 1, lb, 2, 3; Kajuhova cesta 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska cesta 69, 69a, 71; Savska cesta od Stev. 1 do Štev. 45a; Tabor štev. 13, 14, 15, 15a; Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 4.10.08 - AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brcjčeva ulica, Karantanska cesta štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlovška cesta, Kasalova ulica. Kopališka cesta. Krakovska cesta, Mačkov-ci. Stranska ulica. Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica. Vodnikova ulica. VOLIŠČE 4.10.09 - GASILSKI DOM STUDA, Študljanska 39, Domžale Domžale: Brezova ulica. Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jesenova ulica. Radio cesta. Savska cesta od štev. 46 dalje; Študljanska cesta; Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 4.10.10 - KULTURNI DOM RADOMLJE, Prešernova cesta 43 Hudo. Radomlje, Škrjančevo. VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM ROVA, Hrastičje 1, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Ziče. VOLIŠČE 4.10.12 - DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva cesta 19 Vir: Aljaževa ulica, Bevkova ulica. Borova ulica, Bukovčcva ulica, Čufarjeva ulica, Dvor-žakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjcva ulica, Gubčcva ulica, Hubadova ulica štev. 6, 6a, 8, 9, K); Koliška ulica. Litijska ulica, Ipavče: va ulica. Rožna ulica. Sončna ulica, Šaranovičeva cesta. Tkalska ulica, Zoisova ulica; Podrečje. VOLIŠČE 4.10.13 - VRTEC VIR, Hubadova ulica Vir: Hubadova ulica razen Stcv. 6, 6a, 8, 9, 10; Jurčičeva ulica. Kuharjeva ulica. Linhartova uiica, Maistrova ulica. Metelkova ulica, Nušičcva ulica. Osojna ulica, Parmova ulica. Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubiče- va ulica, Tolstojeva ulica. VOLIŠČE 4.10.14 - KOLIČEVO KARTON d. o. o. UPRAVA Papirniška cesta 1, Vir Količcvo, Vir.- Papirniška cesta, Umekova ulica, Val-vazorjeva ulica, Zrinjskcga ulica, Znidarši-čeva ulica. VOLIŠČE 4.10.15 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 24 Kompoljc, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, ŽirovSe. VOLIŠČE 4.10.16 - PRI VINCENCU UR-BANI.IL, Krajno brdo 3 Krajno brdo. Vrh nad Krašnjo. VOLIŠČE 4.10.17 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA, Lukovica 46 Brdo pri Lukovici, Ccpljc, Gradišč pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Prescrje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Praprc-će, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Praprcćc. VOLIŠČE 4.10.18 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica, Prcvaljc, Prcvojc pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba. VOLIŠČE 4.10.19 - PRI AMALIJI DOBER-ŠEK, Rafolče 32 Dopcljnc, Rafolče, Straža, Vrhovljc. VOLIŠČE 4.10.20 - OSNOVNa"šOLA ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju I Brezovica pri Zlatem polju. Mala Lasna, Obršc, Podgora pri Zlatem polju, Prcserjc pri Zlatem polju, Trnovče. Zlato polje. VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrcčje, Prevojc, Pri-lesjc. Spodnji Petelinjck, Veliki Jelnik, Vbs- ce, Vrankc, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenck. VOLIŠČE 4.10.22 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjicc 9 Čcšnjicc, Lipa, Poljane nad Glagovico, Selce. VOLIŠČE 4.10.23 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10.24 - PRI RAJKU KERŠIČU, I ća k I Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Scntožbolt, Učak. VOLIŠČE 4.10.25 - KULTURNI DOM MORAVČE, Vegova 9, Moravče Moravče: (ebulova ulica, Dctclova cesta, Malova ulica, Markova ulica. Partizanska cesta. Rudniška ulica, Šlandrova cesta, To-manova pot. Trg svobode, Vegova ulica; Podstran, Rudnik pri Moravčah, SI raža pri Moravčah, Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.26 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Cesta heroja Vas jc 13 ČcSnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasjc, Cesta na < ir-mače. Masi jeva cesta. Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava. VOLIŠČE 4.10.27 - PRI URANKARJU, Gabrje 6 Gabrje pod l.imbarsko goro, Hrastnik, Lim-barska gora, Mošcnik, Selce pri Moravčah, Ples, razen stcv, 8 in 9. VOLIŠČE 4.10.28 - PRI ERANCU MAJDI-ČU, Negastrn 8 Negastrn, Pogled, Scrjuče, Soteska pri Moravčah, Vinjc pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.29 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE, Krašce 2 Dole pri Krašcah, Dvorjc, Gorica, Ime-njc, Krašce, Prikrnica, Sv. Andrej. VOLIŠČE 4.10.30 - GASILSKI DOM PEČE, Peče 50 Križate, Peče, Ples št. 8, 9; Podgorica pri Pcčah, Pretrž, Zgornje Koseze. VOLIŠČE 4.10.31 - PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri Pcčah 16 Gora pri Pcčah. VOLIŠČE 4.10.32- DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7 Dcšen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prckar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prckar. VOLIŠČE 4.10.33 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE, Vrhpolje 14 Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Ja-vorSčica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica, Zgornji Tuštanj. VOLIŠČE 4.10.997 - KONEERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžale Predčasno glasovanje. Republika Slovenija VOLILNA ENOTA STEV. 4 Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja Številka: ()08()()-()9/()0-2l Datum: 24. 8. 2000 PREDSEDNIK OKRAJNI VOLILNI-; KOMISIJI: Peter Goloh I. r. Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS. štev. 44/92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v Državni zbor dne 15. oktobra 2000 v II. volilnem okraju 4. volilne enote. VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 7. 11, 12, 13, 14. Id. IS. Levstikova cesta. Ljubljanska cesta štev. 96. 100. 101. 102. 103, 106. 108, 110. IlOa. 112. 114, 114a. 116, 118, 120, 124, 126, 128. 130. 132, 134. 135. 136. 138. 140, Ulica Nikola Tesla; Ulica Ivana Pengova, Vodopivčeva uli- VOI IŠČE 4.11.02 - LIKOVNA GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg I Domžale: Karantanska cesta stev. I, 3; Ljubljanska cesta štev. 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95. 97, 99; Lobodova ulica; Mestni trg. Ulica Matije Tomca, Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 4.11.03 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE,, Karantanska cesta 5, Domžale Domžale: Karantanska cesta 5. VOLIŠČE 4.11.04 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica štev. la, Ih. Ic. Id, le, 3, 13, 15, 17, 19. VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulica štev. 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35. VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Dctclova ulica, Gostičeva ulica, Ješetova ulica. Ljubljanska cesta Stev. 105, 107, III, 113. 117, 119, H9a, 121, 123, 127. 129, 131, 133, 137; Miklošičeva ulica štev. 5, 7, 9, 11; Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica. Rojska cesta, Scjmiška ulica, Slamnikarska ulica, Vegova ulica. VOLIŠČE 4.11.07 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Čcšminova ulica. Jarčeva ulica, Kettejeva ulica. Rodiška ulica. Staretova ulica. Šolska ulica, Trdinova cesta. Triglavska ulica. Zoranina ulica, Fajfarjcva ulica 15. VOLIŠČE 4.11.08 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE,, Cesta talcev 6, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumpcrška ulica. Pot pod hribom. Pot za Bistrico, Sumbcrska cesta. V (»LIŠČK 4.11.09 - BIFE KlVI, Depala vas 20 I tepala vas. VOLIŠČE 4.11.10 - PISARNA ZSČ Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica. Krožna cesta. Ljubljanska cesta od štev. 1 do 45 ter štev. 47, 49. 49a. 49b, 51, 53, 55; Na Zavrtch, Poljska pot, Pot na Pridavko. Ravnikarjcva ulica, Stobov-ska cesta, Trubarjeva ulica. Trzinska ulica VOLIŠČE 4.11.11 - KS VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1, Ib, 2, 3; Kajuhova cesta brez štev. I, 2, 3, 4, 5; Kersnikova ulica. Kolodvorska cesta. Ljubljanska cesta štev. 46, 48, 52, 54, 54a, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a, 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67, 67a, 68, 70, 74; Masarvkova ulica. Nova ulica, Obrtniška ulica. Partizanska ulica. Prečna ulica, Prešernova cesta. Roška ulica. Tabor brc/, štev. 13, 14, 15, 15a; Taborska cesta. Ulica Urha Stenov-ca, Varškova ulica. Vodovodna cesta, Žclcniš-ka cesta. VOLIŠČE 4.11.12 - PROSTORI DRUŠTVA LIPA DOMŽALE, Kolodvorska 8, Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 2, 3, 4, 5, 5a, 6, 8, 9, 10, I3d, 15; Ljubljanska cesta štev. 72, 72a, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92; Masljeva ulica. VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 116 Dragomelj, Pšata. VOLIŠČE 4.11.14 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE Šolska la. Spodnje Jarše Rodica, Spodnje Jarše. VOLIŠČE 4.11.15 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37 Srednje Jarše, Zgornje Jarše. VOLIŠČE 4.11.16 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pclechova 83 Prcserjc pri Radomljah VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica. Jcmčeva cesta, Kmeti-čeva ulica, Kidričeva ulica. Kratka pot, Ljubljanska cesta. Mengeška cesta. Za hribom. Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II, Mengeška cesta 7h, Trzin Trzin: Blatnica, Brc/ovce, Brodišče, Bcrgantova ulica, Cankarjeva ulica. Dobrave, Gmajna, Hras-tovec, Košakova ulica, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica, Motnica, Na jasi, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tinela Zajca, Prešernova ulica. Prevale, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica. Ulica pod gozdom. Ulica Kamniškega bataljona. Ulica OF, Ulica brato Kotar, Vegova ulica, Zupančičeva ulica, Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE, Topole 21 Topole VOLIŠČE 4.11.20 - OBRTNA ZADRUGA ZORA MENGEŠ, Prešernova cesta 33 Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Drnovo, Dragaijevd ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjcva ulica. Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Ja pljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta. Kolodvorska cesta brez štev. 2a, 2b in 2c; Levstikova ulica, Krekova ulica, Medvedova ulica. Novakova ulica. Pot talcev, Prešernova cesta, Staretova ulica, Stcletova ulica, Sadni-karjeva ulica, Svclčcva ulica, Valva/.orjcva ulica, Vcsclovo nabrežje, Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.21 - DOM POČITKA MENGEŠ, (davni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavarjeva ulica, Glavni trg. Kolodvorska cesta štev. 2a, 2b, 2c; Lcvčeva ulica, Slamnikarska ulica štev. 2, 4, 6, 8, 12, 14; Zavrti stev. 36 in '45. VOLIŠČE 4.11.22 - SEJNA SOBA OBČINE MENGEŠ, Slovenska cesta 30, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Dctclova ulica, Janševa ulica, Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica, Lavričcva ulica, Mchlctovfa ulica, Prclovško-va ulica, Slamnikarska ulica brez Stcv. 2, 4, 6, 8, 12 in 14; Slovenska cesta od Stcv. I do 67. Šolska ulica. Šubljeva ulica, Zavrti brc/, štev. 36 in 45. VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, I, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica, Glasbilarska ulica, Grobcljska cesta, Jarška cesta. Slovenska ces- ta od štev. 68 dalje. Stara pol, Trdinov trg. Trubarjeva ulica, Vegova ulica. Vodnikova ulica. VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, II, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulici, Dalmatinova ulica, Cilavičcva ulica, Gregčcva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta. I.i-parjeva cesta, Muljava, Ogrinovo, Pristava, Rašiška cesta, Roprctova cesta, Suhičcva ulica, Za malnom. VOLIŠČE 4.11.25 - TRAK MENGEŠ -NOVI OBJEKT, Slovenska cesta 85, Mengeš Mengeš: Hribarjeva ulica. Maistrova ulica, Murnova ulica. Ulica dr. Zajca, Slomškova ulica, Zadružniška ulica, Zoranimi ulica. VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU, Gasilska cesta 46 lx)ka pri Mengšu, Dobcno. VOLIŠČE 4.11.997 - KONEERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžale Predčasno glasovanje. Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4 Okrajna volilna komisija II. volilnega okraja Številka: 00800-10700 Datum: 24. 8. 2000 PREDSEDNICA OKRAJNI; VOLILNI KOMISIJE. Anita Janjoš I. r. Ljubljanska 70 1230 Domžale tel.: 722-66-00 fax.: 721-51-05 e-mail: czm@siol.net pripravlja USTVARJALNI DELAVNICI za otroke od 7. do 12. leta vsak torek od 16.00 do 17.30 in mlade med 12. in 16. letom starosti vsak torek od 18.00 do 19.30. Prvo srečanje za obe skupini bo 3. oktobra 2000. Delavnici bo vodila Mateja Absec. Pohiti, število mest je omejeno! Informacije in prijave na tel. 722-66-00. Vrtec Urša Obvestilo staršem predšolskih otrok! Obveščamo starše otrok, da bomo v začetku meseca oktobra pričel z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, namenjenih otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Izkušnja, ki jo otrok pridobi v vrtcu, je temelj kasnejšega šolanja pa tudi temelj kasnejših družbenih interakcij. S pomočjo dobrih rezultatov, ki jih bo otrok dosegal, samostojnega odločanja, življenja v pogojih, ki jih nudi vrtec, bo vaš otrok gradil pozitivno samo-podobo in pozitiven odnos do življenja in dela v skupini. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z. veseljem in radostjo nad skupnimi dosežki. O samem vzgojnem delu starše seznajamo s por močjo plana vzgojnega dela in tednikov. Programe bo možno s strani staršev sooblikovati in dograjevati. IGRALNE URICE: za otroke, stare štiri in več let. V skrajšani obliki povzema način vzgojnega dela kot ga izvajajo vrtci dopoldne. Polna mera igre kot osnove otrokovih ravnanj, pravljic, zgodb, petja in plesa, telovadbe... torej vsakega po malo! CICI PRAVLJIČNE URE: za otroke, stare tri in štiri leta. Možnost prisotnosti mamice ali očka! Dejavnost je pravljično obarvana, vodilo vzgojnih ravnanj jc igra otroka. GLASBENA DELAVNICA: letos prvič v izvedbi zasebne glasbene šole Parnas d. o. o. in priznane pedagoginje ga. Zdenke Kristl-Marinič. Poleg veselja in sprostitve, ki jo petje otroku nudi, bo vaš otrok s pomočjo igre spoznal lepote glasbe in izražanja s pomočjo nje, pridobil osnove igranja na blok flavto in sc seznanil z osnovnimi glasbenimi zakonitostmi. Delavnice sc bodo izvajale ob popoldnevih in sicer po dve šolski uri tedensko. Ker želimo, da bo delo v delavnicah strokovno Prijave in informacije dobile na na visokem nivoju in v prijaznih tel. 7241-834 in 7210-421 ali oseb- razmerah, jc število vpisa omejc- no na upravi Vrtcu Urša, Slamni- no na 15 otrok! Pohitite z vpisom! karska 26, Domžale. POLIGLOT 1'IJ :<:; DOMŽALE Ljubljanska 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 18.9. 2000 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA stran Vključevanje otrok v Vrtec Urša Otroka v vrtec da ali ne? Le malo je staršev, ki danes ne potrebujejo organiziranega varstva za svoje malčke. Kljub statističnim podatkom, da rodnost v Sloveniji pada, v občini Domžale ta problem še ni tako pereč. Ukvarjajo pa se s težavami prezasedenosti vrtcev v našem okoliSu Po analizah je vsako leto odklonjenih približno 200 otrok. V vrtcu Urša so letos lahko sprejeli 80 novincev. 100 pa odklonili. Največ prošenj je bilo za otroke, stare od enega do treh let, medtem ko se število prošenj za vpis starejših otrok manjša. Do konca aprila 2000 je bilo vpisanih 332 otrok v starosti od 1-7 let. Okoli 50 Otrok je bilo premladih za sprejem, okoli 90 jih je Želelo sprejem naslednje leto, nekaj jih je bilo iz druge občine in na koncu je ostalo 97 prošenj nerešenih, 80 otrok pa je bilo sprejetih v vrtec. Število nerešenih prošenj - glede na lansko leto, ostaja isto ker pa so glede na potrebe staršev sprejeli letos več dojenčkov, kjer je normativ otrok v skupini 14, se je število vpisanih znižalo za 20 otrok. Ob vpisih otrok v vrtec se v pogovorih s starši srečujejo tudi Z njihovimi socialnimi težavami. Kljub temu da je eden od staršev doma. želijo, da se njihov otrok zaradi družbe in socializacije vključi v organizirano varstvo. Po anali/i anket, ki jih naredijo med starši, pa tudi po pogovorih Z njimi, so zelo zadovoljni z delom VVZ t Irsa. Ustreza jim delovni čas od 5.30-18.30, bogat vzgojni program, strokovnost vzgojnega kadra, prijaznost vseli zaposlenih, spoštljiv odnos do otrok in staršev - na splošno dobra »klima« v vrtcu. Celotna usmeritev vrl- IZ VRTCEV IN SOL K. i v* j,a ca je naravnana k vzgoji za življenje v sožitju. Velik poudarek je tudi na medsebojnem sodelovanju med vrtcem, družino in zunanjimi institucijami. Prijetni odnosi med zaposlenimi, dobra komunikacija, ustrezna organizacija dela v vrtcu - vse to pripomore k temu, da se tudi otroci in starši dobro počutijo v VVZ Urša. Starši so seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, saj vsak ob vpisu otroka prejme publikacijo vrtca Urša, v kateri so navedene tudi možnosti medsebojnega sodelovanja. Tako starši lahko sodelujejo pri načrtovanju življenja in dela skupine, v katero je otrok vključen, in vrtca kot celote. Svoje interese lahko uresničujejo tudi preko sveta staršev oz. sveta zavodov. Vabljeni so na vse večje prireditve, na sestanke novincev, roditeljske sestanke, vklju-čujejo jih v projekte, v-ibno s scboi na izlete, pripravljajo zanje dan odprtih vrat in podobno. Starši so ob vpisu seznanjeni s pravicami staršev in otrok ter načinom zagotavljanja le-teh. GeŠlO Vrtca URŠA: USTVARJALNOST, SPROŠČENOST. VESELJE, KiRA. SMEH, RAZNOLIKA PONUDBA in PRIJAZNOST, najbolje opiše dejavnost tega vrlca. SAŠA KOS Pomoč staršem tudi, ko gre za zabavo Današnje mlade družine so precej izpostavljene stresnim okoliščinam. Ne samo da se spopadajo z raznimi težavami, pesti jih predvsem pomanjkanje časa. Evropski delovni čas je v veliki meri prizadel prav mlade družine. Ko pridejo po otroka v vrtec (naš vrtec seje ob polni merici posluha financerja - to je občine, odločil podaljšati odpiralni čas do 18.30), je že tričetrt dneva naokrog. Nujno je še opraviti vsakdanje zadeve v zvezi s kuhanjem, pranjem, nakupi in podobnim, no za kaj več pa že ni več časa. Če pa bi kakšna urica že ostala in bi se jo dalo izkoristiti za zabavo, pa ni primernega varstva za otroke. V vrtcu UrSa smo se letos ob sodelovanju Kulturnega doma odločili pomagati tudi v teh primerih. Pripravili smo poseben abonma, imenovan »oranžni«. Namenjen bo staršem otrok, ki zvečer nimajo primernega varstva. Otroka bodo narmeč med predstavo varovali kar v vrtcu. Pogoj je le. da otrok vrtec obiskuje, torej pozna vrtec in sistem življenja v njem. Predstava je zaradi tega, da bo otrok prej doma in v postelji, malo bolj zgodaj - ob 19. uri, varstvo pa bo potekalo že pol ure pred predstavo in pol ure po predstavi. Zabava in predvsem zabava s kvaliteto predstav Kulturnega doma in pa brez.skrbnost. ki si jo bodo ti starši ob primernem varstvu svojega otroka lahko privoščili, jc zanesljivo nekaj, kar bo prineslo večjo kvaliteto v življenje mlade družine. Je zvrst pomoči, ki je nujna in je temelj dobrih odnosov zaposlenih v vrtcu in staršev na drugi strani, širše gledano, pa drobec, ki pogojuje boljše funkcioniranje mladih na nivoju družine pa tudi širše družbe. " Opisani primer pomoči staršem jc sicer še novost v Sloveniji, kmalu pa bo postal potreba, ki bo nujna in bo eden kazalcev nivoja kvalitete življenja pri nas. Veseli r.ie, da je kvaliteta življenja mladih družin v Domžalah tako za majhen korak pred drugimi. DARKA BITENC, ravnateljica Vrtca Urša Varstvo za vsakogar Vsak otrok v družini spoznava sposobnost za ljubezen, pogajanje in konflikt. Družina je namreč konfliktna skupina, ki se mora naučiti ravnati s seboj, da bo znala ravnati z drugimi. Otrok se mora v družini naučiti temeljnega občutka lastne vrednosti. Tudi civilizacija nas uči po svoje (moški, ženska). Biti cel človek pomeni oboje. Sposobnost za ljubezen je torej učiti se ljubezni, jo prejemati in doživeti najprej v družini, da jo lahko prenašaš dalje. Družine brez. konfliktov ni, saj v tej mreži priznamo vsakemu edinstvenost in zato mora priti do konflikta. Zdrava družina jc tista družina, ki s konflikti zna ravnati, pozna poti in rešitve. Vendar se marsikdaj v današnjem času zgodi, da starša spoznata, da nikakor ne sodita skupaj. Največkrat skrbništvo za otroke dobi mali. ki se mora prilagajali tako novemu položaju v družini kot v službi. V primeru, da ženska dela tudi v popoldanskih izmenah in nima nikogar, ki bi poskrbel za otroke, ki so v varstvu do 18.30, bi bilo zelo razveseljivo, da bi se podaljšal urnik v vrtcih. To pa ne pomeni, da bi starši otroke prepuščali vzgojiteljicam, njihovim pomočnicam tudi več, kot jc potrebno, ampak bi jim olajšali vsakdanjik. Morda sem sc preveč opredelila do družin, ki imajo enega starša, saj sc tudi v družinah, kjer sta oba starša, marsikdaj pojavi ta problematika. In kaj o »podaljšanem« varstvu menijo v Vrtcu Urša: Darka Bitenc, ravnateljica Vrtca Urša: Vrtec jc ustanova, ki je dolžna skrbeti za otroka in posredno seveda tudi za želje in potrebe staršev. Nesmiselno bi bilo, da ima vrtec sistem dela, ki sc nc pokriva z željami in potrebami staršev, hkrati pa mora vrtec poskrbeti tudi, da se upoštevajo pravice otroka. Lc ta naj bi bil v vrtcu lc določeno število ur, ostali čas pa mora preživeti v krogu svoje družine, da je njegov razvoj primeren predvsem z vidika socialnega in osebnostnega razvoja. Dobra kombinacija vzgoje v vrtcu in doma, pri kateri otrok z ve- Zveza prijateljev mladine Za otroke, ki so obiskovali pripravo na šolo Leto je naokrog in vrtec je kot pač vsako leto, tudi letos poslal kar lepo število otrok novim »šolskim dogodivščinam« naproti. Ob zaključnih prireditvah je letos že tretje leto priskočila na pomoč ZPM z darilci za otroke, ki jih je kot sponzor pripravila Zavarovalnica Triglav - ga. Gog-njevec, ki sc ji ob tej priložnosti zahvaljujemo. Skupaj je bilo obdarjenih 657 otrok. Vsak jc dobil peresnico, pa Je kapice za bolj sončne poletne dni, kresničke za večjo prometno varnost, barvice in pomoči potrebni še nahrbtnike za vesel prvi šolski dan. POVABILO NAJMLAJŠIM Dragi otroci, če ste stari več kot 4 leta, radi pojete in uživate ob otroški glasbi, se mi pridružite v glasbeni delavnici »S PESMIJO IN KITARO V SVET«, ki bo potekala v vrtcu »OSTRŽEK« na Rodici. Srečanja se bodo začela meseca oktobra 2000, Starši, pokličite dopoldan na tel. št. 711-843. Vaše prijave sprejemam do 23. septembra. Čakam vas, vzgojiteljica Marjeta s kitaro. ZPM Domžale, ki deluje v sklopu občine Domžale, Lukovica, Moravče in Trzin, jc ha področju dela z otroki zelo dejavna. V vsem šolskem letu jc ZPM pripravljala dejavnosti, primerne za predšolske otroke. Tc so se zaključile z odhodom olrok na letovanje na Krku. Tu je ZPM finančno pomagala tridesetim otrokom, da so s precej znižanim plačilom stroškov letovanja preživeli nekaj brezskrbnih dni na morju. Tudi v naslednjem šol. letu želi ZPM sodelovali tako s šolami kot tudi / vrtci, saj tako tudi zajame kar največje možno število otrok. S skupnimi močmi pripravijo kar nekaj srečno preživetih uric našim otrokom. Pridružite se nam! D. B. Počitnice so tudi priložnost za obnovo osnovnih šol, ki so v letošnjih počitniških mesecih doživele kar nekaj novosti. Fotografija prikazuje obnovo fasade na Osnovni šoli Rodica. seljem sodeluje, se razvija, napreduje na vseh področjih in se razvije v osebo s pozitivno samopodobo je lista, kjer je otrok in samo otrok vodilo naših ravnanj. V vrtcu opažamo, da sc je tekom let nekoliko spremenila struktura slovenskih družin. Opazili smo porast družin, kjer oče in mama ne živita skupaj. Otrok ponavadi živi pri materi, vendar pa oče in mati sicer »funkcionirata« kot zakonski par. Opaziti je tudi, da kar nekaj mater želi imeti otroka, ne želi pa zakonskega partnerja. Spremembe doživlja tudi klasična družina. Spremenili so se življenjski pogoji. Svoje so doprinesle neugodne razmere za zaposlovanje, več študija, neugoden delovni čas in drugo. V vrtcu skušamo upoštevati različnost družin, uskladiti želimo želje in potrebe staršev in otrok in se jim maksimalno prilagodili. Že nekaj let nazaj je naš vrtec delovni čas prilagodil potrebam staršev in jc odprt do 18.30. Takšen odpiralni čas je glede na rezultate ankete za starše tudi sprejemljiv. Starši imajo možnost pripeljati otroka kadarkoli tekom dopoldneva. Pomagamo jim še tako, da nudimo otrokom različne tečaje tekom dneva tako da so starši razbremenjeni, otrokom kuhamo dietno hrano, če je to potrebno, organiziramo jim izlete in zabavne prireditve, ki jih preživljajo skupaj z otrokom. Upoštevamo tudi želje posameznih družin in posebnosti posameznih otrok. Zavedati se je seveda potrebno, da je vzgoja otroka povezana z določenimi težavami kamor lahko prištevamo tudi skrb za varovanje otroka v času, ko sta starša v službah, vendar pa s tem da poiščemo pravo pot, s skrbnostjo, ljubeznijo do otroka in dobro voljo ter kančkom pozornosti družbe, razrešimo vse. Zdrav, zadovoljen in prešerno nasmejan otrok je plačilo za naš (rud, pa najsi bo to otrok, ki živi samo z mamo, samo z očetom ali pa v čisto klasični družini. Vsak otrok zase je nekaj posebnega, enkratnega, danega samo eni mami in samo enemu očetu. O tem pa smo povprašali tudi županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je povedala: Glede ne velike težave mnogih starše, ki delajo tudi v popoldanskem času (trgovine, banke, storitve) in glede na to, da mnoga dela zahtevajo angažiranje tudi izven klasičnega dopoldanskega dela, je nujno, da bi poskrbeli tudi za bolj fleksibilne možnosti varstva, tudi po 17. uri popoldne - vsaj do 20. ure. Za to bi morali z organizacijo svojega dela poskrbeti predvsem vrtci sami, država pa sprejeti ustrezne zakonske podlage, ki bi le te organizacijske spremembe v vrtcih tudi omogočile. Seveda pa je ob tem potrebno paziti, da ne bi starši zaradi teh možnosti popolnoma zanemarili svojih staševskih dolžnosti in otroke prepuščali v varstvo od 6. ure zjutraj pa vse tja do 20. ure zvečer. Predšolske otroke, ki niso vključeni v vrtec v dopoldanskem času, vabimo, da se vključijo v programe, kijih vrtec Domžale enkrat tedensko organizira v svojih enotah v popoldanskem času v Radomljah, na Količevem, Viru, Rodici, Ihanu in Domžalah v enoti Savska. Programi sc bodo pričeli v oktobru. Starše vabimo, da nas pokličete. PROGRAMI KRAJ IZVAJANJA TELEFON Cicibanove urice vrtec Cicidom Količevo 7241-691 vrtec Palček Vir 7242-870 vrtec Krtek Ihan 714-891 vrtec Kckee Radomlje 727-180 vrtec Mlinček Radomlje 730-220 gasilski dom Homec 722-420 vrtce Savska Domžale 7248-300 Delavnice in tečaji • S pesmijo in kitaro v svet • Likovna delavnica • Vesela šola kotalkama in rolanja • Lastovka - program za potencialno nadarjene otroke vrtec Ostržek Rodica vrtec Mlinček Radomlje vrtec Krtek Ihan, vrtec Količevo vrtec Mlinček Radomlje 711-843 727-180 714-891, 7241-691 727-180 Naše dosedanje večletno uspešno delo osrečuje tako mlade, ki so obiskovali naše oblike Izobraževanja, kot tudi nas, ki smo delali s prepričanjem, naj otroci pridobijo ne le nova znanja ampak Izoblikujejo predvsem pozitiven odnos do umetnosti. V novem šolskem letu 2000/2001 lahko vpišete otroke v naslednje oddelke: glasbene urice - violončelo - klavir - flavta - blokflavta - kitara Vpisovanje bo v soboto. 23. aeotembra 2000 od 10. do 12. ure na sedežu podjetja PARNAS d. o. o. (Prelog, Krožna pot 18, 1230 Domžale). Dodatne informacije: 721 69 63 - vsako dopoldne od 9. do 10. ure ali od 19. do 20. ure. Bi pomagali Dvigalo za dva invalida V prometni nesreči leta I989 seje ponesrečil Vilko Ocvirk. ki nujno potrebuje hišno dvigalo. Vezan je na invalidski Voziček prav tako njegov oče, saj po možganski kapi ni več sposoben samostojne hoje. Za gibanje bi potrebovala hišno dvigalo, ki predvidoma stane 1.200.000. Skromni dohodki, Vilko kot 80% invalidski upokojenec mesečno prejema 43.000 sit nikakor ne zadoščajo za takšen poseg. Tudi starši, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, mu ne morejo priskočiti na pomoč, zato se na vas, dragi bralci, obrača s prošnjo, da mu nakažete sredstva v ta namen na žiro račun: OZRK Domžale 50120-678-55307. Saša Kos Ob pričetku šolskega leta September je mesec, v katerem se za desettisoče šolarjev znova začenja dolga in pestra pot šola, veliko okno v znanje, razgledanost, samostojnost, kritičnost... Življenje in odnosi v šoli vsak dan narekujejo nova ukrepanja. Sprejemati moramo učence take, kol so in se zavedati, da je v vsakem otroku iskrica dobrega, ki nam olepšuje vsakodnevne odnose. Pri vzgojnem delu je potrebno veliko strpnosti, saj šolanje zaznamuje otroke. Lahko jim vceplja občutek pomembnosti, lahko pa jim vzame zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Učitelji moramo biti človeško topli v svojih odnosih do učencev, držati moramo disciplino, odprti moramo biti do novih učnih metod in ustvarjati pogoje /x dobro komunikacijo v razredu. Do nesporazumov in nerazumevanja v šoli prihaja, ker nc znamo najti prave poti drug do drugega. Menim, da jc najboljša pot za odpravljanje nesporazumov, če se učenci odkrito pogovorijo z učitelji in si tako medsebojno zaupajo. Zavedati se moramo da lahko velike uspehe v življenju dosežemo, če smo vztrajni in ne obupamo zaradi vmesnih neuspehov. Vsi vemo, da kritiziranje samo nc more prinašati uspehov. Prinaša jih osvetlitev problema z več zornih kotov in iskrena želja vseh sodelujočih, da bi pomagali otrokom in sami sebi. Napetost v razredu nikogar ne osreči. Najboljši razred za napredek otrok je tisti, v katerem se ti dobro razumejo. Učenci pogosto izhajajo iz družin, kjer obstajajo neugodne domače razmere, kjer je materialno in čustveno ozračje osiromašeno in imajo starši premalo posluha za otrokove individualne potrebe. Ti učenci kličejo po pomoči. Učenec, ki med svojim učenjem trajno doživlja neuspeh, bo začel dvomiti o svojih sposobnostih, zgubljal bo zaupanje vase, okrepilo sc bo negativno samovrednotenje. Velika pričakovanja staršev, otrokove Zelje ter šolske zahteve pomenijo stalen pritisk na učenca. Šola lahko v učencih povzroča občutke strahu, na ta strah pa sc učenci različno odzovejo, la ko razvija učenec do šole in učiteljev negativni odnos, kar sc bo pokazalo tudi v izogibanju šole in šolskim obveznostim. Pouk mora potekati prožno potrebno ga je individualno prilagajati učencem, upoštevati predznanje, ki ga imajo, in ga dopolnjevati. Tako se učitelji iz prenašalcev znanja spreminjajo v liste, ki lajšajo učenje, ga povezujejo z. življenjem, učijo učence kritično misliti in se učiti tudi i/, okolja. Velikokrat so starši prepričani, da so vir težav nerazumevajoči učitelji. A ni tako, saj učitelj lahko naredi iz šole prostor, kjer se mladi počutijo varne, sprejete, spoštovane. Prav zato mora biti učitelj močna osebnost, da lahko vpliva na nccui t Imeti mora znanja in sposobnosti v poučevanju. Biti mora odprt in imeti spretnost spodbujanja učenja in radovednosti. Za kvalitetno pedagoško delo potrebuje mir, občutek varnosti m zaupanje, nenehno se mora izobraževati, prebirati strokovno literaturo in slediti novostim v svoji stroki. Zavedati se moramo, da je vzgoja ena izmed najtežjih in najodgovornejših nalog in tudi starši morajo storiti prav vse, da bi mladim preprečili, da bi krenili na stranpota. letošnje šolsko leto se je pričelo. Pomagajmo otrokom, da bodo z veseljem prihajali k pouku, da si bodo z veseljem pridobivali nova znanja in poskrbimo za njihovo varno pot v šolo in domov. A ne pozabimo, da je pot v šolo krotka etapa na neprimerno bolj tvegani poti skozi življenje. Pa srečno! IVICA JANEŽ IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK burijo Pred očmi moramo imeti prihodnje koristi Slovenije Avnojski sklepi duhove lUEMiNA OEMOKflACUA SLOVENIJE V zadnjih nekaj tednih smo bili priča številnim polemikam o tako imenovanih Avnojskih sklepih. Svoje poglede na Avnojskc sklepe so posredovali tudi predstavniki državne oblasti: predsednik države, predsednik vlade, posamezni ministri, predstavniki posameznih političnih strank. Iz povedanega seje odrazila vsa politična neenotnost, ki kuje usodo prebivalcev na slovenskem ozemlju. Ljudje bi pričakovali, da se bodo v primeru pritiskov, ki prihajajo s strani posameznih avstrijskih politikov, predstavniki naše oblasti enotno zoperstavili težnjam po odpravi teh sklepov in v njih našli tisto, kar je za slovensko državo pozitivno. Žal pa posamezni politiki v teh sklepih iščejo navdihe za notranje ideološko obračunavanje in nam očitno demonstrirajo način, kako se ne sme ravnati. LDS Domžale ni prva poklicana za reševanje tega problema in ga tudi ne bi komentirala, če ga predstavniki SDS in nove Ba-jukove stranke ne bi preveč enostavno metali v koš polpretekle zgodovine. Vendar ob tako pomembnem vprašanju za interese in prihodnost slovenske države nihče ne more ostati brezbrižea Ne bi ga komentirala tudi, če bi s svojimi ravnanji kritizirali zgolj pretekla zgodovinska dejstva, ki nimajo vpliva na sedanjost in prihodnost. Ker pa s svojim ideološkim nepremišljenim ravnanjem posegajo v sedanji in prihodnji čas smo dolžni tudi z lokalne ravni opozoriti, da je potrebno v Avnojskih sklepih iskati tisto, kar nas dela trdne navzven, kar nam daje kredibilnost v širšem mednarodnem prostoru, predvsem pa pri državah, ki se jim želimo v naslednjih letih priključiti. Stališče LDS Domžale je zatorej popolnoma jasno. Iz Avnojskih sklepov je potrebno potegniti tisto, kar je za prihodnost Slovenije nujno potrebno. Tisti, ki na svojih položajih lahko krojijo bodočo usodo Slovenije, naj le to krojijo na najprimernejši način. Će pa tega niso zmožni ali sposobni, naj tega ne počnejo v imenu slovenske države in naj svoja krmila zapustijo ter svoja ravnanja uveljavljajo v okviru svojih političnih strank. Takšno ravnanje bi bilo na vsak način manj škodljivo za državo Slovenijo, račun za njihovo početje pa bi jim izstavili državljani. Zato pričakujemo, da se bodo vodilni slovenski politiki o tej temi čimprej poenotili v interesu slovenske države in njenih državljanov, oblikovali nedvoumno in jasno stališče in ga z vsemi argumenti, dejstvi in dokazi za-StopaE na mednarodnem političnem prizorišču Občinski odbor LDS Domžale Dr. Marko Starbek, predsednik iniciativnega odbora, ter člani delovnega telesa: Dr.Breda Kokalj - Limbek, Roman Lenassi in Janez Pir-nat Je zdravstveno varstvo šp* otrok in mladostnikov v Sloveniji brezplačno? Ustanovni zbor Občinskega odbora NSi Domžale Goli in bosi?... Ne. »Srčni in pošteni«! Ustanovitelji zbrali več kot 110 članov. Predsednik Občinskega odbora Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (OONSi) je dr. Marko Starbek. Zbrane je pozdravil tudi sam predsednik nove stranke dr. Andrej Bajuk. Na pobudo članov iniciativnega odbora in množice somišljenikov je bil v petek, 1. septembra ustanovljen Občinski odbor Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Domžale. Dvorana gostilne Keber je bila kar pretesna za vse tiste, ki so želeli prisostvovati ustanovnemu /boru, tako da predsednik verifikacij-ske komisije dr. Janez Vasle ni imel pretiranih težav s potrditvijo sklepčnosti zbora. Člani Nove Slovenije so namreč kar nekajkrat presegli za sklepčnost nujno potrebnih 15 glasov in tako Domžalčanom na volilnih listah omogočili še enega tekmeca. Kdo bo zastopal novo ustanovljeno stranko pa ostaja šc skrivnost. Slavnostnega zbora so se med drugim udeležili tudi Slavica Navin-šek. predsednica sveta NSi, Marjeta Humar, članica izvršnega odbora NSi, Anastazij Burja, župan občine Lukovica in član sveta stranke NSi, Ivo Stražar, predsednik Občinskega odbora NSi Kamnik ter Roman Kurmanšek, podpredsednik občine Domžale in predsednik Občinskega odbora SDS Domažele. Pred izvolitvijo delovnih teles se je dr. Marko Starbek, predsednik iniciativnega odbora, zahvalil vsem, ki so izkazali zaupanje in izrazil veselje, da so v novo stranko prestopili tudi vsi občinski svetniki in vsi člani izvršilnega odbora SKD Domžale ter v sklepu poročila ponovil besede dr. Bajuka. da je NSi stranka, ki poudarja načelo notranje demokracije, načelo »od spodaj navzgor,« zvestobo vrednotam in spoštovanje dane besede. »Zato naj živi Nova Slovenija - Kršanska ljudska stranka!!!!« je še dodal in požel aplavz. V nadaljevanju so pod vodstvom Romana Lenassija, predsednika delovnega predsedstva, izvolili sedemčlanski občinski odbor ter dva blagajniška nadzornika. Vlogo predsednika OONSi je s soglasno podporo vseh prisotnih prevzel dr. Marko Starbek. Tudi predsednik - Vinko Okršlar, tajnik - Roman Lenassi in blagajnik - Da-niel Anžlin so bili izvoljeni soglasno. Bogdan Osolin, dr. Breda Kokalj-Limbek in Janez Peterlin so bili imenovani za člane odbora Funkcijo blagajniškega nadzornika pa sta prevzeli dr. Marija Starbek in Ani Pezdirc. Ustanovni zbor je potekal nemoteno, a vendar je bilo v zraku čutiti neko napetost, vzneseno pričakovanje... Pogosto so se radovedne oči tega ali onega udeleženca nestrpno ozrle k vhodu v dvorano... Slednjič smo dočakali. V dvorani je završalo... Ljudje so hrupno vstajali... Aplavz je prikril komentarje in navdušene besede pristašev novo ustanovljene stranke... Vstopil je, kdo drug kot, sam predsednik NSi, dr. Andrej Bajuk. Njegov prihod je bil sicer pričakovan, a udeleženci kljub temu niso mogli skriti navdušenja... Dvorana je oživela... Tudi dr. Bajuk ni skrival dobrega razpo- loženja. Vidno zadovoljen, da je NSi dobila somišljenike tudi v Domžalah, se je zahvalil za topel sprejem in dodal: »Nocoj ponovno ugotavljam, da nismo goli in bosi (kot ga je na eni izmed tiskovnih konferenc NSi izzval neki novinar, češ, kaj se pa greste, saj ste goli in bosi - op. av.) dokler nas je toliko kot nocoj in imamo tako navdušeno podporo, kot jo imamo danes. Dejansko imamo veliko, imamo nekaj, kar denar ne more kupiti - prepričanje in odločnost, da gremo naprej in podporo pametnih in treznih ljudi. Močno besedo. Vašo besedo. Tega se ne da kupiti!« Zbrani so besede nagradili z bučnim ploskanjem. Dr. Ba- juk se v svojem nagovoru ni pozabil dotakniti perečih vprašanj, vprašanja Slovenci - kdo smo, kje smo in kam gremo. Morda bi povedano lahko zaokrožili s stavkom: »Vsi vemo, da Tam Se nismo. Tja moramo priti, marsikaj šc manjka!« Kaj manjka? Povezava Slovenije z EU; vključevanje v evropske integracijske tokove, kar ne bo mogoče brez. normaliziranja in moderniziranja delovanja naše države in družbe (evropski način delovanja); sodobno, konkurenčno tržno gospodarstvo; socialna in pravna država; država, ko bo investirala v naše lastne ljudi, v vzgojo, ne pa pehala slovenskih izobražencev v marsikdaj bolj prijazno naročje tujine. In kaj šc manjka? Jaz, človek, vsak posameznik! Usmeritev v prihodnost in in zaupanje v to, da smo sposobni zgraditi Evropo na svojih, slovenskih tleh. Slovenija, ki je že tu, a ki po Bajukovih besedah ne bo uspela brez soustvarjanja vsakega posameznika, slehernega člana naše družbe. »Brez nas se ne bo zgodila taka Slovenija, kot si jo želimo,« je Se dodal. »In NSi je takšna pomladna stranka, v kateri se bodo naši ljudje lahko prepoznali, vnovčili svoj glas in soustvarjali Slovenijo, kot si jo želijo!« »NSi je stranka, v kateri ljudje delajo s srcem, pošteno!« so besede Slavice Navinšc, ki so prisotne spremljale še dolgo potem, ko so z veliko mero političnega navdušenja zapuščali ustanovni zbor. MARTA STARBEK Zavod za zdravstveno zavarovanje je letos poleti na negativno listo prerazporedil nekatera zdravila za otroke. To pomeni, da je ta zdravila potrebno plačati, kljub temu da Zakon o zdravstvenem varstvu zagotavlja otrokom in mladostnikom brezplačno zdravstveno varstvo. V juliju se je Združena lista socialnih demokratov pridružila protestu Slovenskega odbora za UNICEF in v ta namen organizirala podpisovanje protestne izjave, s ZDRUŽENA USTA socialnih dtmitkmtm katero zahtevamo, da so vsa zdravila za otroke na pozitivni listi in razveljavitev sklepa Zavoda za zdravstveno zavarovanje o razvrstitvi nekaterih tovrstnih zdravil na negativno listo. Ce ste podpisovanje v Ljubljani zamudili, lahko protestno izjavo šc vedno podpišete na sedežu Združene liste v Domžalah na ljubljanski 70 v I. nadstopju, ob ponedeljkih od 10. do 13. ure. Združena lista socialnih demokratov Domžale Darinka Grum, predsednica 00 SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Domžale Po združitvenem zboru in izvolitvi predsednice občinskega odbora sem novo predsednico poprosil, da se prek Slamnika našim članom in ostalim bralcem na kratko predstavi. Čestitam vam za izvolitev in vas prosim za kratko predstavitev. Po poklicu sem profesorica kemije in gospodinjstva. V prostem času rada sedem za računalnik in ustvarjam literarna dela. Rada sem v naravi, zelo rada pešačim. Spoštujem delovne in poštene ljudi in jim z veseljem dajem priznanje. Z katt Socialdemokrati smo imeli festival v Ribnici Za spremembo zabava je bilo geslo Festivala SDS, ki je potekal v Ribnici. Poleg številčne udeležbe je svoje dodalo še lepo, sončno vreme in skoraj 20.000 udeležencev je v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev doživelo nepozabno nedeljo. Med udeleženci smo bili tudi člani SDS iz Domžal, nekateri so v Ribnico prišli s posebnim avtobusom, ki smo ga posebej za to priložnost najeli, mnogi pa kar z lastnim prevoznim sredstvom. Ker je ravno to nedeljo potekal znameniti vsakoletni sejem suhe robe v Ribnici, so mnogi izkoristili prijetno s koristnim ter si ogledali ta sejem. Nekateri prodajalci suhe robe, ki niso vedeli, da bo na ta dan potekal tudi Festival Socialdemokratske stranke, so v šali govorili, da se je v Ribnici zbralo precej članov SDS s tem nemenom, da kupijo metle in v ministrstvih pometejo še zadnje ostanke stare miselnosti, ki so jih za seboj pustili člani LDS. Sam festival je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju, za to so poskrbeli Čuki, Vesele Štajerke in Marta Zore. K izboljšanju dobre volje pa je veliko prispeval tudi predsednik SDS g. Janez Janša, ki je v nagovoru povedal, da se je čas vladanja Liberalne demokracije dokončno iztekel. Čeprav poteka prava medijska gonja proti sedanji Bajuko-vi vladi, proti njemu osebno, v zadnjih dneh pa zaradi »Avnojskih sklepov« tudi proti g. Petrle-tu, je to zgolj dokaz, da se je imperij LDS-a, ki na prvo mesto postavlja lastne interese, ko skušajo nekateri aktualizirati Av-nojsko Jugostavijo.Demokratična Slovenija ni pravna naslednica komunistične revolucije in njenih revolucionarnih dekretov, katerih posledica so bile množične povojne morije, razredno in etnično čiščenje. Avnojski sklepi v Sloveniji ne veljajo. Temu pa nasprotujeta dva politika, eden iz Slovenije, ki pravi, da sodijo Av- SDS SoctalDemokrati Slovenije nojski sklepi med temelje slovenske državnosti, in eden iz Avstrije, ki pravi, da jih moramo odpraviti. Tistemu iz Avstrije je potrebno povedati, da jih ne moremo odpraviti, ker ne veljajo, za tistega iz Slovenije pa so tuji politiki že ugotovili, da z eno nogo še vedno živi v komunizmu. Očitno nekaterim ni bila dovolj ena lekcija Evropskega parlamenta, kjer so od slovenskega predsednika Kučana zahtevali, da se jasno opredeli ne samo do fašizma in nacizma, temveč tudi do komunizma. Očitno nekateri še niso v celoti prebrali Ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Socialdemokrati pa mislimo za prihodnost, tudi naš program, ki ga bomo ponudili volil-cem, je namenjen razvoju Slovenije ter izboljšanju socialnega stanja njenih državljanov. Predsednik SDS, g. Janez Janša, je ob zaključku svojega govora vsem zaželel prijetno biva- nje v Ribnici ter se zahvalil ribniškemu odboru SDS ter županu Občine Ribnica za lepo pripravljen festival. Poleg predsednika SDS so bili na festivalu prisotni številni poslanci in ministri SDS. Tudi domžalska zasedba je bila pestra, saj so bili poleg dr. Brejca, ministra za delo družino in socialne zadeve, prisotni člani vodstva OO SDS Domžale, občinski svetniki, številni člani stranke in simpatizerji. Ker zgledi vlečejo in ker smo Socialdemokrati stranka, ki jo sestavljajo ljudje dobre volje, izpolnjenih obljub in trdega dela, bomo z družabnimi srečanji vsekakor nadaljevali. Čeprav nam številni »neodvisni« mediji želijo nalepiti etiketo, da smo trdi in zamorjeni politiki, smo s tem festivalom dokazali, da temu ni tako. Ko je potrebno, pošteno pljunemo v roke in naredimo, kar je potrebno, ko pa to opravimo, se znamo tudi po-veseliti. JANEZ STIBRIČ leti sem izgubila ostrine sem želela vselej zadostiti pravici. Sprejemam ljudi takšne kot so. Veselim se jutranje zarje, ptic na nebu, otrok v razredu ... Sicer pa sem najbolj ponosna na dejstvo, da sem mati štirih otrok, ki počasi, a z gotovostjo, stopajo na prava pota. Res sem jih vesela. Želim si, da bi bilo tako v slehernem odnosu v družini; s tem bi mladi dobili dovolj samospoštovanja da bi hodili po pravih poteh. Vesela sem, da sem vse to še pravi čas spoznala. Bili ste članica nekdanje SKD, kako se spominjate začetkov? Z veliko člana sem pred leti vstopila v novoustanovljeno SKD. Bila sem tajnica in to z resničnim veseljem. To so bili časi pričakovanj nečesa novega, svobodnejšega, toplejšega ... Ni mi vseeno ob dejstvu, da je po združitvi prišlo do delitve. S svojimi načeli ostajam zvesta SKD-ju, ali drugače, nimam pravega razloga, da bi odšla iz SKD-ja. Vselej sem si tudi osebno želela združitve s SLS, saj mislim, da imamo veliko skupnega. In kako v prihodnje? Svoje moči in znanje bom z veseljem delila z ljudmi, ki to želijo. Ljudem bi rada storila kaj dobrega in to z. majhnimi, a trdnimi koraki. Želim vam vso srečo! ROK RAVNIKAR Združitev SKD in SLS v Domžalah Tudi samske ženske morajo imeti pravico do umetne oploditve! ZDRUŽENA LISTA sifdalnih ilemtfkmtov Pričakovali smo, da bo po dolgih razpravah in usklajevanjih /.aknn o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo končno sprejet. Po julijski odločitvi pa nova desna vlada v proces zakona, ki podrobno opredeljuje temeljno svoboščino in človekovo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ponovnu vnaša nesprejemljiva in nedemokratična stališča. V Združeni listi socialnih demokratov odločno nasprotujemo stališču nove vlade, ki ne spoštuje ustavnih določb o svobodnem rojstvu otrok in enakosti pred zakonom ter zmanjševanju in ukinjanju že pridobljenih pravic žensk. Nesprejemljivo je tudi zavajajoče rnter-petiranje Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki ne govori o tem, da otrok mora imeti očeta, temveč o odgovornosti staršev - enega ali dveh, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. - Zahtevamo, da vlada in parlament sprejmeta takšen zakon, ki bo zagotavljal spoštovanje svoboščin in pravic žensk. Namesto da vlada razmišlja o ukinjanju pravic žensk, naj se rajši ukvarja z zagotavljanjem možnosti za preživetje družin z otroki! Ženski forum Združene liste socialnih demokratov Domžale Košarkarski klub Domžale organizira 15. in 16. septembra v Dvorani Komunalnega centra v okviru praznovanja 50-letnice velik mednarodni košarkarski turnir, na katrem bodo poleg domače ekipe sodelovale še ekipe Krke Telekoma (državni prvak Slovenije), Budućnosti (ZRJ) in Splita (Hrvaška). Razpored turnirja: petek, 15.9. 2000 18.30 Krka Telekom: Budućnost 20.30 Helios Domžale: Split sobota, 16.9. 2000 18.30 20.30 tekma za 3. mesto tekma za 1. mesto Hkrati bo v času turnirja v Likovnem razstavišču na ogled tudi razstava fotografij iz 50-letne zgodovine kluba. Vabljeni! Končno se je tudi v Domžalah zgodila združitev Občinskega odbora SKD Domžale in Podružnice SLS Domžale. Na zboru članstva obeh organizacij, ki je potekalo 28. avgusta v Dobu, so se prisotni člani obeh nekdanjih strank odločili, da se združijo v enotni Občinski odbor SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Domžale. V skupni odbor so bili s strani nekdanje SLS izvoljeni Matjaž Vovk, Darinka Grum in Janez Grošelj, s strani nekdanje SLS pa Rok Ravnikar, Janez Pevec, Boris Grabri-jan, Anton Grilj in Jure Berlot. Na prvi seji odbora je bila za predsednico občinske organizacije soglasno izvoljena Darinka Grum. Pozorno smo prisluhnili visokim gostom, ki so prisostvovali združitvenemu zboru: Izidor Rejc, poslanec v državnem zboru, jc podrobno predstavil nedavne politične dogodke, odločitve in zaplete. Ciril Smrkolj, podpredsednik sveta SLS+SKD in minister sedanje vlade, je predstavil delo v vladi, posebej pa je izpostavil in pozval k strpnosti in razumevanju nekaterih naših članov, ki iz takih in drugačnih razlogov v teh tednih izstopajo iz stranke. Več o aktivnostih novega (xlbo-ra boste seveda slišali v prihodnjih tednih. ROK RAVNIKAR Izidor Rejc med nagovorom na združitvenem zboru stran IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Praznik Krajevne skupnosti Dob Srečanje na Hrastovcu Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOB I)ob Krtina je skupaj s Krajevno skupnostjo Dob tudi ob letošnjem prazniku KS pripravila tradicionalni pohod na Hrastovec. Nanj so nekateri pohodniki in pohod-nice prvič po nekaj letih spet krenili izpred prostorov KS. Kljub slabemu vremenu se je 5. avgusta 2(XK) na Zgornji Brezovici, od koder je bil skupni pohod k spominskemu obeležju na Hrastovcu, zbralo veliko štcviio ljudi. Nekateri so bili mnenja, da največ v zadnjih letih. Skupaj so odšli do Hrastovca, kjer jim jc spregovoril g. Pavel (erar, predsednik Sveta KS Dob. Po pozdravu se je spomnil dogodka na Hrastovcu. ki je bil po njegovem mnenju sicer eden izmed številnih drobnih dogodkov v obdobju druge svetovne vojne, vendar za njegove udeležence največji, saj so s svojo hrabrostjo dokazali, da se ne bojijo velikokrat večjega in bolje oborože- nega sovražnika. V boj jih je vodilo prepričanje, da jc potrebno sovražnika premagati, ga pregnali iz Slovenije in osvoboditi domovino. Za ta cilj so bili pripravljeni narediti vse, ludi žrtvovali svoja življenja, in marsikdo se iz. druge svetovne vojne ni vrnil. Pridružil se jc številnim borcem, ki so v zgodovini našega naroda žrtvovali življenja zato, da živimo danes v samostojni in svobodni Sloveniji. Številnim borcem so se pridružili tudi borci vojne za Slovenijo. Poudaril je. da danes živimo v miru, skupaj s spomini na vse, ki so v zgodovini naše Slovenije žrtvovali življenja, ali pa le s svojo hrabrostjo, požrtvovalnostjo prispevali k da-na.šanjem srečnim dnem. Tudi v prihodnje bomo spoštovali vse, ki so se borili za domovino pred tisoč, sto, petdesetimi ali desetimi leti in ohranjali nanje spoštljiv spomin, zgodovina pa jc že in bo šc povedala, da jc prispevek pravih borcev za domovino ncizbrisan in tak bo tudi ostal v naših spominih. Ob koncu jc vsem česlital ob prazniku KS in jih povabil, naj tudi v prihodnje prihajajo na I Irastovec. V kulturnem programu je sodeloval Oktet Tosama, harmonikar Lado in udeleženci slovesnosti, ki so se pridružili pri petju partizanskih pesmi. Slovesnost se je nadaljevala s prijetnim srečanjem pri Suštarjcvih. Težko je veri rjet i! »Na mladih svet stoji, mladina je naše največje bogastvo, mladina jc naša prihodnost«. Kako lepo se slišijo take in podobne parole, ki so veljale za pretekle čase in veljajo za sedanji čas. Nikoli ni bilo za mladi rod samo lepo in brezskrbno življenje, vedno so imeli težave, svoje tegobe in skrbi. Zal, mnogi krenejo tudi danes na kriva pota. Ne obsojajiiki jih prehitro in s prekrižanimi rokami in srepimi pogledi ne glejmo nanje, ampak jim po svojih močeh pomagajmo in prisluhnimo. Poskušajmo jih usmerjati na prava pota. To je naša velika in resna dolžnost. Ne samo staršev, temveč vseh odraslih, saj nam ni vseeno, kakšno pot si utira naša mladež. Pa smo lam: Kjer se zbira naša mladina, kakšne možnosti ima, kaj smo mi - odrasli storili za to, da bi preprečili mladostne zablode in jih potegnili iz kriznih stanj in nevarnosti'??'? To so zelo resne zadeve, ki zadevajo vsakega od nas, in vsako zanemarjanje teh zadev ima lahko usodne posledice za sedanjost in prihodnost. Razni kraji imajo različne posluhe in možnosti za tovrstne težave. Mesto Domžale se je v okviru svojih možnosti vedno trudilo, da bi ustreglo takšnim in podobnim potrebam, saj imamo v Domžalah bogato knjižnico, sodobno urejeni bazen, nogometno in košarkarsko igrišče, tenis igrišča pa tudi nekaj bolj ali manj vzdrževanih otroških igrišč... Eno od slednjih jc bilo tudi v kotu med bloki na Prešernovi ulici in Železniški cesti, ki jc zaradi nevzdrže- vanja počasi popolnoma propadlo, kljub več desetletju dolgemu prosja-čenju naših starejših generacij, da bi igrišče asfaltirali, postavili nove koše in igrala, ker so stara že odslužila in bila na koncu tudi zaradi nevarnosti odstranjena. V zadnjem času so tudi občinske oblasti pokazale dovolj posluha za adaptacijo igrišča in primaknile potreben denar. Vse je že kazalo, da je končno prišel čas, ko bo ta predel Domžal dobil sodobno urejeno igrišče. Stekla so začetna dela. Toda: med stanovalci blokov na Prešernovi in Železniški cesti jc nastal preplah, češ kaj vse bodo zaradi igrišča podpirali: drevesa, grmičevja, živo mejo, igrišče pit bo segalo do balkonov. Po zaslugi nekaterih stanovalcev jc iz muhe nastal cel slon! Omenjeni stanovalci so staknili glave in nastal jc »upor«. Zbirali so podpise stanovalcev in uspelo jim jc. Hura - igrišča ne bo!!! Kakšna sreča!!! Otroci pa naj ostanejo na pločniku, na cesti, po lokalih, ... kjerkoli že, samo da nam ne bodo kratili spokojnega miru. JANEZ ULČAR KS Vencelj Perico SONČEK ZORE Telefon: 01/7216-479 041/421-743 - tople grede • hoby rastlinjaki - kovinski nadstreški - pokritje teras z LEXAN ploščami Ločeno zbiranje odpadkov • h"'avno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. je pričelo z odvozom ločeno zoranih komunalnih odpadkov 22.5.2000. Odvoz se opravlja trikrat tedensko, oziroma po potrebi. Dnevno opravljamo tudi pregled ekoloških otokov jn odvažamo tiste odpadke, ki ne sodijo v sklopp koristnih odpadkov, ki naj P** zl>irali na ekoloških otokih. Sedaj odvažamo zbrane odpadke iz 30. ekoloških "'okov, ki se postavljeni - raztreseni po celotnem območju občine Dom-ale. V mesecu septembru bo urejenih dodatnih 10 ekoloških otokov. V lem obdobju, torej od 22. 5. do 1. 9. 2000 so bile odpeljane sledeče Količine ločeno zbranih odpadkov: • Papir 50.150 kg -steklo 29.480kg - pločevink in plastenk 3540 kg Sprejemnik zbranih plastenk in pločevink (Komunalno podjetje Vrhni-zaračunava našemu podjetju Prodnik 2,5 sit za kilogram pripeljanih koristnih odpadkov. Sprejemnik zbranega stekla (Surovina d. d.) pa 1,6 sit ža Kilogram odpadnega slekla. Pravzaprav prodajamo papirnici Količevo karton le odpadnih papir po ceni 12.0 sit za kilogram pripeljanega od-Padnega papirja. Seveda pa prevzemniki ločeno zbranih komunalnih odpadkov od nas ' dobaviteljev oziroma od zbiralcev zahtevajo določeno kvaliteto zbi-niMJa odpadkov. Želimo si. da bi postavitev ekoloških otokov čimprej realizirali na ce- °tnem področju občine Domžale. To je osnovno izhodišče za nadalje va- ■■ Na ta način bo- Slamnik na terenu Več kot štiri km obrambnih nasipov Sogovornika Marjan Hriberšek in Franc Go-tar na mostu čez Raco. »jc koncepta ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Ho omogoč......ceno /buanje komunalnih odpadkov vsem občanom s tem Pa pridobd, možnost, da se opredeli velikost zabojnikov za zbiranje organskih in preostal,!, odpadkov za posamezna S^poda^ °*£°™J£ * opredeli ludi način - urnik odvoza ločeno zbranih odpadkov (organski odpadki, preostali odpadki). . o. o. PRODNIK, d. Javno komunalno podjetje Domžale □ l IOČUJEMO tlu tihriiiijiimii' Ko sem se v pripravah na deseto števiko Slamnika zapeljala po občini, da s fotoaparatom poslikam zanimivejše »spremembe«, sem na mostu ob sotočju Rače, Radomlje in Rovščice »naletela« na g. Marjana Hriberška, vodja gradbišča PLIME, d. o. o., Žalec, ki kot podizvajalec Primorja Ajdovščina izvaja programe za zaščito pred poplavami v tem delu naše občine. Skupaj z njim je bil tudi g. Franc Gotar, član Sveta KS Dob, in pogovor je stekel. »Z deli v okviru projekta zaščite območja od Doba do Krtine pred poplavami smo pričeli v februarju 1999 in smo se najprej lotili urejanja melioracijskih sistemov,« pripoveduje gospod Marjan. V okviru projekta AC so obnovili obstoječe drenažne sisteme od Krline do Doba, ki jih je presekala AC in jih jc bilo potrebno sanirati v funkcionalno celoto in prilagoditi poleku avtoceste. Pri lem so se srečevali s številnimi lastniki zemljišč in prav tu je bilo največ problemov, čeprav ob koncu oba sogovornika ugotavljala, da jc bilo z veliko mero ra- Vabilo k tedenski telesni vadbi za ljudi s sladkorno boleznijo V domu upokojencev Domžale Gibanje je najboljše, kar lahko napravimo, da bi ostali mladi. Je pa tudi nujni sestavni del v življenjskem programu človeka, ki si želi trdega zdravja. Telesna dejavnost je koristna in priporočljiva v vseh obdobjih človekovega življenja tudi za ljudi s sladkorno boleznijo. Tako so spomladi menili v Društvu diabetikov Domžale. Predsednica društva gospa Anica Kvas se jc dogovorila / gospo Danico Gostincar, glavno sestro Doma upokojencev Domžale, o možnostih vadbe enkrat na teden v prostorih fizioterapije v domu. Torek jc bil naš dan. ko smo ob glasbi razgibavale svoje sklepe in mišice. Cilji cnournc telesne dejavnosti so bili standardni - doseči boljšo gibljivost in moč ob upoštevanju telesne pripravljenosti in posebnih pogojev, ki jih sladkorna bolezen in druge zdravstvene težave lahko predstavljajo človeku. V načrtu smo imeli tudi merjenje nivoja sladkorja v krvi pred vajo in po njej, pa nam jc ta naloga ostala za jesenski termin vadbe. Telesna aktivnost v splošnem izboljša počutje in telesno zmogljivost, pripomore pa tudi k boljšemu obvladovanju stresnih situacij in tako pomembnemu čustvenemu ravnovesju. VLADKA BRUMEN zumevanja, pripravljenosti prisluhniti drug drugemu in poiskati najboljše rešitve rešeno skoraj vse. Kljub lemu da so bila dela izvajana v korist večine lastnikov, v kar precej primerih ni bilo mogoče takoj najti skupnega jezika. Interesi so bili namreč zelo različni tudi med lastniki zemljišč, ki jim gradnja avtoceste po njihovem mnenju prinaša predvsem slabe stvari. Gospod Marjan pri usklajevanju različnih interesov pohvali predvsem sodelovanje vodstva krajevne skupnosti Dob, zlasti pomoč g. Franca Gotarja in g. Pavla Ccrarja, ki zadeve odlično poznata, je bila nepogrešljiva. Ljudje so bili namreč s projekti seznanjeni, v naravi pa so navadno posegi videti precej drugače, zato je bilo največ usklajevanja opravljenega kar na terenu, kjer se je v večini primerov upoštevalo mnenje lastnikov zemljišč, predvsem pa jc bila večina rešitev uresničena po njihovih predlogih - če se je le dalo. Dela gredo h koncu in g. Marjan poudarja, da so melioracijski sistemi kakovostno izdelani, celovito sanirani in načeloma lastniki zemljišč zadovoljni. Končan je tudi zgornji del ureditve tega območja - od magistralne ceste proti Moravčam do Doba so narejeni protipoplavni nasipi v skupni dolžini več kot štiri kilometre. Kjer teh ni mogoče urediti, bodo zgradili poplavne zidove. Projekt Radomlja naj bi bil zaključen konec septembra 2000. zamude pa so naslale zaradi pridobivanja potrebne projektantske dokumentacije, kar jc največja težava, pa tudi zaradi potrebne prestavitve vodovodnega omrežja. V predelu, ko pridejo vode v sotočju (v bližini Posnetek novourejene struge je že zgodovina, saj je sedaj vsa struga Radoml|e že lepo urejena. mostu), so maksimalno odprli profil in zagotovili največjo možno pre-točnost pod mostom. Radomlja bo urejena do izliva Hujskcga potoka Ker so vse vode na tem območju hudourniške, se vsi zaposleni (navadno jih na projektu dela od H do K), včasih več drugič manj), trudijo, da bi še pred jesenskim deževjem opravili dela in se s tem izognili morebitnim posledicam poplav. Odgovoru na vprašanje, ali bodo poplave po vseh opravljenih delih Se ogrožale naselja, se previdno izognemo, saj bo nanj odgovoril čas, predvsem pa morebitne poplave. Ko bo zgrajen zadrževalnik Drtijščica, bo odgovor lažji, smo soglasni. Ob koncu pogovora je g. Marjan ponovno poudaril velik pomen sodelovanja z. vodstvom Krajevne skupnosti Dob, oba z g. Francem Gotarjem pa se za uspešno sodelovanje in razumevanje zahvaljujeta vsem lastnikom zemljišč. V. V. Turistično društvo Ihan vabi na ogled razstave čebelarjev na področju ihanske krajevne skupnosti, ki bo v nedeljo, 17. septembra 2000 od 9. do 19. ure v prostorih gasilskega doma v Ihanu. Razen razstave bo tudi pokušina medu in medenih izdelkov. Med bomo tudi ocenjevali. Veselimo se snidenja z vami. RENAULT Stisnimo jih! Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 30. septembra pripeljite v naš salon, kjer bo ob nakupu novih, vam* modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev*. * Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe. RENAULT AICr/l www.renauit.si AVTO SET - SETNIKAR DRAG0MELJ 26 DOMŽALE TEL.: 16-27-111; GSM: 041-648-166 _ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. Vprašali smo namesto vas Kljub počitnicam naš telefon ni miroval. Prejeli smo kar nekaj vprašanj, tudi pobud in predlogov, nekateri pa ste se na nas tudi pošteno jezili, čeprav smo vas takoj opozorili, da nismo pristojni za reševanje posameznega problema. Tako so nas poklicali iz Sela pri Ihanu in nas opozorili, da je njihova cesta iz dneva v dan slabša, za dovoz gradbenega materiala jo namreč uporabljajo tudi graditelji avtoceste. Zapeljali smo sc po njej in ugotovili, da imajo čisto prav. Začeli smo poizvedovati in zvedeli, da bo Občina Domžale skupaj z graditelji avtoceste omenjeni odsek ceste proti Občini Dol celovito sanirala in tako poskrbela za varnejši promet. Poklicala nas je tudi gospa Marija iz enega od velikih po-slovno-stanovanjskih blokov in nas obvestila, da jc žc večkrat opozorila na problem parkiranja, pa občina ni na tem področju naredila nič, razen da vsake toliko časa dobi listek za plačilo kazni zaradi nedovoljenega parkiranja ludi zanjo imamo dobro novico. Občina Domžale je namreč pred kratkim podpisala s Slovenskimi železnicami pogodbo, ki bo omogočila ureditev parkirnih mesl na območju opuščenih tirov, več reda pa bo na tem področju naredil tudi nov sistem ureditve prometa v samem centru mesta. Tudi o tem smo dobili več vprašanj (zlast, z modro cono), na katera bomo odgovorili v eni naslednjih številk. S prejšnjim vprašanjem jc povezano tudi obvestilo naše bralke Vere, ki že več kot dve leti nedaleč od svojega bloka opazuje »stoenko« brez registrske tablice, ta zaseda eno parkirno mesto, ki je v mestu že tako majhno. Zakaj je ne odpeljo, jo jc zanimalo? Na kratko bi ji odgovoril, da zato, ker ni komunalni odpadek. Lastnik je namreč inšpektorjem zagotovil da avto, ki je sicer Se v voznem slanju, namerava v kratkem registrirati. In ker je vozilo v voznem stanju, ga ni mogoče odpeljati. Zal Oglasila se je tudi zaskrbljena stara mama. katere vnuk ali vnukinja v teh dne že obiskuje Osnovno šolo Dragomelj. Opozorila je na gradbišče okoli šole Dragomelj in opozorila na težave, s katerimi se bodo najbrž srečevali otroci v Soli sredi gradbišča. Po razgovoru z go. županijo in pristojnim predstavniki izvajalcev, lahko zagotovimo, da se bodo izvajalci maskimalno potrudili, da hrušča in trušča okoli šole med poukom ne bo. zagotovili pa bodo tudi maksimalno prometno varnost. Treba bo torej potrpeti in počakati na novo šolo, katere projekti so že v končni fazi. »Dost mam«, pa je rekel tudi eden od naših bralcev, ki stanuje ob eni izmed sprehajalnih poti, kjer kljub namestitvi pasjih stranišč lastniki s svojimi ljubljenčki hodijo mimo njih, kot da jih ne bi bilo. »A ni škoda denarja?« je Se poudaril. Strinjamo se z njim, pomagamo pa le v toliko, da vse lastnike psov ponovno opozorimo in zaprosimo, naj uporabljajo pasja stranišča. Toliko za danes. Če želite, da karkoli povprašamo namesto vas, zavrtite 714-599. Najzanesljivejše nas boste dobili ob petkih od 13. od 14. ure. Na svidnje do prihodnjič! UREDNIŠTVO Seznam na novo postavljenih ekoloških otokov (do 15. 9. 2000) VIR 1 KOLISKA CESTA (pri TP) DOMŽALE 2 PREŠERNOVA 3 SLAMN1KARSKA CESTA 5 POT ZA BISTRICO 6 STIIDI.ANSKA CESTA 7 KRAKOVSKA CESTA (pri AMD) NOŽICE 8 (lOSIJCEVA (pri merskem mestu na kolcklorju) HOMEC 9 BOLKOVA (pri gasilskem domu) 10 BOLKOVA (ob K. Bistrici) leto 2000 je leto visokih obletnic nekaterih naših gasilskih društev. Na slovesnostih v Dobu in Domžalah so bili tudi gasilci iz Koprivnice, ki so se takole fotografirali z Marjanom Slatnarjem, predsednikom Gasilske zveze Domžale. IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran Tradicionalni gostje na planinskem dnevu na Mali planini so pevci iz Lukovice. Planinsko društvo Domžale pd domžale Osmo tradicionalno srečanje na Mali planini »Imate v nedeljo, 27. avgusta 2000. čas, so v uvodu prijaznega vabila zapisali člani Planinskega društva Domžale ter vse svoje članice in člane ter ljubitelje planin povabili na osmo tradicionalno srečanje članic in članov Planinskega društva Domžale. Društvo, ki se lahko pohvali z već kot 50-lctno tradicijo ob vrhunskem alpinizmu, po katerem je postal poznan po vsem svetu, oh skrbi za najmlajše in mlade planince in planinke, plezalce, organizacijo različnih prireditev ter drugih aktivnosti, skrbi tudi za Domžalski dom na Mali planini, ki je iz leta v leto bolje urejen in primernen tudi za večje skupine, ki bi Želele v njem preživeti već dni in bi jim dom pomenil izhodišče za planinske ture in pohode v bližnjo okolico. Velika planina in njene sosednje planine so namreč za obiskovalce lepe prav vse letne Čase. Med številnimi obiskovalci planinskega srečanja sta bila tudi stara prijatelja, vedno nasmejani in zabavni Stegn ter znani zobozdravnik Matija Andrejka. Domžalski dom na Mali planini pa je bil letos že osmič prizorišče tradicionalnega srečanja, na katerem se je zbralo veliko število planincev in planink, ki so prišli z vseh »vetrov«. Največ jih je priplaninarilo z Marjaninih njiv, nekateri so prišli peš od Jurčka ali od Kopiš, tretji so se zgodaj zjutraj na Malo planino odpravili iz Stahovice in najbrž jih tudi čez Pasje pečine in Kisovca ni bilo malo. Veliko se jih je z gondolo pripeljalo do Šimnovca, nato pa se peš odpravilo, do Zelenega roba, saj vzdrževalci hitijo postavljati novo dvosedežnico. Od Zelenega roba do Domžalskega doma v prijazni družbi ni bilo daleč. Tako kot vsako leto je ob II. uri ob Domžalskem domu zadonela pesem Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. Zbrane planince in planinke je pozdravil predsednik Planinskega društva Domžale, g. Peter Primožič, nato pa sta z domačimi vižanii razveseljevala zbrane člana ansambla Pustotnik. Vmes je za mikrofon prijel tudi znani Stegen ter nas s hudomušno besedo in glasbo, ki jo je izvabljal iz orglic, popeljal med pastirje na planini in njihove hudomušne dogodivščine. Ob naklonjenem vremenu se planincem in pfaninkam ni mudilo domov. Večina se je nastavljala prijetnemu soncu, najbolj vztrajni so se napotili po bližnjih vrhovih, najbolj družabni pa so zaplesali, še enkrat prisluhnili pevcem iz Lukovice in Stegnu. Nedeljsko popoldne se je ob prijetnih zvokih prevesilo v noč, ko so zadnji planinci zapuščali prijazen planinski dom. Izlet na Primoža nad Kamnikom »Lipa« vabi Ko smo junija člani Društva za izobraževanje /a tretje Življenjsko obdobje I II' V iz Domžal odhajali na počitnice, smo si rekli »Kmalu na svidenje«. Marsikdo se je sredi vročega poletja spomnil naše prijazne učilnice, prijaznih izletov v tujino in po domovini, praznovanj, polnih domačnosti in veselega petja, umetnin in spomenikov, ki smo jih videli na izletih in razstavah. Spomnili smo se obiskov pri upokojencih v Mengšu, nastopov na raznih prireditvah, pohval, ki smo jih bili deležni. Pomislili smo na prijatelje iz LIPE in postalo nam je dolgčas po njih. Sem in tja nas je prešinilo.« Ali se bomo res videli šele oktobra?« K LIPI smo prišli po znanje, splošno izobrazbo, prišli smo po to, kar nas je zanimalo in privlačilo. Našli pa smo mnogo več: prijatelje, prijaznost, odprtost. Zato bomo še prišli, z velikim veseljem. Tudi drugim upokojencem iz Domžal in okoliških krajev želimo, da bi jim bilo enako prijetno. Zato VABIMO VSE, KI JIH ZANIMA - SLIKANJE - PISANJE POEZIJE IN PROZE - REKREACIJA - UMETNOST - NARAVNE IN ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI Slovenije in tujine - ZDRAVJE - TUJI JEZIKI - RAČUNALNIŠTVO DA SE NAM PRIDRUŽIJO. VSAKEGA BOMO VESELI. Preberite si naš podrobnejši program in se odločite. Oglasite se pri nas na Kolodvorski ulici 8 ali pa nas pokličite na številko 041-727-873. Na sedežu društva nas boste dobili od 16. septembra dalje ob: - ponedeljkih od 9. do 12. ure - sredah od 9. do 12. in 16. do 18. ure. Veseli bomo vašega obiska in radi se bomo pogovorili z vami tudi o vaših predlogih za dopolnitev programa. Program društva »Lipa« Domžale v šolskem letu 2000 - 2001 Likovna delavnica - šola slikanja - začetna in nadaljevalna stopnja delo v kabinetu in v naravi Literarna delavnica - tedensko srečanje članov študijsko in literarno - obiski literarnih delavnic v drugih univerzah - razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci - izdaja zbornika - sodelovanje na srečanjih in natečajih za seniorje Glasbena dejavnost - radi imamo lepo pesem - sintetizator - kitara Zdrava rekreacija - fitnes in telovadba - pohodništvo in kolesarstvo Spoznavanje naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti Slovenije Predavanja bodo povezana z ogledom znamenitosti in lepot. Umetnostna zgodovina - začetna in nadaljevalna stopnja predavanja in ogledi znamenitosti. Predavanja: - ohranimo zdravo srce in ožilje - sladkorna bolezen in dietna prehrana - klimakterijske težave moških in žensk - osteoporoza/artroza - uradna medicina, povezana z alternativno - homeopatska delavnica - psihosomatska obolenja - motivacijski trening s teh. pozitivnega mišljenja - socialno varstvo in skrb z.i sta4 rejše v občini - medsosedski odnosi in pomoč - stari običaji - narodno bogastvo - slovenski popotniki in planinci Predavanja bodo enkrat tedensko - vsebina se po želji slušateljev dopolni. Tuji jeziki - angleščina: začetni, i. stopnja, II. stopnja, konverzacija - nemščina: začetni, I. stopnja, II. stopnja, konverzacija - italijanščina: začetni, nadaljevalni Računalništvo - Word z, Windowsu: začetni in nadaljevalni Jezikovna šola angleškega jezika Počitnice so za nami, a spomini nanje ne gredo tako hitro v pozabo. Zlasti še dolgo ne bodo pozabili nanje štirje učenci oziroma dijaki iz Doba, ki so del počitnic preživeli v Angliji na jezikovnem tečaju. Svoj prosti čas so namenili izpopolnjevanju v angleškem jeziku ter ga popestrili z mnogimi prijetnimi doživetji. Polona Šircelj, dijakinja drugega letnika kamniške gimnazije, je že konec junija z letalom odletela v Anglijo in tam preživela tri tedne. Bila je nastanjena pri prijetni angleški družini, z malimi klepetavimi otroki. Ker so otroci kar naprej spraševali svojo novo prijateljico o vsem mogočem, se je Polona mimogrede naučila kopico novih besed. Jutra in popoldneve je preživela pri družini, do-poldneve in večere pa v šoli in predlagal staršem, da bi drugo leto zopet odšel v Anglijo. V njegovi skupini jc bila le peščica Slovencev, zato jc veliko govoril angleško in tako pridobil zelo veliko novega znanja. Tečaj jc trajal od devetih do treh. V prostih popoldnevih si je s prijatelji ogledal zelo zanimivo okolico in se nekajkrat odpravil tudi na daljše izlete proti Londonu in Oxfordu. Matej Kokalj, dijak četrtega letnika gimnazije Ledina, jc juli- odšel v šolo, kjer jc bil v skupini desetih učencev. Čeprav so popoldne morali pisali tudi domače naloge, jim je kljub temu ostalo veliko časa za druženje s prijatelji iz Italije, Rusije, Nemčije, Uzbc-kistana in drugod. Igrali so nogomet, obiskovali sosednja mesta in zvečer ob kitari peli na obali. Anže Miš, učence osmega razreda iz osnovne šole Dob, se je udeležil tečaja v pokrajini Kcnt na vzhodni obali Anglije. Anžc nam jc povedal, da jc podnebje v Angliji hladnejše kot naše. Takoj ob prihodu sc jc prepričal, da bi moral s seboj vzeti več toplejše garderobe. Vendar pa mu hladni in pogosto deževni dnevi niso pokvarili zanimivih dni, ki jih je preživel v tujini. Najlepše spomine je odnesel iz celodnevnega izleta v Cantcrburv. Tam jc naredil mnogo zelo uspešnih fotografskih posnetkov. Na izletu v Londonu družbi mladih tečajnikov. S skupino se je udeležila tudi mnogih zanimivih izletov po Angliji, zlasti si je zapomnila Dindon, kjer so preživeli čudovit dan. Polona jc sklenila prijateljstvo s tujimi dijaki, ki so si ob zaključku izmenjali naslove in sedaj komaj čaka poštarja, da ji prinaša pozdrave od prijateljev iz tujih dežel. Andrej Vilar, dijak četrtega letnika gimnazije Kamnik, sc je prav tako kot Polona udeležil tritedenskega tečaja v Swanage, to je majhnem mestu na jugu Anglije. V družbi prijateljev iz Švice, Italije, Brazilije in celo Saudskc Arabije je preživel nepozabna doživetja, saj je kar takoj ob prihodu domov Obala v Svvanage ja odšel na tečaj angleškega jezika v NVeastgate on sca na vzhodni angleški obali. To je mestece, veliko kot Dob, kjer na ulici le redkokdaj srečaš avto. Z avtobusom sc je Matej iz Ljubljane odpeljal na trideseturno vožnjo proti Angliji. Mladi iz,vseh krajev Slovenije so imeli dovolj časa, da so se med seboj spoznali že med potjo. Ustavili so se v Parizu, kjer so si ogledali mestne zanimivosti in sc popoldne zabavali tudi v Disncvlandu. Čez Rokavski preliv so se peljali s trajektom, v mestu pa so jih že čakali gostitelji. Matej pravi, da jc imel zelo prijazno gospodinjo, ki je dobro kuhala. Po zajtrku jc Anže je bil nastanjen pri prijazni gospodinji, a ker še ni polnoleten, je moral prijatelje zapustiti po enajsti uri zvečer, ko so se drugi še zabavali na plesih. Pravi, da bo naslednjič šel v tujino, ko bo nekoliko starejši, saj mu je kar žal za zabavnimi večeri, ki so se drugim zavlekli nekoliko kasneje v noč. Polona, Matej, Anžc in Andrej so pohvalili tudi svoje vodiče in turistične agencije, s katerimi so potovali. Zaupali so nam, da je bila organizacija tečajev odlična, saj so vodiči vse dni skrbno bedeli nad njimi. Dijakom želimo veliko uspehov pri angleškem jeziku. TATJANA KOKALJ Udeleženci mednarodnega tabora navdušeni Ko pišem ta prispevek, potekajo dejavnosti na mednarodnem taboru z na- Velik del dneva je bil namenjen delu. Nagrade za naše bralce Če sodimo po številnih pismih, dopisnicah in razglednicah, vas je veliko želelo obiskati letošnji 13. koncert GLASBA TREH ZEUA. Odgovor ni bil težak, žreb pa je bil tokrat naklonjen Francu Sedeljsaku, Domžale, Janezu Staretu. Domžale ter Neži Birk iz Doba, ki so lahko obiskali omenjeni koncert, saj smo jim vstopnice poslali po pošti, v Uredništvo pa se hosla morali oglasiti Ida Plibcršek in Marija Novak, obe iz Domžal, ki jima je /reb naklonil knjižni nagradi. Tudi v tej številki smo za bralce pripravili nagrade. Tokrat bodo to zanimive knjige, ki jih bomo poslali petim našim bralcem oz. bralkam, ki bodo pravilno odgovorili na naslednje vprašanje in imeli srečo pri žrebanju: ■ Koliko svetnikov šteje Občinski svet Občine Domžale? Francka KOSMAČ, iz DU Moravče Srečanje pri spomeniku Slandrove brigade a) b) c) 30 31 24 (ime, priimek, točen naslov prebivališča) I____________________I Ne pozabite, da vaše odgovore na naslov OBČINA DOMŽALE, SLAMNIK Domžale. Ljubljanska 69, 1230 Domžale pričakujemo do 25. septembra 2000. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo V avgustu se je v počastitev 57. obletnice ustanovitve II. SNOUB Slavka Slamira zbrala ob spomeniku brigade na Gaber-škili senožetih množica borcev, simpatizerjev NOB, pohodnikov, upokojencev in drugih udeležencev. Srečanje so organizirali: Skupnost borcev VI. SNOUB Slavka SJan-dra, združenje slovenskih časnikov občine Kamnik, Organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB občine Kamnik, Komen- da, Mozirje, Celje, Žalec, Domžale, Lukovica Mengeš in Moravče. Ker je Slandrova 6. brigada dejansko »brigada naših krajev«; Črnega grabna, Moravske in Tuhinjske doline, ni čudno, da je bila na slovesnosti oh spomeniku tudi množica praporščakov. Vsi skupaj smo s svojo udeležbi) dokazali našo svobodoljubnost in globoko spoštovanje do našega narodnoosvobodilnega boja. Udeležence jc pozdravil Anton Poljan-šck, predsednik skupnosti borcev Slandrove brigade, slavnostni govornik pa jc Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov in poslanec v Državnem zboru. Med drugim jc kot prelomna dogodka za ZLSI) označil odločitev za programsko usmeritev tretja pot, v kateri sc zavzemajo za višjo gospodarsko rast in socialni standard, odprtost za koalicijsko povezovanje in oceno stranke, da sc večajo spori med ljudsko stranko in liberalno demokracijo ter poudaril, da je začela dozorevati demokratična zavest. Deležen je bil burnega aplavza. Po kulturnem programu je ob spomeniku zadonela partizanska pesem in harmonike, da se je slišalo tudi v dolino. Med udeleženci jc bilo veliko mladih in otrok, kar nam daje upanje, da bodo mladi nadaljevali in spoštovali tradicijo narodnoosvobodilnega boja, pogrešali pa smo župane sosednjih občin in predstavnike strank. Zabeležil in foto: JOŽE NOVAK V jahalnem centru v Radomljah »Ježa pri Ježu« so si lahko ogledali delo s konji in se preizkusili v sedlu. slovom »UREJANJE OTROŠKEGA IGRIŠČA IN BREZINE KAMNIŠKE BISTRICE.« Na povabilo organizatorja CENTRA ZA MLADE DOMŽALE sc je sedem mladih iz Koreje, Japonske, Španije, Finske, Češke in Belgije pridružilo skupini dijakov in študentov iz domžalske občine. Tabor so postavili kar na otroško igrišče prijaznih gostiteljev ob vrtcu »Kekec« v Radomljah, kjer preživljajo dvanajstdnevne delovne počitnice. Namen tabora je obnoviti otroško igrišče, spoznavati kraj ter navezovati sti- ke z otroki in domačini ter mednje prinesti tudi svojo kulturo. Hae Jin, Pere, Yasuo, Katerina, Eve, Pia in Suzan so nad Radomljami ter prijaznostjo gostiteljev navdušeni. Dober glas bo tokrat lahko segel kar daleč Hac Jin jc povedala, da se jc za Slovenijo odločila predvsem zato, ker jc v turistični agenciji njeno pozornost pritegnil prospekt Slovenije. V naslednji številki bomo o utrinkih s tabora obširneje poročali. LILI JAZBEC Društvo izgnancev Domžale Z javno besedo do pravic - Pred kratkim je pod naslovom Z JAVNO BESEDO DO PRAVIC ga. Ivica Žnidaršič, podpredsednica Društva izgnancev Slovenije, izdala knjigo, v kateri je zbrala del vsebine pogovorov na Informativnih konferencah za potrebe slovenskih izgnancev in drugih zainteresiranih žrtev vojnega nasilja, ki jih jc organizirala v letih 1997, 1998 in 1999. V knjigi so zbrani številni prispevki na temo uveljavljanja pravic žrtev vojnega nasilja, zlasti za nekdanje izgnance pa je zanimiv tisti del knjige, v katerem so navedena določena vprašanja in tudi odgovori. Z javno besedo jc ga. Žnidaršičeva želela v imenu vseh izgnancev opozoriti na nerešena vprašanja in z usklajenim nastopom povedati državnim organom: če vojne odškodnine od povzročiteljev gorja Slovencem laslna država ne bo mogla ali ho- tela izterjati, bo ta vprašanja treba zadovoljivo rešiti z domačo zakonodajo, iz razlogov, ki smo jih navajali in utemeljevali že ob dosegu 33. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Vsi, ki bi knjigo (cena 1.500 SIT) radi kupili, jo dobite pri g. Jožefu Kvedru, predsedniku Društva izgnancev Domžale, ali v času ur za izgnance (ob petkih po 13. uri) pri društvu. Hkrati obveščamo, da predvidoma 26. septembra 2000 s programom dela društva pripravljamo obisk Primorske (Svete gore, Kostanjevica, Nova Gorica, Italija, Štanjel). Ker jc na voljo Se nekaj mest, ste vabljeni. Prijetne jesenske dni! D. I. stran 9 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Težki invalidi v Termah Topolšica Društvo invalidov Domžale jc tudi v letošnjem letu izvedlo humano akcijo. Težkim invalidom jc omogočilo petdnevni rekreacijski oddih /a ohranjanje zdravja v Termah Topolšica. Invalidom, ki so na vozičku ali so težko pokretni, je hilo tako dano pogledati tudi malo po naši lepi domovini. Po prijel ni vožnji z avtobusom smo sc hitro pripeljali v zdravilišče Topolšica. Tam so nas lepo sprejeli, nam ponudili kavico in nas seznanili s svojo dejavnostjo. To zdravilišče jc Se posebej primerno za težje invalide, saj jc hotel Mladika prirejen za bolnike, ki so na vozičku. Zdravilišče ima svoj bazen, v katerega dvignejo bolnika z dvigalom in ga varno postavijo v bazen s termalno vodo. Kar nekaj naših invalidov je izkoristilo to ugodnost, tako da so sc lahko prijetno razgibali in ■naplavali. Tisti, ki so bolj pokretni, pa so obiskovali veliki bazen v hotelu Vesna, lam je bila tudi vsakodnevna telovadba v vodi in v telovadnici. Naučili so nas nekaj koristnih razgibalnih vaj, katere bi bilo dobro delati vsak dan. Nudili so nam tudi masažo stopal in hrbtenice, lako so nam dnevi hitro minevali. Dolge vcCere smo izkoriščali za medsebojna druženja in pogovore. Vodstvo hotela s Težki invalidi so pozorno prisluhnili zdravniškim nasvetom, kako ohranjati svoje zdravje. svojimi zaposlenimi se zelo trudi, da bi bilo gostom lepo in prijetno. Organizirali so različne izlete po bližnji okolici, družabne večere z. zabavno glasbo, tako da smo se prijetno razvedrili, malo zapeli, nekateri pa so tudi zaplesali. Dan pred odhodom smo se peljali v Mozirski cvetlični gaj na ogled cvetja. Ob pogledu na te cvctoCc gredice, ki so bohotijo v vseh mogočih barvah, nehote za nekaj časa pozabiš na vsakodnevne stiske in tegobe. Po ogledu smo sc peljali naprej proti Nazarjam. Nekaj bolj pokretnih si je ogledalo zanimivo staro frančiškansko cerkev s samostanom, od koder jc tudi prav lep razgled po Šaleški dolini. Izlet smo zaklju- čili z večerjo v obnovljenem gradu Vrbovec. Tam jc bilo veselo in.zanimivo, saj je bilo vse v srednjeveškem stilu. Imeli smo svojega kralja in kraljico, ki smo ju sami izbrali in okronali. Po kratkem ceremonialu jc sledila večerja. Použili smo jo s kraljevim priborom - rokami. Tako sc je končal naš petdnevni rekreacijski dopust. V imenu vseh udeležencev prisrčna hvala Društvu invalidov Domžale, ki jc zbralo potrebna finančna sredstva, hvala gospodu Modlicu za vsestransko pomoč in vodenje, kakor tudi vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali in pomagali pri izvedbi lega za težke invalide tako prijetnega in koristnega izleta FRANCE IN VERA SKEDE Iz Društva upokojencev Vir Ko smo letos zopet pripravili razstavo kulinarike, ročnih del, konjičkov naših krajanov, zdravilnih rastlin ter vzgojiteljic in olrok vrtca Palček, se nismo nadejali, da bo na razstavi sodelovalo več kot 80 razstavljalcev posameznikov in še skoraj vsi otroci vrtca Palček z Vira. Vsem se osebno zahvaljujemo in jih vabimo, da sc nam bodo pridružili zopet pri pripravi naslednje razslavc. Bili pa smo Se posebno veselo presenečeni, ko se jc skromne slovesnosti in ogleda razstave udeležila tudi g. županja Cveta Zalokar-Oražem. Hvala ji, še posebno pa se uradu ga. županje zahvaljujemo za denarno pomoč za kritje stroškov razstave. Za finančno pomoč pa se tudi zahvaljujemo ZVEZI KULTURNIH DRUŠTEV DOMŽALE. V letošnjem letu imamo v načrtu Se: 4. oktobra izlet na Ptuj in okolico. II. novembra martinovanjc na Dolcnj-skem. Vsako sredo kolesarjenje in pešačenje v bližnjo okolico. Srečanje upoko- jencev v oktobru s skromno zakusko in zabavo ter kulturnim programom. Obiski bolnih in ostarelih na domu. Balinanje v popoldanskih urah. V jeseni, ko dozori kostanj, imamo pa kostanjev piknik. Ob tej priliki pa bi radi vprašali g županjo, ali svetnike občine Domžale, kdaj bo končno sprejel zazidalni načrl za gradnjo doma starostnikov na Viru. saj si bomo šele takrat lahko vsi res oddahnili, ker bomo vedeli, da bo končno poskrbljeno ludi za najtežje obdobje vseh nas. ki se bomo znašli pred najtežjo odločitvijo in bomo pač nujno potrebovali pomoč pri osnovnih, morda manj osnovnih Življenjskih potrebah. Bil jc sprejel za nas kar nič kaj razveseljiv zazidalni načrl za llclios. ki se bo v celoti preselil na naše področje, kljub že sedaj večkrat zelo nemogočim ozračjem in dihanju ob hlapih iz lit liosa. Vendar se zavedamo, da nam Vir-janom pač tovarne režejo tanjse ali debelejše kose kruha in bomo tudi to še potrpeli. Nikakor pa ne zasledimo še sprejem tistega plana, ki nam bo polepšal misli na starost, bolezen ali invalidnost. Zato prosimo odgovorne za sprejem zazidainih načrtov, naj nam čimprej odgovorijo in ne čakajo z odgovorom na predvolilni čas. BETKA POTOČNIK Sejmula - stari kmečki običaj v vaški gostilni Gostilna Bunkež, dobro znano ime daleč naokoli, obratuje v Sr. Jaršah že od leta 1932. Z leti in z menjavo lastnikov pa je tudi njen sloves nazadoval, dokler je ni prevzel lastnik g. Slavko Kavčič in v zadnjih letih g. Stane Ukmar. Prav slednji je ponovno pridobil naklonjenost vseh vaš-čanov in tudi drugih daleč naokoli. Da pa bi bilo druženje vaščanov na vasi še boljše, je na pobudo g. Jožeta Kncpa ponovno obudil stari kmečki običaj »sejmulo«, letos že četrtič po vrsti. Vsakega 12 julija naš kraj slavi in Že v zgodnjih jutranjih časti svoja zavetnika Sv. Mohorja in urah sc pričnejo pripre njihovih zvokih zasrbcli podplati, da si jc takoj poiskal plesalko in urno odhitel na plesišče. Plesalo je staro in mlado, saj so »frajlice« dobro poskrbele za vse vrste plesa. Udeležba na sejmuli je bila zelo številna, kar dokazuje, da jc to zelo priljubljena oblika druženja in zabave. Gostilničar je moral z vso svojo ekipo kar urno streči, saj jc bilo potrebno poskrbeti ne samo za dušo, ampak tudi za vse lačne želoce. Poleg dobro pečenega vola z omako so servirali tudi druge spceialilctc. med katere velja še posebej omeniti Eorlunnta, katerima je posvečena gro beljska cerkev. Na ta dan, »Zcgnanj-sko nedeljo«, gospodinje napečejo po lic in krofov ter pripravijo meso. V Popoldanskem času se zbere vsa družina s sorodniki v rojstni hiši in v prijetnem domačem razpoloženju skupaj preživijo nedeljsko popoldne. Tako kol nekatere druge šege in navade dobiva ludi žegnanjska nedelja nove razsežnosti. Vendar pa kljub vsem spremembam še ostaja pretežno v družinskih okvirih kot pomemben družinski praznik, združen s kulinariko in pijačo. To praznovanje pa sc naslednji dan na ponedeljek prenese v vaško gostilno Uunkcž. ve na peko 400 kg težkega vola. Pri tem sodeluje precejšnje število vaščanov, harmonikar Janez Juhant pa jih pri njihovem delu spremlja s harmoniko. Pomočniki skrbijo za dobro pripravljen ogenj, glavni pek pa za čim boljšo peko. Da pa pravilno poteka, je potrebno dobro polivanje z žlahtno kapljico, katere je malo deležen vol, malo pomočniki. Da pijače ne bi zmanjkalo, mora neprestano skrbeti gostilničar, sicer bi vola preveč zapekli. Temu sledi namestilev klopi, miz. senčnikov in montažnih Jankov, »jurčkov« s hrano in pijačo. Pod razpete senčnike so sc 17. julija klopi kmalu napolnile z vaščani in tudi drugimi, ki so si ob začetku delovnega ledna privoščili zabave in skupnega druženja. Ko pa so na oder stopile štiri »Mlade 1'raj-lc«, je med vaščani završalo. Marsikoga so ob ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA 1225 LUKOVICA RAZPIS 7. pohoda za krof ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA GLAVNI POKROVITELJ: Gostinsko podjetje Trojane DATUM IN KRAJ: Nedelja, I. oktobra 2000, s Starti od 8.-9. ure pri Gasilskem domu v Krašnji PRIJAVE: Neposredno pred Startom pri Gasilskem domu v Krašnji PRIJAVNINA: 500,00 SIT odrasli in 200,00 SIT otroci DOLŽINA PROGE: 9500 m (čas hoje 2 - 2,30) KATEGORIJE: Pohrxla se lahko udeležijo vsi, ki menijo, da jim dolžina proge in čas hoje ne bosta delala težav. NAGRADE: Vsi pohodniki bodo prejeli spominski obesek, čaj in okusen krof GP Trojane. OSTALO: Vsak udeležence pohoda nastopa na lastno odgovornost in mora upoštevati pravila varne hoje in paziti na ostale udeležence v javnem prometu.. Vsak pohodnik mora za uspešno opravljen pohod na poti pridobiti dva kontrolna žiga. Za morebitno izgubljene predmete na prizorišču organizator ne odgovarja. VSE POHODNIKE TUDI OPOZARJAMO, DA VARUJEJO NARAVNO OKOLJE IN GOZDOVE PRED POŽARI' Predsednik IO SI) Krašnja: Marjan Štrukelj I. r. »rajžlc«, slaro kmečko jed, katero poznajo le starejši ljudje. Vsaka miza je bila deležna tudi porcije loplih »mišk«, ki so jih sproti napeklc kuharice. Sejmula je zelo dobro uspela, saj jc bil prodan ves vol in če bi se nadaljevalo rajanje do jutranjih ur, bi gostilničarju zmanjkalo tudi žlahtne kapljice. Jarška sejmula je na vasi povezala vse generacije, od najmlajšega do najstarejšega. Pričarala jc delček notranje sreče in zadovoljstva, ki ga bomo lahko razdelili tudi drugim, svojim najbližjim, posebno pa našim otrokom, da bodo s to tradicijo nadaljevali in ohranili staro dediščino tudi za zanamce. NEVENKA NAROBE RAZPIS 15. teka za krof ORGANIZATOR: Športno društvo Krašnja GLAVNI POKROVITELJ: Gostinsko podjetje Trojane DATUM IN KRAJ: Nedelja. 1. oktobra 2000 - skupinski start v Krašnji ob II. uri PRIJAVE: od 9.- 10.30 pri Gasilskem domu v Krašnji PRIJAVNINA: 1.000,00 SIT (sodelujoči v kategorijah dečkov in deklic prijavninc nc plačajo) DOLŽINA PROGE: 2000 m za dečke in deklice ter družinski tek 8500 m za vse članske kategorije Predsednik IO SI) Krašnja: Marjan Štrukelj I. r. Medobčinsko društvo invalidov Domžale in Društvo invalidov Izola 15 let uspešnega skupnega sodelovanja V tradicionalnem koledarju aktivnosti, ki ga vsako leto dobijo člani Medobčinskega društva invalidov Domžale (skupaj s podpornimi član. jih J« nekaj manj kot dva tisoč), ima posebno mesto sodelovanje z Društvom invalidov Izola. Nova kolektivna pogodba za zasebne varnostnike Po več kot leto trajajočih intenzivnih pogajanjih so podpisniki. Zbornica RS za zasebno varovanje in SINDIKAT, podpisali 14. julija kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja. S to kolektivno pogodbo je približno pet tisoč zaposlenih na področjih zasebnega varovanja in poizvedovalne dejavnosti oziroma zaposlenih pri zasebnih detektivih dobilo pomemben dokument, ki bo varoval njihove temeljne pravice. Dokument bo zelo dobrodošel, še posebej za sindikat in inšpektorje dela, ki sc bodo lahko nanj oprli pri opozarjanju delodajalcev na številne kršitve pravic zaposlenih v omenjeni dejavnosti. S. A. Ko so dopusti za nami Čas dopustov se izteka. Začelo se je novo šolsko leto in z njim nova politična in gospodarska sezona, ki bo za nas vse, ki živimo od dela, izjemno pomembna. Do naslednjih parlamentarnih počitnic bo Slovenija namreč skoraj gotovo dobila nov zakon o delovnih razmerjih in več drugih zakonov, ki bodo odločilno vplivali na delovno-pravni položaj ter socialno varnost delavcev. Kljub temu da so socialni partnerji že več mesecev pred pravkar končanimi parlamentarnimi počitnicami delovali pri pripravi novega zakona o delovnih razmerjih, jc mogoče na to temo v jeseni pričakovati Sc vroče razprave in aktivnosti, saj sporazuma o temeljnih pravicah šc niso dosegi. Delavci se na čelu s sindikati že nekaj časa odločno borijo proti nenehnim poskusom države in predstavnikov delodajalcev, da bi delavske pravice zmanjšali, češ da bi tako povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Karte so torej razkrile in za kaj si prizadevajo delodajalci in država, je jasno. Ko bo parlament sprejemal dokončne odločiteve v zvezi z reformo delovno pravne zakonodaje, pa bo postalo tudi jasno, kako uspešen jc bil sindikat. Res jc, da je bil doslej sindikat neomajen in tudi uspešen v borbi za zaščito pravic, ki jih delavci že imajo, vendarle ni treba pozabiti, da na koncu ne glede na vse razprave zakone vendarle sprejemajo poslanci v državnem zboru, ki marsikdaj mnogo bolj kot javnemu mnenju in predhodnim razpravam sledijo logiki interesov svojih strank. Zato ne bo odveč, če bodo sindikati odločanje o reformi delovne zakonodaje budno spremljali do konca. Če bo morebiti rezultat glasovanja do delavcev krivičen, sindikalistom Sc vedno ostaja možnost, da zberejo podpise za razpis zakonodajnega referenduma. Sicer pa našim delavcem pravzaprav pravic ni mogoče šc bolj zmanjševati, saj so že sedaj (pre)majhiie Mnogi delavci so morali tako tudi med dopustom delati, saj z rednim delom ne zaslužijo dovolj, da bi normalno preživljali svoje družine. Zato je marsikatera delavska družina dopustniške dni preživela oh delu pri sorodnikih na kmetih, da si je prislužila ozimnico Bolj podjetni pa so z delom na črno v mesecu dni zaslužili več kot z rednim delom v tovarni. Veliko delavcev pa jc tako kot vsako leto dopust izkoristilo za vzdrževanje hiš in stanovanj, saj za obrtnike nimajo dovolj sredstev. Medtem ko so mnogi tako preživljali dopustniške dni, so nekateri Doputovali po eksotičnih prekomorskih državah, kar postaja moda za naše novodobne povzpetnike in petičneže. Pregovor »kdor ima denar, se koplic v morju, kdor ga nima, pa v lavor-ju«nc velja več. Življenje je postalo Se bolj kruto, saj danes velja: »kdor je pri koritu, uživa na Tahitiju, kdor živi od dela, pa tudi med dopustom ne počiva«. Kako dolgo bo v veljavi ta pregovor, pa je odvisno od vseh v tej deželi, saj imamo demokracijo pa tudi volitve, mar ne? JUSTI ARNUŠ Njihovo sodelovanje se je pričelo s Podpisom listine o pobratenju med tedanjimi društvi invalidov Domžale, Laško in Izola. Listino so podpisali z namenom, da okrepijo tedanje -kupne aktivnosti si iznlenjijo izkušnje ter skupaj rešujejo probleme, ki Spremljajo invalide. Skupno sodelovanje je prineslo vrsto novih in le-Pili doživetij, po kadrovskih problc-jnfll v DruStVU invalidov laško pa sc ic uspešno sodelovanje nadaljevalo zlasti med društvoma Domžale in 'zola, ki so se dogovorili, da sc v letu ZOOOi ko praznujejo 15 let skupnega sodelovanja, šc posebej potrudijo. Tako so invalidi iz Izole ninožic-no obiskali letošnjo slovesno srečanje članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale, ko so 11 v marcu praznovali svoj srebrni Jubilej in jim ob 25-lctnici dela pokrili ladjo, ki naj bi tudi v prihod-"lc uspešno plula med Domžalami 'n Izolo. Zelfl SO pohvalili tudi Ira-jjtaionalao srečanje med obema uiuštvonia, ki sc jc letos začelo pred ":N UNOM v Domžalah, nndaljc-v'"° m zaključilo pa v prijetnem »*tiSču na Cernivcu. Medobčinsko društvo invalidov "mižale j*' svojim prijateljem obisk vrnilo v začetku septembra, ko sta sc iz Domžal odpeljala dva avtobusa polna članov in članic, ki so nestrpno pričakovali srečanje s prijatelji iz Izole. Ti so nas pričakali pred svojimi prostori v Izoli, kjer smo bili priča vrsti prisrčnih srečanj starih prijateljev, ki že vrsto let krepijo iskreno prijateljstvo in sodelovanje. PO prisrčni dobrodošlici g Zmaga Višnjevca, predsednika izolskega društva, smo se okrepčali s pecivom, ki so ga doma napeklc prijazne članice prisluhnili kratkemu poročilu 0 veliki suši in neverjeno zgodaj pričetem obiranju grozdja, nato pa so Prijateljski stisk roke ob obisku nas popeljali na osrednjo koprsko tržnico, kjer jc bila posebna prireditev namenjena starim običajem ob začetku trgatve in mlademu vinu, ki ga je stregla vinska princesa. Mlado vino je po pripovedovanju »pokuše-valcev« zelo dobro, šc boljše pa bo po martinovem, ko sc bo spremenilo v pravo vino. Obisk sc je nadaljeval v gostišču nad Izolo, kjer se jc blizu 150 udeležencem pridružila tudi izolska županja Breda Pečan. V uradnem de-iu jc izrekla dobrodošlico vsem prisotnim in znova poudarila željo po razširitvi sodelovanja med obema občinama, ki naj bi se pobratili. Spregovorila sta tudi oba predsednika društev. Tako je g. Zmago Višnjevce, v imenu domačinov pozdravil vse prisotne, sc spomnil na prijema srečanja v Domžalah ter zaželel, da petnajstletno srečanje traja tudi v prihodnje. Gospod EdVotd ZavrS-nik. predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale, se je spomnil začetkov sodelovanja obeh društev in poudaril pomen izmenjavanja izkušenj, pomoči, ko jc ta potrebna, predvsem pa prijetnih in iskrenih vezi, ki se pletejo med posa- v Izoli. meznimi invalidi in lepšajo njihov vsakdan. Domžalčani so tokrat svoje gostitelje presenetili, saj so ženski narodni noši, ki so jo prinesli pred devetimi leti, letos prinesli fanta, da ji ne bo preveč dolgčas. Naredila ga je gospa Cirila Ules iz Loke pri Mengšu. Zbrane je pozdravil tudi g. Branko Simonovič, direktor bližnjega hotela zveze društev invalidov Slovenije Delfin, kjer v posameznem letu letuje kar nekaj sto domžalskih invalidov. Popoldne se jc nadaljevalo ob prijetni glasbi in plesu, vrsti hudomušnih družabnih iger, predvsem pa v sproščenih pogovorih in prijetnih spominih na skupno sodelovanje. Nekateri domžalski udeleženci so stopili do bližnje obale in morja, nekateri pa smo sc z g. Simonovičcm napotili na ogled hotela Delfin, ki je v osmih letih njegovega vodstva doživel vrsto kakovostnih sprememb in predstavlja največjo izolsko »tovarno«. Hotel je prijetno zavetišče številnih slovenskih invalidov, ki po besedah direktorja lahko v prihodnje pričakujejo šc prijetnejše bivanje v njem. Popoldne je kar hitro minilo in treba sc jc bilo posloviti, a Ic do naslednjega srečanja, ko se spet dobimo - saj veste, zadnjo soboto v marcu 2001. Do tedaj pa srečno in iskrena hvala, člani Društva invalidov Izola! D. I. Sindikalna lista - avgust 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor (temelj je SKP za gospodarstvo) PRVI DEL SIT SIT 1. Dnevnice 3.500,00 4.015.00 - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 1.750,00 2.005.00 (nad 8 do 12 odsotnosti) - znižana dnevnica 1.218,00 1.397,00 (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 3. Ločeno življenje 73.831,00 58.562.00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do visine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Rregres za prehrano 582,00 582.00 - po SKPGD (na delovni dan). DRUGI DEL 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.M8.Q0 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464.00 2. Odpravnina ob upokojitvi 362.054,00 546.912,00 oziroma dve plači delavca. oziroma tri plače delavca. čc je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje .(.'Solidarnostne pomoči - po SKPI) - ob smrti delaven 110.746,00 - ob smrti v ožji družini 55.371,00 4. Rregres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 5. Minimalna plača (bruto) od 1. 8. 2000 80.783,00 80.783,00 6. Zajamčena plača (hrulo) od 1. 7. 2000 42.526,00 42.526,00 DOMŽALE stran IO V Domžalah imamo novega župnika V imenu mladih se je s popotnico poslovi- Predstavnika Karitas in vrtca Dominik Savio la Maja! ob slovesu! Bilje z nami in za nas Po enajstih letih službovanja v domžalski fari seje 6. avgusta od nas poslovil gospod župnik Tone Perčič. lako smo se mu iskreno zahvalili za vse, kar je med nami storil in oznanil pri sveti maši oh H.uri, 10. uri, 12.30 in pri večerni maši ob I9.uri. Domžalski godbeniki pa so se zaradi gostovanja v sosednji Italiji od njega poslovili že v soboto. 22. julija, pri večerni sveti maši. Drug drugega smo se tako navadili, da nismo mislili, da lahko kdaj odide. Med nami je bil v zgodovinskih trenutkih ne samo našega naroda, ampak tudi naše župnije. To je bilo predlansko leto, ko je naša župnija praznovala kar po vrsti svoje že zavidljive jubileje. Naj spomnim samo na lOO.-obletnico posvetitve naše lame cerkve, na 90 let ustanovitve samostojne župnije, 70-let-nico postavitve orgel in tudi na ponatis dela g. Bernika, Zgodovina domžalske fare. V si se spominjamo še napetosti ob vojni in osamosvajanju in takrat nas je njegova verna beseda držala v zaupanju v Boga in njegovo previdnost. Ciospod Janez Vasle mu je ob njegovem slovesu v imenu ZPS dejal: »...ko nas je zaradi osamosvajanja napadla tuja vojska... in se je nad 1 rzniom vil oblak ćrnega dima... ste dejali, naj se ne bojimo, vse bo v redu, Bog je z nami.« Lepši trenutki, ki bodo prav tako zapisani, so bili tisti, ko se je slovenski narod in tako tudi naša župnija dvakrat pripravljala na obisk papeža Janeza Pavla II. Se posebno pa nam ostaja v spominu lanskoletni obisk in priprava na beatifikacijo Antona Martina Slomška Tako se je g. Tone zapisal v naša srca ne le po tem, kar je organiziral, pripravil in naredil, ampak da je bil naš pastir v teh velikih trenutkih. Veliko je postoril in naredil, a največ je bilo to, da je bil med nami. Tako se je izpolnjevali beseda Boga, da bo z nami vse do konca sveta. / nami je bil tako II let, a 9 let je od tega, ko imamo v naši fari Karitas, ki je svojo dejavnost tako razvila, da tudi niso bili pozabljeni med nami ljudje s takšno ali drugačno lakoto, niti tisti brez strehe nad glavo, ali pa tisti, ki so k nam prebe-žali iz nemirnega in grozovitega Balkana. Naš gospod pa je skupaj s sodelavci Karitasa načrtoval in podpisal ustanovitev vrtca Dominik Savio in Mladinskega Informacijskega centra Luka - MIC" Luka. In gospod llerle mu je tako pri poslovilni sveti maši dejal: »Nisi živel zastonj, če si znal vsaj enemu človeku prižgati luč v temi. enemu obupancu pokazati sončno stran življenja: pomagat' mu. da je postal boljši in srečnejši« A ob njem ni bil le eden ampak mnogi in ti pogosto najbolj potrebni. Kol duhovnik je tako k nam prinesel tudi razgibano glasbeno dejavnost. Tako se niso pomnožili samo pevski zbori, ampak smo domžalski larani po številnih koncertih in gostovanjih zborov in skupin postali že kar izbirčni glasbeni sladkosnedi. A to še ni vse. kar naenkrat smo vsi presenečeno spoznali, da tudi godba ne moti, ampak zelo povzdigne že tako praznično in slovesno bogoslužje. Tudi to je njegovo delo in želimo ga še naprej ohranjati. Tako se je gospod Tone Juvan za vse te glasbene premike in dejanja našemu gospodu župniku zahvalil pri večerni sveti maši že v soboto 22. julija. Veliko njegovih del je skritih, največja med temi pa so prav gotovo dela na duhovnem področju, kot je darovanje svete maše, molitve in skrb za naše duše. In za vso to njegovo duhovno skrb in delo sc mu je zelo prisrčno zahvalila družina KeccTj pri nedeljski večerni sveti maši šestnajste navadne nedelje. »Vaše duhovne misli in pridige nam bodo za vedno ostale v lepem spominu. V njih ste nas ob vsaki priliki opo- Metelko, glavni vikar, ob umestitvi novega župnika g. Toneta Kompare. Dr. Vasle se je zahvalil v imenu ŽPS! zarjah na bistvo krščanstva in nam ga vedno znova odkrivali. Današnji čas nas skuša vsrkati v svet potrošništva in duhovne revščine. Vedno ste nas svarili pred tem« In sedaj sledijo še dela in dogodki, ki jih lahko preprosto izrazimo v številkah in napišemo z besedo. V tem času se je poročilo v naši župniji 309 parov, pogrebov je bilo 714, zakrament svete birme pa je v enajstih letih njegovega župniko-vanja prejelo 785 oseb. Vcroučnih srečanj sc jc v tem času udeležilo okoli 670 otrok na leto. In mladi niso pozabili na vse to, da jim je gospod Tone s simpatijo in dobrohotnostjo stal ob strani od krsta in prvih molitvic Očenaša, pa vse tja do nadobudnih študentskih let in prvih in večnih ljubezenskih zgodb. Podpiral pa je tudi nadobudne skavte, ki so sc prav tako v teh letih razrasli. Tudi ti so sc mu pri sveti maši lepo zahvalili. Gospod Perčič je bil tudi izjemen gospodar. Tako jc bila v tem obdobju obnovljena streha na cerkvi in na župniSCu, fasada na obeh stavbah, kupili in elektrificirali so nove zvonove, v cerkvi jc bil položen tlak in talno gretje in vsa pri- padajoča oprema, prav tako pa jc bila prcpleskana tudi cerkev, obnovljene so bile klopi v cerkvi in izdelane nove za otroke in ministrante, prenovljene so bile orgle in kor, dodana je bila osvetljava v cerkvi, obnovljeno je bilo tudi obzidje na starem pokopališču, na katerem sedaj stoji tudi lepo renoviran križ. Kapelica na Goričici pa jc res pravi kras našega svetišča in lepo vabilo k Bogu in molitvi. In šc bi lahko naštevali. Res, naš gospod župnik je dobro poskrbel, da smo v obnovljeni cerkvi in okolici praznovali visoke jubileje naše župnije in stopili v sveto leto 2000. Bile so mu izrečene številne zahvale, a najlepša zanj in Boga bo lista, da bomo še naprej dobri in zvesti oskrbniki našega svelišča; tistega na Goričici in tudi tistega, ki je v nas in nas kliče in čaka dan za dnem. Gospod Tone bo vesel, če bo tudi med nami Gospodar življenja našel veliko pripravljanih duš, kajti za to jc bil med nami; in če tega ne bo, bo vse drugo zaman. Naj bo torej njegovo slovo ne konec, ampak nadaljevanje in uresničevanje vsega tega, kar nam je gospod župnik govoril in nas učil. S. Dobrodošlica Ane in Tineta novemu župniku s kruhom in soljo. Na praznik velikega šmarna smo v naši župniji sprejeli novega župnika gospoda Toneta Kompare. Rodil se jc 5. avgusta 1949 v Mengšu. Njegovi starši so bili lastniki znane tovarne slamnikov. Po končani osnovni šoli v domačem kraju se je napotil v vipavsko malo semenišče, nato pa na ljubljansko Teološko fakulteto. Novo ma- šo je pel 1974. leta v domači župniji, nato je kaplanoval štiri leta na Jesenicah, dve leti pa v Stari Loki. Leta 1980 ga je nadškof Alojzij Šuštar umestil za župnika v Dolenji Logatec. Po dvajsetih letih bogatega in uspešnega župnikovanja na prošnjo nadškofa Franceta Ro-deta prihaja med nas. Tako ga jc za praznik farne zn-vclnicc pri sveti maši pozdravil ključar Peter Pavli, pri masi ob pol dvanajstih pa prisrčna beseda Ane in Tineta: »... Veseli smo, da sle sprejeli mesto župnika v naši župniji in nas boste vi vodili h Kristusu Kralju, ki vas je pozdravil na vzhodni strani našega sve- tišča. V imenu vseh mladih Vam želimo prijetno bivanje in se z Vami veselimo prisrčnega sodelovanja...« V znamenje dobrodošlice pa sta mu izročila kruh in sol. Naslednjo nedeljo, 20. avgusta, pa ga jc generalni vikar gospod Metelko pri sveti maSi ob osmih zjutraj tudi uradno umestil za novega župnika župnije Marije Vne-bovzete v Domžalah. Novemu gospodu župniku Tonetu Kompare želimo tudi vsi ljudje dobre volje v Domžalah, da bi se med nami dobro in lepo počutil! S. T. Dr. Bogdan Dolenc se je poslovil od naše občine Dr. Bogdan Dolenc, donedavni hišni duhovnik v samostanu sester sv. Križa na Mali Loki, sicer pa član Uredniškega odbora Slamnik v prejšnjem mandatu, seje preselil v Trzin, kjer bo pomagal na župniji, sicer pa je njegova glavna služba profesor - docent na Teološki fakulteti v Ljubljani. Glavno slovo je bilo na Mali I/)-ki s poslovilno sveto mašo in zakusko po njej. Poslovil sc jc tudi ihan-ski župnik France Zaplata, kajti Mala Loka spada v župnijo Ihan. Duhovniške prestavitve sc vrstijo vsako leto, slovo dr. Dolenca pa posebej omenjam zato, ker jc poživljal naš Slamnik z. rubriko iz Zaklad- nice pregovorov tudi po preteku mandata prejšnjega Uredniškega odbora. Ko je bil kakšno nedeljo nazaj televizijski prenos svete maše iz Slovenskih goric, je župnik v pridigi med drugim dejal, da vsako slo- vo pomeni majhno smrt. loda v tem primeru to ne bo čisto držalo, saj dr, Dolenc, kakor je dejal, ostaja dopisnik Slamnika, kar od njega tudi pričakujemo. Srečno! IVAN KEPIC Upočasnimo korak - 7 Po nekaterih sledeh spregledane stavbarske dediščine v občini Obrtnn-indiist rijski razcvet občine Domžale sega s svojimi koreninami predvsem v preteklo obdobje hitrega razvoja in vzpona obrti, ki je bila bolj ali manj odvisna od vode. Tukajšnje območje je prepleteno z rekami in potoki ter umetno ustvarjenimi strugami - mlinščicami, kar je prvenstveno sprožilo utrip, sprva manjšim mlinom in žagam, te pa so sčasoma postala rodovitna podlaga za nadaljnji uspeh že elektrificiranega mlinarstva, obenem pa je prav to odprlo izvrstne možnosti za uveljavitev industrijske, poslovne in nazadnje še storitvene dejavnosti. Pomen izvora originalne licence podjetja, ki iz dneva v dan pridobiva vrednost, že pomeni simbol kakovosti, izkušenj in tržnega ugleda, to pa dodatno narašča s starostjo in tradicijo delovanja podjetja. In prav slednja misel uvoda morda še najbolje odstira smisel ohranjanja, predstavljanja in ponašanja z duhovnim in materialnim izročilom, ki jc prvobitno utrl pot skokovitemu vzponu danes zelo ugledne in razširjene obrtno-industrijske dejavnosti ter razmah mnogih, v tistem času trdnih kmečkih domačij v naši in sosednjih občinah. Zal so mnogi objekti, ki bi pričali o minulem življenju in značilnih posebnostih dela tod živečih in ustaljenih ljudi, popolnoma preobraženi, odstranjeni, podvrženi sodobnim funkcionalno usmerjenim ut-banistično-arhitekturnim trendom ali pa s svojo, skoraj do nerazpoznavnosti zabrisano prvotno podobo le še spominjajo na svoj prvoten namen. Poleg arhitekturnih stvaritev z zgodovinskim, kulturnim in sakralnim predznakom, ki v domžalski občini veljajo za nacionalno pomembne (gotska cerkev sv. Le-narat na Krtini, renesančni grad Krumpcrk ter baročna gradova Ćešenik in Črnelo, baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata z Jclovškovimi freskami v Grobljah, cerkev Marije Brezmadežne na HomSkem hribu), ne bi smeli spregledati bogate obilice stavbne zapuščine, ki se je skozi viharne čase gradbene preobrazbe obdržala do danes. In prav ta, sicer zasenčena od hitrih, cenenih in zgolj funkcionalnih pozidav polpretekle zgodovine, priča o ubranosti in posluhu nekdanjih načrtovalcev in graditeljev, ki so ne le poznali, ampak tudi dejansko upoštevali krajevno stavbarsko tipičnost (regionalni slog) in estetsko sovpadanje arhitekture s pokrajino in njenimi naravnimi danostmi. Za domžaisko občino bi lahko rekli, da jc bila še pred desetletji posejana z mnogoterimi mlini in žagami različnih velikosti, s slikovitimi primeri enkratnih tipičnih kmečkih domačij s številnimi objekti, ki sodijo zraven (gospodarska poslopja), kozolci - »toplarji«, enojni, »pvaj-ši«, »na kozla« -, žage, mlini, prosto stojcCi svinjaki, podi, kašče, čebelnjaki, sušilnice, ...). Skupaj razveselimo otroke, ki so potrebni pomoči! »Prinesite stare igrače na ploščad pred Vele v Domžalah I. septembra popoldan in tako pomagajte socialno ogroženim družinam, morda zadenete celo potovanje v Gardaland, za zabavo pa poskrbimo mi«, so vabili plakati. Dobrodelna prireditev, katere namen je bil pritegniti otroke in starše in zbrati čimveč starih, rabljenih igrač, je oh pomoči otrok, nastopajočih, sponzorjev in dobrega vremena lepo uspela ... Za zabavo otrok so znali poskrbeli: čarodej Kruno Antonić, žongler Primož Šcšck, maskerka Irena Mrhar s poslikavami telesa in povezovalec Aleš Sazonov. Olroci, ki so prinesli rabljene igrače, so lahko sodelovali v nagradni igri metanja žoge na improvizirani koš, zmagovalec pa jc prejel vabljivo nagrado potovanje v Gardaland za dve osebi, ki jo jc prispevalo podjetje Kompas Holidavs. S pomočjo otrok so zbrali preko 100 kg različnih igrač, ki jih bodo v okviru Štafete solidarnosti 2000 v Ljubljani 7. septembra na Kongresnem trgu v Ljubljani prodajali po simbolični ceni 100 ali 200 SIT, celotni izkupiček od prodaje pa gre za pomoč otrokom socialno ogroženih družin, ki jim starši ne Odlično ohranjena Mlinarjeva domačija v Radomljah predstavlja primer skladnosti arhitekture z okoljem, obenem pa pogled nanjo, zlasti v poletnem času, vzbuja občutek lepote in urejenosti. Enkraten primer s Sc ohranjeno prvobitno idilo in videzom jc, upajmo da ne več za dolgo zobu časa prepuščena t. i. Mlinarjeva domačija, ki spokojno kljubuje v objemu sadovnjakov, obraščenc Mlinščice in travnikov v odmaknjenem zatišču zahodno od Radomelj. Ohranjena hiša, ki združuje mlin in stanovanje, zidano gospodarsko poslopje v svoji tipični kmečki podobi, majhna žaga na drugi strani Mlinščice, enojni kozolci in neposredno okoli domačije razporejene obdelovalne zemlje, zaključujejo slikovit izgled nekdaj trdne, dinamične in močne kmečke posesti. Poleg Mlinarjcvc domačije, dajejo Radomlje zavetje Se številnim objektom, vrednih pozornosti. Kančcvo gospodarsko poslopje izstopa po svojih dimcnzionalnih razsežnostih in estetskih kvalitetah (umetelno oblikovane in z reliefi okrašene zidne mreže za zračenje, konzolni venec). Enkraten jc tudi sklop ohrajenih sosednjih domačij pri Kmeču, Možicu in pri starem Baležu, ki sooblikujejo značilno vaško jedro in ohranjajo razpoznavnost vasi. Ne gre pa spregledati tudi skrbi in posluha pri obnovi Nastrano-ve hiše in prizanašanja ostalim stavbam, ki pričujejo o spretnosti nekdanjih načrtovalcev kmečkih poslopij (Ba-ležcvo gospod, poslopje, ...). Zaključil bi z mislijo, da sc ljudje, ki živimo tu v raju, razpetem med Triglavom, Muro, Kolpo in Jadranskim morjem, najbrž, premalo zavedamo slogovne lepote in različnosti stavbarskega izročila, ki bi se v idilični deželi Sloveniji lahko pogosteje zlila v pravljično privlačno bivalno okolje. Se nadaljuje. JOŽE KOZJEK morejo kupiti osnovnih šolskih potrebščin in obleke, da o igračah sploh ne govorimo. Mladi forum Združene liste, ki jc prireditev organiziral, se zahvaljuje otrokom in staršem, ki so podarili rabljene igrače, nastopajočim, ki so sc odpovedali honorarju v korist prireditve ter sponzorjem Kompasu Holidavs, blagovnici Vele in Radiu Hit. O igračah, zbranih sredstvih in nadaljnjem poteku akcije bomo poročali v prihodnji številki Slamnika. KRLSTINA BRODNIK -_-.-,—.-_ Kulturno društvo Jože Gostič Homec ter Opera in Balet SNG Ljubi Jana , Vas vabita na sklepno slovesnost ob 100. obletnici rojstva opernega pevca Jožeta Gostita soboto, 16.scplcmbra 2000 ob 17. uri na Homcu pred Gostičcvo hiSo ODKRffJE DOPRSNEGA KIPA Pozdravni nagovor bo imela županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, Doprsni kip pa bo odkril slavnostni govornik dr, France Bcrnlk, predsednik SAZU. Nastopil bo Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata, Povezovalec programa bo dramski igralec AlcS Valic. ob 20. uri Opera SNG v Ljubljani SLAVNOSTNI KONCERT Nastopajo: Olga Gracclj, Ana Pusar Jerič, Mirjam Kalin, Simona Krajne, Milena Morača, Saša čano. Neven Bclamarič, Jure Kušar, Branko Robinšak. Slavko Savinšck Jože Vidic in orkester Opere in baleta SNG Ljubljana pod vodstvom dirigenta Lorisa Voliolinija. VaMjeni! stran 11 GODBA DOMŽALE Gostovanje Domžalske godbe v mestu Manziana (Italija) Domžalski godbeniki so prvič v svoji 115-letni zgodovini odšli na večdnevno gostovanje v tujino. Povezali so se namreč z. godbo iz Manziane (Italije) ter jih konec julija tudi obiskali. Da sta sc godbi iz Manziane in Domžal povezali, je rodilo zgolj naključje. Prvi stik so navezali te lansko jesen, nato pa so sc na letošnjem pustnem karnevalu v Opatiji, kjer so godbenice in godbeniki iz Italije nastopili, tudi dogovoril o samem poteku gostovanj in drugih organizacijskih obveznostih ene in druge godbe. Prvi so, kot zc rećeno, od 26. do 31. julija gostovali Domzalčani v Manziani, mestu, ki je oddaljeno približno 50 km od Rima. Da so domžalske godbenice in godbeniki vzeli gostovanje zares, priča podatek, da so godbenc vaje potekale ves junij in julij, tako da praktično ni bilo časa za predah. 45 godbenic in godbenikov ter 30 njihovih spremljevalcev (družinskih članov, sorodnikov, prevajalcev...) jc tako v sredo, 26. julija navsezgodaj, z dvema avtobusoma odpotovalo proti Italiji in po dobrih 10 urah vožnje res prispelo Ker Italijani niso ravno vešči v govorjenju drugih, njim tujih jezikov (redki mladi se znajo sporazumeti v angleškem jeziku), so domžalski godbeniki povabili s seboj nekaj članov prijateljske godbe iz zamejstva, točneje iz. Trebč, s katerimi so sodelovali v preteklih letih. Kar nekaj se jih je odzvalo vabilu in z njihovo pomočjo so se Italijani in Slovenci lažje sporazumeli. Ker jc šlo tu oredvsem za glasbenike - prevajalce, so člani godbe iz Trebč pomagali tudi pri igranju domžalske godbe. Še posebej se domžalska godba zahvaljuje predsedniku zamcjsl.c godbe iz Trebč Milanu Čuku, kije tako na gostovanju v Italiji, kot tudi na obisku italijanske godbe v Domžalah, opravljal vlogo .glavnega - uradnega prevajalca'. v Manziano, kraj, ki jih jc potem gostil pet dni. Žc ob prihodu v kraj je domžalska karavana doživela prijetno presenečenje, saj jih je na mestnem trgu pričakala množica ljudi, ki so Domžalčanc ob izstopu iz avtobusa nagradili z velikim aplavzom. Po dobrodošlici in pogostitvi so sc člani domžalske odprave razdelili po družinah gostiteljev, kjer so bili vseh pci dni tudi nastanjeni. Sam urnik bivanja v Italiji jc bil dokaj natančno določen, predvsem pa zelo zaseden in dokaj naporen. Prvi dnevi bivanja so bili bolj namenjeni ogledom in spoznavanju dežele, zadnji dnevi pa so bili .delovno' obarvani s povorka-mi in koncerti ene in druge godbe. Prvi dan ogledov jc bil tako na sporedu ogled mesta Assisi, torej spoznavanje življenja svetega FranCiska AsiSkcga. V okviru tega je bil ogled bazilike in samostana sv. Frančiška (po samostanu jc Domzalčanc vodil pater Štefan s Ptuja, ki v samostanu tudi deluje). Po vrnitvi v Manziano je tako kot skoraj vsak večer naprej sledila večerja pri družinah, potem pa so mladi italijanski gostitelji odpeljali domžalsko godbeno mladino .raziskovat' nočno življenje Manziane in okolice. Naslednji dan jc bil namenjen ogledu Rima in njegovih znamenitosti (Kolosej, Španske stopnice....). Dan se je zaključil z ogledom bazilike sv. Petra v Vatikanu. Ogromna in mogočna bazilika res naredi velik vtis na človeka in njegovo majhnost. Po kratkem ogledu Vatikana pa spet pešačenje do podzemne železnice, j katero so sc .domžalski turisti' (xl-pcljali do zunaj mesta parkiranih avtobusov. Zvečer jc sledila skupna večerja, na kateri je na pobudo mladih domžalskih glasbenikov Začetek PIIIAI.NK GODBE .ALBERTO TABIRRI' MANZIANA sega v drugo polovico 19. stoletja, vendar je godba začela resno in glasbeno ustvarjalno delo šele leta 1910, ko je kapelnik postal Leo ('hiti. Potem jc godba neprekinjeno delovala vse do leta 1976, koje razpadla in šele leta 1988 je godba na pobudo mladih in starejših glasbenikov dobila podobo, kakršno ima še danes. Njihovi nastopi so razpršeni skoraj po vsej Evropi, saj imajo za seboj že gostovanja v Franciji, Avstriji, Hrvaški in Sloveniji. V godbi deluje 50 glasbenic in glasbenikov, njihov repertoar pa zajema klasično in moderno glasbo. Predsednik godbe je Giuseppc Ful-genzi, umetniški vodja pa maestro Francu Semacchioli. MESTO MANZIANA ima 6.000 prebivalcev, od Rima pa je oddaljeno le 40 kilometrov. Mesto slovi po svoji ugodni geografski legi, saj jc v bližini mesta jezero Bracciano, prebivalci pa imajo tudi ugoden dostop do 20 kilometrov oddaljenega Tirenskega morja. Med letom se v Manziani odvijajo pomembne glasbene prireditve 'n tradicionalni verski prazniki, ki privabijo predvsem obiskovalce iz glavnega mesta. INTRO d Jana Husa 1a, 1000 Ljubljana hitro nastal narodnozabavni ansambel Godbe Domžale. Ansambel je hitro poskrbel, da se je prostor za večerjo trasformiral v plesišče in večer sc jc zavlekel pozno v noć. Naslednji dan so sc godbeniki po ogledu aeronavtičnega muzeja razdelili v skupino, ki sc jc šla kopat na bližnje jezero. Bracciano. in skupino, ki sc jc udeležila ku-povalncga izleta. V vseh petih dneh bivanja v Manziani namreč obiskovalci iz Domžal niso imeli skoraj nič časa za nakupe ali Koncert Godbe Manziana. Domžale na osrednjem trgu mesta SALON 01 54013 FAKS 0154032«? SERVIS 01 524 82 90 Na koncertu Godbe Domžale sta bila tudi veleposlanik RS v Vatikanu in župan mesta Manziana Domzalčani na trgu Sv. Petra v Vatikanu prostovoljne oglede, tako da jc bolj sproščena sobota nekaterim prišla Sc kako prav. Zvečer sla obe godbi paradirali po mestu in na mestnem trgu izvedli koncert. Na trgu sc jc zbralo ogromno število poslušalcev, kar samo priča o tem, kako vsi občani Manziane živijo in dihajo za godbo in glasbo. Koncerta obeh godb sc jc udele- žil tudi slovenski veleposlanik v Vatikanu dr. Karlo Bonutti ter župan mesta Manziana Gcneroso Mancini. Koncert so začeli gostitelji pod vodstvom dirigenta Franca Scr-nacchiolija, ki so s pretežno zabavnim programom (filmska glasba, ponarodele italijanske popevke...) pošteno ogreli Številno pub- liko. Po eni uri igranja godbe iz Manziane, so bili na vrsti Domzalčani, ki so pod taktirko dirigenta Franca Kuharica predstavili zelo razgiban in izredno zanimiv program. Seveda so zaigrali nekaj venčkov slovenskih narodnih pesmi in tako predstavili slovensko glasbo, potem pa so z izvedbo treh skladb s solisti predstavili po- tencial mladih glasbenikov v domžalski godbi. Poslušalci so navdušeno sprejeli tudi druge skladbe in .izsilili' kar tri dodatne skladbe, preden so glasbenice in glasbeniki iz Domžal lahko pospravili inštrumente in note v svoje kovčke. Po večerji so vsi glasbeniki in spremljevalci odšli na zaslužen počitek, saj je bila nedelja ravno tako glasbeno obarvana in zato kar naporna. V nedeljo dopoldan je tako izbrana skupina domžalskih godbenikov igrala pri dopoldanski maši. Domači župnik se je po opravljenem bogoslužju z dragocenimi darili lepo zahvalil gostom iz Ižom-žal ter z lepimi željami o ponovnem snidenju zaključil obred. Po maši jc Domžalčane sprejel župan Manziane Gene roso Mancini in se jim najlepše zahvalil za obisk ter jim poklonil spominsko plaketo Godba Domžale jc izrekla županu mesta Manziana pozdrave in dala darilo v imenu domžalske županje Cvete Zalo kar - Oražem. Tako sta se mesti Manziana in Domžale tudi na formalni ravni zbližali in se zavezali k ponovnem sodelovanju, najprej že Čez mesec dni v Domžalah. Sledilo je kosilo, po kosilu še zadnji skupni nastop Godbe Domžale in Godbe Manziana, zvečer pa jc lokalni jazz orkester izvedel na trgu koncert. Vsi domžalski gostje in italijanski gostitelji so se na zadnji večer tako zbrali na trgu in uživali še zadnje skupne trenutke v Italiji. Seveda so bili z mislimi že en mesec naprej, ko naj bi gostje iz Manziane prišli v Domažale. V ponedeljek zjutraj sta se godbi poslovili in si zaželeli na svidenje že čez mesec dni. PATO Italijanska godba na petdnevnem obisku v Domžalah Skoraj natanko čez mesec dni od obiska Domžalčanov v Italiji, so godbenice in godbeniki iz Manziane prišli na petdnevni obisk v Domžale. Domžalski gostitelji so po bivanju v Italiji domov prišli z odgovornostjo, da italijanskim gostom pripravijo enako ali še boljše počutje v Sloveniji, kot so ga bili oni deležni v Italiji. 23. avgusta sta v Domžale res pripeljala dva avtobusa italijanskih godbenic in godbenkov ter njihovih spremljevalcev. Domžalski gostitelji so jih z igranjem sprejeli v godbe-nem paviljonu, kjer so sc gostje, utrujeni od deseturne vožnje, na hitro okrepčali, potem pa so -veniji. Približno deset godbenikov iz Manziane je s sproščenim, spontanim igranjem poskrbela za zelo veselo in razpoloženjsko ozračje, v katerem so vsi prisotni plesali, rajali, skratka, pošteno so se zabavali To je bil res imeniten zaključek slo-vensko-italijanskcga sodelovanja. Zal je lepih stvari vedno enkrat konec, tako da sc je tudi ta večer hitro končal. Sledik) je le Se ponedeljkovo jutro s slovesom Nekoliko žalostno, pa vendar z veselimi in zadovoljnimi občutki so italijanski gostje zapustili Slovenijo. Potrebno jc bilo veliko organi/.i cijskega truda, odrekanja posameznikov in seveda tudi veliko žrtvovanja, da so se manzianski in domžalski godbeniki lahko povezali. Ves trud, ki so ga tako eni kot drugi vložili v ta projekt, je obrodil sadove, lahko tudi rečemo, da je bil dvojno poplačan. Domzalčani v> iz Manziane prišli navdušeni nad gostoljubjem in prijaznostjo italijanskih gosteljev, zato so skušali italijanskim gostom ob obisku v Domžalah pričarali enako, če ne še boljše vzdušje. Po reakcijah gostov iz Manziane jim je to več kot odlično uspelo. Zato so zadnji trenutki preživeti skupaj, minili predvsem v izmenjavi domačih naslovov, telefonskih številk in elektronske pošle, kar samo dokazuje, da bodo eni in drugi intenzivno ohranjali stike med seboj. In kot je bilo videti po nekoliko žalostnih, a zadovoljnih obrazih enih in drugih ob slovesu, se bodo godbenice in godbeniki iz Manziane in Domžal gotovo še srečali. Vse skupaj pa bi bilo veliko lažje, če to ne bi bil tako drag 'šport', je zadovoljnega obraza nekoliko po-tarnal predsednik domžalske godbe Ivan Tavčar. PATO NASVIDENJE, POLETJE IN POČITNICE Osnovna šole Domžale med počitnicami Program poletne šole slovenskega jezika Čeprav naj hi šole med počitnicami samevale, za Osnovno šolo Domžale to ne velja. V dneh od 24. julija do 5. avgusta 2000 je na njej potekal PROGRAM POLETNE ŠOLE SLOVENSKEGA JEZIKA, katere nosilec je bilo Ministrstvu za šolstvo in šport, izvajalec pa Osnovna šola Domžale. Njena ravnateljica mag. Jožica Polanc, profesorica pedagogike, je bila vodja omenjene šole, v njej pa so poučevali Bojana Mlinar in Barbara Oman, profesorici slovenskega jezika, Bojan Oman, predmetni učitelj slovenskega jezika, ter Marjana Klepac, učiteljica razrednega pouka. Najpomembnejši pa so bili udeleženci te tradicionalne šole, ki so se letos že de-vetič zbrali, da v sodelovanju z učitelji pridobijo nova znanja o domovini in jeziku svojih straše v. Prišli so iz 15 držav: skoraj iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, iz evropskih držav, med njimi pa smo srečali tudi udeležence iz Kenije in Amerike. Večina je bivala v dijaškem domu, nekateri pa so slaba dva tedna preživeli pri svojih gostiteljih, zato se organizatorji najlepše zahvaljujemo družinam Kerč, Kovač, Petrovič, Rcpovž. Smolej in Šuštar, ki so nudile gostoljubje posameznim udeležencem poletne šole. Učimo se slovenščino Otroci različnih stra-rosti so se vse dni učili slovenskega jezika, predvsem pa spoznavali domovino svojih stršev in si ogledali najzanimivejše točke naše občine, na izlete pa so se popeljali v nekatere najbolj znane kraje Slovenije. Tako so si ogledali Arboretum Volčji Potok, se zapeljati na Gorenjsko po poteh kulturne dediščine in si ob tem ogledali Kranj, Vrbo, Bled in Šmarjcmo goro. Posebno doživcjljc jc bil obisk in spoznava nje našega glavnega mesta, mag JoZica Polanc pa lih je še posebej pripravila na ogled Jamarskega doma. Železne jame in muzejskih zbirk, kjer so posebno pozornost namenili zgodovini in sedanjosti slamnikarstva. S tem pa novih doživetij še ni bilo konec, saj so se udeleženci, ki so vsako dopoldne spoznavali skrivnosti slovenskega jezika, odpeljali tudi po Dolenjski, kjer so obiskali Bogenšperk, Muljavo in RaSčico ter se ob koncu šole skupaj s starši in drugimi sorodniki zbrali na zaključni prireditvi v večnamenskem prostoru Osnovne šole Domžale. Lepo je biti Slovenec, Slovenka Zaključne prireditve se je udeležila tudi ga. Angelca Likovič, dr- žavna sekretarka v Mi-nislrslvu za šolstvo in šport, ki jc skupaj z mag. Jožico Polanc poudarila, da so bila pričakovanja povsem uresničena, saj je vsem udeležencem slovenska beseda bolj stekla, okrepilo pa se je tudi njihovo zanimanje za domovino staršev in njihove korenine. Zaželeli sla vsem udeležencem, da bi tudi v prihodnje radi govorili slovenski jezik, radi prihajali v Slovenijo, s poletne šole pa odnesli prijetne vtise o domovini, nova prijateljstva in veliko lepih in nepozabnih doživetij. Vse, kar so sc udeleženci naučili v poletni soli. so tudi prikazali. Tako smo prisluhnili vrsti slovenskih narodnih pes- Udeleženci Poletne šole slovenskega jezika s kapicami in vrečkami z grbom občine Domžale. Angelca Likovič, državna sekretarka: Kjer je volja, je moč. Kjer je moč, je uspeh. Kjer je uspeh, je zadovoljstvo in vsega tega je bilo v Poletni šoli slovenskega jezika veliko. mi, lepim mislim o domovini, o starših, prijateljstvu, otroci so se predstavili s slovenskimi pregovori in reki, ob koncu pa so zaplesali tudi slovenske ljudskse plese. Zahvalili so se vsem, ki so kakorkoli prispevali, da jc letošnja Poletna šola slovenskega jezika Domžale 2000 uspela, še posebej pa so poudarili prijaznost in toplino ter veliko naklonjenost, ki so jo vsi organizatorji in izvajalci šole naklonili sle- herni otroški duši, Sc posebej pa so se zahvalili mag Jožici Polanc. njenima pomočnicama in celotni OŠ Domžale. Doživetja, nova znanja, številne lepe trenutke so ohranili v prijetnem biltenu, iz. katerega smo prepisali tudi nekaj misli udeležencev o tem, zakaj se učimo slovenščino: Ismail: Ostal bom v Sloveniji in tu obiskoval srednjo zdravstveno šolo. Lucas: Da lahko govorim s svojo družino in poznam domovino slovenskega jezika. Manucla: Ker mi je ta jezik zelo všeč in ko pridem v Slovenijo, se lahko pogovarjam s svojimi prijatelji po slovensko. Andrea: Jaz sc učim slovensko, da lahko govorim s svojo mamo doma. Marina: Jaz. sc učim slovensko, zato ker jc moj oče Slovenec in zato da bi znala več jezikov. Mag. Jožica Polanc, ravnateljica OS Domžale: »Z velikim veseljem smo na Osnovni šoli sprejeli organizacijo poletne šole slovenskega jezika. Če, dragi učenci, navdušeni odhajate iz naše lepe, majhne Slovenije, smo zadovoljni tudi mil« Davor: Da bi prihajal v Slovenijo in da bi spoznal čim več prijateljev. stran 12 Cicidomove počitnice Počitnice so čas počitka in zabave. V našem vrtcu smo se predvsem zabavali, letošnje poletje je bilo kot nalašč za igre z vodo, saj se sicer ni bilo mogoče ohladili. Otroci so prinesli kopalke in brisače ter se škropili, čofo-tali in polivali z vodo. Zalivali smo grmovje in cvetje, delali mavrico, blato, umivali in pomivali igrače v kotičkih, se igrali z vodnimi baloni, škropili z gasilskim avtomobilom (igračo), skratka, voda na sto in en način. Sladkali smo se s sladoledom in sadjem, ki nam je obrodilo tudi na našem vrtu. Strajši otroci so se sprehajali ob Bistrici ter tako spoznavali reko Kamniško Bistrico in življenje ob njej. Zdaj v zadnjih avgustovskih dneh nas je zapustila večina otrok zaradi priprave na šolo, saj bodo septembra ponosno prestopili šolski prag. Tistim otrokom, ki pa bodo v prihodnjem letu še v vrtcu oziroma bodo prišli kol novinci, pa obljubimo, da se bomo potrudili, da jim bo lepo, zanimivo in prijetno. Se vidimo! KOLEKTIV VRTCA CICIDOM Ivo Sare Boštjan Kosmač Aleš Križman Počitnice so lahko zelo drage ali pa poceni Kaj pa menite Vi? Ne gremo ha morje, raje na pohode, O tem, kje so preživeli letošnji dopust, Ivo ŠARC, star 65 let iz Domžal, upokojenec: »Dopust in morje? Kaj pa je to? Na morje z ženo Silvo ne moreva zaradi financ. Odločila pa sva se za enodnevni oddih v Izoli. Peljala sva se z vlakom ker osebnega voziia in izpita nimava. Sicer pa ljubiva planine. t|a rada preko leta hodiva. Prehodila sva cclolno Domžalsko peš pot. Oba sva pevca in člana DU Domžale. Jaz že 25 let pojem v MPZ LIRA Kam- planine. kolesar janja in izlete - srečanja, počitnice, so mi zaupali anketiranci:« nik. nastopamo v domačem kraju in tudi zamejstvu, tudi skupinskih izletov se udeležujeva, ča imava na razpolago finančna sredstva. Vesel sem. da sem zdrav in da lahko sodelujem« Boštjan KOSMAČ, star 11 let, učenec OS Roje. Stanuje na Viru; šolske počitnice sem dobro izkoristil; deset dni na Veliki planini v počitniški koči. Skupaj z mamico, očkom, bratcem in sestrico, ki gre letos v prvi razred OŠ. Potem sem bil z bratom Gregom na letovanju na Krku. Pa tudi nekaj dni še na počitnicah pri stari mami na Vrhpoljah. Z mamo sva hodila na sprehode in tudi na vrt. tam sem lahko trgal paradižnik, letos jc dobro obrodil. Za novo šolsko leto imam vse nared. Obiskoval bom 4. razred OŠ Roje«. Aleš KRIŽMAN, star 16. let, Kokoš-njc, vajenec avtokleparske stroke, obiskuje drugi letnik vajeniške šole v Domžalah. Prakso opravija pri Romanu Vidmarju, avtokleparstvo Dragomclj. Med počil nieami jc bil na praksi in prejemal denarno nagrado. Plačano oz. povrnjeno dobi za malico in prevoz. F.n teden jc bil na počitnicah pri sorodnikih na Okrogu pri Mlinšah. Izkoristil jc tudi kolektivni dopust, ki ga jc dal mojster. Aleš pravi, da sc jc za poklic avtokleparja odločil zato, ker mu jc všeč. Mojster in domači so zadovoljni, ker imajo takega vajenca in sina, da jc poslušen na delovnem mestu in v šoli. kamor bo odšel na jesen«. Tudi vam, dragi bralci, želim v jesenskih dneh obilo pristnega veselja, lepih medsebojnih odnosov, ki naj tudi to jesen ozdravijo rane v naših srcih, če smo si jih skozi naporno leto prizadejali. Ni vse v denarju dopust, ko sc nam čas ustavi. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Mikijev plesni tabor Poleli, meti S. in 14. avgustom, smo mi-kijevei obiskali slovensko obalo z namenom, da se bolje spoznamo in skupaj /a-bavamo. Kar triinpetdesel nas jc bivalo v Sporino izobraževalnem centru Burja v Seči, kjer so nas lepo sprejeli in nam pomagali na vsakem koraku. Popeljali so nas na bližnje soline, kamor smo kol pia vi gusarji veslali z velikimi kanuji. Vsak dan so nas razvajali z dobro hrano, ki nam jc dajala dovolj moći za vse dejavnosti. In kaj smo počeli? l>opoldan smo plesali /, Oamjano, Katarino, Sašo, Špelo, Sašo in Andražem, ki nas je učil elec-inc boogie. Po treningih je bila na vrsti sproslilev /. meditacijo - naša Iclusa so kar lebdela! Nato smo zbrali misli ter sc lotili kalere oma upokojencev I tomžale MOJCA KERČ Na bazenu je bilo vse poletje živahno. Večina kopalcev je bila zadovoljna, nekateri pa so pogrešali globji bazen in z njimjjredvsem možnost skakanja v vodo. Čeprav smo v prejšnji številki delno pojasnili, zakaj znižanje globine vode, na| tokrat ponovno zapišemo, da smo iz tekmovalnega dobili rekreacijski bazen, ki omogoča plavanje vsem, ki si ga želijo, predvsem pa bo globina vode omogočila organizacijo plavalnih tečajev. Potrebe po tekmovalnem bazenu pa so tudi sicer zelo majhne, saj v zadnjih letih v naši občini rednih treningov niti tekem plavalcev ni bilo. stran 13 KULTURA Gorenja Trebuša 2000 ' Taborjenje Rodu skalnih taborov Domžale Tudi letos smo se taborniki i/. Domžal odpravili na poletno taborjenje, ki pomeni največje doživetje /.a vsakega tabornika, saj preizkusi svoje znanje, ki si gaje pridobil čez leto v naravi, spi celih deset noči pod tisočerimi zvezdami in spoznava nove in nove prijatelje. Že tretje leto zapored smo taborili v dolini Trcbušnice, ki se nahaja med Idrijo in Tolminom. 1. dan Iz Domžal smo sc odpravili v ponedeljek. 10. julija, v sončnem in toplem vremenu, ki pa nas je zapustilo, ko smo stopili v našo prelepo dolinico. Vendar se kot taborniki seveda nismo prepustili malodušju in smo sc hitro nastanili v šotore in se že začeli pripravljati na igre, ki so nas Čakale. / igrami smo sc vsi malo bolje spoznali in sc seznanili tudi s pravili na taborjenju. Seveda pa tc takšen dan pošteno izčrpa in kuharica Berta nam jc pripravila odlično makaronovo meso. ki je že tako ali tako tradicionalen prvi obrok na taborjenjih. Večer smo preživeli v velikem šotoru, ki nam jc sicer služil za jedilnico, po potrebi pa smo ga spremenili tudi v dvorano za družabne večere. 2. dan Starejši, torej gozdovnice in gozdovniki, bi morali na ta dan oditi na dvodnevni bivak vendar jim je močan dež pokvaril nacrte in smo sc odločili, da bomo počakali še kakšen dan ali dva. Tako so sc mlajšim - medvedkom in čebelicam pridružili v spoznavanju sveta. To jc igra. Pri kateri potuješ z vlakom, ladjo ali letalom, da prideš v državo, v katero si namenjen, names- Najlepšo Vikinga na taboru '<> potnega lista pa odgovarjaš na zcloooo težka vprašanja. Č€ odgovoriš pravilno, dobiš darilo Obiskane države, če pa odgovora nc poznaš, moraš odpotovali k vsevedu, ki ti ga za nekaj fižolčkov zaupa. Drugi večer jc Wl pravi, taborniški, ker smo ga preživeli ob toplem ognju in Prepevanju starih taborniški pesmic. Ker smo nekatere že malo Pozabili, nam jc kitarist Andrej pripravil pesmarico. Prva popevka na lestvici jc bila Pan faraš. 3. dan Tretji dan nas jc zbudil dež in zjutraj smo sc v modrem vodstvu odloČili, da gremo osvajat veščine, tako da bodo naši mali taborniki kaj znali in bili pripravljeni za življenje v svetu. Vsak vod se je odpravil v svoj vodov kotiček in so tam bistrili svoje glave. Naj naštejem nekaj veščin, da si boste bralci lažje predstavljali, kaj sploh počnemo. To so: Poznavalec ognjev, pevec, gozdar, vrvar, varčevalce, novinar, plavalce, robinzon, izumitelj, bolničar, Hi'n.ilisl, stezosledec, /vc/closlo-vec, računalima!, lako pri tabornikih osvajamo /nanje in s leni nismo pripravljeni le na življenje v naravi, ampak tudi v družbi in znamo pomagati sočloveku kadar J« v stiski. (Nadaljevanje prihodnjič) Občinstvo je posebej glasno pozdravilo Alfija Nipiča in nje- Darja Švajger: Še tisoč let gov ansambel. (Vse foto: V. Majhenič) 13. Glasba treh dežel Glasba, ki prihaja iz srca, tudi najde pot v srca Letošnjo prireditev sta vodila Maja Šumej in Janez Dolinar, ki je bil tudi avtor veznega besedila. Letošnjo Glasbo treh dežel, trinajsto po vrsti, je začel Orkester slovenske policije pod umetniškim vodstvom mag. Milivoja Surbka in v prepolnem Poletnem gledališču na Studencu je zadoncla že prava himna Glasbe treh dežel. Zapeli so jo baritonist Jože Vidic in Moški komorni zbor Lek, ob njej pa smo, kot jc zapisala Betka Šuhel začutili začetek novega in obudili spomin na staro prijateljstvo med tremi, z glasbo, besedo in plesom povezanimi državami. Voditcljski par Jc bil letos Maja Sumcj in Janez Dolinar, ki je bil tudi avtor veznega besedila. Vanj jc vpletel čarobnost barv in čustev, ki so povezana z njimi in sprchixl od rdeče, do modre, sive, bele in črne jc bil hkrati tudi sprehod od glasbenega solista, do ansambla, pevske skupine, pa tudi folkloristov. Ko smo sc tako z godbo sprehodili do Prelepe Ciorenjskc, smo pozdravili Alenko Godec, pevko s čudovitim glasom, ki so ji blizu številne glasbene zvrsti, in Matjaža Mraka, ki sc nam jc kasneje predstavil tudi kot glasbenik v narodnozabavnem ansamblu. Nasloni sc name, saj čc nimaš nikogar, jaz ti dajem roko, jaz prijatelj sem tvoj. sta zapela in pesem jc povedala tisto, kar so organizatorji: Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan z neumornim predsednikom Alojzcm Stražarjem, ki je bil tudi tokrat režiser prireditve, poskušali in tudi so dokazali že trinajstič. O biserih sreče in kraljestvu naše sreče so na narod-nozabavni način razmišljali Čuki, Viktorija pa se je v romantični pesmici spominjala morja in zadnjega poljuba V slovo. Prisrčen jc bil nastop Veselih Šlajerk, ki so zapele o šumečih domačih gozdovih in nam povedale, da sc nikomur nc mudi domov. Navdušil jc Marjan Zgonc, ki jc zapel o biserni Sloveniji in kdo ve katerič zapel: Vsak na tem ■ ""SR' I"? svetu bi slavil, čc bi lahko Slovenec bil, zbrano občinstvo pa je navdušeno pozdravilo tudi Alfija Nipiča in njegove muzikante. Iz Italije je tokrat prišel Zamejski kvintet, ki gojijo pravo slovensko polko in valček in so prinesli pozdrave s severozahodne strani neba. Še tisoč let pa bo prepevala dvakratna slovenska predstavnica Evrovizije odlična pevka Darja Švajger. Med prijaznimi melodijami smo prisluhnili tudi nagovoru g. Simona Mavsarja, podžupana Občine Domžale, ki jc pozdravil vse prisotne ter goste, med katerimi sta bila tudi dr. Andrej Bajuk, predsednik vlade, ter dr. Miha Brejc, minister za delo, družino in socialne zadeve, in med drugim dejal: »Koliko zgodb, stiskov rok, novih znan-sfev, izrečenih besed, zapetih pesmi in zaigranih melodij se je v teh trinajstih letih zvrstilo na tem odru, za njim, v Poletnem gledališču ter povsod, kjer smo se prijatelji, po- rojeni iz Glasbe treh dežel, doslej srečevali Ko ni šlo in nc gre z besedami, je pomagala in pomaga glasba, ta univerzalni, vsem razumljivi instrument medsebojnega sporazumevanja z neskončnimi možnostmi izražanja občutij in razplo-ženj. Glasbeno sporočilo nocojšnjih izvajalcev in skupaj z njimi vseh nas, je namenjeno želji povedati, da smo veseli ljudje, odprtih src in toplih dlani, ki imamo radi pozitivne plati življenja in vse, kar nam le-te s seboj prinašajo. Iskreno želim in verjamem, da takšni tudi ostanemo. Posebej sc je zahvalil prizadevnim članom Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana: »Dobri ste, cenimo vaš trud občudujemo rezultate, hvaležni smo vam, čimvečkrat Se vztrajajte kot doslej in kot se reče »zrihtajte« tole glasbo Treh dežel tudi v prihodnje! Vedno pridemo!« V drugem delu smo lahko še enkrat pozdravili nekatere izvajalce, med njimi tudi Alenko Godce in Matjaža Mraka, ki sta ob spremljavi Orkestra slovenske policije zapela temperamentno Oj, ta ciganska kri. Vedno so na Glasbi treh dežel dobrodošle tudi glasbene skupine najmlajših. Tokrat je bil to Mladinski pevski zbor II. Osnovne Sole Rogaška Slatina, ki ga vodi prof. Mihaela Pichlcr. Ob njihovi pesmi so zazvenele strune citer in drugi, za marsikoga od obiskovalcev nenavadni instrumenti. Se z eno nevsakdanjo glasbeno skupino smo se srečali na tokratni Glasbi treh dežel. To so bili Prifarski muzikanti, ki s pesmijo in vižami ohranjajo kostelsko ljudsko izročilo, z blagoglasjem oživljajo tradicijo in so tudi s tokratnim nastopom osvežili prijeten poletni večer. Iz »tretje« dežele Avstrije so tokrat prišli Heimatlandccho. S svojo temperamentno interpretacijo, ki navdušuje mnoge glasbene strokovnjake, so presenetili zbrano občinstvo, ki je uživalo tudi ob plesanju članov folklorne skupine Slo venskega prosvetnega društva ZARJA tudi iz Avstrije. Spontanega aplavza ni zmanjkalo niti za mladi Ansambel Gregorji, ki sc kljub mladosti lahko pohvali z lepimi uspe hi. Ob koncu smo lahko ponovno pozdravili vse nastopajoče in ob prijetni glasbi v temnomodri noči zapuščali vedno zeleni objem poletnega gledališča na Studencu. Bil je večer z. veliko prijaznih besed, ki so v številnih barvah povezale zbrane ljudi vseh treh dezeL Ti so odhajali zadovoljni, saj so v svoje sanje odnašali melodije Italije, Avstrije in Slovenije, ki jim bodo zanesljivo prisluhnili tudi v prihodnjem letu, ko se z. glasbeniki spet dobimo na Glasbi treh dežel 2001. V. VOJSKA Vabilo Soroptimist international klub Ljubljana vabi na dobrodelni koncert s prodajno razstavo otroških risb NASMEJANA MLADOST (Tri šole za tri šole) ki bo 23. septembra 2000 ob 18. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah 24. septembra 2000 ob 18. uri v Grand hotelu UNION v Ljubljani. Zbrani denar jc namenjen OŠ Roje in Zavodu Janeza Lcvca v Ljubljani. Dobrodošli! Modra galerija Pevec Razstavljala Sašo Cerar in Božo Stupica Otroški gledališko-lutkovni ŽIV-ZAV na Močilniku v Dobu! Otroci in starši! Počitnic jc konec ... Hura! ... Zakaj, hura? . Spet sc pričenja otroški glcda-liško-lut kovni ŽIV-ZAV! Kje? V Kulturnem domu na Močilniku v Dobu' Dejansko nckolikanj pravljična dvorana sredi skrivnostnega mo-•ilniškcga gozda ponovno na ste-zaj odpira svoja vrata nikoli izpeti otroški domišljiji in razigranosti. Zapeljuje vas, nagovarja in vabi, da jo spremljate na potovanju skozi novo, sveže, zanimivo in predvsem mlado, naivno obarvano lutkovno gledališko leto, polno presenečenj in sanj. Abonmaji? Seveda! Tudi letos sj svoj sedež lahko zagotovite z vpisom gledališko-lutkovnega otroškega abonmaja. Vse informacije dobite na tel.: 041/420-610! Pokličite in se nam pridružile! .Lutkovno sezono bodo odprli aledalisčniki Lutkovnega gledališča Maribor s prisrčno predstavo TRI ZGODBE O ZAJCU. Po skončni in nagajivi zajček vas nestrpno pričakuje že v nedeljo, 17 septembra ob 16. uri, da vam zaupa SVOJe neverjetne dogodivščine. Vse ki se s svojim otrokom ne boste mogli udeležiti prve predstave pa vljudno vabimo, da sc nam pridružite na naslednji, vsak mesec skozi vse leto! Sc vidimo! Modra galerija Pevec, ki jo je v poslovno stanovanjskem bloku sredi mesta odprlo družinsko podjetje Pevec, nadaljuje s predstavljanjem bolj in manj znanih umetnikov. Tako je bila sredi avgusta v Modri galeriji odprta razstava dveh samoukov: slikarja Saša Cerarja in kiparja Boža Stupica, Na otvoritvi, ki je bila zelo dobro obiskana, je o njunem življenju in delu spregovoril gospod Janez Pevec. Slikar samouk Sašo Cerar, roj. 1968. se z likovno umetnostjo srečuje, od kar pomni. Zc od nekdaj sta ga privlačila narava in lepota ženskega telesa. Z njo jc tudi pričel svojo umetniško pot, od leta 1990 jo nadaljuje z upodabljanjem narave, krajine in portretov. Pri tem ga posebej privlačijo portreti starcev. Pri likovnem izražanju uporablja skorajda vse tehnike od oglja, krede, pastela, akvarela do oljnatih barv. Čeprav jc po poklicu urar svoje slikovno znanje uporablja za renoviranje slarih poslikanih številčnikov na stenskih urah, ki jim poskuša vrniti življenje Pevce pa jc bila njegova prva samostojna razstava v domačem okolju. V vsaki sliki jc del njegovega življenja in vsak po svoje si lahko predstavlja, kakšno je njegovo še vedno mlado življenje Kipar samouk Božo Stupica, roj. 1951, iz Šentvida pri Lukovici, je po osnovni šoli končal Srednjo aranžersko šolo v I juhljani, kjer se je tudi seznanil z. osnovami kiparstva, slikarstva in oblikovanja Kasneje je uspešno opravil izpil za vpis na Likovno akademijo, smer oblikovanje, kjer je nekaj časa Študiral vizualne komunikacije, kar jc danes njegov osnovni poklic. Razstava je bila njegova prva in je prikaz dela dvajsetih let. Obema umetnikoma samoukom;! ob prvih razšla vali iskrene čestitke, kisl-nikoin Modre galerije v Domžalah na Ljubljanski 90, pa ob čestitkah tudi Zelja, da bi s svojim kulturnim delom nadaljevali V. V. Galerija Krka Ljubljana Glasbeni utrinek bratov Pirnat Naši umetniki pa tudi glasbene skupine radi sodelujejo tudi v kulturnih dogajanjih izven naše občine. Tako smo se v (.aleriji Krka srečali / Oktetom bratov Pirnat, ki je s čudovitim glasbenim utrinkom odprl razstavo olj in akvarelov ameriškega slikarja slovenskega rodu Mira Zupančiča. Razstava je do 27. septembra 2000 odprta v Galeriji Krka v Ljubljani na Dunajski cesti 65, za vse ljubitelje likovne umetnosti pa Se povabilo umetnika, ki pravi: »Življenje je že samo po sebi dovolj stresno. Upam, da se ob pogledu na moje slike vaše misli poglobijo vanje. Medtem ko potujete po sliki, želim, da se sprostite in da vas popeljem v svet fantazije.« Bratom Pirnat čestitke za prijeten nastop.' v. v. Etno ročk festival v Domžalah Kino ročk festival je v organizaciji KUD Konlrabanl lelos že četrto leto razveseljeval obiskovalce. Je ena redkih glasbenih prireditev, na kateri lahko vidimo vse ge- neracije od najmlajših otrok do starejših Domžalčannv in okoličanov. Letos so ga odprli domžalski debitanti Legeres, ki so navdušili z udarnim hard rockom, sledili so Masabe, Vuhmepiš in Juhe j. Orle-ki, The Stroj in Konlrabanl. Masabe in Vuhmepiš in Juhej so v Domžalah prvič predstavili svoj pogled na etno glasbo, Orleki so navdušili z udarnimi ritmi in besedili i »Doline Šentflorjanske«, predvsem mlajše obiskovalce in tudi tiste, ki niso nikoli bili knapi. Težko pričakovan nastop skupine The Stroj, je navdušil z inovativno scensko in glasbeno podobo in dokazal, da je tudi pločevina lahko boben, prav tako surovinine kan-le za smeti. Tudi domači predstavnik etno ročka Konlrabanl nas je kot vsako leto navdušil. Letos jc bilo vreme bolj naklonjeno obiskovalcem, tradicionalnega dežja ni bilo in za to priložnost postavljena cerada je na veselje obiskovalcev, samevala. Še enkrat hvala KUD Konlrabanl za glasbeno doživetje, ki je postala tradicionalna priložnosi za podopustniško druženje obiskovalcev vseh generacij. KRISTINA BRODNIK Razpis abonmajev Kulturni dom Franca Bernika Domžale v sezoni 2000/2001 Zaključili smo že drugfcf, sezono delovanja našega kulturnega, doma, ki je bila po statističnih t^Jatkih še uspešnejša od prve. Pa mso pomembne številke. Pomembno je, dafjno občani Domžal (in tudi sosednjih občin) sprejeli kulturne dogodke v novem kulturnem hramu kot svojo novo kvaliteto življenja. Vsak kulturni dogodek je neke vrste umetnina in ta ima svojo estetsko in umetniško vrednost. Pravo vrednost pa damo umetnini mi sami. Umetniške resnice ni. Umetnina je le zunanji okvir, je le osnova za oblikovanje posameznikovih razpoloženj, mišljenj in čutenj. Drage občanke in spoštovani občani Domžal in sosednjih občin, z abonmajsko ponudbo gledaliških predstav in koncertov želimo obogatiti vaš vsakdan. Želimo vam ponuditi možnosti sprostitve, zabave intreznega premisleka. Želimo vam polepšati in obogatiti jutrišnji dan. Želimo vam, da si vzamete čas zase. Novo sezono bodo v pretejb^^g^|aj^gnovale gledališke predstave in koncerti v okviru aboi bomo vsako drugo predstavami razveselili novo razstavo pri namenjen veselim sezoni želimo popest Razpisujemo naslednje gledališke abonmaje: h ali torkih, RDEČI abonma (predstave bodo predvidoma ob ponedeljkih , s pričetkom ob 20.00 uri) UMEN! abonma (predstave bodo predvidoma ob torkih alrsfarjan, si pričetkom ob 20.00 uri) ORANŽNI abonma (predstave bodo predvidoma ob sredah alnfetrtkih,? s pričetkom ob 19.00 uri in z možnostjo varstva za otroke abonentov) ZELENI abonma (predstave bodo predvidoma ob četrtkih ali petkih, s pričetkom ob 20.00 uri) Abonenti (vseh štirih abonmajev) boste videli šest gledaliških predstav slovenskih gledališč, ki jih bomo izbrali iz letošnje gledališke produkcije; to pomeni, da boste abonenti videli predstave kmalu po premieri. Ker so tehnične možnosti našega odra sorazmerno skromne, dopuščamo možnost manjše spremembe programa. Novost letošnje sezone je v tem, da bomo večerne predstave pričenjali ob 20.00 uri in tako omogočili oglede predstav tudi tistim^atfnh, delavnik se konča pozno popoldne. Ob dosedanjih treh gledaliških abonmajih razpisujemo še četrtega, katerega predstave bomo pričenjali ob 19.00 uri. Novost te ponudbe jej zagotovo redkost v Sloveniji. Abonenti tega abonmaja boste lahko postali vsi tisti, ki ste doslej želeli obiskovati gledališke predstave, pa ste imeli zadrege z varstvom za svojega otroka. Za vašega otroka bodo namreč lahko poskrbeli v organiziranem varstvu v VftaijAJrša Domžale. V varstvo bodo sprejeli otroke, ki so sigeTVj^rstvu/ kateregakoli vrtca v domžalski občini. ajske ponudbe. Od oktobra do konca aprila Dto dopoldne z lutkovnimi in drugimi jke. V Galeriji bomo vsak mesec pripravili netmkov. Mesec december pa bo zopet dkofftMjb pričakovanju novega leta. V novi kulturno življenje tudi s kulturnimi dogodki v. Klubu m vabimo mlade ustvarjalce/ da nam ponudijo zanimive programe. Ob slovenskem kulturnem prazniku pa vam bomo ponudili, da se vključite oz. včlanite med prijatelje Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Postanite in ostanite abonent našega kulturnega doma! Milan Marinič direktor 1. Martin McDonagh: Lepotna kraljica Leenana, tragikomedija-«« SNG Drama Ljubljana (režija: Mateja Koležnik) i^^^l Ta domačijska tragikomedija je postavljena v ruralno lrskoprW^fl v mračni majhni knKki koči. Tu živita štiridesetletna stara dey, Maureen in njena nergava hipohondrična stara mati Mag.' se duhovito pričkata. Mati sedi v svojem gugalniku kot ogromna krastača in sika ukaze, medtem ko Maureen obrazom topota naokrog in odgovarja s psovkami. ali Yasmina Reza: Naključni človek SNG Drama Ljubljana (režija: Zvone Šedlbauer) 2. Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja, drama Mestno gledališče ljubljansko (režija: Mile Korun) ._J Znani in eminentni režiser Ingmar Bergman je za gledališče napisal besedilo, oziroma orisal interno zakonskega življenja. MoškLiP ženska, zakonski par v ločitvenem procesu, obračunavata s dvajsetletno skupno preteklostjo, drug z drugim in sarrWs saK ali Besedilo nudi šepetanje in krik dveh bitij, znane atmosfere Bergmanovih filmov. ki prihajata iz nam dobro Sezona 1999/2000 v številkah • Drugo sezono svojega delovanja smo s prireditvami pričeli ^"ojktobra 1999 in zaključili 15. julija 2000. • Prireditve smo realizirali pretežno Tomčevi dvorani, dve tudi v Klubu Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah? razstave v Galeriji Domžale in šest koncertov v cerkvi Sv. Mohorja in -Fortunata v Grobljah pri Domžalah. ■ Skupaj smo imeli 146 kulturnih dogodkov (31 glasbenih prireditev, 42 gledaliških predstav, 42 prireditev za otroke, 4 likovne razstave, 27 drugih prireditev). • Kulturne prireditve si je ogledalo preko 20.000 obiskovalcev. • Predstava "Mirni je pozitivka" v produkciji Kulturnega doma Franca Bernika je bila na sporedu štirinajstkrat (8x v Domžalah in 6x na gostovanju po Sloveniji). • Realizirali smo 30. Mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2000 s šestimi koncerti. • Ob številnih umetnikih iz Slovenije so bili naši gostje tudi umetniki iz Avstrije, Danske, Hrvaške, Italije, Japonske, Nemčije in Švice. • Imeli smo 824 abonentov (od tega 353 v otroških abonmajih). Največ abonentov ima bivališče v občini Domžale (712), sledijo pa še abonenti iz Ljubi|ane(26), Lukovice (24), Trzina (16), Kamnika (15), Mengša (14 pa "udi iz Dola pri Ljubljani, Komende, Kranja, Litije, Medvod, Morav< m Vrhnike. Nikolaj Koljada: Kača Mestno gledališče ljubljansko (režija: Viktor Ljubitin) Kulturni dom Franca Bernika Domžale 3. Anton Pavlovič Čehov: Snubec / Medved, šali v enem dejanju Gledališče Ptuj (režija: Zvone Šedlbauer) Obe šali, Snubec in Medved, zaznamuje duhovit dialog. Protagonisti se zapletajo v svoje besede, v smešne situacije, ki bi lahtaUrodile do katastrofalnega konca. Iz zank, ki so si jih sami nastavili, le Uspešno izmotajo in obe šali se končata s spravo in ljubeznijo. lton Pavlovič Čehov - Rok Viličnik: Enodejanke,1 Prešernovo gledališče Kranj (režija: Vito Taufer) 4. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor, komedija Slovensko ljudsko gledališče Celje (režija: Matija Logar) Komedija Revizor predstavlja izzivalno osnovo za uprizoritev, ki bo skozi tipologijo smešnih figur pokazala ogledalo naši malenkostni in samozadostni mentaliteti. Komedijo odlikujejo duhoviti dialogi, spretna komedijska tehnika zamenjave oseb, satirična ostrina in večna svežina dobro zamišljenih in napisanih duhovitih dramskih situacij, zaradi katerih Gogolj sodi med klasike svetovne literature. ali Tone Partljič: Krivica boli, komedija Moje gledališče Ljubljana (režija: Vinko Moderndorfer) 5. Boris Kobal: Allegro ma ne preveč, kabaret Slovensko stalno gledališče Trst (režija: Boris Kobal) Boris Kobal je danes eden najbolj ustvarjalnih in provokativnih interpretov našega prostora. Avtor je v tem gledališču ustvaril nepozabno komedijo Afrika ali na svoji zemlji, ki je bila prava vseslovenska uspešnica." Kabaret je še v nastajanju in se bo ob svoji premieri zagotovo^Notaknil najaktualnejših trenutkov našega vsakdana. 6. Mate Matišič: Cinco in Marinko, komedija Slovensko narodno gledališče Drama Maribor in Projektno gledališče Čarovnica Maribor (režija: Želimir Oreškovič) Igra govori o dveh politično - ekonomskih emigrantih, gasterbajterjih, ki se v novem času skušata vrniti v domovino. Pri tem Cinco uporabi nenavadno metodo, ki bi mu hkrati zagotovila tudi sredstva za preživetje. Domov se namerava poslati uradno mrtev - v krsti. ali Ciril Kosmač - Srečko Fišer: Tistega lepega dne Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (režija: Boris Kobal) fc> KStBdiS MODRI abonma (koncerti predvidoma ob torkih ali sredah) ^ Abonenti boste lahko prisluhnili šestim koncertom, ki smo jih obl^oVaJij v želji po kar se da bogati in kvalitetni izbiri poustvarjalnih un njihovih programov. Novost letošnje sezone je v tem, da bomo koncerte pričenjaj uri in tako omogočili oglede predstav tudi tistim, katerih konča pozno popoldne. r 'SkerjanecJ ter iz SankU 1. Koncert ob stoletnici rojstva skladatelja Lucijana Mar Škerjanca Skladatelj, dirigent in pedagog Lucijan Marija Škerjanc (198 je osebnostno in ustvarjalno močno zaznamoval slovenski sceno. Njegove skladbe so intimno izpovedne, lirične, doživljajsko in razpoloženjsko obarvane, hkrati pa l^rfc^^ učinkovite in premišljene. Izvajalci: Irena Baar - soprajkjf^jjj Valant - klavir, kvartet violončelov (Ciril Škerjanec, Igor Skerjanec, Ivan Šoštarič, Milan Hudnik) 2. The solists of Sankt Petersburg Na krajši turneji po Sloveniji smo uspeli komorni orkester Petersburga z umetniškim vodjem Mihailom Gautvargom povabiti v domžalski kulturni dom in bo prav gotovo prijetna in | dopolnitev našega letošnjega koncertnega programa. 3. Trio Amael: Tatjana Ognjanovič - klavir, Volodja Balža violina, Damir Hamidulin - violončelo Trio Amael je klavirski trio, ki ga sestavljajo trije vrhunskjTtOTercH umetniki in deluje že četrto leto. Njegovi člani se kot solIfTin člani različnih komornih zasedb že vrsto let uspešno ptflMppH mednarodnem kulturnem prostoru. Letos je trio povabljen kaJurnejo po Kitajskem, v prihodnjem letu pa bo sodeloval m mkdtaM mednarodnih festivalih. f 4. Zagrebški kvartet saksofonov. Dragan Sremec, Gorar«jWPBPr,| Saša Nesterovič, Matjaž Drevenšek Kot ansambel in posamezniki so nastopali v Avstriji, Frafcip Nemčiji, Češki, Madžarski, Turčiji, ZDA, Sloveniji, Španiji Sodelovali so s številnimi orkestri iz Hrvaške in Slovenije vodili ugledni dirigeiprOb rednem izvajanju številnih klasi! baroka do današnjega časa (v priredbah članov kvarteta)^ številne novitete slovenskih in hrvaških skladateljev, napij za njih. ^IjaM^'NBkZ 5. Eva Bohte Benda klavir, Francois Benda klarinet Eva Bohte se je začela učiti klavir pri svoji mami Martini Gc Studij klavirja je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v L\ut0N^Hi prof. Andreju Jarcu in kasneje na Akademiji za glasbo v IJjjubljani pr» prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Sedaj poučuje klavir na ffllBBrtii za glasbo v Luganu. Francois Benda se je rodil v Braziliji t izhaja priznane glasbene družine. Kot solist in komorni glasben} gost na priznanih mednarodnih glasbenih festivalih. 6. Z različnimi izvajalci še usklajujemo možne termine, zato bomo koncertne izvajalce tega koncerta dokončno uskladili v mesecu oktobru 2000. Tudi predšolski otroci bodo imeli svojo abonmajsko vstopnico. V sodelovanju z Vrtcem Urša in Vrtcem Domžale bomo pripravili ponudbo lutkovnih, plesnih in glasbenih prireditev in tako pomagali razvijati estetske vrednote pri najmlajših. Organizacijsko bodo abonmaji realizirani ob sodelovanju obeh vrtcev. DOSEDANJI ABONENTI, ki želite obdržati svoj sedež, lahko obnovite abonma v sredo 20. septembra, četrtek 21. septembra in v petek 22. septembra. Vsi dosedanji abonenti, ki pa želite zamenjati sedež, lahko utaovite abonma in opravite zamenjavo sedeža v ponedeljek, 25. septembra. * NOVI ABONNETI boste abonma lahko vpisali od torka 26. septembra ~ 3B fctjnbjjt Bog [■- do jroekcTO ^jjlBrn^iTOrrogrcfca^ffnca^ernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča, kletnfprostori) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18,00 ure (v soboto samo dopoldne). do sobote J C Vpisovanje t Obe dodatnafllftormacije o vpisu ali o programu lahko Ifcbfc 1 Kulturnega doma Franca Bernika DomSalgfcltjJBif^ Redno —"ImT^^ mWwm mm' prirediti ki ga bodo prejemali vsi abonenti. Z veseljem pa ga bomojjPezplačno poslali tudi vsem ostalim, ki boste to želeli in nam svoj naslov sporočili po telefonu. gledališki abonma parter parter t., 2 vrsta 3.-12. vrsta balkon 2-4. vrsta balkon 1. vrsta bte koncertni abonma parter parter 1.2. vrsta 3-12. vrsta balkon 2-4. vrsta balkon 1, vrsta k>?e za podjetja z naročilnico 8.400,00 10.080,00 7.245,00 8.400,00 redni abonenti s takoj, plačilom 7.200,00 8.640,00 5.928,00 6.840,00 redni abonenti na dva obroka 8.000,00 9.600,00 6.900,00 8.000,00 upokojenci s takoj, plačilom 6.450,00 7.680,00 5.520,00 6.450,00 upokojenci na dva obroka 6.800,00 8.160,00 5.865,00 6.800,00 študenti in dijaki s takoj, plačilom 4.800,00 5.760,00 4.140,00 4.800,00 študenti in dijaki na dva obroka 5.200,00 6.240,00 4.485,00 5.200,00 cena vstopnic v prosti prodaji 1.500,00 1.800,00 1.300,00 1.500,00 Cene so v SIT, davek ni obračunan na osnovi 9 točke 26 člena zakona o DDV. stran 15 KULTURA Evropski pevski zbor 2000 Čeprav sem lansko leto dejala, da letos pa res ne bom šla delal avdicije za Evropski zbor, me je premamilo. Avdicijo sem uspešno opravila in tako smo se štirje slovenski pevci: Jana, Aleksandra, Schast jan in Sehastjan pridružili zboru pevcev iz 15 evropskih držav. Turneja naj bi potekala od 13.7.2000 do 31.7. 2000. POI z vlakom je bila dolga dvaj-set ur in lahko bi rekla, da niti nc najbolj udobna. NaS cilj jc bil Saint-Leger-Sous-Beuvray v Franciji Tam je kulturni center La Maison du Bcuv-ray, v katerem imajo sobe in dovolj učilnic za zborovske vaje. Vaje so potekale ves dan, skupaj pribliZ.no Sest do osem ur. Posamezno smo imeli ure solo petja pri dveh profesoricah: ga. Ciudrun Schrofcl in ga. Cornclia Schunemann, ki sta učiteljici solo petja in poučujeta v Nemčiji. Zbor sta letos vodila dva dirigenta: g. Fricdcr Bernius iz Nemčije in Robert Ray iz. Združenih držav Amerike. Prvi del programa je dirigiral g. Bernius in je Obsegal dela: Part-Magnificat, Corne-lius-Rec|uicm, Bach-Komm. susscr Tod. Poulciic-lJn soir de neige. Elgar-Love's fempesl in Screnadc. Drugi del koncerta jc bil pod vodstvom g Raya in jc zajemal Afro-amcriško glasbo: Gos-pel Mass, He never failed me, The Word was God, Wadc in thc Waler, Whcn God Calls, Try Jcsus, Ain'a That Good Ncws, Wakc me Up. Lord in Danici Servanl of thc Lord. Po desetih dneh bivanja in vaj v La Maison du Bcuvray smo pričeli našo turnejo. Prvi koncert jc bil v bližnjem mestu Autun. Naslednja dva koncerta v eni noCi sta bila v Ne-versu, kjer je bil Festival Evrope Cantat XIV., kateri sc organizira na Skupinska slika iz mesta Brugge (Belgija) Pogostitev na Expo 2000 tri leta. Koncerta sta bila zelo dobra, kajti katedrala je bila na obeh koncertih prepolna. Vedeli smo, da nas poslušajo tudi naši prijatelji iz Slovenije, kateri so se udeležili festivala. Prejeli smo mnoge pohvale in Čestitke za dobro intonančno izvedbo, turnejo smo nadaljevali v Bclgiji-Knokkc-Hcist, Brussels in zadnje dve noći še koncerta v NcmCiji - Han-nover. Premalo Časa smo imeli za ogled celotne svetovne razstave, smo si pa vseeno vzeli Cas in našo sku- pino, v kateri smo bili Slovenci, Spanci. Nemci, Belgijci in Estonci, povabili na ogled v razstavišče Slovenije. Na prvi pogled ni bilo nič posebnega razen računalnikov, po katerih si si lahko ogledal vse zanimivosti Slovenije in prostora s prospekti o Sloveniji. Nato smo na željo hos-tes zapeli eno pesem, kar nas je pripeljalo v konferenčno sobo Slovenije. Postregli so nam s kraškim teranom, pršutom, sirom in celo vsak je dobil darilno vrečko. Naši prijatelji so bili navdušeni, pa tudi mi, saj kaj takega res nismo pričakovali. Vendar naše popotovanje in druženje se jc bližalo h koncu. PriSel je zopet dan slovesa. Ostali so spomini, fotografije in pisma. Prijatelji ostanejo prijatelji kljub razdaljam. Zahvalila bi sc sponzorjem, ki so mi pomagali pri udeležbi: Občina Domžale. Sklad za ljubitelje kulturnih dejavnosti - ZKO Kamnik. Prevozništvo Zibcrl. JANA LIMONI Sonja Pahor-Torre in Božo Rogelja Zaključni koncert 30. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje 2000 Baročna cerkev Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah, ki ji dajejo prav poseben čar Jclovškove freske, jc žc In desetletja prizorišče poletnih glasbenih prireditev. Tu so sc zvrstili nastopi številnih solistov, komornih instrumentalnih in vokalnih skupin, zborov in manjših orkestralnih ansamblov. »Želimo promovirati umetnost«, jc bila glavna misel v zaključnem govoru gospoda Milana Mariniča na zadnjem letošnjem koncertu, 15. julija. Sedaj že drugo leto potekajo prireditve v okviru dejavnosti Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Govornik je poudaril, da ima Festival Groblje nedvomno pomembno mesto v slovenskem prostoru, žal pa so njegove prireditve premalo medijsko odmevne, saj v osrednjih slovenskih časopisih pogrešajo strokovne ocene teh prireditev. Program sta za letošnjo sezono oblikovala prof. Aei Bcrtoncclj in g Milan Marinič. Pri sami izbiri upoštevajo tri vidike, ki jih velja tudi tu navesti. Festival Grob-l.ie ponuja možnost koncertnega nastopanja: - vrhunskim domačim umetnikom (ki delujejo doma ali v tujini) in tujim umetnikom; - nadarjenim mladim glasbenikom, ki sc šele uveljavljajo; - ljubiteljskim ansamblom, ki delujejo v okviru domaČe občine. V okviru zadnje alineje velja pripomniti, da je Orkester Domžale Kamnik (v komorni ali simfonični zasedbi) žc vrsto let stalni gost teh prireditev. Na zadnjem letošnjem koncertu v Grobljah sta 15. julija nastopila pianistka Sonja Pahor-Torre in oboist Božo Rogelja. Sonja Pahor-Torre jc doma iz Kopra. Njena učiteljica klavirja na srednji Stopnji je bila profesorica Zorka Bradač, sicer pa je Sonja Pahor-Torre končala študij klavirja na Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tom-šič-Srcbotnjakovi ter na Akademiji Sv. Cecilije v Rimu pri prof. Carlu Zecchiju. Božo Rogelja je študiral oboo v Mariboru, Ljubljani in Parizu. Do leta 19% je deloval kol solooboist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, sedaj pa je član Orkestra Slovenske lilharmonjc. Program, ki sta ga predstavila pianistka in oboist, jc bil sestavljen tako, da so sc v prvem delu zvrstile skladbe Poulcnca, Ravcla in Saint-Sacnsa, drugi del sporeda pa jc bil namenjen izključno Schumannovi glasbi. V Sonati za oboo in klavir sla izvajalca odkrivala pravcato pahljačo občutij, ki jih jc skladatelj Krancis Poulenc odel v bogastvo barvnih nians. Sledila je izvedba Ravelo-ve Sonatine za klavir, kjer seje pianistka Sonja Pahor-Torre potrdila v mojstrskem odkrivanju barvitosti klavirskega zvoka. Prosojnost zvoka v številnih niansah in nežno melodično tkanje podajata v tem delu roko virtuoznosti in bogastvu svojstvenih Ravelovih harmonskih prepletov. Pianistka je delo poustvarila v imenitni celovitosti. Sonata za oboo in klavir Camilla Saint- Saensa se je po Poulencovi in Ravelovi glasbi zdela kompozicijsko in umetniško manj prepričljiva. Umetnika sta jo poustvarila solidno, zablestela sta zlasti v zaključnem stavku, ki jc sicer zunanje zelo učinkovit, zdi pa se vsebinsko dokaj skromen. V nadaljevanju smo slišali izvedbo Schumannovih Treh romanc op. 94 v priredbi za klavir in oboo, prijazno, pripovedno, ludi romantično zasanjano glasbo. Sledila jc Schumannova skladba Papillons (Metulji) op. 2 za klavir. Za zaključek smo v Grobljah poslušali še Schumannovc Fantasiestiicke op. 73 za klavir in oboo d'amorc. Sicer bogat klavirski stavek dopolnjuje zvok oboe in mu dodaja mehkobo, romatično zanesenost, mestoma pa tudi dramatično dopolnjuje celoto, čeprav gre tudi v tem primeru za priredbo iz siceršnjega klavirskega originala. MILENA NOGRAŠKK Vabljeni v Knjižnico Domžale Večina staršev si želi, da bi njihov otrok rad bral, saj se vsi zavedamo, kako je branje pomembno za otrokov spoznavni in čustveni razvoj, premalo pa, da smo ravno starši tisti, ki igramo pomembno vlogo pri otrokovi naklonjenosti oziroma nenaklonjenosti branju. Ameriški avtor Paul Kropp v svoji knjigi Vzgajanje bralca razkriva tri temeljna pravila uspešne bralne vzgoje: vsak dan be-rile skupaj z, otroki, kupujte raznolike knjige in revije ter razumno omejite gledanje televizije. Knjige so zaradi majhnosti slovenskega trga zelo drage, zato si le redki lahko privoščijo razkošne domače knjižnice, prav vsak pa si lahko izposoja knjige v knjižnici. S knjižnico lahko seznanimo že zelo majhnega otroka, tako kot ga vzamemo s seboj v trgovino, naj hi ga s seboj popeljali tudi v knjižnico. Izposodimo si kartonke, knjige s trdimi listi, ki jih otrok ne more poškodovati, lahko pa se tudi poigra v igralnem kotičku, kjer so mu na razpolago različne igračke. Otrok se ho tako navadil prostora, postal mu bo domač in prijeten, omogočal pa mu bo tudi druženje s sovrstniki, tako da mu bo knjižnica Postala vir novih doživetij in izkušenj. Otrokom so namenjene tudi različne dejavnosti. V oktobru se bo pričel Miškin vrtiček, kije namenjen otrokomod 3. lela dalje, v tej obliki se kol mozaik prepletajo pravljice, pesmice, lutke, ročne spret-nosli ipd. Prav tako v oktobru pričenjamo s pravljičnimi uricami, ki so namenjene otrokom (Ki 4. leta dalje. V obe dejavnosti seje potrebno vpisati, saj ho število otrok omejeno. V jeseni načrtujemo tudi različne delavnice (glasbena, jesen-ska) in lutkovne predstave. je skozi reševanje obogatil naše znanje o Prcžihovcm Vorancu in Koroški. Glavni nagrajenec sc bo udeležil državne zaključne prireditve, in sicer snemanja oddaje na TV Slovenija. V občini pa bomo izžrebali 40 nagra- OsnovoSolski otroci sc bodo lahko preizkusili v reševanju septembrske knjižne uganke, posvečene pisatc-Iju Tonetu Partljiču, ko je praznoval 60- rojstni dan. Zaključujemo tudi Slovenski knjižni kviz 2000, ki nam Pravljične urice v Knjižnici Domžale Pravljice so Mnogi trdijo, da pravljic ni več. To ni res! Pravljice so čudeži drobnih doživetij. Pravljice so sanje sredi belega dne. Pravljice so potovanje v skrivne dežele preteklosti. Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi. . Pravljice so fantastični drobci čudovitih slik življenja. Pravljica sva jaz in ti. (F. Frančič) Pravljicam bodo otroci od 4. lela dalje prisluhnili vsak torek in sredo <>h 17- ur,. Pravljice bodo potekale od oktobra do maja. rvarm pa bosta P° Pravljičnih svetovih popotovala pravljičarja Nina in Franc. Skupin, bosla s,;r;ivograje;uiih. Ti so prejšnji krog v koroškem derbiju ugnali Korotan v gos-teh in so pričakovali podobno tudi do- alizator jc bil Mulahmetovic in tako odnesel tri ločke v mesto burje. O sodnikih v tej sezoni je škoda izgubljati besede, malokaleri sodnik zna izpeljati tekmo do konca brez rdečega kartona, in na splošno jc kvaliteta sojenja na tekmah v Športnem parku pod nivojem. Naslednje gostovanje je Domžalčane čakalo pri ekipi Kopra. Primorci so iz vseh vetrov vrnili večino »otrok Bonifi-kc« in ambiciozno startali v novo sezono. Po štirih porazih so se razšli z Brankom Zupanom in prav proti Domžalam je bil na klopi njegov naslednik - Brane Oblak, Očitno se je šok terapija za domače obnesla, saj so z goloma Bene dejčiča v prvem polčasu in Šantiča v drugem premagali domžalsko moštvo. Velika vročina in sopara sta vplivali na igro, ki ni bila na visokem nivoju, prevladala je večja želja domačih igralcev. Po težki tekmi s Koprom je prišel na vrsto tekmec, ki poleg Olimpijc edini napolni ma proti domžalski »škvadri«. A so se na srečo ušteli, saj so Domzalčani povsem zasluženo zmagali. Edini strelec je bil Danilo Kušar, ki je v prvem polčasu po predložku Škofa ugnal Bolonjica. Ob tem moramo priznati, da je marljivi Danilo Kušar eden svetlejših loćk ćete Mihajla Petroviča v letošnji sezoni in samo želimo si podobnih iger mladega Danila tudi v prihodnje. Na tekmi je debitiral mladi vratar Krunoslav Budišin, še en član Hajdukove nogometne šole in tako kvoto tujcev povišal na štiri. Debut je bil uspešen, saj je ubranil enajstmetrovko domačemu upu Korenu in se še izkazal z nekaj dobrimi obrambami. Torej, konec dober, vse dobro ... In ko smo mislili, da je zgodbe »milijon priložnosti - pa nič« konec, nas je v to demantirala tekma v Športnem parku proti neugodnim Ajdovcem. Skozi celo tekmo so bili boljši, nevarnejši, igralci Primorja so bili praktično nevidni. Priložnosti na pretek, toda vsi dejavniki so bili proti 1'anlom. In še ta nesrečna enajstmetrovka, ki jo jc v zadnjem delu tekme zakrivil Marelic jc bila sicer upravičena, toda potem bi morala biti tudi v prvem polčasu za Domžale. Ob tem je bil domžalski steber še izključen. Re Sportni park Maribor! Štajerci so bili izrazit favorit, vendar se to na igrišču ni videlo. Zopet so bili rumeni nevarnejši, ampak kol zaklelo ni Slo v mrežo. Po predložku Eilekoviča je po napaki Budi-šina zadel Šimundža, in iz edinega poizkusa Mariborčanov prinesel vodstvo v prvem delu. V nadaljevanju je igra padla, toda Domzalčani so postajali nevarnejši. A jih je presekal zadetek mladega obetavnega Kvasa, ki je ob prvem dotiku z žogo zadel za končnih 0:2.0 sodnikih ne bi trosili besed - standard, o neizkoriščenih priložnostih na strani Domžal pa tudi ne. Ampak, treba je upati, da se odpre tudi v konici napada, v zimski pav-zi pa ne bi bil odveč nakup kvalitetnega golgetcija. Začela so se tudi prvenstva nižjih lig, kjer nastopajo tudi klubi iz domžalske občine. Avto Debevc Dob v tretji ligi letos z dvema zmagama in dvema porazoma prikazuje vzpodbudne predstave in napoveduje skok pod vrh lestvice. Ob sobotah torej vsi v Športni park v Dobu, da bodrite in vzpodbujate dobske fante. Ob tem pa tudi nižjeligašem Radomljam, Ihanu, Jaršam in Viru želimo čimveč uspehov v tej sezoni. SREČNO! GREGOR BERLEC Dr. Marjeta Kovač, direktorica Zavoda za šport Slovenije, i županjo Občine Domžale Cveto Zalokar Oražem DP za člane in članice Pozabljeno srebro... Ob petih medaljah je bilo pozabljeno na še eno medaljo s Članskega državnega prvenstva, in sicer si je srebrno medaljo na 5000 m med mlajšimi čkini pritekel Jernej Kastelcc s časom 15:00,25 min. Za napako se opravičujemo in še enkrat čestitamo vsem našlo- Začenja se »basket«v Domžalah! pujoctm! A. K. Državno prvenstvo za madince in mladinke v atletiki Prišel, tekel, dvakrat zmagal V organizaciji Koroškega atletskega kluba Ravne jc 21. in 22. 7. 2(XK) na prenovljenem stadionu v Ravnah potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke. Kljub temu, da jc bil že čas za počitnice, sc jc tekmovanja udeležilo veliko atletov in atletinj, med njimi so bili tudi trije Domzalčani, Nasilja Capuder, Dušan Zaje in Peter Kas-lelie. Prvi dan prvenstva jc Nastija Capuder s skokom 10,86 m v troskoku osvojila šesto mesto, žc prvi dan pa je Atletski kluh Domžale s tekom Petra Kiselica na SKKliii (15:45,12 min) do- bil prvega državnega prvaka. Peter Kastelie, sicer Se mlajši mladinec, jc s konkurenco opravil za šest sekund in s tem napovedal, da je treba nanj računati tudi naslednji dan prvenstva. Dušanu Zajcu je v finišu teka na 800 m kljub novemu osebnemu rekordu 1:58,06 min bronasta kolajna »ušla« le za slabe tri desetinke, kmalu zalem pa je ponovna zmaga uspela Petru Kastelicu v teku na 2000 m z zaprekami. Peter jc vseh pet krogov tekel /a tekmovalcem i/ Novega mesta, nato pa ga je prehitel v zadnjih 50 metrih od zadnje zapreke do cilja. S tem je osvojil drugo zlato medaljo na državnem prvenstvu in s tem zagotovo postal eden izmed najuspešnejših atletov na tem državnem prvenstvu. Po koncu prvega dneva prvenstva je bil na vrsti tudi mednarodni miting na njem sta v teku na 100 m nastopila Matej Juhart in Tomi Kolar. Matej si je /. rezultatom 10,83 s pritekel deseto. Tomi pa z rezultatom 11,67 s 18. mesto. Čestitke!! B. V. V pretekli se/oni so domžalski košarkarji zabeležili oh 5(Metnici obstoju eno boljših sezon pri mlajših starostnih kategorijah, medtem ko so člani le uspeli ostati v elitni druščini najboljših slovenskih košarkarskih ekip. Pionirji so bili državni prvaki, mladi do 20 let so v zadnjih sekundah izgubili naslov najboljše ekipe proti Olimpiji in osvojili drugo mesto, mladinci so sezono zaključili na osmem do devetem mestu, kadeti pa so igrali na finalnem turnirju in osvojili končno 4. mcsio. Poleg tega imajo v domžalskem klubu tudi svojo košarkarsko Solo, kjer je na treningih prisotno veliko Število mladih obetajočih košarkarjev. S pripravami na sezono pa so pričeli že v začetku avgusta in sicer pri mlajših kategorijah, člani pa so s pripravami pričeli letos nekoliko pozneje zaradi kasnejšega pričetka državnega prvenstva, kajli na sporedu so olimpijske igre. Prvo tekmo bi morali Domzalčani odigrati z Union Olimpijo, a jc tekma na željo Ljubljančanov prestavljena na kasnejši termin, tako da bodo Domzalčani sezono otvorili na svojem parketu in sicer 2. oktobra. V Domžalah pa je bil ob 50-letnici kluba organiziran turnir za mlajše kategorije in sicer za mladince, kadete in pionirje, hkrati pa se v tem mesecu obeta tudi v Domžalah mednarodni moćan košarkarski turnir, na katerem pa bo na-slopila tudi ekipa Beograjskega Partizana. O pripravljalnih tekmah kot tudi o teh dveh turnirjih pa več v naslednji številki Slamnika, kjer bo znano tudi več o sestavi članske ekipe, ki naj ne bi imela bistvenih sprememb od lanske sestave. Prav tako pa se bodo na sezono pričeli pripravljali Uidi v drugem domžalskem klubu Lastovka, kjer z večjimi a,n-bicijami Startajo v novo sezono. Nastopali bodo v tretji ligi, hkrati pa bodo imeli tudi svojo kadetsko ekipo v tekmovanju mlajših kategorij. SREČNO. KOŠARKARJI! v „ URBAN ZNIDARSIC največ smole jc imel v zadnjem kolu Bork, saj mu je v zadnjem kolu v partiji v Novakom s trdnjavo prednosti padla zastavica sekundo prej kot nasprotniku. Sodobne digitalne šahovske ure namreč do sekunde natančno pokažejo, kakšen čas imata nasprotnika na šahovski uri. Vele tretji v Radovljici črnobela polja • črnobela polja • črnobela polja • črnobela polja • črnobela polja • črnobela polja Avgustovski zmagovalec Marjan Šemrl Kliub polclnm, počilnicam so tedenski hiuopolczni turniri, V*P»^ P-.tckJ.li nemoleno. Skupni zn„govala'avg.K.ovsk,ht um.rjev Jan Semrl. ki ie zbral .16 ločk. pred Babnikoni 15. Jack m 34 BO*lanon OscJinom 27 ,„ Jamcem 2*. Zanimivo je, ta je Sen. * ^ ^ turnirju /a mesec avgust, preostali trije v prv, čc venci Babn kJack.m Boylan Osolin pa so slavili po eno zmago na ledenskih lurmrj.I . vgu.1 V skup,,, razvrsl ivi vsel, turnirjev, ^^J'^^f^S^l^ v žc dokaj prepričljivem vodstvu Arlur Jack 24«. pred V,t< ,'*g£«» in Bogdanom Osolinom 215. Sledijo (erar 191. Boris Skok 188, Zupančič Petra Grošelj 167 itd. ■ ,.■„ m nr- Semrl pa je dobro zače......i septembrske turnirje Vele.,, s, nap_ vem zmagal z 10 točkami, pred Grošljcvo 8, Jackon. 7.5, Bojanom n°Tum'r!e tako ko, vse doslej vodi neutrudni Peter Zupančič v ^cm času tudi« pomocjd računalnika, kar pomeni, da v primeru vecjc udeležbe šahisti odigrajo okoli 10 partij po Švicarskem sistema ,Hitropotezci' v Zagorju, Vele med ekipami deseti Zagorje je bilo konec avgusta mesto, kjer s.a Mc»*S Prvenstvi Slovenije, in sicer ekipno in posamično. M^tvenegllteBnO«uw * je tokrat udeležilo .12 ekip. med lemi tud, V*^^^-VivojezmagalaekipanuirUn.rskega Branika^^J^^^JSo Pančičin Kastelie, kije osvojila 26 točk inpoLlivi, drugo mesop Manbočanom, ki K sicer žc iz. preteklih let znan, ko t odličnicugac, *»r NKB Maribor v zasedbi Crcpan, Veličkov,č, t^™^^%Z Pa je 24 točk. Tretja je bila dokaj presenetljivo ekipa Tomo Zupan nju z mlado zasedbo Marktin, Zvan. Kosmač. Kovačič, ki je /brala enako Število ločk kol drugo uvrščena ekipa, imela pa jc slabši Buholc. Zanimivo, da je bil Triglav Krško Sclc sesti, čeprav je imel na prvih dveh deskah prijavljena velemojstra Sermeka in Pavasuvica. ki pa nista igrala v moštvu, popoldne pa je Scnnck odlično naslopil na posamičnem prvenstvu drŽave. Vele Domžale se je uvrstit na leno deseto mesto, zhral pa je IV točk in pol. Najboljši možje bit na prvi deski Marjan Semrl, kije v devetih partijah zltrul šest ločk in pol, po štiri ločke in pol, torej polovični izkupiček, sta na dnini in tretji deski priborila Bogdan Osolin in Boris Skok, Janjič pa je na četrti deski zbral štiri točke. Skoda je le, da iz nekaterih večjih klubov (in mest) ni bilo na prvenstvu nobenega predstavnika, tako Ljubljana ni imela na tekmovanju niti enega moštva. Med Domzalčani najboljši Luka Posamično prvenstvo države v hitrem šahu je zbudilo več pozornosti ko, ekipno, saj se ga je udeležilo 147 igralcev, odigrali pa so trinajst kol. Zmagal je edini velemojstrski udeleženec turnirja Dražen Sermek, kije zbral deset točk in pol Na drugem mestu je bil z enakim številom toč* mednarodni mojster '/.lutko Ba-šagič (Šl) dr. Milan Vidmar Ljubljana); tretji pa mojster Štefan Cigan iz Murske Sobote, ki se je v močni zasedbi dokopal do desetih točk. Zanimivo je. da jc bil iz zmagovite Branikove ekipe v dopoldanskem delu ekipnega prvenstva, popoldne med posamezniki najboljši Kastelie, tO je Branikova četrta deska, ki se je uvrstil na deveto mesto, prva deska Zupc pa je pristal Sclc na 19. mestu Med Domzalčani se je najbolje odrezal mladi Luka Ijenič, sicer rezerva v ekipi Vele, Id je zbral osem točk in zasedel 36. mesto. Boris Skok (42. mesto), Bogdan Osolin (47. mesto), Janjič (49. mesto) in Šemrl (50. mesUi) so zbrali 7 točk in pol Se V Radovljici sc jc v drugi polovici avgusta odvijal že 27. poletni ekipni šahovski turnir, ki je pred leli potekal v kampu Sobec. letos se ga je udeležilo le 9 moštev, ki so se medsebojno pomerila v pospešenem tempu (dvakrat deset minul), ekipe pa so Štele štiri člane. Zmagali so domačini Corenj-ka l^esce 23 (14)-v oklepaju so meč točke, pred Kočevjem 22 (14) in Velejem Domžale 22 (13). Domzalčani, ki so igrali v zasedbi Semrl, Ivačič, Vavpelič in Bojan Osolin so izgubili zadnji dvoboj s Kočevjem tesno z rezultatom 2,5:1,5, v pri meru že neodločenega izida pa bi biii zanesljivo prvi. Turnirji Nove Ljubljanske banke V Ljubljani tudi letos poteka ciklus turnirjev Nove Ljubljanske banke, kjer praviloma nastopajo zelo močni igralci. Na zadnjem turnirju, k, sc ga je udeležilo 35 šahistov. je zmagal nekoliko presenetljivo mojster Domen Krumpačnik iz Ptuja z osmimi točkami, pred velemojstrom Pavasovičem s sedmimi točkami in mednarodnim mojstrom Barlctom s šestimi točkami in pol. Član Vele Domžale mojster Marjan Šemrl, kije v zadnjem obdobju tekmovalno zelo aktiven, sije priboril štiri točke in pol in se uvrstil v zlato sredino na IX. mesto, vendar pa je uvrstitev povsem solidna, saj so bili pred njim na tabeli sami dobri šahisti. JOŽE SKOK Atlet Peter Kastelie - dvojni državni prvak Brez treme do zlatih medalj Peter Kastelie je trenutno eden izmed atletov Atletskega kluba Domžale, ki tudi na največjih tekmovanjih vedno znova »meša štrene« v samem vrhu. Letos je bil na Kavnah dvakrat prvi na državnem prvenstvu za starejše mladince (»V Kavnah sem pričakoval stopničke in malo upal tudi zna zmagi.«), pri mlajših mladincih pa je na prvenstvu v Ljubljani osvojil eno drugo in eno tretje mesto. Kljub temu da je odličen na stezi, pravi, da so mu še skoraj bolj všeč gorski teki, kar se lahko vidi tudi po uvrstitvah na tovrstnih tekmovanjih ter dejstvo, da je Peter trenutno udeleženec Svetovnega pokala v gorskih tekih v Nemčiji. »Z atletiko sem se zaCel ukvarjati pred slabima dvema letoma, pred tem pa sem sest let treniral košarko, s katero se delno ukvarjam SC danes. Največkrat najdem čas pozimi, ko igram pri KK Jor i j Plava Laguna, saj so takrat košarkaške tekme, v atletiki pa imam ravno pavzo. Pri atletiki mi je nabolj vSeC druženje z drugimi tekmovalci, predvsem na pripravah in raznih »večdnevnih tekmah, kjer lahko počnemo še kaj drugega kot samo treniramo in tekmujemo,« pravi Peter. Glede na to, da nastopa v konkurenci, kjer lahko na vsaki tekmi zmaga najmanj pet tekmovalcev, smo lahko z. vsakimi stopničkami z državnih prvenstev in drugih tekmovanjih sicer uspešnega dijaka Gimnazije Ljubljana Bežigrad zelo zadovoljni. In teh »stopničk« je bilo na atletskih stezah in v gorskih tekih v letošnjem letu kar nekaj. »Kdo me je navdušil za atletiko, se mi Se sanja ne. v bistvu se sploh ne spomnim, kdaj in kje sem začel teči. Zagotovo pa vem, da mi bolj ustrezajo daljše proge. Tečem teke od 1000 m naprej, ki se mi tudi sicer zdijo zelo podobni. Moj rekord na 1000 m je 2:35,56 min, na 2000 m 5:45,60 min, lekel pa sem tudi 2000 m z zaprekami, in sicer je moj osebni rekord v tej disciplini 6:17,83 min,« pravi Peter, katerega največje in najpomembnejše tekmovanje je bil lanskoletni Svetovni pokal v gorskih tekih v Maleziji. Samih treningov, ki jih opravlja pod vodstvom priznanega trenerja Lojzeta Pungerčiča, ne mara preveč, saj ima raje tekme. Treninge opravlja predvsem na stezi v Tacnu, dostikrat pa trenira tudi v naravi - izven atletskih stez. V nasprotju z daljšimi vzdržljivostnimi teki so mu najbolj všeč intervalni treningi ter treningi gorskega teka, s prehrano se ne obremenjuje, je, kar mu doma postavijo na mizo in to je to. Drži pa sc tega, koliko časa pred tekmo in treningom ne sme jesti. Tudi psihološko se nić ne pripravlja, saj s tem nima nikoli težav in tudi tremi nima nikoh. Čeprav, kot sem že zapisala, treningov ne mara preveč, ve, da so za formo, ki prinaša zmage in visoke uvrstitve, zagotovo »nujno zlo«, zato bo tudi v prihodnje tekel in tekel. Naj mu ob koncu najinega pogovora zaželim le še uspešne nastope v prihodnosti in Se bolj uspešno sezono 2000/01. BOJANA VOJSKA VABILO Vse ljubitelje kotalkanju in ro-lanja vabimo, da se udeležite rekreacijske vadbe pod strokovnim vodstvom vsak četrtek ob 20. uri v šotoru v ŠP Domžale. Kotalkarskikl.il. PIKI KI A organizira za vso mladino rekreacijsko kotalkanje in rolanje. Poizkusili se boste lahko v robinju ali po želji tudi v kotalkanju. Tisti, ki že znate mlati ali kotalkah, se boste naučili osnovnih prvin tega športa, drugi pa boste eno uro lahko uživali »b prijetni glasbi in robinju oz. kotalkanju. Poizkusili se boste lahko tudi v hokeju na rolarjih ali pa tisti, ki ste plesno navdahnjeni v umetnostnem kotalkanju v obliki skupinskega slio« kotalkanju. Brezplačno rekreacijsko rolanje in kotalkanje se bo pričelo 5. oktobra 200«, pridite, ne bo vam žal. KK PIKIJKTA SPOROČILA stran 18 Atletski klub Domžale Počitka ni niti med počitnicami kljub vročini in ko bi bilo najla/i- skočiti v vodo in se ohladiti, atleti in atletinje iz Domžal ne počivajo, ampak pridno nastopajo na mednarodnih mitingih skozi celo poletje. I. 7. 2000 je bilo v Ljubljani odprto mednarodno prvenstvo Slovenije za veteranske kategorije, kjer je TomaŽ Jarc nastopil v kategoriji M40 (40-45 let), organizirana pa je bila tudi se »neprava« veteranska kategorija, in sicer M30 (30-35 let), v kateri je nastopil Jože Pirnat. Tomaž je bil v teku na 100 m s časom 13,47 s četrti, Jože pa je kroglo sunil 13,87 m. 25. 7. 2000 sta prav tako v Ljubljani nastopila Bojana Vojska in Matej Juhart, in sicer na že tradicionalnem mednarodnem mitingu Sikijev memorial. Tekmovanje organizira Atletski klub ZAK MASS in je eden izmed najmočnejših v Sloveniji, udeležila pa se ga je vrsta dobrih atletov, izmed katerih jih bo kar nekaj nastopilo tudi na bližajočih se Olimpijskih igrah. Matej je s časom 10,77 s v zelo močni konkurenci- kjer je zmagal Ukrajinec z 10.14 s, osvojil 19. mesto, Bojana pa je bila s časom 62,08 s v teku na 400 m z ovirami, kjer jc zmagala tekmovalka Južnoafriške republike, tretja. Matej Juhart je skupaj z Alešem Pra-njicem nastopil tudi 26. 7. 2000 na mednarodnem mitingu v Trstu, kjer je dosegel rezultat 10,80 s, Aleš pa je 100 m pretekel v 11,66 s. Domžalčani so zmagovali tudi v Av-sinii. in sicer na 13. mednarodnem mitingu 29. 7. 2000 v VVolfsbcrgu. Med šprin-terji na 100 m sta spet nastopila Matej Juhart (kval. 10,63 s, finale 10,61 s in peto mesto) in Aleš Pranjič (11,64 s), med tekači na 1000 m so nastopili Peter Kas-telic (2:35,56 min in prvo mesto). Domen Jarc (2:45,82 min in tretje mesto) ter Bernard larc (3:04,16 min in šesto mesto), na 300 m si je zmago z rezultatom 43,87 s pritekla Klara Nahtigal, skok 488 cm v daljino pa je Nastiji Capuder prinesel srebrno medaljo. SANKUKAIKARATE KLUB DOMŽALE Tehnični mentor: VLADO PARADIŽNIK, 5. DAN VPIS ZA NOVE ČLANE, ČLANICE, PIONIRJE IN CICIBANE V ZAČETNE TRENINGE KARATEJA od 5. 9.d«,21. 9. 2000 na naslednjih lokacijah: DOMŽALE STARA OS VENCU A PERKA Ljubljanska c. 58 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE RODICA OS RODICA - ODD. JARŠE (Stara šola) Kettejeva 13 TOREK IN ČETRTEK OD 18.30 DO 19.30 DOL PRI LJUBLJANI OŠ DOL PRI LJUBLJANI Videm 17 TOREK IN ČETRTEK OD 16.30 DO 17.30 Pisma bralcev • Pisma bralcev Iskrena hvala Ne vem, če imam pravico, vendar ne morem biti tiho ob prelepem doživetju, katerega smo bili udeleženi vsi upokojenci doma Domžale v torek 15. 8. 2000, saj bi se vsem prirediteljem Karitasa Domžale in vsem dobrotnikom prisrčno in iskreno zahvalila za vaš trud, prijaznost in ljubezen, katero ste nam izkazali na ta »Veliki praznik«! Najprej tudi hvala novemu gospodu župniku za prijazen prihod in stisk roke vsem nam upokojencem! Želimo vam od srca sreCo na vaši poti v Domžalah in veliko uspeha v vzvišeni službi! Prisrčna hvala tudi za vaš prijazen nagovor! Naj se dalje zahvalim iskreno vsem prijaznim domžalskim gospodinjam in gospem, ki so nam postregle in napekle toliko zares odličnih dobrot; dalje so nas preskrbeli z dobrimi pijačami in sadjem ter tudi s kavico! Vsak je prišel na svoj raCun in nobeden ni odšel laCen ali žejen. Prisrčna hvala tudi odličnim pevcem, ki so nas med mašo navdušili s svojim lepim petjem! Na koncu pa še najlepša hvala našim domaČim delavcem in uslužbencem, ki so imeli z vso prireditvijo mnogo požrtvovalnega dela. V imenu vseh hvaležnih oskrbovancev našega »Doma« P. J. Zgolj v vednost, II. del Z žalostjo moramo ugotoviti, da je članek Mladih Socialdemokratov iz Domžal »Mlademu forumu /I .• ki naj bi bil odgovor na naš članek »Zgolj v vednost« ponovno poln flos-kul in netočnih podatkov, še manj pa je v povezavi z našim člankom. Začnimo po vrsti. Resnično upamo, da je v prejšnji številki Slamnika prišlo do napake, ko ste navedli število volivcev, ki naj bi glasovali za večinski sistem, pisalo jc namreč, da ie bilo teh 500.000. Tudi če bi bila ta številka 10-krat manjša, bi bila še vedno mnogo višja od realne številke ljudi, ki so glasovali za večinski volilni sistem. Očitno pa je operiranje z netočnimi podatki vaša specialnost. No, kakorkoli že, zgodba o volilnih sistemih je sedaj konCana (Čeprav ne dvomimo o ponovnem odpiranju te tematike z va- še strani pred volitvami, ko boste imeli najbrž veliko za povedati o t. i. »izdaji volje ljudstva« kar pa ni nić drugega kot manipulacija te volje) tako, da se lahko sedaj vsi skupaj posvetimo drugim temam. Ponovno ste tudi omenili mlade, ki da naj ne bi volili zato, ker se v naši državi ne spoštuje ustavni red. Mi trdimo prav nasprotno. Tukaj nikakor ne gre za tako ugibanje na slepo, kot ga navajate, brez kakršnekoli statistične podlage, je pa seveda »voda na mlin« vaši stranki. S tem zaključujemo Polemiko z vami in upamo na bolj smotrno uporabo prostora v občinskem glasilu v korist mladih. Mladi Forum Združene Liste Domžale Nekaj vrstic v razmislek Nekajkrat sem že brala v časopisih, naj hi v Domžalah nastanili Don Pi-erinovo skupnost. Srečanje za pomoč z mamili zasvojenim dekletom. Zamisel je naletela na razne ugovore, a to se je dogajalo tudi drugje, kjer so ustanavljali take skupnosti. Pa vendar nisem še nikjer prebrala, da bi se okrog njih kasneje dogajalo kaj slabega. Vseh pomislekov na poznam, zato bi se rada ustavila le ob tistem najsplošnejšem: skupnost bi lahko slabo vplivala na naše otroke in okolje nasploh. Oprostile, ne razumem. Mladi ljudie. v našem primeru DEKLETA, KI SE VKLJUČIJO V TAKO SKUPNOST, SE ŽELIJO ODVADITI MAMIL Poznajo gorje, ki ga prinaša droga. vedo. kako težko ji jc uiti, ko te je zasvojila, vendar se hočejo boriti, HOČEJO NAZAJ V NORMALNO ŽIVLJENJE. Meni zbujajo veliko večje nelagodje in skrbi listi mladi, ki v parku podirajo luči in puščajo za seboj kupe cigaretnih ogorkov, pivskih steklenic ter tudi že injekcijske igle; listi, ki po prekrokani noči pijani sedejo za volan ali na motor in drvijo po cestah. In ti mladi že živijo med nami. sc omamljajo / alkoholom in hujšimi drogami, le da so s takim življenjem zdaj Se zadovoljni in si ne želijo pomoči. Kje jo bodo našli. Cc nekega dne vendarle spregledajo? Ne odrivajmo problemov pod preprogo, preveliki so. preveč jih je. Treba se bo resneje spoprijeli Z njimi. Zal ne živimo več v idiličnih časih naših prababic. SUVA MIZERIT je mladi atleti iz AK Domžale: Jernej Kastelic, ki je tekel na 1500 m, Bojana Vojska, ki jc tekla na 400 m ovire in pomagala v štafeti 4x400 metrov, ter metalka diska liriku Pirnat. O rezultatih pa v prihodnji številki. B. V. Metalka Erika Pirnat je v letošnjem letu prvič postala članica mlade slovenske atletske reprezentance. Na kvalifikacijah za nastop na Olimpijskih igrah jc 14. 8. 2000 v Ljubljani nastopil Matej Juhart, ki se jc s časom 10,58 s na 100 m najprej uvrstil v finale, nato pa je med osmimi najboljšimi z enakim rezultatom zasedel peto mesto, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev v slovensko moško štafeto 4x100 m, ki bo nastopila na olimpijskih igrah. Kljub temu pa je potrebno Mateju čestitati, saj se uvršča med najboljše slovenske Sprinterje. Na mitingu sla nastopila še Sprinter Aleš Pranjič, ki jc na 100 m dosegel rezultat 11,71 s, ter Oman Zaje, ki se jc pomeril v teku na 800 m in s časom 2:00.59 min osvojil Četrto mesto. Med dekleti je nastopila Vesna Gabor, ki je 100 m pretekla v 15,22 s in se uvrstila na deveto mesto. Pa-Se to: V mlado atletsko reprezentanco Slovenije, ki se jc 9. septembra 2000 v Pragi merila na čelveroboju Grčija-Ceška-i'oljska - Slovenija, so sc uvrstili kar tri- SKD KONFIN -SV. TROJICA vabi vse ljubitelje športa in rekreacije na tradicionalni KROKARJEV KROS v teku in gorskem kolesarjenju, ki bo v soboto, 23. septembra 2000, ob 13.00 na Sv. Trojici. Predstavitev poteka v sklopu vseslovenske akcije »Mesec rekreacije«. Informacije in prijave tudi po telefonu: 01/724 90 43. VABLJENI! JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU jc sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYANA, BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov, VPISUJE V ZAČETNO VADBO JOGE Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Mahcshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z. učenci po svetu. Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so: » sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah * izboljšanje zdravja in počutja * povečana sposobnost koncentracije » samozavest in spokojnost * osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti « samospoznanjc V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tis^c, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Vse, ki se nam želite pridružiti, vabimo k vpisu od 25. 9. do 12. 10. 2000. DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN ČETRTEK OD 19. DO 21. URE slikopleskarstvo -fasaderstvo Sondi KamenŠek S.P. Breznibva 61 a, IHAN, 1230 Domžale r GSM: 041/637 210 - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v verificirana programa PTI strojni tehnik . PTI ekonomsko komercialni tehnik Začetek bo 18. septembra na Srednji šoli Domžale. Informacije dobite po tel. 061/773 592 in 041/583 245. CONTINUA od 1993 • CONTtNUA od 1993 • CONTINUA Atletski pionirski pokal Dekleta boljše od fantov V Kopru je 26. 8. 2000 potekal Atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke ter za mlajše mladince in mladinke. Na tekmovanju, kjer zmagovalec dobi 12 točk, ostalih 11 najboljših pa od 11 do 1, so nastopili tudi trije atleti in sedem atletinj iz vrst A K Domžale. Pri dekletih se je najvišje uvrstila Nastija Capuder, ki je bila v metu kopja med mladinkami četrta, pri fantih pa je bil na drugo mesto med mladinci v teku na 1500 m z zaprekami uvrščen Domen Jarc. Kljub slabši posamični uvrstitvi so bila dekleta ekipno uvrščena bolje, saj so bila s 54 točkami osma, fantom pa je skupno 25 točk prineslo 15. mesto. Rezultati in uvrstitve; pionirke: Klara Nahtigal - 300 m -44,26 s (6.), Mcrima Hadž.ić - daljina -400 cm (17.), Branka Jovanovič - daljina -390 cm, (18.), višina - 135 cm (7.), Suzana MladcnoviC - 800 m - 2:36,11 (5.), Petra Bab-nik - 800 m - 2:37,46 min (6.), Marica Vclkavrh - 800 m 2:40,20 (8.); pionirji: Andraž. Grcgorič -800 m - 2:09,74 min (4.), Bernard Jarc - 2000 m - 6:42,78 min (X.); ml. mladinke: Nastija Capuder -daljina - 486 cm (6.), kopje -30,10 m (4.); ml. mladinci: Domen Jarc - 1500 m zapreke - 4:49.78 min (2.). BOJANA VOJSKA Domen Jarc si je v okviru Atletskega pokala za mlajše mladince v teku na 1500 metrov zapreke pritekel drugo mesto. Čestitamo! TELOVADNO DRUŠTVO DOMŽALE Počitnice so minile in kot vsako leto, tudi letos pričenjamo z vadbeno sezono 2000/2001 in sicer s 1. OKTOBROM letos po sledečem URNIKU: OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE (Šlandrove brigade).-telovadnica Ponedeljek: članice Torek: člani Četrtek: pionirji-pionirke: od 19.30 do 20.30 od 20.30 do 22. ure od 18. do 19.30 V to vrsto se lahko vključijo tudi otroci od četrtega leta dalje po predhodnem dogovoru. OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA Domžale - telovadnica Torek: člani in članice od 19. do 20.30 OSNOVNA ŠOLA ROJE Domžale - odbojka Sreda: člani in članice od 20. do 21. ure Vse občane, ki si želijo rekreacije in napraviti nekaj koristnega za sebe, vabimo v naše vrste telovadbe, še posebno pa vabimo tudi na lepo vzdrževano in vabljivo TRIM STEZO vsakogar, ki si želi ob napornih dnevih sprostitve za svoje telo in dušo! TVD Partizan Domžale frizerski salon Ljubljanska 88, Domžale tel.: 721 00 76 Del. čas.: pon.-pet. 7h-20h sob. 7h-13h svetovanje ** nega Las in nadaljnja nega ** maninikranje in nega naravnih nohtov ** najnovejša tehnika umetnih nohtov z gelom ** barvanje las ** volumen trajna ** modno striženje za vso družino ** klasična trajna ** ličenje za vse priložnosti ** svečane frizure ** modni prameni ** Z gotovinskim plačilom vam na vse storitve nudimo 5% popust. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/774-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 TONE KOMATAR, Vir, Koliška cesta 1, telefon 711-623 Delovni čas: od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 19:00, sobota od 8:00 do 12:00, ponedeljek zaprto Gradbeni izkopi, urejanje okolice, terensko peskanje kovin in kamnitih površin, pobiranje in mletje poljskega kamenja, izposoja kontejnerjev, praznenje greznic, siliranje koruze in spravilo pese. Dobava gnoja in komposta. Za občane domžalske občine brezplačno mletje vej. EKO AGRAL, d. o. o. Domžale, tel.: 72 42 056, 041 589 187 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2000/2001 Srednja šola Domžale organizira izobraževanje odraslih v popoldanskem času. Izobraževali bomo kandidate za naslednje poklice: STROJNIŠTVO - Strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri Naslednje poklice lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: - Avtomehanik (ds), avtoklepar (ds), - Instalater strojnih instalacij (ds), - Klepar-krovec (ds), - Strojni mehanik (ds), - Rnomehanik, preoblikovalec (klepar...) in oblikovalec (ključavničar...) kovin. - Prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice USNJARSTVO - Usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri, - Izdelovalec in predelovalec usnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo. - Prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice TRGOVINA IN KOMERCIALA - Ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske meri, - Trgovec in prodajalec (ds) za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo - Prekvalifikacije v poklic trgovec Za dualni sistem izobraževanja označeno z (ds) je tudi značilno, da del prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje slušatelja krije država, del pa delovna organizacija, kjer slušatelj opravlja prakso med delovnim procesom. Izobraževanja bo traialo 2 leti. Potekalo bo 3 do 4 dni v tednu (torek, sreda, četrtek) po 4 šolske ure na dan od oktobra do maja. Vpis poteka do 29. septembra 2000. Vse informacije dobite pri: Branko Vrtek na tel.: 031 22 23 02 (strojništvo) fax: 01/724 06 41 Marko Mlakar na tel.: 031 54 84 11 Grega Cedilnik na tel.: 041 25 68 38 (usnjarstvo) Ida Pliberšek 7240630 (trgovina) NEGUJEM SVOJE ZDRA V JE Masaže in svetovanja ge. Dragice Rutar iz Nožic V nenehnem hitenju in naporih, k' obremenjujejo naša življenja, ter pomanjkanju časa, največkrat ne naredimo dovolj za svoje zdravje. Če bi radi naredili kaj zase, se obrnite na gospo Dragico Rutar, Nožice, Grašičeva 3, p. Radomlje, ki v svojem salonu ponuja različne niasaže in svetovanja. Svoje znanje je pridobila v številnih strokovnih tečajih, opravila je šolo masaže za tujino v okviru mednarodne tradicionalne šole kitajske medicine ter fečaja za refleksno masažo stopal 1,1 japonsko masažo zen shialsu. Ob obisku sc po pogovoru z "JO, vsakega obiskovalca nemrcC obravnava indivudialno, odloČite za eno od masaž: Holistična masaža ne prodre zgolj v kožo, ampak tudi globlje kot v mišice in kosti - holistična intuitivna masaža seže prav v globino duše. Na fizični ravni skrbi za mišice in sklepe, sistematično učinkuje na meridianc in energetska središča. Na duSevni ravni pa masaža nc odpravlja le stresa in napetosti, ampak pripomore k temu, da sc človek zave svojega telesa kot celote. Tui-na je več tisoč Icl slara oblika kitajske medicinske alternativne terapije in pomaga pri bolečinah v križu, v vratni hrbtenici, pri nespečnosti, pri pekoči bolečini med lopaticami, v ramenih in komolcih, zapestjih, pri glavobolih, migreni, pri zaprtosti in stresu. Masaža z eteričnimi olji ima zelo zdravilni učinek in Z njo obvladujemo Stres, krepimo imunski sistem, razstfupimo telo in lajšamo bolečine; Z refleksno masažo stopal sc vzpostavlja uravnotežen pretok nergijc O' skozi celo telo. Rc/.ul-tega pa je zdravje in harmo-lesa in duha. Dragica, ki sicer pogodbeno sodeluje s Hoteli Palače -I,., me Portorož in ima veliko obiskovalcev ludi i/ tujine vas vabi da svoj obisk najavite na tel. GSM (041) 349-354. c lat ruja te Oosp SPOROČIL VSAKA MEDALJA IMA DVE PLATI. TUDI NASA. Dobra plat medalje je poseben paket dodatne opreme, ki zajema klimatsko napravo, ogrevanje sprednjih sedežev in radio. Prihranek pri opremi je do 177.900,00 SIT! Vsak kupec prejme športno darilo. Sodelujte v nagradni igri z mamljivimi nagradami med katerimi so počitnice v Val Thorensu, smuči, in Športna oblačila iz olimpijske kolekcije Sydncy. Slaba plat medalje pa jc omejena količina avtomobilov. mamam1'' 306 ELAN. Z NJIM ZMAGUJEM! PEUGEOT Rodex d.o.o. Rodex d.o.o., Rovsto cesta 2,1235 Rodomlje, lel.: 01 722 77 98,722 81 31,722 88 68 Fizioterapija Zrnec Dragomelj 44 A TELOVADBA ZA VSAKOGAR Domžale, Zadobrova, Dolsko, Dol Informacije in prijave na tel.: 56-26-736 Obvestilo lastnikom mladih psov Kinološko društvo Domžale vabi lastnike mladih psov, starih do 6 mesecev, ne glede na pasmo, da se udeležijo male šole, ki jo v društvu organiziramo v mesecu septembru 2000. Namen male šole je, da se mladi psi družijo med seboj in tako se s tem prepreči bojazljivost ali napadalnost do drugih psov in ljudi. V praktičnem delu pa lastnikom prikažemo pravilni pristop k igranju s predmetom, kar je zelo pomembno pri nadaljnji vzgoji oziroma šolanju psa in privajanju na okolico, v kateri se nahaja. Prvo srečanje bo brez psov v prostorih društvenega doma za Šumberkom v ponedeljek, 25. septembra 2000, ob 17. uri, kjer bodo lastniki seznanjeni s pravilno vzgojo, prehrano in zdravstveno zaščito psov. Tega predavanja se lahko brezplačno udeležijo tudi tisti občani, ki še nimajo psa pa si tega nameravajo kupiti in potrebujejo nasvet o pasmi ali izbiranju mladiča. Praktično delo s psi se bo pričelo v petek, 29. septembra 2000, ob 17. uri na društvenem vadbišču. Vsak udeleženec naj poleg psa prinese s seboj njegovo najljubšo igračo in hrano (brikete) za nagrajevanje psa za dobro opravljeno delo. Tečaj bo potekal po dogovoru, predvidoma pa v petkih ob 17. uri in sicer štirikrat zaporedoma. Cena tečaja je 5000 sit. V pričakovanju srečanja z vami in vašim štirinožnim prijateljem vas pozdravljamo s KINOLOŠKIM POZDRAVOM Informacije: tel. 711-037 Hribar GSM 041-579-089 KD Domžale: Komisija za šolanje RADOMLJE Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri, • zaposlimo tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi IIP Radomlje, d, d., Prcserje, Pelcchova 15, 12.15 Radomlje ali po telefonu 01 724 09 30 KLEK d.o.o. Domžale, tel./faks 72-15-001 VARNOST PRI DELU NOVO NOVO NOVO NOVO VLJUDNO VABLJENI! (NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE) PANCUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 lot PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čeL, pet EURO VLEČNE KLJUKE ■ ■ ■ ■, . ..■ z. VPIS V HOMOLOGACIJO n *'.itm«wkw ..thmmmmiii.. TEL./FAKS: 061/724-35-64 9 ' BOJAN KOS, s.p. Študljanska c. 1, 1230 Domžale IZPUŠNI SISTEMI opti: BRIG Bukovčeva 30. VIF V prenovljeni optiki varr * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev lf>ri Domial*K;061 /711 -890 1 nudimo kompletno oskrbo vida kakovostnih stekel sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. DOMŽALE JUS-SECURITY doc, DOMŽALE Tel.= 7219-890. 041/638-007 AVTOŠOLA; kat. A, B, C in H VAROVANJE; prodaja, montaža in servis REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali RAČUNOVODSKI SERVIS s.p, d.0.0. Elekt. pošta: jus-security@siol.net http://www.jus-security.8m.com IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brežine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnlke • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 01/5655 120 SPOROČILA . OaOVNK'AS: tel.; /21 88 ©5 pm^-pet^s-doig.™ sobota: od 9. do 12. ure 1 88 66 UNOS - 3 ™.„ MOŽNOST PLAČILA NA POLOŽNICE! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK do o. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem periodu v občini Domžale v času od 18. 9. do 22. 9. 2000. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov, ter sodov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma živih meja. KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Berganta 3, 1 240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Nudimo vam kompletno izvedbo krovsko kleparskih del stanovanjskih ter industrijskih objektov. NUDIMO mM STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH! Garancija: - 10 let za delo - do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - TRGOVINSKI POSLOVODJA - GOSTINSKI POSLOVODJA Predavanja - priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije. PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: - jezikovni - računalniški Vpis v vse šolske oblike in tečaje tujih jezikov je do 30. 9. 2000. Prijave sprejemamo r a ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., Domžale, na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/ 72-11-082, tel./fax 01/72-12-278. AEROBIKA JANA s.p. telefon 831-43-97 GSM 031 844 551 Organizira v sezoni 2000/2001: RADOMLJE, dvorana KS Torek: 19.30-20.30,20.30-21.30 Četrtek: 19.30 - 20.30, 20.30 - 21.30 vadba za starejše: Petek: 19.00-20.00 IES MILLS IMTERHATIOMAL RADOMLJE, dvorana KS: Ponedeljek: 19.20 - 20.20, 20.30 - 21.30 Sreda: 19.20 - 20.20, 20.30 - 21.30 Nedelja: 10.00-11.00 Prijave in informacije od 8. septembra 2000 dalje! TRZIN, dvorana KS Ponedeljek: 20.30-21.30 Sreda: 20.30-21.30 KRTINA, osnovna šola Ponedeljek: 20.30-21.30 Sreda. 20.30-21.30 PŠATA, dvorana gas. doma Torek: 19.00 - 20.00, 20.30 - 21.30 Četrtek: 19.00 - 20.00, 20.30 - 21.30 stran V življenju ti imela .skrb in tlelo, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla v svetlobo, kjer ni ver bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob nenadni izgubi najine drage mami in nase nonc JVIARJJE IGLIC i. Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala tovarni TOSAMA, govornici in Oktetu TOSAMA za čustveno zapete pesmi. Hvala lepa KS Vir, organizaciji ZB Vir in praporščakom. Hvala gospe Sašo za prebran govor in avtorju govora gospodu Ivanu Bolharju. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. V imenu vsega sorodstva hvala hčerki Mija in Ketka Utihnil je noj glas, obstalo je tvoje sne, a ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanji: iln sc ne vrneš več. V scdemindcvctdesctem letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in prababica IVANA KLOPČIČ roj. Kocjančič z Zg. Javorščice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala župniku Vinkotu Čampi z Vrhpolj za lepo opravljen obred in g. Jožetu Kvcdru za poslovilni govor. Hvala pevcem iz Moravč, cerkvenim pevcem z. Vrhpolj in praporščakom. Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju in ostalim v Domu upokojencev Domžale. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo poznali in jo imeli radi. Vsi njeni Prazna je hiša in dvorišče, Oko povsod zaman te išče, Ni več tvojega smehljaja. Le delo tvojih rok ostaja, V naših srcih pa naprej liviš. Zato pot nas vodi tja Kjer v tišini spiš. ZAHVALA Ob izgubi skrbne tete DARINKE - MARIJE COTMAN Od nje smo sc poslovili v torek 29. X. na pokopališču v Domžalah Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poli. Zahvaljujemo se tudi osebju doma upokojencev Mengeš, kjer jc preživela svoje zadnje dni, gospe Romani Pirnal Za skrbno nego na domu, ler gospodu župniku za lepo opravljen obred in kaplanu za lepo opravljeno sedmo mašo. Irena, Blaž in Maja z družino. V SPOMIN Tončka Kokalj Presenetila nas je novica, daje v 72. letu umrla krajanka in prijateljica Tončka Kokalj. Smrt je. prišla prezgodaj, tembolj ker se ni napovedovala in nas je kot tolikokrat doslej našla nepripravljene. Naše resnične žalosti z.a njo ne ublaži niti dejstvo, daje umrla nenadoma in ji je bilo trpljenje verjetno prihranjeno. Tončka je bila pridna in delavna na vseh področjih. Ko je bila zaposlena v Usnjarni Toko Domlale je bila pisarniška deklica, sposobna opravljati vsako delo. V Ihanu pa se je spominjamo z mnogih tekmovanj, ko je sodelovala v komisiji za izračun časov. Bila je tudi sodnica pri smučarskih skokih. Nepogrešljiva je bila pri raznih okrasitvah mlajev, gasilskih domov, gasilskih avtomobilov, cerkve, celih 50 let pa je pela v cerkvenem pevskem zboru. Spominjamo se naše krajanke in ji izkažimo spoštovanje s tem, da jo ohranjamo v lepem spominu. Hvala in slava gospe Tončki Kokalj NANDE STARIN stran Odšla si tja. kjer ni gorja, kjer ni več trpljenja in ne solza. Nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega sjmmina. 22. avgusta je minilo 15 let, odkar nas jc zapustila naša mama, babica in tašča MARIJA MESTEK Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prinašate cvetje, prižigate sveče in se jc spominjate. Hčerke z družinami! Ostalo grenko ji spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si z.a vedno vzela ti slovo. * S/htij St trudne ::tlu/ OČI, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdai ne bo pozabljena. V SPOMIN Z žalostjo v naših srcih sc spominjamo 28. X., ko nas jc pred štirimi leti tragično zapustila naša ljuba žena. mami, babica, prababica in tašča TONČKA KOKALJ iz Domžal, Rojska c. 9 Hvala vsem, ki se je še spominjajo in ji kdaj šc prinesejo cvetje in prižgejo svečko na njenem preranem grobu. Naj ji bo lahka slovenska zemljica! Vsi njeni Minilo leto dni l>o ■(dosti in tvojega trpljenja. odkar ugasnilo luč je Tvojega življenja. ATA V SPOMIN NEZKI OGRINC iz Domžal Triindvajset si cvetov naštela in prav na tisti dan slovo od doma vzela! Vsi njeni SPOROČILA Tisti, ki jih ima/no radi ne umrejo, ampak se preselijo drugam. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi DAMJAN OSOLNK z K od pit. Fajfarjeva 13 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreCcna ustna in pisna sožalja, darovano cvetje. sveč« in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Milanu Banku in vsem. ki ste mu pomagali ob njegovih zadnjih trenutkih. Hvala g. župniku z Vrhpolj za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem šc enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi. 10. avgusta je v Bogu mirno zaspala TONČKA KOKALJ iz Ihana (1926-2000) Hvala vsem, ki ste se z molitvijo in pesmijo lepo poslovili od nje. Vsi njeni ZAHVALA V Sestinosemdcsclcm letu starosti sc je iztekla življenjska pot dobremu in skrbnemu možu, očetu, dediju in pradedu VIKTORJU VESU iz Srednjih Jarš (čevljarskemu mojstru v pokoju) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem v podjetju Tosama ter Pekarni Pečjak za denarno pomoč, za podarjeno cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja. podarjene sveCc, darove za sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala g. župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred in gospe Pavli MatiCiC za poslovilni govor, oktetu Tosama za lepo zapete pesmi. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. S cvetjem grob Ti Tvoj krasimo, S svečkami Ti spomin blatimo Tvojega odhoda t9^oTJsrr 1.499.000 SIT VT 125 C SHADOW Ji)J8r€O0SIT 999.000 SIT Industrijska cona Trzin, Blatnica 3A, (ob tehničnih pregledih motornih vozil stran SPOROČILA AHAČIČ Domžale, CVDVTC Prešernova 1/a, oKiK.1 ta teL 061/72-42-107 TRGOVINA faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gOf©l1J© POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE HUP Pestra ponudba, novi modeli in najugodnejše cene: - BARVNIH TV - HLADILNO-ZAMRZOVALNIH APARATOV I - ŠTEDILNIKOV IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE, brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov ^NA5«)«PAPARArov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure # ******* STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure V SPB-l na Ljubljanski 72 (vhod pri cvetlličarni Omers) dajemo v najem prazne prostore v 1. nadstropju pred Agencijo za plačilni promet, in sicer: - prostor s površino 11,50 m* 18,70 m2 20,80 m2 - čajna kuhinja 2,80 m2 Okvirna najemnina znaša 1.500,00 SIT/m2. Možnost najema posamezne pisarne. Prednostima najemnik, ki bi vzel v najem vse prostore. Pisne ponudbe sprejemamo do 30. 9. 2000 na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA, z.O.o., DOMŽALE Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 RAD0MLUE. Informacij na telefon: 7211-179 FIAT PUNTO 1.2 SX60KM/3V Oprema: zračna blazina, servo volan, el. stekla, centr. zaklepanje, barvni odbijači, potovalni računalnik Cena od 1,647.800 SIT Dobava takoj. TESTNA VOZILA I. 2000 BRAVO 80 SX 2.070.000 sit BRAVA 80 SX 2.120.000 sit PALIO 75 SX karavan 2.050.000 sit PUNTO 130 HGT 2.950.000 sit SEICENTO 900 YOCING 1.215.000 sit Ugoden kredit - staro za novo - položnice PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050 10.000 DEM * brez obresti... ... je težko dobiti Pri Daewoo-ju vam ponujamo prav to -10.000 DEM brezobrestnega posojila (D+0%). Ponudba velja pri nakupu Nubire in je plačljiva v SIT po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. •10.000 DEM ■ 36 x 277,78 DEM, plačljivo v SIT po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. DAEWOO SERVIS S PRESTIŽEM Avteervis Pifem Rado ta. Mala Loka IS. Pomlate; tel.: 061/16 27 100, fax.: 061/16 2/300 KREDITI BREZ POLOGA KREDITI NA POLOŽNICE TESTNE VOŽNJE med 9. in 18. uro NISSAN MICRA ALMERA TERRANO, PRIMERA KLIMA ZASTONJ nova tel. številk^ tale, telefon (01) 56 27 100 e-mail: info@pizem.si I H H « K * 11 0 K k 1 CtMUM SI6« D 0 M J * t l Pridružite se naši ekipi v Salonu talnih oblog in preprog Baloh - IC Trzin kot: PRODAJALEC (IV stopnja izobrazbe) in ALEC 0 ■ stopnja izohrazhej tekstilne obloge PEGUFLOR vinilne obloge Gerflor laminatne obloge orientalske preproge Imate poleg zahtevane stopnje izobrazbe trgovske, ekonomske ali tehnične smeri, še pasivno znanje angleščine, vozniški izpit B kategorije, delovne izkušnje (lahko začetnik oz. pnpiavnik), znate delati na računalniku (H'imkAvs. MS Office), ste komunikativni, \kis veseli delo s kupa, se telite strokovno izpopoln/evati, ste urejeni in stan do 30 let?. Imate ne zgoraj našteto, telite pa še^ delovno razmerje za določen čas (12 mesecev) s trimesečnim poskusnim delom, motnost delovnega razmeija za nedoločen čas, dinamično m ustvarjalno delo, stimulativno plačilo, motnost stivkcnmega razvoja'7 Ste odgovorili z da? Vi sle oseba, ki jo iščemo1 Vašo ponudbo, z dokazih o izpolnjevanju pogojev, pnčokujemo v H dneh po objavi na naslo\': Baloh Domžale, dao., Kajuhova 14. 1230Dotrčale. O izhin vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. . Stare neestetske elektroomarice menjamo z novimi -avtomatske varovalke, ličen design in večja varnost Izvajamo tudi vsa eiektroinstalacijska dela. Tel.: 7211-364 GSM 041/759-061 Dragica Spruk Rufar Nožice, Grašičeva 3 1235 Radomlje '♦TUI-NA KITAJSKA * ZENSHAITSU * KLASIČNA * REFLEKSNA STEKLARSTVO IRMI DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 * ALU in PVC okno in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik (MASAŽA STOPAL) SVETOVANJE ZA NOVO KVALITETO ŽIVUENJA. Svoj obisk lahko najavite na telefone: telefon 01 831 10 18, GSM 041 349 354 Zaposlimo čistilce -serviserje z odsluženim vojaškim rokom. Pisne prijave pošljite na naslov: ČISTOČA, d.o.o., Trzin, Lobodova 18,1236 Trzin. ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom&sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >• HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT >- FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE > ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO V SEPTEMBRU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO STREŠNIKE BRAMAC IN TONDACH BOBROVEC, DE-MIT IN JUBIZOL FASADI: TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW. SAM. SI NOVA ALMERA ■1» ( Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VELE prijeten nakup BLAGOVNICA VELE, Mestni trg 1, Domžale, telefon: 7218 100 delovni čas od ponedeljka do petka: 8.00-19.30, v soboto: 7.30-14.00 s Nove jesensko - zimske kolekcije oblačil in obutve za vso družino že v Blagovnici Vele Domžale